Xj o p i s i, Z Dunaja. Iz krepkega govora državnega posianca profesovja Sukljeja v državnem zboru dne 2 6. marca 1889. 1. Gospod profesor konečno govori: «Dovolite mi, da se ob kratkem bavim še z nekim govorom od te (desne) strani, kateri me je napolnil z začudenjem. Priznati moram, da mi je nekaj naredil razumljivo, kar prej nesem razumel, kako da človeška nedovoljnost more iz nič nekaj napraviti. Mislim govor poslanca kmetskih občin Eovdniških. Pazno sem pregledal govor in ga analizoval, kaj najdete v njem? Niti sledii globokejših izvirnih mislij, ne glede temeljitega, stvarnega poučavanja in razpravljanja o šolskih vprašanjih, pa tudi ne odsedline zadostnih praktičnih izkušenj; kajti, kar je zanimivega opazil na sprehodih ob počitnicah na bodočih kmetih in kmeticah, vender ne more veljati za izkušnje. Ves govor ni bil druzega, kakor «tonendes Erz und klingende Schellen ein wahres K6kenmodding», same prazne fraze, pa vender je govorniška umetnost tega odličnega govornika dobila nenavaden uspeh pri opo- ziciji. Jedno se mi je čudno zdelo, ravno tako častiti gospod govornik, kakor častita opozicija, ki mu je tako z veseljem pritrjevala, sta przrla neko malenkost. Poslanec Gregr je popolnoma pozabil v svojem gorečem zagovoru sedaj obstoječe nove šole, da je bilo podpisano ime njegovo pod predlogom, ki zahteva temeljito premeno nove šole, in častita opozicija je bila pozabila, da je o svojem času časopisje njeno ravno tako hudo obsojalo predlog Mladočehov, kakor Liechtensteinov. Še neko odkritosrčno priznanje se je pozabilo, namreč nek dogovor z Greuterjem, v katerem je Gregr storil ponudbo: «Vzemite Tirolsko in pustite nam Češko». Čudil sem se, da opozicija ni prišla s staro molitvijo do sv. Florijana: «Heiliger Florian, Feuerpatron, verschone unsere Hauser, und ziind die anderen an». (Veselost na desnici.) Priložnost je bila tako lepa. To mi je dokaz, kako pogosto se v teh prostorih mej možmi, ki bi vender morali biti resni, igrajo komedije in uganjajo buike. Eekel sem, da zmatram govor gospoda poslanca Gregra stvarno za jako neznaten, če tudi odkritosrčno priznavam govorniško umetnost govornikovo. Jaz bi tudi ne bil spregovoril o tem, da me neka, opazka ne sili, da odgovarjam. Gospod poslanec je zaklical, če itam vzamete novo šolo, se zakrivite napada na narod češki, s tem podsekate obstanek naroda češkega. Če to velja za Čehe, gospoda moja, velja še v veliko večjo meri za številno, kulturno in gospodarski mnogo slabše Slovence. Vsakdo, ki ima pri nas oči, da vidi, mora si reči: Slovenci smo izgubljeni, če se nam ne posreci z elementi omike pronikniti mase naroda, povzdigniti narodne izobraženosti, pa baš ker tako mislim, moram zavračiti zaključke poslanca Eovdniških kmetskih občin, ker so napačni. S tako sveto gorečnostjo je protestoval proti temu, da bi se zopet uvela stara, konkordatska šola. Jaz le opomnim, da se je zaletel v odprta vrata. Kdo neki misli obnoviti staro konkordatsko šolo, ki je odpravljena za vse čase! Hotel je zagovarjati učitelje. Jaz opomnim, da sam pripadam učiteljskemu stanu s ponosno zavednostjo, da sam prisrčno želim, da dobi večjo socijalno veljavo, utrdi nezavisnost svojo, na di-ugi strani pa mislim, da nezavisnost učiteljstva ne bode nič trpela, socijalno veljavo pa le pridobila, če se preprečijo v bodoče nekatere nerednosti, o katerih smo slišali nedavno. (Odobravanje na desnici.) Če se sklicuje na veliko važnost ljudske omike, visoko vrednost, katero more imeti šola z:i boreče se narode, sklicujem se le na to, da ravno zato razumeti ne morem, kako se argumentuje vse ono, kar je poslednje desetletje nam izkušnja pokazala. To mora torej brrz vpliva ostati na zakonodajo o avstrijskem ljudskem šolstvu. Ne vem, če je gospod poslanec Gregr nedavno poslušal govor generalnega govornika contra, priporočam, da ta govor ne samo prečita, temveč naj si ga tudi dobro prouči. Izvajanja gospoda barona Dumreicherja so najbolj glasen komentar k onim odobravanjem, s katerimi je pozdravljala opozicija besede češkega poslanca Gregra. (Živahna veselost na desnici.) Če je gospod poslanec Gregr kaj več, kakor velik virtuoz retorike, če ima le malo političnega preudarka in previdnosti, odpreti mu mora govor oči, na kakih napačnih potih da je, za koga da dela, čegave interese da pospešuje. (Odobravanje na desnici.) (Dalje prih.) — Po Veliki noči bode državni zbor nadaljeval zborovanje s 30. dnem t. m. počenši, in potem pričakuje se, da se v razpravo uvrste še marsikateri važni predmeti in pa da vlada predloži načrt zakona 0 Terski ljudski Šoli. Iz Žiilea. K «Zavezi slovenskih učiteljskih društev* pristopilo je nadalje «Slovenjegraško učiteljsko društvo* in «Brežiško-Sevniško učiteljsko društvo», tako, da «Zaveza» šteje 18 slovenskih učiteljskib društev. Delegatom so še izvoljeni: za »Mariborsko učiteljsko društvo*: gg. L. Lavtar in J. Koprivnik, c. kr. profesorja; Eošker in Praprotnik, učitelja, M. Nerat; — za »Slovenjegraško uCiteljsko društvo»: g. Jos. Barle, ravnatelj v Slovenjgradci; — za »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev šolskega okraja Logatskega «¦: gg. Inglič Jiik., Kernec Iv., Kleč Avg., Poženel Iv., Eepič Peter, Eibnikar Vojteh, Zupančič Vil., Žirovnik Josip; — za «Breziško-Sevniško učiteljsko društvo»: gg. Slanec Ernest in Skalovnik Anton; — za tOrmoško učiteljsko društvo»: gg. Porekar Antou in Eakuša Fran. Pozor č. gg. delegatom in drugim udeležencem zaveznega zborovanja v Ljubljani dne 2 2. in 2 3. aprila! — Za vožnjo po železnicah osnovalni odbor ne more preskrbeti znižane cene, ker je preobložen z delom. Splob daje južna železnica neznatne olajšave, tak6, da je ceneje se poslužiti se «tourin retour-kart», ki veljajo za 3 dni, ne vštevši nedelj in praznikov. Da se Ljubljanski g. g. sodrugi vedo ravnati v svojih pripravah, prošeni so vsi č. gg. delegati in drugi udeleženci zborovanja, naj «Slovenskemu učiteljskemu društvu» v Ljubljani naznanijo vsaj do 17. t. m. svojo udeležitev. Za zbiranje udeležencev zaveznega zborovanja določena je soba «Slovenskega učiteljskega društva» na sv. Jakoba trgu št. 10, od koder gredo potem vsi g. g. delegati v mestno dvorano. Za zabavo in vse drugo skrbi krajni odbor, oziroma «Slovensko učiteljsko drnStvo^. Dnevni red zborovanj glej na prvem mestu današnje številke. Omeniti je še, da je c. kr. profesor, g. L. Lavtar iz posebne prijaznosti obljubil govor to reformi računstva», kateri govor je velike važnosti za slovensko učiteljstvo. Na svidenje v Ljubljani! K prav mnogobrojni udeležbi še enkrat vabi uljudno osnovalni odbor nZaveze". Iz Šent Jarneja. «Vzpomlad se začenja*. Tudi na šolskem polji smo prestali zimo, pa pri nas je bila šola in je še zdaj zaprta zaradi hudih osepnic, ki zelo hudo nadlegujejo ljudi ne le v naši občini in župniji, ampak tudi v sosednih kolikor toliko zelo občutljivo, tako zelo, da je baje 13 šol zaprtih in da so vsi sejmi v tem okraji prepovedani. Upamo vender, da bode Bog to šibo odvzel, in se bodo zopet šole odprle. Pri nas se je v jeseni naša trorazredna šola razširila v čveterorazredno ljudsko šolo. Bile so hkrati razpisane tretja in četrta učiteljska služba. Oglasilo se je nekaj prosilcev. Dobili smo bili o vseh svetih pomočno učiteljico, katera je potem tudi dobila stalno službo za IV. učiteljsko mesto. Ali ta ni hotla pri nas ostati, kajti stanovala je v bližnjem mestu ter vsak dan Cez «eno in pol uie dolgem potu» hodila k nam poučevat ter rajši prosila za ono mesto, katero je tudi dobila, in je takoj uže tam, ker je tudi šola zaprta, kakor pri nas. Mi smo pa zopet brez učiteljice! Tretje učiteljsko mesto pa do sedaj še ni nastavljeno, akoravno je bil terimn razpisan do 20. novembra 1888. 1. Pri nas smo ga uže izvolili; kod ono pisanje popotuje, mi pa ni znano. Le to nas skrbi, kako se bode šola s štirimi razredi pričela, če sva samo dva učitelja. To bode gotovo težavno, posebno pri tako ogromnem številu šolskih otrok. Vender pa se nadejamo, da bodo za letošnje piruhe, obema prosilcema, poslali dekrete, da bodeta mogla po praznikih piičeti poučevati na novih šolah.*) Naj po?em, koliko je tukaj za šolo godnih otrok, koliko jih obiskuje itd. Za šolo godnih otrok je: 417 dečkov, 420 deklic, vkup 837 otrok. V trorazredno šolo je hodilo: v I. razred 94 dečkov, 99 deklic vkup 193 otrok, v II. » 106 » 89 » » 195 y v III. » 87 » 76 » » 163 » vseh otrok: 287 dečkov, 264 deklic, vkup 551 otrok. Od teh 551 otrok je do danes 8 otrok za osepnicami umrlo; ostane še 543 za novo čveterorazrednico. V tej bode v I. razredu 160 otrok v II. » 160 » v III. » 120 » in v IV. » 103 » vkup: 543 otrok. Prostora bi pa bilo v vsakem razredu blizu za 50 otrok v I. razredu, za 60 v II., za 40 v III. in za 40 v novo najeti šolski sobi za IV. razred. Ker je postava, da mora na čveterorazredni ljudski šoli b.ti celodnevni pouk, bil je zarad tega velik vik in krik, ko se je to izvedelo. Prosil je torej krajni šolski svet, da bi slavni visoki c. kr. deželni šolski svet dovolil izjemoma tukaj poldnevni pouk, ter navel v potrditev razne vzroke. Gotovo se sme pričakovati, da bode slavni c. kr. deželni šolski svet to prošnjo uslišal, toliko bolj, ker je vse prenapolnjeno s šolsko mladino, in bode treba še učiteljev in tudi večjih, primernejših šolskih prostorov. Ugibali so uže naši možje, ali se ne bi dalo še na to staro šolsko poslopje eno nadstropje zidati. Kaj čudne nazore imajo nekateri možje o šolah. Mislijo, da bode zadostovala ena čveterorazrednica za tako ogromno število otrok. Kes je, da so pastirčki in bodo največ prihodnji kmetovalci in da je komaj 3 ure do Eudolfovega, ker je tam izvrstna gimnazija, da se lebko *) Eakor slišimo, se bode to v kratkem času zgodilo. Uredn. temeljito izobrazijo, bodi si za kateri stan koli. Bes, ako bi ne bilo ueiteljev v začetnicah, bi tudi ne bilo slavnih mož in profesorjev v višjih šolah. — Poklicani so bili neki možje k uradnemu dnevu v bližnje mesto, da se je obravnovalo za uiejenje še novih šolskih občin; tu se je pa neki tako prazna slama mlatila, da bi se človek od priraitivnih ljudi ne nadejal, ne pa od občinskih odbornikov t. j. odličnjakov, ki bi morali imeti vedno in povsod le resnični, ne pa dozdevni blagor občine pred očmi. Občanom, kar jih spada pod Eudolfovo glavarstvo, nasvetovali smo, da bi bili kupili neko zelo pripravno in v dobrem stanu ohranjeno hišo za šolo, zraven prav lep vrt in nekoliko vinograda, le samo klopi bi bili postavili noter, tudi gospod prodajalec je stavil prav ugodne pogoje; pa kaj se hoče, ogledali so to hišo tudi višji gospodje iz Eudolfovega, in vse se je zavleklo tako, da ni bilo iz te reči nič. Kupila je to hišo in vse drugo gospa vdova grajščakinja, kakor smo slišali, da ne bodo otroci škode delali bodi si v zraven ležečih vinogradih in sadnih vrteh ter bodo še na dalje mogli čez dobro uro hoda dolgo pot meriti v Št. Jarnej v šolo. Ees, lepo so postave na papirju sostavljene, ali da bi se zvrševale, je pa to zelo trnjeva pot, kakor je uže marsikdo izkušal. Ko bi otroci imeli bliže v šolo, bi se tudi mnogo več naučili. Vemo, da so slabi časi, da so pridelki kmetovalčevi preveč po ceni, da je hudo za denar, pa naj bi se tudi oni ljudje dogovorili, da tisti, ki ne pridelujejo takih pridelkov, naj dražje plačujejo bodisi žito, vino, sadje, živino in tako bi se tudi kmetu pomagalo, da bi imel več denarja, in da bi raje dajal kaj za razširjenje in ustanovljenje šol ter si tako sebi in svojim otrokom pripravljal boljšo prihodnost. Tovarišev tovariš. Iz Corice. Tukajšnje učiteljsko društvo je sklenilo, da se ne meša vvprašanje glede verske šole, češ, da nima vzroka za to. Iz Postojine. Iz «učiteljskega društva za Postojinski šolski okraj». Društvenino za drugo polovico tekočega društvenega leta so nadalje plačali gg.: Padar Fran, c. kr. gozdar v Postojini; Seber Eihard, tiskar v Postojini; Kranjec Ljudevit, učitelj v Lozicah; gospa Josipina Dimnik, učiteljeva soproga v Postojini; gspdč. Viktorija Praprotnik, učiteljica v Postojini. J. Dimnik blagajnik. Iz Bevk. Slavno društvo «Narodna Šola» je poslalo našej šoli sledeče blago: 280 raznih zvezkov, 1 ducat tablic, 1 škatljico pisal, 1 škatljico peres, 2 ducata svinčnikov, 2 ducata radirk in 50 peresnih držal. Za ta blagodušni dar se v imenu šolske mladine prisrčno zahvaljujeta. Ivan Perko,Fran Stojec, predsednik krajnega šolskega svčta.zač. voditelj. Iz Ljubljane. Prvi glavni zbor «Zaveze slovenskih učiteljskih društev* bode tedaj (— glej naznanilo na prvi strani današnjega lista —) po želji mnogih učiteljskih društev in po godi udeležencev v Ljubljani v 2 3. dan t. m. t. j. na Velikonočni torek. Na veselo svidenjel — Slavno društvo kranjske hranilnice je v svojem občnem zboru v 28. dan preteč. m. zopet lepo vrsto darov podelila raznim učiteljiščem, srednjim in ljudskim šolam v Ljubljani in na deželi, — mej temi se je, kakor druga leta, tudi letos ozrla na prvo mestno deško ljudsko šolo in v podporo ubogim učencem na tej šoli podelila 150 gld. in v podporo ubogim rokodelskim učencem na tukajšnji obrtnijski pripravljalni šoli 50 gld., za katera blagodušna darova se v imenu obdarovancev prisrCno zahvaljuje voditeljstvo I. mefitne Srazredne deške ljndske eole. — Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. Letnino za leto 1889. so dalje plačali gg. Mullner Evgen, učitelj pri D. M. v Polji; Praprotnik Fran, učitelj v Preski; Sterle Terezija, učiteljica v Gorjah; Travnar Josip, učitelj v Ljubljani; Vidic Ivana, učiteljica na Vrhniki; Zadnikar Kristina, učiteljica v Šiški.