Rezijanski izseljenci v šestnajstem stoletju
Gaetano Perusini
Mladi videmski etnograf dr. Gaetano Perusini, ki že več let uspešno
preučuje ljudske noše, umetnost, običaje, ljudsko pravo, glasbeno folkloro
v Furlaniji, pogostoma prinaša v svojih spisih tudi marsikaj zanimivega iz
življenja Beneških Slovencev in Rezijanov. Na ozemlju, kjer ti zapadni
Slovenci živijo, se morata furlanski in slovenski znanstvenik nujno srečati.
Med slovenskimi in furlanskimi znanstvenimi krogi smo imeli celo v mračni
preteklosti lepe primere sodelovanja, zlasti okrog videmske revije »Ce
fastu?«. Danes pa so dani čisto novi pogoji, da se utrdijo odnosi dobrega
sosedstva in sodelovanja na znanstvenem polju. Od obojestranske dobre
volje je odvisno, kakšne sadove bo to sodelovanje rodilo.
Tu objavljamo v prevodu dober del članka o furlanskih izseljencih v
XVI. stoletju (Emigranti friulani del Cinquecento), ki ga
je dr. Perusini, sedanji urednik »Ce fastu?«, poslal za našo revijo. Ohra-
nili smo tudi nekaj takih mest, ki se ne nanašajo izrecno na Rezijo, a
osvetljujejo tamkajšnje razmere.
Siromašna tla so prisilila furlansko ljudstvo, da se je že v davnih
časih pričelo izseljevati. Pomanjkanje dokumentov nam ne dovoljuje reči,
kdaj se je pričel ta selitveni tok; vendar vidimo v vsaki dobi, kako je pri-
raščenost ljudstva k lastni zemlji imela za posledico, da so se mnogi Fur-
lani raje izseljevali le začasno. Zgodovino o preseljevanju Furlanov bo
treba šele napisati; samo za najnovejšo dobo imamo' statistične študije in
knjigo Zaninija'. Nekaj podrobnejših vesti imamo o goratem predelu, ki
je dal po našem mnenju vedno največje število izseljencev. Zanimiva spo-
ročila o Kamiji najdemo pri furlanskih zgodovinarjih Giacomo Valvason
di Maniago in Fabio Quintiliano Ermacora, ki sta živela v 16. stoletju. Prvi
pravi, da »karnijsko ljudstvo..., k} je zelo pridno, v velikem številu od-
haja iz svoje dežele, iskat si kruha v zelo oddaljene kraje, tako da jih.zdaj
najdeš po vsej Evropi. Njihova domača obrt je tkanje blaga iz volne in
še bolj iz lanu, v čemer so mojstri ko malokdo«^. Drugi omenja, da si pre-
bivalci Karnije »služijo kruh zase in za svoje družine z različnimi obrtmi
in kupčevanjem ne samo po Italiji in Nemčiji, marveč skoraj po vsem
svetu... Odhajajo pozimi in se mučijo noč in dan, da se s trudom in prid-
nostjo preskrbijo za starost. Toda ne mislimo, da zanemarjajo poljedelstvo,
saj se vsako leto na poletje vračajo domov, da poberejo pridelke. In ko so
čez kak mesec uredili domače zadeve in spravili pridelke na varno, se brž
vrnejo še za ostali del leta k prejšnjemu poslu ter si na ta način pre-
^ Lodovico Zanini, Friuli migrante, Udine 1937.
= Giacomo Valvasoni di Maniaco, Descritti<xne della Cargna,
Udine 1893, str. 16. Delo je bUo natisnjeno že dvakrat prej, toda to je najboljša
izdaja.
o8 Gaetano Perusini
skrbijo precejšno vsoto denarja. Tako niti ne občutijo naporov kmečkega
dela, ki jim služi v razvedrilo in oddih, niti jim ni težka selitev in trud,
ker jih izvablja upanje na zaslužek«*.
Doslej slkoraj popolnoma neznan selitveni tok iz doline reke Bele in
zlasti iz doline Rezije je bil usmerjen proti Avstriji, Češki in Moravski.
Prvi je o njem spregovoril dr. Corgnali, ko je objavil tri dokumente, iz
katerih posnemamo, da je v začetku 17. stoletja obstajala v Pragi mala
kolonija Rezijanov*. Poleg teh podatkov je dr. Corgnali objavil tudi se-
znam odsotnih iz Rezije oktobra 1739; to so skoraj izključno začasni iz-
seljenci, ki se mudijo največ v Avstriji^. Te podatke lahko izpopolnimo
z dolgo vrsto neobjavljenih dokumentov. Po srečnem naključju smo jih
našli v možniškem sodnijskem arhivu, ki se sedaj hrani v videmski občin-
ski knjižnici (Biblioteca (komunale di Udine).
Leta 1562. najdemo nekega izseljenca iz Dogne v Spodnji Avstriji
(Waidhofen a. d. Ibbs), leta 1578. nekoga iz Resiutte na Dunaju, leta 1580.
sta dva brata iz Villanove na Nemškem (Ali emani a), leta 1584. neka
družina iz Možnika prebiva blizu Dunaja, že pred tem, leta 1565. najdemo
nekaj Možničanov v Auspitzu na Moravskem in enega od teh srečamo
leta 1584. v Brnu kot potujočega trgovca (cramaro)" z železnino, neki
drugi kramar iz Možnika je bil leta 1578. prav tako na Češkem.
Še večje je število izseljencev iz doline Rezije. Pojasnilo temu lahko
najdemo v manjši rodovitnosti zemlje in v pomanjkanju dohodkov tran-
zitne trgovine, ki cvete v glavni dolini Bele.
Leta 1562. je bilo v dolini Rezije 60 izseljencev; ti, kakor oni iz do-
line Bele^ zapuščajo deželo večinoma o sv. Galu (16. oktobra) in se vra-
čajo o sv. Ivanu (24. junija) ali o sv. Jakobu (25. julija) ali o sv. Marjeti
(5. julija). Nekateri ostanejo zdoma več let, ta ali oni pa se poroči in za
stalno naseli v tujini. Neki Dominik Decani iz Bele (San Giorgio), ki se
je nastanil na Češkem, se je tam oženil, čeprav je imel ženo v rodni vasi.
Iz nekih zapiskov sodnih zaslišanj je razvidno, da se nad tem nihče ni
ä Fabio Quintiliano Ermacora, Sulle antichità della Cargna, Udine
1863, .str. 14. — Upravnik Furlanije, Stefano Viario, pravi v nelvem svojem poro-
čilu, sestavljenem I. 1599., da se »c a г g n e 1 i nahajajo v vseh deželah in da se
vračajo potem domov meseca julija in avgusta« (Relazionedeln. u. Stefano
Viario, Udine, 1875). Podobno zatrjuje upravnik Sagredo 1. 1621 in pravi, da
kapetan naleti na zelo velike težave pri' discipliniramju vojakov iz Kamije, »ker
jih lahko uči discipline le meseca avgusta, saj so ti ljudje ves ostali del leta na
Nemškem in drugod, koder si služijo kruh. Samo za ta mesec se vrnejo na svoje
domove, da pospravijo seno; drugega namreč ne morejo dobiti iz svoje nerodo-
vitne zemlje« (Relazione... del luogotenente Pietro Sagredo,
Udine, 1861).
« G. B. Corgnali, Documenti Resiani. »Ce fastu?« XVI (1940), str. 247.
^ Oktobra leta 1739. manjka v dolini Rezije 136 oseb, od katerih so samo
štiri odšle že pred mnogimi leti, 17 pred malo več kot enim letom, in končno 146
pred par meseci ali dnevi. Treba pa je omeniti, da jih je 59 v Furlaniji, kamor
so verjetno šli menjavat svoje pridelke s pridelki iz ravnine, o nekaterih pa je
rečeno, da beračijo po Furlaniji; zatorej, strogo vzeto, v teh zadnjih primerih ne
gre za izselitev. Drugi izseljenci gredo v glavnem proti Koroški (32) in Avstriji (38).
» Iz nemškega Krämer, it. mereiaio.
Rezijanski izseljenci 59
zgražal in da se je zapuščena žena mirno omožila z nekom drugim. Rezi-
jani so se vračaili na poletje domov in so kosili travnike. Skrbeli so za
svoje ovce, od katerih so dobivali sir in volno, ki so jo predli v vasi in
potem skupaj s sirom nosili prodajat na trge v furlanski nižini'.
Izseljenci iz doline Bele in Rezije so trgovali v glavnem z železjem.
Kupovali so ga od čeških in moravskih obrtnikov ter prodajali naprej na
čeških, moravskih in nemških trgih; včasih v zložljivih stojnicah iz desk
in platna. V dokumentih se omenjajo: noži, šestila, klešče, škarje; pred-
meti, ki so jih prevažali v sodih na vozovih. Razen že omenjenih železnih
predmetov najdemo surovo neobdelano železo (fa s si de ferro chia-
mato v er zeli a), lesene žlice in tkanine. Slednjič vemo za dva kra-
marja iz Možnika, ki sta kupila na upanje pri videmskem trgovcu Barto-
lomeu Merlo večjo količino robcev, stogljajev, trakov (pa ss ama n),
torbic, nožev in barbarità. O tem blagu pa ne vemo, ali je bilo prodano
v Italiji ali onstran Alp**. Kramarji so se oblačili driigače kot ostali ljudje
v Furlaniji in obleka rezijanskega kramarja je takole opisana v nekem
dokumentu iz leta 1577: »Imel je obleko iz kozje volne, ki
je vlekla na belo, in obleka je pričala, da je kramar.«
Ludovigo Cavalletti iz Možnika, kramar, umrl v Brnu, je imel med svojo
prtljago plašč (f e r r a o 1 o), jopič (c a s a c h a), par hlač (braghesse),
nogavice (c a 1 z e 11 i) in druga oblačila raznih vrst, tudi srajce.
Včasih so se izseljenci družili v majhne skupine 2 do 3 oseb, da bi
skupaj trgovali. Najbolj petični so najemali rojake kot služabnike (f a -
m e g 1 i) ter jim dajali plačo v gotovini in še hrano in obleko.
Večji del Rezijanov se je izseljeval, kot smo videli, na Češko in Mo-
ravsko ...
Vsi izseljenci so ljudje skromnega stanu, ki odhajajo trgovat v tujino
zato, da bi povečali dohodke revne gorske zemlje. Pomembno je, glede na
dobo, da imajo ti izseljenci že neko izobrazbo in da znajo brati in pisati
po italijansko, da so se naučili nemško in verjetno češko, in nekateri so
zmožni po nemško tudi pisati in brati. Za Rezijane, ki v družini govorijo
slovensko narečje, je moralo biti posebno lahko, naučiti se češčine, toda
oni tudi v tujini, tudi v pismih in zasebnih beležkah pišejo v italijanščini,
jeziku, katerega obvladajo tekoče. Adam Bilina iz Bele, stanujoč v Pragi,
zna tudi brezhibno pisati po latinsiko.
Zanimivi so pečati nekaterih izseljencev, ki so navadno trgovsko značko
deli v tak okvir, da spominja na nekakšen plemiški grb (gl. str. 60).
Izseljevanje proti Italiji ni izključeno, toda zdi se precej redko; v teh
dokumentih se namreč omenja samo neki Tomaž Riz iz Resiutte, ki iz-
javlja, da je šel od doma leta 1581., ko mu je bilo 18 let, in da se je vrnil
Popoln seznam številnui rezijanskih izseljencev, ki se pojavljajo v doku-
mentih, bomo dali v regestih.
^ 1б2б, 21. VII: Conto di Francesco Moruzola e compagno
cramar di Moggio con Bartolomeo Merlo mercante in Udine.
(Možniški sodnijski arhiv, Bibl. Comunale di Udine — fase. 15).
60
Gaetano Perusini
leta 1584. potem ko »je bil Izunaj po svelu, v Benetkah, Anconi, Rimu, tu
in tam«».
Iz dokumentov, objavljenih v dostavku, lahko izvlečemo marsikaj za-
nimivega v zvezi z osebnimi imeni. Imena, bodisi prebivalcev doline Bele,
bodisi Rezije, so v italijanski ali latinski obliki, razen pri nekaterih osebah
iz Bele v Reziji, ki imajo furlansko obliko : Griv or, Jacum, Zuan,
Bastian, Z orzi in pri enem, ki rabi slovensko obliko: Juri. Pri-
imki v dolini Bele so vedno furlanski ali italijanski; v dolini Rezije pa
najdemo razen italijanskih in furlanskih priimkov: Clement, Co-
lussi, Decani, Dean, Long i ni. Long h ini, Micel, Miczel,
Soy a (?), V al en t, Valentini (v Beli), Buzia, Com et, Nayda,
V aleni (na Njivi), G al loti o (na Ravanci) tudi slovenske priimke:
1.
Pečat Štefana Biline
iz Bele, 1603.
2.
Pečat Jurija Chus
iz Bele, 1590.
3.
Pečat Petra Lungin
iz Bele, 1580.
Belina, Bilina, Cus (v Beli), M u s i c c h i (v Osojanali), D u 1 i n e
(na Solbici) in priimke dvomljivega izvora: Čeden, Vino (v Beli),
S t ri s (na Njivi). Končno je vredno omeniti v Avstriji sestavljeno listino,
v kateri najdemo nekega Leonhardusa Weiss in Thomas a Wil-
liner iz Bele, čigar priimka sta verjetno ponemčenje slovenskega Bi-
lina — Belina; v istem dokumentu se pojavlja tudi neki Tomaž
K e s 1 e r iz Bele, čigar priimek je tudi po vsej verjetnosti ponemčen.
Ob zaključku lahko povzamemo, da je v 16. stoletju v dolini Bele in
v dolini Rezije izseljevanje že precej močno in na splošno sezonskega
značaja, včasih začasno (kako leto), poredkoma je stalno. Skoraj vedno je
usmerjeno proti avstrijskim deželam, zlasti Češki in Moravski, kjer iz-
seljenci v glavnem trgujejo z železjem. Izobrazba izseljencev, če upošte-
vamo dobo in njih skromni socialni položaj, je zadovoljiva, kajti mnogi
znajo gladko brati in pisati.
» Možniški sodni arhiv, fase. 13.
Rezijanski izseljenci 61
Regesti*
1. 1562, 5. septembra: Sin pok. Bertela Decani iz Bele v Reziji se je
odpravil ria Češko causa meliorem tentandi fortunam; nakupil si je že-
leznih izdelkov, ferramenta, med drugim tudi klešč — v vrednosti kakih
60 tolarjev — pri raznih trgovcih v Baidofu (Waidhofen a. d. Ybbs, Dol-
nja Avstrija), Stevru (Gornja Avstrija) in lerimberchu (?). Blago je pre-
važal na vozovih v sodih. Nekatere priče poročajo, da je Decani umrl na
poti med Kremsom (Kremže, Češko) in Chinisgrazom (?); njegovega blaga
da se je polastil Domenico di Zuan Decani iz Bele in ga prodal na svoj
račun. Ta Domenico Decani se je nastanil v Chinisgrazu (?) in trguje na
drobno, fa la cremaria; oženil se je z neko žensko iz tega kraja, čeprav je
imel že doma v Beli ženo, ki pa se je tudi omožila z drugim, menda ne da
bi stvar izzvala pohujšanje in ne da bi posegle vmes sodne oblasti.
V tem času se seli iz doline Rezije kakih šestdeset oseb na leto; kot
izselje'nci v Avstriji in na Češkem so navedeni: loanne q. Floreani Musicchi
iz Osojan, Domenico q. Pietro Duline s Solbice, Antonio Stris z Njive,
Simon z Njive; Zuan Lenardo Clement, Christano detto Tusur, Martino
figlio di Floreano Soya, vsi iz Bele; Baldesar de Thomat Nayda, Canaan
de Comet, Valent in Antonio de Domenego Lonardo, vsi z Njive.
(Fase. 9)
2. 1562, 15. januarja, A'adohoniae ad Ybsam (Waidhofen a. d. Ybbs,
Dolnja Avstrija) : Esaias Schönton piše predstojniku, praefecto, možniškega
[Moggio] sodnega območja, da bi izterjal neke vsote, ki mu jih po njego-
vem dolgujejo Thomas Kesler iz Bele, Thomas Williner iz Bele, Leon-
hardus Weiss iz Bele, Blasius Sernan s Solbice, Leonhardus Buzia de
Gnierva (Njiva), Leonhardus de Doine (Dogna). (Fase. 10)
3. 1565, 10. decembra, Auspitz (Hustopeče, Moravsko) : Domenego fiolo
del q. Antonio Decano izjavlja, da je dolžan Petru q. Colao Longino iz Bele
15 tolarjev; prisotni so Bartolamio q. Zuan de Vidon iz Moggia, Alovise
figlio di Zuan Cavalet iz Moggia, Nicolò figlio di Simon Coza iz Bele.
(Fase. 14)
4. 1568, Praga: Domenicus Vinc vicinus pragensis Nove Civitatis ad
Sanctum Martinum piše po latinsko materi Uršuli v Belo, Ursula Batiste
* V prevodu sem italijanske uradne nazive vasi v Reziji nadomestila z od-
govarjajočimi slovenskimi nazivi, kot so v kraju samem v rabi (po BAUDOUIN
DE COURTENAY-U, Materialy  I):
Gniva (v dokumentih enkrat »Gnierva«) = Njiva, na Njivi;
Oseacco = Osojane, v Osojanah;
S. G i o r ig i o (v dok. »vitla sancti Georgi«, >S. Zorzi in canal di Resia«, i. p.)
= Bela (rez. prav za prav »Bila«), v Beli;
Stol vizza = Solbica, na Solbici.
Nespremenjene pa sem pustila nazive vasi na furlanskih jezikovnih tleh,
čeprav so v Reziji sami ali v slovenski strokovni literaturi v navadi slovenske
oblike: Artegna = Rtin, Ratenj, i. p.; Dogna (furi. >Doine«) = Dolenja;
Moggio (v dok. tudi »Metnitz«) = Možnik, Možac, i. p.; Resiutta = Na Beli.
»Bus t a« prevajam s fascikel — fase. (Op. prev.).
62 Gaetano Perusini
Vinc in villa SancH Georgi. Pravi, da ni ničesar dolžan Petrus-u Miczel-u
in Johannes-M Longinus-u iz Bele. NJemu, ženi in otrokom je dobro in nje-
gova kupčija uspeva. (Fase. 10)
5. 1571, 13. novembra, Kirchberg a. Wagram (Avstrija): Bastian Micel
iz Bele izjavlja, da je dolžan 6 forintov, katere mu je dal lacobo Micel iz
Bele.   V latinščini. .     ' (Fase. 14)
6. 1575, Baidof (Waidhofen a. d. Ybbs, Dolnja Avstrija): Domenego
Belina iz Bele mora vrniti Alvise-u Cavalletto 8 rajnišev, M jih je bil
prejel v Baidofu. (Fase. 15)
7. 1577, 22. marca, Daziz (Daenitz — Dasnice, Češko): lacum Micel
mora vrniti lacum^u Choss-u 7 tolarjev; prisotna sta Cristof Lungino in
Zuan Battista iz Rezije. V nemščini, s priloženim italijanskim prevodom.
(Fase. 14)
8. 1577, 26. novembra: Grivor Colassi iz Bele izjavlja:i »Tam zunaj
sem prekupčeval z železnimi izdelki, doma pa trgujem z lastnim sirom in
blagom, katerega pridelam na svojem posestvu, z drugim pa ne trgujem.
[Blago] nosim po Furlaniji ter ga prodajam, kjer -se mi nudi priložnost,
nosim ga pa tudi po semnjüi. Na tega sv. Martina dan sem bil z blagom
v Artegni, kamor sem nesel približno 11 ali 12 mac^... Blago je bilo obi-
čajno, kot ga mi izdelujemo iz naših lastnih ovac... Takoj ko sem ga
potegnil iz čistilnice", sem ga nesel na semenj.« Neka priča pravi, da je
Grivor imel na sebi »obleko iz kozje dlake, ki je vlekla na belo, in noša
je razodevala, da je bil kramar*, a jaz nisem nikoli videl, da bi prodajal
kaj drugega kot tisto blago.« Na semenj v Artegni na dan sv. Martina je
prišlo precej Rezijanov, reseani, prodajat" blago. (Fase. 12)
9. 1578, 28. junija, Moggio: lacomo Barbetta iz Moggia je bil »na Nem-
škem iui Češkem kot kramar ... šest let... preden se je oženil... Odhajal
je o sv. Galu, vračal pa se je okoli sv. Ivana v juniju, zdaj prej zdaj ka-
sneje, včasih celo o sv. Marjeti, kakršen je pač bil zaslužek tam zunaj...
Ko je šel prvič z doma na Nemško in Češko... je odšel okoli Vseh svetih
ali o sv. Galu, ob tistem času imajo namreč kramarji navado oditi; zunaj
je ostai vso zimsko dobo, nato pa se je vrnil okoli sv. Ivana v juniju, kadar
se kramarji navadno vračajo domov, to je o sv. Ivanu junija ali o sv. Ja-
kobu julija.«Jm de Pieris iz Bele se je nastanil na Nemškem.(Fasc. 12)
1 »lo ho fatto oremaria la fora de ferramenti et a casa fazo mercantia de
vender il mio formazo et panno che cavo dalla mia frua ma altra mercantia non
fazo. Lo porto in Friul et lo vendo dove che se intoppa da vender et lo porto
ancora su li mercati. Questo santo Martino io fui ad Artegna con panno et portai
circa 11 over 12 maze... Lo panno era de nostra usanza che femo nui de nostre
piegore proprio... segondo che io lo tirai dal felino lo portai al mercato.«
^Масе, mazze = 1,87269 m., dolžinska mera za blago; toliko kot 11
k v ar t. Gl. PERUSINI, Consuetudini giuridico-agrarie della Provincia di Udine.
Estratto dall' »Archivio Scialoia« X, п. 1—2, 1943, str. 56. (Op. prev.)
ä Potino bi lahko bila tudi stiskalnica ali naprava za barvanje ali beljenje
blaga. V slovarjih, ki so mi trenutno na razpolago, te besede ni. (Op. prev.)
* >... un vestito di camilino che tirava al bianco et l'habito dimostrava che
fosse sta cramaro«.
Rezijanski izseljenci 63
10. 1580. 6. junija, Prin (Brünn — Brno, Moravsko): Pierro Lungin
iz Bele izjavlja, da je dolžan 150 forintov Allovise-u Cavalleto iz Moggia.
V ilalijanščini ; zapečatena s pečatom dolžnika in upnika. (Fase. 10)
11. 1582, 2. aprila: Oporoka: Stefano q. Furtini Lunghini iz Bele za-
pušča sinu Cristianu manjši delež, ker je prejel nekaj denarja, s katerim
je odšel na Nemško. (Fase. 15)
12. 1584, 29. januarja, Waidhofen a. d. Ybbs (Dolnja Avstrija): Leo-
poldo Pirchinger izjavlja: ^Prišla sta k meni na stan Zan Battista da Neu-
haus in Steff an Longin da Kinigratz (?) in pri meni so ju priprli zaradi
dolga v denarju, katerega je Gailo Gallotto Mistrin, stanujoč v Pilsnu, dol-
goval Pieru Tanzer iz Waidliolna; da bi se odkupila, sta morala dati 5
kosov blaga.« Gallo je bil iz Rezije; Zan Battista je potoval z dvema hlap-
cema, famei, in tremi konji. (Fase. 14)
13. 1585, 8. januarja: Sebastianus Naijdonus iz Resiutte izjavlja, da
se je pred kratkim vrnil z Nemškega. (Fase. 15)
14. 1587, 24. avgusta: Sporazum glede neikega dolga med Zuan-om
Mizel iz Bele in Zuan Antonio-m Basel iz Resiutte. Pisal v italijanščini fra
Francesco, gvardijan samostana Santa Margarita v Beljaku. (Fase. 14)
15. 1589, 2. maja; Giorgi q. Matieu Cus iz Bele priznava, da je dolžan
Zuan-u Pitoccho, stanujočemu v mestu Aijbisizzo (Eibenschitz — Ivančice,
Moravsko) 60 forintov za odgovarjajočo količino železnih izdelkov. Priče:
Florean Pojar, Sualt V iz in Batista Firence iz Karnije (Cargna). Bernardo
Cancian schrise.« (Fase. 11)
16. 1589, 12. novembra, Resiutta: Christophoro Zechin overo Valent iz
Bele izjavlja, da je dolžan Štefanu Bilina iz Bele, ki stanuje v Pragi, 113
rajnišev. (Fase. 15)
17. 1589, 2. oktobra, Eibenschitz (Ivančice, Moravsko): Sodnik v
Eibenschitzu potrjuje, da sta pristopila k njemu »tukajšnji meščan Zuanne
Pitoch« in »Zorzi Cuss de S. Zorzi in canal di Resia in Italia«, ki izjavlja,
da dolguje 61 rajnišev Zuan-u Pitoch. (Fase. 15)
18. 1590, 4. januarja, Auspitz (Hustopeče, Moravsko) : Zorzio Chus iz
Bele izjavlja, da dolguje bratoma Nicolau in Antoniu Vallent iz Bele
11 rajnišev; priče messer Lucha Bellina, messer Stefano Bilina in Antonio
Čeden, vsi iz Bele. »Nicolaus Rosin scrisse«; v italijanščini. (Fase. 15)
19. 1590, 14. maja, Prim (Brünn — Brno, Moravsko): Sodnik v Primu
na Moravskem potrjuje, da je bil na zahtevo Nicolò-a Valentini iz Bele za-
slišan Antonio Wiz iz Prima, ki izjavlja, da je leta 1584. »Ludovigo Ca-
ballat, italijanski trgovec z železnimi izdelki, umrl tu v hiši magistra Piero
Chabeij... Svojo železno kramo, denar in posteljnino je imel v nekem
zaprtem prostoru, pa je prišel njegov brat Francesco Caballat, vstopil v
ta prostor... in odjezdil. Potem pa je prišel Nicolò Valentini iz Bele kot
pooblaščenec vseh sorodnikov«; ukazal je, naj mu izročijo pokojnikove
stvari, a pri tem je ugotovil, da manjka denar. Prevedeno iz nemščine [v ita-
Hjanščino]. Nicolò Valent na \'prašanje odgovop, da je Ludovico imel v
64 Gaetano Perusini
skladišču sledeče stvari :^ »eno popolno opravo, to je en plašč, eno raše-
vinasto jopo s hlačami in dobre nogavice; devet pernic, velikih in malih;
platnene srajce vsake vrste, dobre in stare; druga raznovrstna oblačila;
še en plašč v zabojčku v mestu Vaziz (Dasnitz — Dasnice, Češko); kose
novega platna v zabojčku v zgoraj omenjenem skladišču, in tudi drugačno
platno za postavljanje stojnic na semnjih; pet škatel za lesene žlice; eno
skrinjo; sode za železnino; dve butari železa, imenovanega verzella, težki
200 funtov; deske za stojnice.« (Fase. 15)
20. 1590, 31. maja, Eibenschitz (Ivančice, Moravska) : Zuan P... piše
pismo, s katerim bo naslovljenec ser Francesco Cavalletto iz Moggia lahko
izterjal neko terjatev pri Zorzu q. Matieu Cus iz Bele. V italijanščini.
(Fase. 15)
21. 1590, 14.maja, Zeli a.d.Ybbs (Dolnja Avstrija): Hans (?) Mezgerni
izjavlja, da mu je ser Culau Valent dal 6 forintov na ime ser Luduvica
Cavalett. »Valentino Ricci je prepisal iz nemščine.«
1590, 3. decembra, Pribiz (?): Valentin Ocher, nožar v Pribizu, iz-
javlja: »K meni je prišel Nicolò Valent, ki pravi, da ga v Italiji preganja
pravica po naročilu ser Francesca Chavalet«; zatrjuje, da Nicolò ni prejel
od njega ničesar na ime nekega strica Luduvigo Chavaleto.
1591, 8. januarja, Waidhoicn a, d. Ybbs (Dolnja Avstrija): Urban
Bindecher, meščan in izdelovalec šestil v Baidofu, izjavlja, da mu je
Nichelo Valent dal 2 forinta na ime Ludoviga.
1591, 10. januarja: Sebolt Bindecher, meščan in mojster šestil v Bai-
dofu (Waidhofen a. d. Ybbs) in v Laitinu (?) izjavlja, da mu je Nicholò
Valent dal 2 forinta na ime Ludovigha.
1591, 10. januarja. Zeli a.d.Ybbs (Dolnja Avstrija): Cholmon Gineber,
izdelovalec škarij v kraju Zeli pri Baidoffu, izjavlja, da mu je Nicholò
di Valent dal 2 forinta na ime Ludoviga. »Jaz Piero Pitoch sem prepisal.s:
(Fase. 15)
22. 1591, 24. aprila: Lucas Dean de san Zorzo nel Metnitz (Moggio)
izjavlja, da je Antonio Dean 7 let prej kupil v Beljaku pri Antoniu iz
Resiutte za 21 zlatnikov italijanskega stekla. Sklenjeno v Bilelmspergu
(Wilhelmsberg, Dolnja Avstrija). Priče: messer Leonardo Faganell in
Piero Poiete, oba iz Resiutte, ter Zuan Dean iz Bele. (Fase. 15)
23. 1592, 22. avgusta: Zuane Valent izjavlja, da je dolžan Nicollo-u
in Antoniu Valent iz Bele 22 forintov iz posla, sklenjenega v Baidoffnu
(Waidhofen a. d. Ybbs) v prisotnosti Tomat-a Beline iz Bele. »Zapečateno
z mojim lastnim pečatom. Valentino Riccio sem prenesel iz nemščine.«
(Fase. 15)
1 »Uno fornimento cioè uno feraolo e una casacha de rassa con le braghesse
et calzetti boni, letti de piume tra piccoli et grandi nove, camise dì iella de ogni
sorte bone et vecchie, altri abbiti de diverse sorte, uno altro feraolo in una cassetta
nella città di Vaziz, pezi di tela nova in una cassetta nel sopra detto magazeno
et ancho de altre sorte iella per far le boteghe neilli mercati, scattole de guchiari
de legno n. 5, casse una, botti de tenir ferramenti, doi fassi de ferro chiamato
-verzella pesono lire 200, tolte di far le boteghe, nel magazeno.«
Ljudski pevec iz Tera 65
24. 1598, 29. marca, Trebitsch (Trebič, Moravsko): Pismo: Ћшп Lun-
gin iz Bele poučuje ženo v Beli o izterjanju nekih terjatev. V italijanščini.
(Fase. 15)
25. 1602, 11. aprila, Praga: Stefanus Billina civis Pragensis izjavlja,
da je prodal vrt bratoma Gregorju in Štefanu Cus iz Bele. Priči: Georgius
lacomin iz Bele in Sebastianus Micel z Njive. >Scripsit Adamus Bilinà~4ilius
Stephani.« V latinščini. S pečatom Štefana Billine. (Fase. 15)
*
Dokumenti so v »Archivio della giurisdizione di Moggio*;, ki ga sedaj
hrani Biblioteca Comunale, Udine.
Iz italijanskega rokopisa prev. Vida Matičetova
Résumé
ИталБлнс1ши зтнограф др. Гаетано Перузини публикует здесБ
впервБш вБ1держки из архивнБК материалов XVI века, в Koxoptix
говоритсл 0 вмселении ремесленников, торговцев и разносчиков из
северного Фриули и особенно из словенскои долинб! Резии. Зто
временное вБшеленне шло главнБ1м образом на север, в разнБК Mecia
австриИских владении, особенно в Чехикз. Ha основании им иссле-
дованнБ1х документов, автор дает также сведенил об кулБтурнБхх
џ зкономичесЕих условилх резлнских вбјходцсв зтого времени.