(g©H^™©IEEGLAS Leto XLVI - št. 17 - CENA 50 SIT Kranj, torek, 2. marca 1993 Glasova preja z dr. Metodom Benedikom Nova evangelizacija in osebna svoboda Smo Slovenci res narod hlapcev in potomci smrdljive drhali, kot je zapisal Cankar? DANES Šbofja Loka, 26. februarja - !\a drugi letoš-M Glasovi preji - bila je v petek v škofjelo-s^e"t hotelu Transturist - se je prof. Miha attUe pogovarjal z dekanom Teološke fakul- ??e' Profesorjem zgodovine in kapucinom ,.ljJJe'°škega samostana dr. Metodom Bene-m ° krščanstvu na Slovenskem, predvsem /"vem, drugem in tretjem pokristjanjevanju •Slovencev. Na vprašanje, kako so prvo pokristjanjeva-je doživljali naši predniki - kot nasilje ali kot °'agosloV, je dr. Metod Benedik odgovoril, da je naš narod k sreči srečal z irsko metodo ZiiaM* ^r^anstva- za katero je bilo še posebej am l' da Pozna^a nikakršnega nasilja. ^° i. ' Pristno, neposredno oznanjevanje J*n8elija. Ko je razpredal "niti preje" o dru-§ww Pokristjanjevanju Slovencev, o obdobju re-j "nacije, ki so ga dolgo obvladovali nekateri kar)! a lenega od nJ'h Je okrivil tudi Can->• je dejal, da ceni Cankarja kot literata, da ter^ V VXCm treDa posnemati, saj je z neka-W izjavami povzročil slovenskemu narodu tudi veliko škode. "Ali smo res potomci smrdljive drhali. ali res narod hlapcev... ? Ko je šlo našemu narodu najbolj trdo. ni bil za hlapca, ampak se je upiral. V naši zgodovini je bilo veliko trenutkov, ko je narod lahko preživel samo zato, ker je imel voljo do življenja. Če bi bili samo hlapci ali smrdljiva drhal, nas ne bi bilo več. Poskušajmo se otresti Cankarjevega kompleksa hlapčevstva, "je dejal dr. Benedik. Ko je prof. Miha Naglic vprašal sobesedni-ka, ali gre pri ponovni evangelizaciji Cerkve (nekateri jo označujejo kot tretje pokristjanjevanje Slovencev) za poglobitev vere tistih, ki so že člani Cerkve, ali za poskus, da bi jo ponovno razširili še na "brezbožno" ljudstvo, je dr. Benedik dejal: "Cerkev po eni strani poudarja potrebo po novi evangelizaciji, po drugi pa tudi to, da je na tem področju treba ohraniti osebno človekovo svobodo, ker to sodi k temeljem človeškega dostojanstva. Pri novi evangelizaciji ne gre za oznanjevanje nečesa novega, ampak za poglablanje osebne človekove vere." (Več o Glasovi preji bomo zapisali na petkovih Oprtih straneh.)% C. Zaplotnik KLASOVA A Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /9 ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj V sredo se bo o zamrznitvi plač izrekel državni svet Kakšne zavore za plače Kranj, 1. marca - Državni zbor je sprejel zakon o zamrznitvi plač, v sredo se bo o njem izrekel še državni svet, ki ga bo verjetno prav tako sprejel in pričakujemo lahko, da bo kljub ostrim protestom sindikatov začel veljati s 1. marcem, seveda za marčevske plače in pokojnine. Vlada je obšla dogovor sindikatov z zbornico in skozi državni zbor pripeljala interventni zakon, ki je seveda ostrejši od dogovora, saj tudi tistim, ki imajo denar, ne bo dopuščal povečevanja plač. Zato je razumljivo, da sindikati ostro protestirajo, zbornica pa previdno molči, saj kot združba delodajalcev ne more na glas kričati, naj višje plače dopustijo vsaj tistim, ki denar imajo. Reči pa je treba, da je vsaj potihem želela, naj dobrim podjetjem ne bi namestili tako ostrih zavor za plače. Težko pa je napovedati, v kolikšni meri bo uspela pri svojih zahtevah po zmanjšanju javne porabe, saj letošnji državni proračun še ni sestavljen, vlada pa namerava gospodarsko politiko predstaviti šele marca. Zakon torej že ob rojstvu spremljajo stavkovne grožnje, ker je vlada skrajno pragmatična, kakor se njenemu popuščanju lepo re- če, lahko pričakujemo, da bo grožnjam prisluhnila šele, ko bo potisnjena ob zid, kar se je nedavno že izkazalo ob napovedih policijskega, učiteljskega itd. štrajka. Dotlej pa bodo najbolj iskani računovodski strokovnjaki, ki bodo našli ovinke v obliki regresov, dnevnic, potnih stroškov... Kaj drugega pač ni moč pričakovati, saj je vlada zakon vzela iz socialistične ropotarnice, zato je zgodba znana že vnaprej. Reči je treba, da kaj drugega pravzaprav tudi ni mogla napraviti, saj pri nas še ni lastnika kot naravnega sovražnika plač, ki bi brez dvoma plačam nadel najbolj učinkovite zavore. Z lastninjenjem pa pri nas že dolgo mečkamo, tudi zdaj, ko je bil zakon naposled sprejet, le po kapljicah dobivamo ustrezna navodila, kako bo zakon uresničljiv. Dokler ne bo naravnega sovražnika plač zanje učinkovitih zavor ne bo. • M. Volčjak Mi RITE: BREZ PREDSEDNIKA, VENDAR 2 NOVO DIREKTORICO Ivan Oman odstopil VODO 2 PartiriUt- Z NOŽEM PREKINIL ROMANCO Tržičani končno imajo zagotovilo Policijsko postajo bodo dogradili Tržič, 26. februarja - Med včerajšnjim pogovorom tržiške vlade s predstavniki slovenskega ministrstva za notranje zadeve je padla končna odločitev. Slovenska policisti bo za potrebe postaje v Tržiču dogradila temu namenu postavljeno stavbo v Bistrici. Vselitev vanjo naj bi tržiški policisti opravili najkasneje septembra 1994. leta. pet kamionov pomoči za beg unce Škofja I,oka, 26. februarja -Minuli petek je bil v škofjeloškem begunskem centru pravi mali praznik, saj je pred njihova skladišča pripeljalo kar pet kamionov, do vrha napolnjenih s hrano, obleko, obutvijo in tehničnimi aparati. Kden od treh pri količarjev je pripeljal pomoč i/ Nemčije, kar štiri pa so napolnili v kantonu (iraubiinden v Švici. Pomoč iz Nemčije je tokrat že tretjič poslala gospa Keate Bohmer iz Schwabenhausna, zbrali pa so jo v šolarji in nemška Sparkase s posebno akcijo POMACAJ! Kar štiri kamione pomoči pa so tokrat drugič pripeljali iz Švice. Štirinajst gorskih vasi je prek švicarske cerkvene organizacije zbralo okoli 40 ton različnih novih in rabljenih predmetov, od hrane, do blaga, oblačil, televizorjev in pralnih strojev, posebno veliko pomoči pa je namenjene najmlajšim beguncem. Poleg tega so zbrali tudi okoli deset tisoč frankov. Zal pa so imeli tovornjaki s pomočjo iz Švice velike težave na mejnem prehodu Karavanke, kjer so prejšnji večer morali čakati več ur (prvič je šel isti postopek brez težav). • V. Stanovnik Pred vrati srednjih in visokih šol V petek in soboto je bil v srednjih šolah informativni dan, namenjen osnovnošolcem, ki letos zaključujejo obvezno izobraževanje, in njihovim staršem. Na informativnem dnevu so slišali predvsem podrobnosti o posameznih poklicnih in srednjih programih ter o pogojih za vpis; prene-kateremu petnajstletniku bo zdaj odločitev, kam po osnovni šoli, bržčas nekoliko laž-J«. Srednješolci, ki nameravajo jeseni postati bruci na eni od dveh slovenskih univerz, bodo imeli informativni dan v petek, 12., in v soboto, 13. marca. Tudi razpis za vpis kasni za srednješolskim. V Objavi ministrstva za šolstvo in šport bo izšel konec tega tedna. V njem obe univerzi ponujata rekordnih IO.K22 mest za redni študij in 4333 mest za študij ob delu. Mest je dobrih tisoč več kot lani, kljub temu pa bo precej mladih spet ostalo pred vrati višjih in visokih šol, saj se bo za prostor v njih potegovalo predvidoma blizu K. ooti kandidatov. • H. J., foto: (J. Šinik Zgodba okrog nedograjene policijske postaje v Bistrici pri Tržiču, ki se je vlekla kot jara kača, gre po vsej verjetnosti h koncu. Tako se bodo oddahnili tržiški policisti, ki že dolgo delajo v neprimernih prostorih, prav gotovo pa tudi poslanci tržiške skupščine, katerim ne bo treba več sprejemati vsiljenih odločitev o selitvi postaje v to ali ono stavbo. Čeprav so še začetek tedna v Tržiču ponujali s pustnim plakatom novo lokacijo policijske postaje pri Svetem Juriju, se to gotovo ne bo zgodilo. Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije se je končno odločilo, da je najbolj smotrno nadaljevati izgradnjo stavbe v Bistrici, saj je ponujeni samski dom Gradbinca prevelik in predrag glede na potrebno prenovo, postavitev montažne stavbe pa tudi ne pride v poštev. Povrh vsega je v stavbi, ki jo je za policijo dala postaviti do strehe že prejšnja vlada, dovolj prostora tako za policiste kot morda še katero sorodno občinsko službo. Med petkovo sejo v Vili Bistrica je tržiški izvršni svet skle- nil, da bo sprožil potrebne postopke za nadaljevanje izgradnje policijske postaje. Poskrbel bo za pripravo potrebne dokumentacije in prenos lastništva stavbe na omenjeno ministrstvo, ki se bo samo dogovorilo za odkup zemljišča in financiranje izgradnje. Obenem bodo prenesli lastništvo sedanje policijske postaje v Pernetovi domačiji nazaj v last občine, ki naj bi postala tudi lastnik obmejne stražnice pod Ljubeljem. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi se tržiški policisti preselili v nove prostore najkasneje septembra prihodnje leto.© Stoja n Saje SLOVENCI PO SVETU Denar spri koroške Slovence Prvič po letu 1989 osrednji organizaciji Slovencev na Koroškem nista predložili skupnega predloga za enakopravno razdelitev državne finančne pomoči. Narodni svet naj bi dobil letos še enkrat več kot Zveza slovenskih organizacij. Spor med obema osrednjima organizacijama Slovencev na Koroškem se je zaostril. Če sta se doslej organizaciji razhajali pri konceptu zastopsta Slovencev v deželnem zboru, je nastal nov spor zaradi delitve državnega denarja. Narodni svet je na zadnjem zasedanju sosveta za manjšine na Dunaju zahteval zase več denarja, kot naj bi ga dobila Zveza slovenskih organizacij. Ker je bil izid glasovanja neodločen, je odločil glas predsednika sosveta in obenem predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevža Grilca. Poslovnik sosveta namreč daje glasu predsednika večjo težo. Grilca so podprli predstavniki Cerkve in ljudske stranke, svobodnjaki so se vzdržali, socialdemokrati pa so podprli Zvezo slovenskih organizacij. O razdelitvi denarja bo dokončno odločil urad zveznega kanclerja, po izglaso-vanem sklepu sosveta pa naj bi dobil letos Narodni svet 1.850.000 šilingov osnovne podpore, Zveza slovenskih organizacij pa 900.000 šilingov podpore. Kaj pravita Grilc in Šturm Predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc pravi, da je s sosvetom konec, če urad kanclerja ne bo spoštoval odločitve sosveta. Napovedal je umik iz tega organa, kar utegneta storiti tudi Narodni svet in Krščanska kulturna zveza. Grilc ne zanika, da je finančna ofenziva Narodnega sveta pritisk na Zvezo slovenskih organizacij, da bi pristala na tako imenovani skupni parlament Slovencev na Koroškem. Prav tako ima Narodni svet tudi širšo dejavnost in tudi vpliv Zveze v morebitnem parlamentu bi bil manjši od vpliva narodnega sveta. Sicer pa bi volitve v slovenski parlament pokazale, kolikšna je moč Zveze slovenskih organizacij, ki jo dr. Grilc šteje med socialdemokratsko usmerjeno organizacijo, ki ima največjega zagovornika v koroški in slovenski socialdemokraciji. Dr. Marjan Šturm, predsednik Zveze Slovenskih organizacij pravi, da je nastala pat situacija. Poskus, da bi Narodni svet z denarjem porinil Zvezo ob zid, je po njegovem propadel. Upa, da se bo urad zveznega kanclerja držal dosedanje prakse in pomoč razdelil enakomerno. • J. Košnjek Moteči dijaki iz Slovenije Poslanec Avstrijske svobodnjaške stranke v koroškem parlamentu Schretner je protestiral, ker je med 109 dijakinjami in dijaki na Zvezni dvojezični trgovski akademiji v Celovcu kar 58 dijakov iz Slovenije, čeprav je bila akademija ustanovljena predvsem za Slovence na Koroškem, ne pa za Slovence iz Slovenije. Deželni glavar dr. Christoff Zernatto je poslancu odgovoril, da se bo o tem pogovarjal s predstavniki manjšine, da bi se več otrok Slovencev na Koroškem vpisalo na to šolo. Razmerje bi se tako spet obrnilo Korošcem v prid. "Gotovo ne more biti cilj avstrijske šolske politike, da bi brezplačno prevzela izobraževalne naloge, ki bi jim morala izpolnjevati naša sosednja država," je dejal deželni glavar. STRANKARSKE NOVICE Združena lista Obisk nemškega socialdemokrata Ljubljana, 26. februarja - Vršilec dolžnosti predsednika Socialdemokratske prenove Slovenije Peter Bekeš in predsednik Socialdemokratske unije dr. Rastko Močnik sta sprejela podpredsednika bavarske socialdemokracije in člana vsedržavne-ga vodstva SPD Petra Glotza. Seznanila sta ga s prizadevanji za povezovanje slovenske socialdemokracije in z interesom strank Združene liste za sodelovanje oziroma za vstop v Socialistično internacionalo. Glotz je izrazil podporo prizadevanjem za združevanje levice in želel, da bi se udeležil kongresa Združene slovenske socialdemokracije. Svetoval je tudi korake za vključevanje v internacionalo. • J. K. Socialdemokratska stranka Slovenije Poslancem 120.000 tolarjev Ljubljana, 26. februarja - Poslanska skupina Socialdemokratske stranke v državnem zboru je v izjavi za javnost zapisala, da je obveščanje javnosti o poslanskih plačah protislovno. Socialdemokrati menijo, da poslanske plače ne bi smele preseči 120.000 tolarjev ali nekaj manj kot 2000 mark. Zakon o nagrajevanju poslancev, ministrov in drugih funkcionarjev je sprejel stari parlament še pred volitvami, izhodišče pa je bila povprečna plača v gospodarstvu. Količniki za izračunavanje plač pa še niso znani. • J. K. Liberalno-demokratska stranka Tržič Zoper aids in droge Tržič, 23. februarja - Marca pripravljajo Liberalno-demokratska stranka Tržič, Mladi liberalni demokrati in Klub tržiških študentov v sodelovanju z občino, Skuc forumom in študentovsko organizacijo projekt Aids - Droga. Podatki o razširjenosti teh dveh pojavov so tudi v tržiški občini zaskrbljujoči, v Sloveniji pa vlada pri preventivi mrtvilo. Tržičani bodo organizirali široko medijsko akcijo prek letakov, radia in časnikov, med akcijo pa bodo razdeljevali tudi kondome. Projekt vodi Toni HorvatiČ, Tr žič, Ročevnica 9, telefon 50-818. • J. K. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Zakona o zamrznitvi plač in pokojnin še ne veljata Odločiti se mora se državni svet Čeprav je državni zbor v četrtek sprejel oba interventna zakona glede plač in pokojnin, mora o njiju odločati še državni svet. Če ju bo zavrnil z odložnim vetom, bo državni zbor dolžan ponovno glasovati. Poslanka Vika Potočnik in podpredsednik državnega zbora dr. Lev Kreft. - Foto: G. Šinik Ljubljana, 26. februarja - Ker v sredo državni zbor obeh zakonov ni uspel sprejeti, je moral državni svet, ki je prav tako zasedal v sredo, obravnavo preložiti, čeprav je do večera čakal, kaj bodo storili v državnem zboru. Ker sta bila oba zakona sprejeta šele v četrtek zvečer, se je vodstvo državnega sveta odločilo, da bo svet dal mnenje na seji, ki je sklicana za jutri. Če bodo svetniki z njima soglašali, bosta začela veljati, če pa se bodo odločili za odlo-žni veto, kar je njihova ustavna pravica, bo moral državni zbor o zakonih ponovno razpravljati ali vsaj sklepati. Vendar za sprejem po ustavi ni več zadostna večina prisotnih poslancev, ampak večina vseh poslancev, to je 46. Na četrtkovem glasovanju je bilo pozitivno opredeljenih glasov 48, zato predlagatelji obeh zakonov upajo, da bodo tudi v primeru ponovnega glasovanja dobili večino. Vendar je sedaj že jasno, ne glede na odločitev državnega sveta, da oba zakona februarja še ne bosta veljala, ampak šele marca. V petek seje februarsko štiridnevno zasedanje državnega zbora končalo. Poslanci so sprejeli nad 20 različnih zakonov, zakonskih osnutkov in predlogov. Le redke so zavrnili. Državni zbor je razen dveh interventnih zakonih o plačah in pokojninah med drugim sprejel predlog zakona o obrestni meri zamudnih obresti, predlog za izdajo dopolnjenega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanj"-predlog zakona o začasni ureditvi izdajanja dovoljenj ustanavljanje zavarovalni" družb, predlog spremenjenega zakona o prekrških, osnutek zakona o gospodarskih družbah, predlog zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, o reprezentativnosti sindikatov, 0 revidiranju, osnutke zakonov o sodelovanju delavcev pri upra' vijanju, o varstvu okolja, o de' lovnih in socialnih sodiščih ter zakone o sprejemu nekaterih mednarodnih sporazumov g obveznosti. Že v torek pa je W sprejet zakon o včlanitvi Slove; nije v Svetovno banko. Skupaj je šlo skozi državni zbor blizu 30 zakonskih besedil.« J. Košnje k Zavrnjeno Državni zbor je zavrnil predlagani zakon o jamstvu Slovenije za najeta posojila za dokončanje gradnje slovenskega dela hidroelektrarne Golica. Slovenska vlada mora najprej od Avstrije izterjati škodo, ki je nastala na naši strani zaradi gradnje te elektrarne. Država Slovenija naj bi jamčila za posojila do višine 47.891.347 mark. Zbor je tokrat tudi zavrnil obravnavo problematike črnih gradenj. Vlada je posredovala v parlament gradivo, vendar so se poslanci odločili, da bodo problematiko najprej obravnavala ustrezna delovna telesa zbora. Za poslance je hrana premastna Po mnenju poslanca Slovenske ljudske stranke Žarka Preglja je predsednik državnega zbora Herman Rige'' nik s prepovedjo točenja alkoholnih pijač v parlamentarnem bifeju uvedel prohibicijo. Po reakciji poslancev je predlog Preglja, naj generalni sekretar zbora prekliče odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijać v parlamentarni menzi, kar je odločil predsednik zbora Herman Rigelnik, naletel na odobravanje. Po Pregljevem mnenju je prepoved kršenje osnovne človekove pravice po prehranjevanju in izraz nezaupanja v poslance, funkcionarje in zaposlene v državnem zboru, ki sami dobro vedo, kaj in kolik0 smejo popiti. Poslanec Pregl se je zavzel za pestrejšo prehrano v menzi. Sedanja je premočna in premastna za delo, k' 8a opravljajo. Več naj bo mleka in mlečnih izdelkov, uvede Pa naj se solatni bife! • J. K. Dr. Janez DRNOVŠEK odgovarjal poslušalcem lokalnih radijskih postaj Zdravje je dobro, dela pa precej nOdsoten sem bil samo tri delovne dni, pa je bila že takšna hajka, da sem kar hitro prišel nazaj. Res sem bil že kar precej utrujen, saj je bilo treba sestaviti vlado, prejšnja pa praktično ni več delovala, zato so bile praktično vse odločitve na meni. Dobil sem pa tudi nekak prehlad oziroma virus. To so tako razpihnili, kot da sem že skoraj umrl," je povedal premier. Objavljamo odlomke iz skoraj enournega pogovora z novinarji in poslušalci. Plače na skrajni meji "To ni čista zamrznitev plač, ampak prilagajanje rasti živi je-njsk-ih stroškov, vendar to ni popularen ukrep. Ekonomisti nas že nekaj mesecev opozarjajo, da rasti porabe ne bomo zdržali in se nam lahko celotna ekonomska politika zruši. Osebni dohodki so v zadnjih nekaj mesecih realno porasli in zato je bilo treba nekaj storiti Če rasti ne zaustavimo, bo prišlo do še večje nezaposlenosti in stečajev. S plačami se že nekaj časa trudimo in zapletamo. Vlada je poskušala kontrolirati plače vsaj v državni upravi in negospodarstvu, vendar stari parlament zakona ni sprejel, ustavno sodišče je razsodilo, da moramo izplačati razlike. Mi smo spoštovali sklep sodišča, čeprav materialnih možnosti za to ni bilo, vendar se vlada noče postavljati izven pravnega reda. Zavedamo se, da so plače marsikje zelo majhne. Boljše bi bilo, če bi bile višje. Vendar gibanja plač v celoti ne zdržimo več. Prišli smo do skrajne meje." Ne grenimo samemu sebi življenja "Upam, da se bodo relacije med državnim zborom in državnim svetom uredile, da se ne bodo ponovile neučinkovitost, blokade in zamude, značilne za prejšnji parlament. Računam na normalne in ustvarjalne relacije med državnim zborom in svetom, ki naj igra konstruktivno vlogo opozarjanja, odložni vetO pa naj uporabi le v skrajnih primerih. Če stvari ne bodo delovale, smo v ustavni sistem spet vgradili nekaj, kar nas bo držalo nazaj in nam dodatno grenilo življenje ob objektivnih težavah, ki jih imamo. Vladna koalicija v državnem zboru nima prevelike moči, ampak je uresničen cilj parlamentarnih demokracij, da se v parlamentu ustvarijo takšna razmerja, da je mogoče odločanje. Mi odločanje potrebujemo. Sedaj pa je tako, kot da bi nekatere motila sposob nost parlamenta da odloča. Če se odločamo slabo, lahko pride do zamenjave vlade že v tem parlamentu ali pa bomo kaznovani na prihodnjih volitvah." Peterle in Širše Čas bo pokazal, če je bila izvolitev gospoda Peterleta za zunanjega mini stra dobra. Predlagali so ga Slovenski krščanski demokrati. Mislim, da je bila sedanja vladna koalicija v teh razmera" najboljša rešitev. Verjetno ni nihče P0' vsem zadovoljen in moramo drug dfljj gega pač prenašati. Ponovne volitve h bila katastrofa za Slovenijo, ki bi se Prl' bližala robu kaosa, spremenil pa ni * tudi osnos sveta do nas. V tujini nas ekonomsko politiko bolj cenijo kot doma. Mislim, da delamo optimalne p0**" ze. Janez Širše pa se ni ukvarjal sdrt° c turizmom, ampak je opravljal že drug posle in ima precej raznovrstnih izk : šenj. Njegovo imenovanje dviga PreC , prahu. Opravili smo tudi druge S»mf njave, vendar kaže, da bi moral biti sr mo dosedanji šef Varnostnoinforma^ vne službe nezamenljiv Vlada je °ce°e la, da je zamenjava nujna. Nckat.ena stvari v preteklosti, kot prisluškoval afera, so terjala, da se tudi tu wPoiii^n0 ta zakonitost in red Služba ima vlao^ in parlamentarno kontrolo. Pričakuj mo, da bo VIS delala samo tisto, čemu je namenjena, in ničesar drugega- Kriminal, bogatenje in mafija "Res je, da v obdobju številnih Sjg memb vsega ne kontroliramo m J* vse spremembi- niso všeč Zavedan nevarnosti in nikakor se ne mislim »Fj^ iazniti Z njimi. Slovenija se mora ut kot pravna država. Glede divjih pr'j . zacij smo uzakonili revizijo in Pot p0. li rok za prijavo sumljivih primerov, licija in pravosodni organi se bodo rali soočati / drugimi pojavi krimm mamil, trgovine z orožjem. 'z /a- teh drugih držav nas morajo °P°'**^rnoi ""soočili* tu"' kadrovsl ta kontekst " • J. Košnjek gotavljamo vam, da se zavedamo in da se bomo resno Tudi nekatere spremem^. ske, ki jih sedaj delamo, soo j Skupščina o kapelici, parkirišču in črnih gradnjah Parkirišče ■ radovljiški Mali Vrhek Andrej Cufen "Prejšnja oblast je avtoprevozniku že obljubila dovoljenja, potem pa smo se zamenjali..." Radovljica, 26. februarja - Zgodbo o spremembi in dopolnitvi «ruzbene|a načrta radovljiške občine za obdobje 1986-90, ki seje po hi °u ^a'Jevanjm končala v sredo na zasedanju občinske skupščine, c L • ° oznacm tuosebno komisijo, ki je pregleda-a stenogram zadnjega zasedanja, popravili zapisnik in glasovali o tem, da bi parcelo, ki so jo na decembrskem zasedanju uvrstili med zazidljive, črtali iz družbenega načrta. Zbori občinske skupščine amandmaja niso sprejeli, tako da je parcela ostala med zazidljivimi. Kolikšno in kakšno kapelico (kapelo, cerkvico?) bo na njej lahko postavil salezijanski inšpektorat sv. Cirila in Metoda, Župnijski urad Koprivnik, bo občina določila z lokacijskimi pogoji. "Obljube Se niso dovoljenje"_ Poslanci občinske skupščine so novembra predlani prvič zavrnili pobudo, da bi pn spremembi družbenega načrta občine med zazidljive parcele uvrstili tudi kmetijsko zemljišče na Lancov-em, na katerem je avtoprevoznik iz Lesc uredil parkirišče za težka tovorna vozila; na zasedanju v sredo so jo zavrnili še drugič. "Če bi jo sprejeli, bi to pomenilo legalizacijo črne gradnje, pot v anarhijo in prakso, ki ni sprejemljiva," je dejal Blaž Hrastnik, v.d. načelnika uprave za urbanizem, in poudaril, da bi nadaljnje širjenje dejavnosti uničilo izrazito krajinsko potezo ob Savi in da bodo s prostorsko ureditvenimi načrti tudi za obrtnika iz Lesc našli primerno lokacijo. V razpravi smo lahko slišali, da je parcela, na kateri je parkirišče, le formalno kmetijsko zemljišče, sicer pa je bila to nekdaj gramoznica in kasneje smetišče, ki ga je obrtnik zasul. Da pa se ne bi spotikali samo ob parkirišče na Lancovem, je eden od poslancev naštel še nekaj občinskih "grehov" in slabosti: nasproti parkirišča je bila nekdaj njiva, zdaj pa na njej "raste" grmovje - in smetišče, na Lancovem in v Lipnici so hiše "zrasle" tudi na njivah, nikogar očitno tudi ne moti odpad avtomobilov ob Savi... Obrtnik Andrej Čufer je dejal, da primer s parkiriščem ni mogoče šteti med prave črne gradnje. "Prejšnja oblast je lastniku že obljubila dovoljenja, potem pa smo se zamenjali...! Kot mi je znano, bo tudi za zemljišče nasproti parkirišča v kratkem vložena pobuda za gradnjo." Danilo Korošec je menil, da stroka ni dovoljargu-mentirala svojega negativnega stališča do pobude. Samo s prepovedmi ne bomo rešili problemov, občina bi morala urediti parkirišče in ponuditi lokacije. V kratkem bo izšel zakon, po katerem bodo avtoprevozniki dobili koncesije le, če bodo imeli urejeno parkirišče. Janez Resman je dejal, da parkirišče (tako kot tudi separacija, avto- Lani dvajset ustavitvenih odločb V radovljiški občini je 150 do 160 objektov, ki so zgrajeni brez dovoljenj. Lani je bilo po podatkih Uprave inšpekcijskih sluib za Gorenjsko razmeroma malo novih črnih gradenj, saj je urbanistična inšpekcija izdala le dvajset ustavitvenih odločb. Nihče od (črno)graditeljev ni začel graditi na prvem območju zemljišč. mobilski odpad itd.) kvari izgled krajine in uničuje enega zadnjih naravnih rezervatov v bližini Radovljice. Če bomo popustili ob tem primeru, ki bi ga že takoj v začetku morali razglasiti za črno gradnjo, ne pa mu dati začasno dovoljenje, bo kmalu pozidano vse sotočje Save. Marko Smrekar je bil kratek in jedrnat: "Če je bilo nekomu nekaj obljubljeno, to še ni dovoljenje." Janeza Cengleta iz krajevne skupnosti Kamna Gorica, je najbolj zanimalo, kaj bo storila občina potlej, ko bo lastniku parkirišča prenehalo veljati začasno dovoljenje. Eden od poslancev pa je radovljiški primer "postavil" v slovenske razmere. "V Ljubljani se zaletavajo v Mali Vrhek, medtem ko velike pustijo. Tudi v Radovljici imamo svoj Mali Vrhek, velike pa pustimo. Primerov, kot je ta s parkiriščem, je na desetine." • C. Zaplotnik Zaključni račun tržiškega proračuna Na cestah asfalt, v blagajni primanjkljaj 26. februarja - Tržiški izvršni »vet je današnji seji potrdil zaključni račun P°*ameznih dejavnosti v letu 1992, ki ga kodo z odlokom sprejeli v zborih skupščine. Jaradi večje porabe u komunalno in cestno dejavnost bodo morali 15,8 milijona SIT »Kube pokriti iz letošnjih sredstev za •nfrastrukturo. Že pri sprejemu 193,4 milijona SIT yrednega proračuna za leto 1992 so v "žiču ugotavljali, da dovoljen obseg javne Porabe ne bo mogel zagotoviti normalnega delovanja porabnikov proračuna in primer-nega razvoja v občini. Kljub poznejšim Povečanjem dovoljene porabe dobrih 278,6 milijona SIT prihodkov ni zadostovalo za pokritje vseh potreb. Dovoljena povečanja ministrstva za finance so bila namreč namenjena predvsem za pokrivanje plač in materialnih stroškov uporabnikov proračuna, v Tržiču pa so s septembrskim rebalansom povečali sredstva za cestno in komunalno dejavnost za 14,6 milijona SIT. Predvsem zato je zaključni račun pokazal za 15,8 milijona SIT primanjkljaja. Razprava o uresničevanju planov prihodkov je pokazala, da je prav zaradi izpada načrtovane kupnine za prodajo maršalata nastal primanjkljaj v lanskem proračunu. Glede na to so se zavzeli za planiranje zgolj resnično zagotovljenih prihodkov, obenem Ea tudi za bolj načrtno porabo denarja na omunalnem področju. Sedaj se je namreč dogajalo celo, da so se del na cestah lotili pred pripravo potrebne dokumentacije in so tako predvidene stroške lahko le v grobem ocenili. Ob tem so ocenili, da drobljenje denarja za asfaltiranje številnih krajših odsekov cest stalno prelaga uresničitev nalog širšega pomena, kot so izgradnja mestne obvoznice, razširitev parkirišč, obnova starega vodovoda in podobno. Prav zato se bodo dogovorili za prioriteto pri vlaganjih v infrastrukturo, ki jo bodo upoštevali pri sestavi prihodnjih proračunov. Podobno bodo morali tudi pretehtati, ali je 16,3 miljona SIT ostanka sredstev od prodaje stanovanj bolje nameniti za nakup stanovanj ali posojila za te namene. • S. Saje <^ jeseniškega izvršnega sveta Brezposelni samo na Jesenice 1 m potrebovar mmJcu ' *M pospeševanje razvoja malega gospodarstva bi Vcndar jes* ■rea*tev iz občinskega proračuna. 2.200 nezaposlenih, ne*ano«L jw izvršni »vet zahteva, da se prečistijo evidence o imaj« 5*i MJ j« med njimi veliko tujcev In takih, ki v resnici papirju . Na minuli seji jeseniškega Vršnega sveta so obravnavah °dlok o proračunu občine Jesenice za letos, ki se bo kot osnutek Posredoval v obravnavo zborom Jeseniške občinske skupščine. Prihodki in odhodki so v osnut-U proračuna neusklajeni in sicer Planirani odhodki za okoli 75 bilijonov tolarjev presegajo planirane prihodke. Sprejeli so ponudbo stanovanjskega podjetja Dominvest za opravljanje stanovanjskih stor-«*V na objektih, kjer jeseniška občina nastopa kot lastnica z n»anj kot 50- odstotnim dcle-iem. Ponudba velja le za eno leto. Izvršni svet je tudi sprejel Predlog načina dodeljevanja sredstevobčinskega proračuna za Pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini. Sredstva 46 dodeljujejo na podlagi letnega razpisa v obliki kreditov z 8-odstotno letno obrestno mero in z rokom vračila največ treh let. V letu 1991 in v prvi polovici letošnjega leta je bilo iz tega naslova jeseniškim obrtnikom in Eodjetnikom dodeljenih šestnajst reditov v skupni viSini milijon 479 tisoč tolarjev in v drugi polovici leta 12 kreditov v skupni višini 2 milijona 856 tisoč tolarjev. Skupna višina sredstev iz občinskega proračuna ni velika, vendar število dodeljenih kreditov in ugoden odmev kažeta na primernost take spodbude. Za letos pa so predvideli tudi povečanje sredstev občinskega proračuna za te namene in sicer za 10 milijonov tolarjev. Če bi to sprejeli, bi lahko sofinancirali tudi kapitalno zahtevnejše programe v občini. Ob koncu lanskega leta je bilo v gospodarstvu in v negospodarstvu občine Jesenice zaposle nih 10.254 ljudi, pri zasebnikih 2()8, samozapocslcnih kot zasebnikov, v sovohdnih in drugih poklicih ter kmetov pa je bilo skupaj 624. Med 2.299 nezaposlenimi je bilo največ žensk, starih do 26 let in iskalcev prve zaposlitve. Prejemnikov denarne pomoči je bilo 437 oseb, prejemnikov denarnega nadomestila 554 in 977 štipendistov. Izvršni svet je sprejel pobudo, naj republiški Zavod za zaposlovanje temeljito pregleda evidence o prejemnikih pomoči in brezposelnih. Že približni pregled je Eokazal, da na Jesenicah nika-or ni toliko brezposelnih, kot jih kažejo evidence, saj so med njimi taki, ki imajo priložnostno ali drugo delo, so tujci in tako dalje. Po nekaterih ocenah naj bi bilo kar okoli 1000 takih, ki jih štejejo med brezposelne, v resnici pa imajo delo.. •D.Sedej Demokrati čestitajo za nagrado Spoštovani gospod Anton Gros! Iskreno Vam čestitamo in se z Vami veselimo najvišjega priznanja za izjemne gospodarske dosežke, ki ste ga prejeli v petek. To naše veselje je še toliko bolj utemeljeno, saj je Vaše delo že vrsto let neločljivo povezano z usodo Planike, njenih delavcev in njihovih družin, pa tudi celotnega kranjskega gospodarstva. V močno tpremenjenlh tržnih razmerah ste ogromno storili za pri-živct/c podjetja, ohranitev delovnih mest in prenovo kranjske industrije /climo si. da bi Vaše delo in nagrada spodbudila čim več zagnanih posnemovalcev. Kranj, I. Sušeč 1993 Tajnik: Rastko lepi na Demokrati Predsednik: Občinski zbor Kranj Milan Podgoršek Najemniki poslovnih prostorov tržiške občine Za 1,8 milijona tolarjev dolga Tržič, 26. februarja - Konec lanskega leta je 35 najemnikov poslovnih prostorov dolgovalo občini Tržič kar 1.857.298 tolarjev. Zaradi takega ravnanja bodo v prihodnje vsakemu dolžniku po dveh mesecih odpovedali veljavnost najemne pogodbe. Prazne prostore bodo oddali novim najemnikom. Čeprav se je seznam dolžnikov in neplačanih računov od konca lanskega leta verjetno nekoliko spremenil, pa se neredno plačevanje najemnin za poslovne prostore v lasti občine še vedno nadaljuje, so ugotovili na današnji seji tržiškega izvršnega sveta. Že na prejšnji seji so se odločili za sodno izterjavo dolgov iz lanskega leta. Največji dolžnik je z več kot 340 tisočaki Obrtno podjetje Tržič, več kot 260 tisočakov je dolgovala Mercator-Trgovina, med zasebniki pa je z dobrimi 196 tisočaki prednjači! lastnik lokala Polžek. Na seznamu, ki gaje pripravil oddelek za splošne zadeve in finance, kljub le nekaj več kot 17 tisočakov dolga pade ta znesek v oči zaradi kratice B.A.V. za prostor na Koroški 5. Po razpravi je izvršni svet sprejel več sklepov, od katerih si obeta spremembo razmer na tem področju. Komisija bo vsak mesec pregledovala evidenco o plačilu najemnin. Če bo najemnik dva meseca v zamudi, bo sledila odpoved za najem lokala. V prihodnje bodo najemne pogodbe sklepali za določen čas, glede na novosti pa bodo spremenili tudi zastareli pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov. Ker je nekaj prostorov praznih, so predlagali, naj pristojne službe najdejo primerne najemnike. Kot so izvedeli na seji, so se že dogovorili za oddajo izpraznjene slaščičarne pod občinsko upravo, pripravljajo pa tudi pogodbo za prostor na Koroški 2 v Tržiču. • S. Saje Občni zbor GD Ljubno 90. leto aktivnega in uspešnega delovanja Ljubno, 27. februarja - Letos bodo ljubenški gasilci dokončali z gradnjo novega gasilskega doma, saj je stari še iz leta 1903 in je že zelo zastarel in dotrajan. Novi dom so zgradili predvsem s prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevki. Zadnja dela na poslopju bodo zaključena do začetka julija, k otvoritveni proslavi in slavju, pa bodo organizirali tudi gasilsko parado. Lansko leto so se ljubenški gasilci udeležili gasilskih tekmovanj v Kosezah pri Vodicah, kjer so tekmovale pionirske, ženske in moške ekipe. Skupno so dosegli osmo mesto. Najvidnejši rezultat aktivnega dela in pripravljanja pa je bilo gorenjsko tekmovanje, kjer so članice GD Ljubno zasedle 1. mesto in s tem premagale celo državne prvakinje. Tudi na področju gasilskega izobraževanja se člani izkazujejo, saj so v letošnjem letu trije opravili izpit za čin NGČI. stopnje in en za čn NGČ. v ponedeljek, 1. marca, pa se je začel tečaj za čin gasilec. Na občnem zboru so podelili priznanji za dolgoletno aktivno delovanje v GD in sicer Francu Sitar za 50 let in Mariji Perko za 10 let. Občnega zbora se je udeležil tudi član predsedstva gasilske občinske zveze, Ciril Tomše in gasilce seznanil z nekaterimi bistvenimi spremembami, ki nastajajo ob novemorganiziranju GD. Povedal je tudi, da se bodo GD Slovenije letošnje leto prvič udeležila gasilske olimpiade v Berlinu, možna pa je tudi udeležba Srečanja gasilcev Evrope na Madžarskem. Poleg tekmovanj in srečanj bo v radovljiški občini letošnje leto pestro, saj poleg 90. letnice Ljubenškega GD, slavijo tudi 110 let GD Radovljica, 100 let GD Kropa in 30 let GD Sr. Dobrava. Predsednik GD Ljubno bo tudi letošnje leto Mitja Mladenovič, ki pravi: "Gasilstvo v KS Ljubno ne izumira, še vedno deluje in je sposobno opravljati svoje poslanstvo. Tako kot povsod je tudi v našem društvu prišlo do določenih trenj in nesoglasij, toda z dobro voljo smo tudi to uredili, saj se vedno pokaže srčnost do gasilske dejavnosti." O T. Markovič Javne razprave o združevanju levice Jesenice, 1. marca - Socialdemokratska prenova Jesenice je v občini pripravila javno razpravo o združevanju levice v slovenskem prostoru. Prve javne razprave so pokazale, da je članstvo strank Združene liste v občini pokazalo zelo kritičen odnos do združevanja levih strank, predvsem pa do predloga, da bi se v levici izoblikovale zveze. Menijo, da je v sedanjem predlogu premalo poudarka o tem, da je Združena lista povsem nekaj drugega kot združena socialdemokracija. Člani in volivci Združene liste menijo, da je združevanje levice dolgoročnejši postopek in da bi morali biti predlogi pripravljeni bolj kvalitetno. V prvih razpravah so ugodno ocenili analizo predsedstva o minulih volitvah, poudarjajo pa, da se bo treba čimprej pripraviti na lokalne volitve. •D.S. 'oMEHGLAS OSTALA PONUDBA: * SVILENE TRENIRKE 3.900 SIT * TRENIRKE od 1 .950 SIT * SRAJCE od 2.400 SIT POSEBNA PONUDBA: * ŽENSKE SPODNJE HLAČE SAMO 120 SIT * ŽENSKE HLAČNE NOGAVICE po 98 SIT - 5 parov skupaj SAMO 450 SIT * MOŠKE SPODNJE HLAČE od 180 SIT * MOŠKE SPODNJE MAJICE 550 SIT Del. čas: od 9.-19. ure (delavniki), ob sobotah od 8.-12. ure. ^PREMIŠLJUJETE 0 NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE Cesta ni kriva Ob različnih neprijetnih, da ne rečem kar grozljivih dogodkih, ki se tal namesto zavzemanj za -10 odstotkov, v realnosti, kot je bilo pred nedavnim javno rečeno, te sprevračajo v + 30 odstotkov, dobiva trditev, da Cesta ni nikdar kriva, te kar sarkastičen prizvok. Sicer pa je sarkazma v prometu v najrazličnejših oblikah vedno več. Če kdaj, zato prav zdaj, dobiva še kako pomembno vlogo stanovska povezanost te desetletja znane organizacije šoferjev in avtomehanikov. Mimo so časi, ko je bila pomembna programska naloga Zveze šoferjev in avtomehanikov priznanje benificirane delovne dobe za poklicne voznike in avtomehanike. Pa so danes razmere, da ne govorim o stanju današnjih cest, prej veliko slabše kot nekdaj. Še več; dogaja se, da se nekdaj znana prometna podjetja "rešujejo" tako, da odprodajajo vozni park svojim delavcem, ki se z njim podajajo v zasebništvo. V splošni revščini se seveda nihče ne sprašuje o varnosti in brezhibnosti vozila, ki naj bi služilo kruh lastniku in njegovi druiini. Stanovska organizacija se te loteva tudi tega vprašanja. Preventiva v cestnem prometu iz nekdanje nosilne usmeritve vzgoje in varnosti vse bolj in hitro dobiva mesto nekje na repu vsega dogajanja. Strankarska merjenja moči so pač populamejša na drugačnih prestiiih kot v poudarjanju pomena do nedavna še uspešnih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Posmeh trditvi, da cesta ni nikdar kriva, pa dobiva "pravi" obraz celo tam, kjer še včeraj na to sploh pomislili ne bi. Dogaja se, da bo za krmilo reševalnega avtomobila (na hitri votnji) lahko sedla kar medicinska sestra z izpitom B kategorije (ki ga je naredila na primer na fičku). Dosedanjega poklicnega voznika rešilca pa, ker ni medicinski tehnik, čaka knjiiica. • A. Žalar Dodatni telefoni pod Kriško goro Križe, 1. marca - V štirih krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Kovor in Senično v tržiški občini se začenja tako imenovana druga faza vključevanja telefonskih naročnikov. Ker so bile konec minulega leta zagotovljene tehnnične zmogljivosti za novo vključevanje v centrali v Krizah in povečam prenosni sistemi med Kranjem in Tržičem, je zdaj prostih dodatnih 500 telefonskih priključkov. Telefonska akcija na tem območju je bila končana 1990. leta, ko je bila odpravljena še ena večja "siva telefonska" lisa na Gorenjskem. Zazvonilo je skupaj 510 telefonov. Takrat je centralni gradbeni odbor, ki je vodil akcijo, v pogodbi s PTT podjetjem Kranj opredelil, da bo nadaljnjih pet Tet potrebno soglasje odbora za vključitev vsakega novega naročnika. Vsak nanovo vključeni naročnik po izgradnji omrežja pa bo za pridobitev soglasja moral krajevnim skupnostim najprej plačati 1500 DEM. Takšnih nanovo vključenih po letu 1990 ni bilo veliko.ker tehnične zmogljivosti tega niso omogočale. Zdaj pa te možnosti so, zato v krajevnih skupnostih po dogovoru s PTT podjetjem Kranj že zbirajo prijave oziroma interesente za telefonske priključke oziroma telefone. Akcija zbiranja novih interesentov bo v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Kovor in Senično potekala do 8. marca. Vse informacije interesenti dobijo v posameznih krajevnih skupnostih med uradnimi urami po KS, ali Eri članih centralnega gradbenega odbora za izgradnjo telefonije, aterega predsednik je Drago Papler. • A. Ž. Čestitke za delovne dosežke Križe, 27. februarja - Na dan stote obletnice ustanovitve Slovenskega planinskega društva se je na občnem zboru zbralo članstvo PD Križe. Čeprav je v 44 let starem društvu le nekaj več kot 400 članov, je njihova prizadevnost znana daleč naokrog. Jože Stanonik iz Planinske zveze Slovenije jih je pohvalil zlasti za vztrajnost pri prenovi koče. Po zanimivem predavanju tržiškega alpinista Filipa Benceta o lanski odpravi na Anapurno so udeleženci zbora prisluhnili poročilu predsednika PD Križe. Ivan Likar je ugotovil, da so s 418 člani lani sicer zmanjšali svoje društvo za več kot 20 odstotkov, vendar so za nov program z mladimi pridobili 82 osnovnošolcev; najmlajše strokovno vodi učiteljica Olga Rener, ki ie opravila izpit za planinskega vodnika. Poleg uspešne izletniške dejavnosti, skrbi za vzdrževanje poti in sodelovanja pri raznih prireditvah je naštel obsežne naloge na gospodarskem področju, zlasti pri urejanju zavetišča v gozdu, vzdrževanju tovorne žičnice in prenovi koče na Kriški gori. V to postojanko so samo lani vložili več kot 800 tisočakov in 2300 ur prostovoljnega dela, doslej pa so za obnovo porabili že 11.300 udarniških ur. Za izjemno delavnost je društvu čestital Jože Stanonik iz PZS, ki je pohvalil tudi posluh za ekološke naložbe Zaradi omejenih zalojj vode bodo namreč letos naredili suhe sanitarije pri koči; tam in pri Žičnici načrtujejo več obnovitvenih del. Januarja so uspešno izvedli 6. zimski pohod na Kriško goro s tisoč udeleženci, junija pa bodo tam imeli 2. gorski tek, ki ga bodo poimenovali po lani umrlem gospodarju koče Janku Likarju. Kot so sklenili, ga bodo predlagali tudi za odlikovanje s častnim znakom PZS. Izvolili so tudi nov upravni odbor, ki ga bo Še naprej vodil dosedanji predsednik. • S. Saje Društvo upokojencev Preddvor Najbolj priljubljena so srečanja Preddvor, 1. marca - Društvo upokojencev v Preddvoru v kranjski občini, ki letos beleži 40-letnico obstoja, ima trenutno več kot 500 članov. Po ustanovitvi 15. marca 1953, ko je društvo na začetku skrbelo predvsem za kurjavo upokojencev in oskrbovalo člane z blagom iz takratne I iskanim-, se je članstvo v društvu začelo številčno hitro povečevati na začetku osemdesetih let. Danes pa so med člani najbolj priljubljena različna srečanja. Največ zaslug za naraščanje članstva v društvu, ki deluje na območju Preddvora, Nove vasi, Potoč, Tupalič, Hotemaž, Mož jance, Brega, Zg., Sr. in Sp. Bele, Hraš, Bašlja, Mač in Kokre, ima prav gotovo tajnica Tončka šenk. Na njeno pobudo so takrat poverjeniki oziroma člani odbora začeli obiskovati upokojence na celotnem območju. Tončka se namerava na občnem zboru, ki bo v soboto, 6 marca, ob 15. uri v dvorani Doma krajanov v Preddvoru, posloviti od tajniškega dela. "Dva člana sta še danes v društvu tako rekoč od ustanovitve. To sta Jože Urankar iz Bašlja in Andrej Gašperlin iz Hotemaž. Sicer pa so bili ustanovitelji društva Franjo Pemuš, Peter Jocif in Nace Cuderman. Največ pa je na začetku in tudi kasneje društvom v občini pomagal Matija Suhadolnik." Sedanji predsednik društva Vinko Zupan pa ugotavlja, da jim kljub številnemu članstvu primanjkuje takšnih, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri organizaciji različnih dejavnosti, kot so izleti, pohodi, pikniki... Pa vendar takšen program načrtujejo tudi za letos. "Vsako leto obiskujemo tudi bolne člane in jih obdarujemo. Vključujemo se v delo v KS. Sicer pa za letos načrtujemo tudi uradne ure za člane, če bomo uspeli dobiti primeren prostor za delo. Ob tej priložnosti, ko deluje društvo ie 40 let, pa vabim vse upokojence na našem območju, ki še niso člani društva, da se včlanijo in sodelujejo pri različnih dejavnostih med letom." • A. Ž. Projekt za jezersko obalo in kanjon Mostnico Podpora, vendar ne brez KS Po telefonski akciji pred dvema letoma so v krajevni skupnosti Stara Fužina v Bohinju lani največ delali na komunalnem urejanju. Stara Fužina, 1. marca - Velika telefonska akcija v Zgornji bohinjski dolini je predlanskim tudi krajevno skupnost Stara Fužina v Bohinju "približala" svetu. Prav zato oziroma zaradi povečanih turističnih možnosti so se lani v krajevni skupnosti lotili urejanja nekaterih komunalnih vprašanj. Predsednik krajevne skupnosti Anton Urh ugotavlja, da so pri različnih akcijah krajani pokazali precejšnjo zainteresiranost, ta pa se letos nadaljuje tudi pri obnovi cerkve. Turistična uspešnost je še kako povezana s komunalno urejenostjo. Zato so se pač glede na denarne možnosti lani v krajevni skupnosti Stara Fužina lotili nekaterih del na tem področju. "Tako smo na primer asfaltirali pešpot od Fužine do jezera ter v vasi Studor in Stara Fužina položili več kot 2000 kvadratnih metrov asfalta," razlaga predsednik Anton Urh. "Obnovili smo tudi Hudičev most in v Fužini čez Mostnico. Poleg prometne signalizacije smo poskrbeli za urejene Kkirne prostore in obnovo jevnih znamenj. Pred kulturnim dom pa smo pripravljali prostor za malo tržnico." Kar zadeva tovrstno turistično urejanje in bogatenje v krajevni skupnosti, je tudi letošnji program nadaljevanje lanskega. Trenutno obnavljajo cerkev sv. Pavla v Stari Fužini in do začetka sezone naj bi cerkvica imela novo streho iz skodel, obnovljeno fasado in zvonik. Ugotavljajo tudi, da bi bila potrebna obnove oziroma ureditve cesta Stara Fužina - Voje • Planina Blato -Vogur. V programu pa imamo tudi položitev asfalta m ureditev javne razsvetljave v novem naselju Mostnica v krajevni skupnosti. Ob problemih, ki so v kopališču oziroma zaradi prepotrebne kanalizacije ob Fužina— skem zalivu, pa bi v krajevni skupnosti radi, da bi bil čimprej obnovljen vsaj oporni zid ob jezerski obali od kopališča proti Fužinarskemu zalivu. "Že več kot dve leti se zavzemamo za ureditev tega zidu. Tudi v tem trenutku, ko je gladina jezera najnižja, je najbolj primeren čas za tovrstna dela. Potrebno bi bilo urediti vsaj tistih 100 metrov zidu. Sicer pa projekt za Anton Urh: "Pri ureditvi obale in kanjona Mostnica ne želimo stati ob strani. Pripravljenosti pri ljudeh ne manjka, saj smo se uspešno lotili prenove cerkvice v Stari Fužini." ureditev obale in kanjona Most-nice pripravljajo v republiki skupaj s Triglavskim narodnim parkom. V krajevni skupnosti nimamo nič proti tovrstnemu pristopu, vendar pa želimo, d> so pri tem in načrtovanju upoštevana naša menja in stališč*-Sicer pa ob tej priložnosti lab*° samo pohvalim dosedanje sode* lovanje Triglavskega narodne^« parka s KS. Zelo dobro p« Je sodelovanje tudi z enoto Kom"; nale v Bohinjski Bistrici. " primerjavi s prejšnjimi leti nim*' mo zdaj prav nobenih problem" s pogostim in hkrati rednim odvozom smeti odpadkov; p°*e^' no v sezoni, z območja okrog kopališča in celotne krajeva« skupnosti." Ob tem, ko predsednik KS Urh brez zadržkov pohvali nekatere društvene dejavnosti v krajevni skupnosti, kot so na prime* gasilci, gorski reševalci in nenazadnje tudi lovci, pa nekako ne morejo oživeti kulturne dejavnosti. Res je, da ob ne ravno slabihpogojih in tradiciji Kulturnega društva tovrstna dejavnost nikdar ni bila primerljiva. * aktivnejšimi sosedi na ČešnjiC oziroma v KS Srednja vas, vendar si v KS želijo, da bi bila M v prihodnje živahnejša, kot je zdaj • A. Zalar Občni ZŠAM Kranj Potrebujemo močno organizacijo Na občnem zboru v soboto v Kranju so šoferji in avtomehaniki prvi na Gorenjskem razvili nov prapor. Kranj, 1. marca • "Čeprav se je lani število članov v Združenju šoferjev in avtomehanikov številčno precej zmanjšalo, smo še vedno med tistimi združenji v Sloveniji, kjer smo z dejavnostmi na področju preventive v cestnem prometu, skrbi za brezhibnost vozil in druge, v ospredju. Razmere pa so danes takšne, da poklicni vozniki in avtomehaniki vedno bolj potrebujemo močno in učinovito stanovsko organizacijo." To je bila tudi glavna ugotovitev in hkrati napotilo za delovanje v prihodnje na sobotnem občnem zboru Združenja šoferjev in avtomehanikov Kranj v dvorani Doma krajevne skupnosti v Stra-žišču. Več kot 120 članov se je zbralo in se strinjalo z oceno dosedanjega predsednika Toneta Ropreta, da je bil še pred nedavnim v Kranju zelo dejaven Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, v tem trenutku pa sta skorajda vprašljiva njegovo nadaljnje delovanje in obstoj. Zato ni čudno, da se slika odraža tudi na razmerah v prometu nasploh. Namesto akcije - 10 odstotkov, se stanje pospešeno poslabšuje in kot je poudaril podpredsednik Zveze združenj Franc Rebec, je slika danes že podobna rezultatu + 30 odstotkov. "Veliko pomembnejši od na primer zakona v cestnem prometu, od razmer, ko prometna podjetja propadajo, ko se slabša brezhibnost motornih vozil na cestah in nenazadnje od cest, so predsednik Tone Ropret, pritrdili pa so tudi v razpravi. Preventiva in podpora stališ čem združenja v Celju in na Jesenicah, kjer so izpostavili neurejenost cest na eni in vozniško etiko na drugi, bo zato tudi Prvi med gorenjskimi združenji so v soboto na zboru v Kranju po 50 letih razvili nov prapor Združenja Šoferjev in avtomehanikov Kranj s strankrski boji. Ob 70-letnici je zato dolžnost naše organizacije, da na primeren način, in če bo treba z akcijami, opozorimo in ukrepamo," je poudaril dosedanji ena od glavnih nalog letošnjega programa kranjskega združenja, ki mu od sobote naprej predseduje Albin Zcvnik, ki je kot mandatar po novih določilih predlagal tudi ostale člane od- bora in komisij. Med letoSnj* prednostne naloge pa so zboru uvrstili še krepitev, oTP~L0 zacijsko utrditev in vs<*b,"s učinkovitost Združenja, skt*? preventivno dejavnost in OOO zevanje. Kranjsko združenje.) bilo že od nekdaj za zgled na t področju in kljub trenutn^ osipu na podlagi plačane čia rine evidentiranega ^'anSajj-uresničitev teh nalog kot tr^tj cionalnc stalnice ne bi sme'a a vprašljiva tudi za naprej- ,. v takšna akcija, ki so jo Z*r na Celju in podprli tudi •e j. Jesenicah, lcot je povedal pj^ predsednik Zveze združenj ^ rjev in avtomehanikov j^Ljei* Franc Rebec, pa je odi^. protest proti nedavnemu z ju cestnih taks. t Poleg udeležbe so pn.PjJJjto in pripravljenost za u^,n^ po-delovanje tudi v pri"^0^, t tem na zboru potrdili gpfr razvitjem novega P"Por* njje boli samostojne drŽave M1' i0Q Botra praporu sta bila «* /a Bohinjec in Sašo MrJJjr/fP Eraporščaka pa so ,rnC priz-ojzeta Sncdica. Posebnog v nanje.polcg novih /naCJc,za0b 70; združenju pa so podel1,1 ^eflj letnici obstoja Zveze W» ,u tudi Leonu Kastelicu In ■»■** Fajfarju. m A. Zal-r Ob 100-letnici planinstva tudi poštna znamka Jožu čopu v Joža Cop, legenda slovenskega planinstva Jesenice, 1. marca - Ob praznovanju 100-letnice organiziranega slovenskega planinstva in obenem ob 100-lctnici rojstva znanega planinca in alpinista Joža Copa je pošta izdala dve priložnostni poštni znamki. Ob tej Jriložnosti je bila v avli pošte na esenicah pod pokroviteljstvom Iredsednika skupščine občine esenice dr. Božidarja Brudarja krajša slovesnost, ki sta se je udeležila tudi soproga in sin pokojnega Joža Čopa. Predsednik Planinskega društ va Jesenice Pavel Dimitrov ie v uvodnem govoru orisal lik Joža Čopa, nekdanjega jeseniškega kovinarja, ki se je rodil natanko mesec dni po ustanovitvi prvega slovenskega planinskega društva kot sedmi otrok od dvanajstih, šola in učenje Jožu nista preveč dišala, rad pa je hodil po plani nah, katerih lepota ga je popolnoma prevzela. Se posebej je imel rad strme steni-, zato je začel plezati in v kratkem času postal odličen alpi nisi. Preplezal je vse težke smeri v naših Alpah, prvi je premagal /nameniti (lopov steber v sevemi triglavski steni Postal je gorski VOdnik in gorski reševalec, vodil je veliko mladinskih in alpinističnih taborov in tečajev Joža Čop je bil po značaju dober, pošten in odkrit, vedno dobre volje in duhovit. Mnogi so mu pravili kar dobrovoliček. Bil je vedno in povsod dobrodošel gost in ob nekem Jožovem živi jenjskem jubileju je dr. Schubert zapisal "Dragi jubilant naš Joža, ki pač večkrat Triglav boža, mnogo ta ima vrlin, ker velik je on sin planin..." Joža Čop, je dejal Pavel Dimitrov, je bil in ostaja legenda ne le jeseniškega, ampak tudi slovenskega planinst va, alpinizma in gorskega reševanja. Izdajo dveh znamk so omogočili Ministrstvo za promet in zveze, PTT podjetje Slovenije, PTT podjetje Kranj in Planinska zveza Slovenije. Prva znamka je posvečena ustanovitvi slovenskega planinskega društvu z motivom Julijcev, v ospredju pa so piparji. Znamko je oblikoval »orislav Falon, izšla pa je v nakladi 500 tisoč. Druga pa je posvečena Jožu Čopu z motivom severne triglavske stene in poudarjenim Čopovim stebrom, lzila je v nakladi 150 tisoč izvodov, oblikoval pa jo je Kdi Berk. Pošta je izdala tudi priložnostni jeseni .ije.no slovesno^;' «°dvj „niski pošti poštni znamki: ena Jf PjSC "...letnici *OVtn*fgjfflZ# drug. pa legendi »,MV*! % f *»P ninsiv. in alpinizma, -»%ufr> ob 100-letnki njegove*« iig in kuverto. »Il-Sedej Pretresljivo pismo Janeza Turne sorodnikom na Jesenice Moja pokojnina - za en dan življenja Bled, 1. marca - Inž. Drago Cerar zbira pomoč za Slovence, ki živijo v Zenici. Okoli 30 jeseniških strokovnjakov je po vojni moralo po nalogu v Zenico - nekateri so šli tudi zato, da so se izognili političnemu preganjanju. Priznani jeseniški tehnik Janez Turna ima v Zenici pokojnino, ki je za tamkajšnje razmere med najvišjimi, vredna pa je - 3 nemške marke. Upokojeni inženir Drago Cerar z Bleda je nekdanji priznani strokovnjak ne le Jesenice, ampak vseh bivših jugoslovanskih železarn. »Kot svetla 'očka jeseniške železarske tradicije je,« pravijo dandanes o njem na Jesenicah, saj je že davno davno želel na Jesenicah Perspektivnejšo predelovalno 'ndustrijo, a njegovega mnenja niso hoteli upoštevati. Nemci So ga s prvim transportom poslali v Valjevo, po vojni ni hotel slišati o nobeni politiki in je *ato moral z Jesenic v Ilijaš in Po vsej Bosni. Bil je svetovalec Pri Kruppu v Nemčiji za Jugo-1'avijo, Mehiko, Brazilijo, Švedsko... Železarna v Skopju, Pfavi danes gospod Cerar, se, denimo, na noge nikoli ni pojavila zato, ker so Tita pregovorili, da je Jugoslavija prizna-la DDR, zato je Krupp odpo-vedal Skopju vso finančno po-^oč. Inž. Drago Cerar je nato v. Mariboru ustanovil inženi-r,ng Metalne. Na Jesenicah pa *e. ga s ponosom spominjajo tuji1 kot zagretega športnika in JJubitelja mladine, graditelja prsališča Podmežaklo in tako kot enega izmed ustanoviteljev teniškega hokeja. V Zenici smo vsi samo 'Judje r A tokrat se z farjem Kot z kom - v inž. Dragom nismo pogovarjali metalurškim strokovnja-pogovor z njim je izvenel * žalostnih, turobnih tonih Drago Cerar namreč povsem samoiniciativno zbira pomoč *a &0 slovenskih družin, ki so aanes v ^cmcu še posebej pa j tlste nekdanje Jeseničane, 2e'ezarje, ki so po vojni morali J° službeni dolžnosti ali iz dru-JJt Političnih razlogov v Zeni-»n tam ostali. »Po vojni je po nalogu moralo "•«1 v Zenico več kot 30 Jeseni- čanov: Zidar, Derlink in drugi, ki naj bi kot strokovnjaki »na noge postavili« zeniško železarno. Razumljivo je, da so se starejši vrnili, mladi pa so si v Bosni ustvarili družine. Med tistimi, ki so ostali v Zenici, je tudi Jeseničan Janez Turna, ki sem ga po vojni kot sposobnega in natančnega metalurškega tehnika sam povabil v Ilijaš,« pravi Drago Cerar. »Prav pretreslo pa me je, ko sem dobil v roke pismo Janeza Turne, ki ga je pisal sorodnikom na Jesenice. V njem med drugim opisuje obupne razmere v Zenici, ki pa za povrh vsega še ni tako pod udarom vojne kot drugi kraji. Turna pravi, da so se v Zenici dogovorili, da nihče ni Srb, Hrvat ali Musliman, ampak so vsi samo ljudje in je zato še razmeroma mirno. Železarna Zenica je v rudnik spravila nekaj zalog živil, vendar rezerv kmalu ne bo več. Slovenci so se tudi organizirali v združenje in se vključili v slovenski kongres in od Rdečega križa dobili enkratno pomoč, kaj več pa ne.« Mnogi so lačni, nekaj njih pa je že... Janez Turna piše iz Zenice: »...Moja pokojnina, ki redno kasni po tri mesece in je med najboljšimi, bi zadostovala za en dan življenja. Višina moje pokojnine je približno 15.000 BiH dinarjev, kar momentalno odgovarja tri do štiri nemške marke. Danes pa se na črni borzi marke prodajajo že po 6 do 7 tisoč BiH dinarjev za eno marko. To stalni varira, v glavnem se penzije vrtijo od I do 5 DEM mesečno, nekateri pa jo preštejejo samo v pfeningih. Nisem napačno napisal, dobro ste prečitali. Večino robe po trgovinah prodajajo švercerji samo v DEM, državne trgovine pa so popolnoma prazne in Viko su odpustili 73 delavcev pirektor "pojedel" besedo dobjV' '* marca " Sredi februarja je 73 odvečnih delavcev (kosa °dlo ° S*"'ep ° Prenehanju delovnega razmerja s šestmesečnim s*def°ln *Cm ^asu nai k' dobivali polne plače, čeprav bodo f„n..' doma brez dela, vendar v gotovini le znesek, ki ga bo re-»I« ministrstvo za delo, razlika do polne plače pa se spre- mni v terja(ev do podjetja. Podobno bo z odpravninami, do ka ,er'h imajo pravico tisti odpuščeni delavci, ki so bili v Ikosu |V»i>nanj dve leti; nekaj v denarju, razlika kot terjatev do podje-lJ». Razliko v protivrednosti nemških mark naj bi dobili v šestih en»kih zaporednih obrokih od januarja do konca junija nasledke leto. Program takšnega razreševanja odvečnih delavcev je 3. fe-Dr"arja sprejel upravni odbor Ikosa d.o.o. Delovne knjižice je s Sestre—- • kvalifj - —j« ->prej( vaHf^eSeČnim odlogom dobilo 73 delavcev, zvečine mlajših, novni" L,ranih' ki jim v Podjetju ne morejo zagotoviti dela. Os "V kriterij za ohranitev nost, zarad Je zapisano v zaposlitve je bila delovna uspeš sklepu o prenehanju delovnega razmerja 1^ nujnih operativnih razlogov". jetj e 8'ede na polletni odlog in rahlo upanje, da jih bo pod-PreJ ali kasneje morda le rabilo, je 73 delavcev na cesti, dob S° nJ'n«va občutja, lahko vedo le tisti, ki delijo po-ho 1 Us°d°. drugi si duševne travme, razočaranje, breziz-nost - novih zaposlitev ni - samo predstavljamo. In z nji-" s°čustvujemo. Gre v glavnem za mlade ljudi, ki so si ko-jj J Ustvarili družine ali jih šele ustvarjajo, ki so po večletnem ne ^rJenJo Ikosa, nekdanjem ponosu kranjske industrije, so !h?ma Se holJ Pra/nm žepov, kot so bili zadnja tri leta, ki °dn * .ki vrnitvi direktorju Avgustu Ovseniku verjeli, da koi -u ^ ne m Puntali na manjše zlo, to je nižje plače, J Jih veleva kolektivna pogodba. re i*pDra se je sesul delavski svet, podjetje je prešlo v last larn ■ a slt'ada /a razvoj. Nekaj mlajših delavcev je šlo Pot eSt° °dPus,;| pogodbeno delat v Savo, kasneje jih je Ikos gnil nazaj in - skupaj z drugimi odpustil. Prito* |lter' .S° se na sk'eP ° prenehanju delovnega razmerja delo* i' ^ "sPodbudo" so dobili telegrame, naj se vrnejo na v čet it' ^' s° Pr'*''< so v ,ovarni osem ur sedeli brez dela. cj taL so Pr'!ožbe vzeli nazaj, meneč, da kot "slabi" delav-bj .° ,n tako ne bodo ničesar dosegli (" c so že odpuščeni, da Kr' VSaj m,r ore/ "frkancij in lažnih upov. Prepričani so. Čim b r'' Kor*etovernu skladu predvsem za to, da podjetje da bi°, ra/vrednoti in ga pod ceno nekomu proda, namesto ITJerib*f P°skušal rešiti. Žrtve v tem in njemu podobnih pri-vani pa so MVeda delavci. Ti bi radi delali, le da jim samoz-H-Jelovčan dC'a "C UU^0 CC'° nocV'(> Prcskrbeti. Na vrhu nekdanjega plavža na Jesenicah leta 1948 od leve proti desni: Edo Bevc, Drago Cerar in Janez Turna. prodajajo samo kruh na kartice. 1 kilogram zelja stane 5 do 7 tisoč BiH din ali 1 marko, krompir prav tako. Eno jajce košta 1.500 do 1.000 dinarjev. Goveje meso je po 22.000 BiH dinarjev za kilogram. Kruh je racioniran na kartice po 200 gramov na osebo na dan. Eni familiji je potrebno 50 DEM mesečno, kdor jih nima, je lačen, nekaj njih pa je že...(da ne govorim naprej). Strelja se, bande obračunavajo med seboj, vse polno je pregnancev, v stanovanju mora vedno nekdo biti, sicer bi ostali brez njega. Z Varešom, Brezo in Ilijašem nimamo nobenih zvez. Za Pavla nič ne vemo, ker je Ilijaš v »drugi državi«... Vsi Slovenci v Zenici - na popisu nas je 350 - si želimo preskrbeti dokumente. Jaz sem v knjigi državljanstva mestnega odbora Jesenice vpisan pod tekočo številko 9156 in imam samo dva stara potrdila o državljanstvu iz leta 1949 in 1953...« Za Slovence v Zenici Drago Cerar želi pomagati Slovencem v Zenici in do zdaj se je odzvalo 19 ljudi, večinoma železarjev, ki so prispevali okoli 1.100 nemških mark. Po posebnih in zanesljivih zvezah, ki jih tu pač ne moremo navajati, je denar že prišel k Janezu Turni in drugim Slovencem v Zenico, kar so potrdili pismeno in telefonično. Sorodniki, prijatelji in znanci so Janeza Turno in druge Slovence vabili domov. Razumljivo je, da nočejo in ne morejo oditi. Kaj bi sploh lahko odnesli s seboj, ko pa imajo v Zenici vse, kar so si v življenju ustvarili? V veliko uteho in v veliko pomoč pa bi jim bilo, ko bi jim poslali nekaj denarja, zdravil in živeža. Če ste med tistimi, ki razumete njihovo stisko in življenjsko tragedijo, se pridružite akciji Draga Cerarja, ki bo zanesljivo poskrbel, da bo denarna pomoč prispela v prave roke. Žiro račun: Rdeči križ Jesenice številka 51530 - 678 -81482 s pripisom: Za Slovence v Zenici. D.Sedej Knjižica za pravilno druženje s slepimi Ne tako - ampak tako Ljubljana, 16. februarja - Pred kratkim so v Zemljepisnem muzeju Slovenije pri Inštitutu za geografijo Univerze predstavili prevod knjižice Hermana van Dycka NE TAKO - AMPAK TAKO, ki prinaša napotke za druženje s slepimi. Pisana in ilustrirana je prijetno šegavo, tako da bo vsak rad segel po njej. Izšla je v 100.000 izvodih in naj bi prišla skorajda v vsak slovenski dom. Knjižico je založila SLS. Knjižica NE TAKO - AMPAK TAKO je knjižica nasvetov za prijaznejše druženje s slepimi in slabovidnimi. Napisal jo je Herman van Dyck, predsednik in ustanovitelj belgijske državne zveze oslepelih v vojni in predstavnik slepih Belgije v dveh vladnih komisijah za vprašanja invalidov, ki je sam slep in zato najbolje pozna probleme slepih. V slovenščino so jo iz nemščine prevedle študentke 4. letnika nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, duhovni oče izdaje pa je Jure Svoljšak iz Virmaš, med slepimi in slabovidnimi najbolj znan po projektu "Življenja široka cesta - Trenutek svetlobe", s katerim skuša slepim odpreti pot v svet, med ljudi. Prav ta drobna knjižica bo v našem odnosu do slepih in slabovidnih lahko marsikaj spremenila na bolje. Prijazno nam svetuje, kako pomagamo slepemu pri prečkanju ceste, pri uporabi prevoznih sredstev, kako slepe vodimo, jim pomagamo po stopnicah, kako se jim sploh približamo, kdaj in kako jim opišemo kakšno stvar, jim pomagamo pri nakupovanju, pri oblačenju, kako jim beremo. Marsikaj tega se nam zdi, da vemo in znamo in bi ne rabili nobenih nasvetov. Toda, ni tako. Le preberite te drobne vrstice, marsikaj novega boste izvedeli o slepih in slabovidnih, o tem, kje in kdaj res potrebujejo našo pomoč in kdai je sploh ne. "Nimate v svoji družini nikogar, ki bi bil slep ali močno slaboviden? Tudi v krogu svojih prijateljev ali znancev ne poznate nikogar, ki bi imel hujše teža- ve z vidom? - Toliko bolje; toda vseeno preberite to knjižico nasvetov, kajti morda boste že jutri, čez mesec dni ali pa kasneje srečali moža ali ženo z belo palico, mogoče na cesti, mogoče na kaki prireditvi ali pa v gostilni. Morda boste hoteli pomagati, pa si ne boste upali, ker ne veste kako. Ali pa boste slepemu pomagali spontano, vendar tako nespretno, da boste s svojo dobronamerno pomočjo prej dosegli nasprotno. Zato le preberite to knjižico nasvetov. Od Vas ne zahteva popolnosti, le pomagala Vam bo, da boste koristno, pravilno in človeško stali ob strani tistim, ki Vašo pomoč potrebujejo. Prijazno dejanje - ob pravem času - lahko obogati obe strani. Ce bo k temu pripomogla tudi ta knjižica nasvetov, bo njena naloga izpolnjena," pravi v svojem predgovoru Herman van Dyck. In kje se knjižica dobi? Trenutno je v prodaji le v Zemljepisnem muzeju Slovenije pri Inštitutu za geografijo Univerze, Trg francoske revolucije 7 (tel: 061-213-537) in na Zvezi društev slepih in slabovidnih na Groharjevi 2 v Ljubljani (061-213-473, 223-077 ali 214-226). Na Zvezi upajo, da bodo našli razumevanje pri Ministrstvu za šolstvo, da bi te knjižice prodajali preko šol, saj bi tako zajeli najširši krog slovenskih družin. Del izkupička bodo uporabili za nadaljnje izdajanje literature o osveščanju ljudi pri druženju s slepimi in slabovidnimi, del pa za nakup elosetov, to je modernih Braillovih pisalnih strojev, ki ne povzročajo hrupa in so lahko premakljivi. • D. Dolenc Letna skupščina jeseniških borcev Moralno podporo imajo, pravic pa vedno manj Jesenice, 1. marca - Na redni letni skupščini jeseniških borcev so največ razpravljali o socialni in zdravstveni problematiki. Malo ali nič denarja za obnovo spomenikov in obeležij. Šele zakonodaja bo opredelila, kdo je vojni veteran. V občini preimenovali tri šole, le Osnovna šola 16. december v Mojstrani je po referendumu ohranila staro ime. Na letni skupščini ZB NOV Jesenice so ob dobri udeležbi najprej spregovorili o delu občinske organizacije, o spremembi statuta, po kateri so se preimenovali v Zvezo borcev in udeležencev NOB Jesenice, izvolili nov odbor, v razpravi pa namenili največ pozornosti socialni in zdravstveni problematiki članstva. V jeseniški ZB NOV je 1294 nekdanjih borcev in udeležencev NOB. Kot je v uvodnem govoru med drugim poudarila predsednica Angelca Vidic, so lani v občini organizirali Društvo izgnancev, ki so predstavili svoje zahteve po povrnitvi vojne škode in zahteve po dodatnih pravicah za zdravstveno, pokojninsko in socialno varnost. Pripravili so tudi srečanje izgnancev občine Jesenice, ki je bilo posvečeno 50-letnici tragičnih dogodkov na Hrušici. Jeseniški borci so obeležili vse pomembne obletnice, pozitiven odmev v javnosti pa jim je bil v moralno podporo in utrditev samozavesti pri nadaljnjih prizadevanjih za ohranitev tradicij NOB. Zgledno so sodelovali tudi s koroškimi partizani. Lani so obnovili spomenik žrtvam v Planini pod Golico, obnavljajo pa grobišče borcev NOV na Breznici. Za obnovo in vzdrževanje pa je vedno manj ali nič denarja, zato so finančno povsem odvisni od lastnega dela in prispevkov članov ZB. Kljub nasprotovanju Zveze borcev je občinska skupščina izglasovala odlok, po katerem so trem šolam v jeseniški občini spremenili imena, sveti šol pa temu niso nasprotovali. Ostalo je le ime Osnovne šole 16. december Mojstrana, kjer so po referendumu obdržali staro ime. Angelca Vidiceva je spregovorila tudi o vprašanju vojnih veteranov. Naša ustava že uporablja izraz »vojni veterani« namesto izraza »borci«, vendar bo šele zakonodaja opredelila, kdo bo v prihodnje dobil status vojnega veterana. Z uveljavitvijo nove zdravstvene zakonodaje je prenehal veljati program zdravstvenega varstva, ki je udeležencem NOv. omogočal zdravstveno varstvo in jih oproščal prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva in plačila participacije k ceni zdravil. Ukinjene so bile tudi druge storitve, klimatsko in zdraviliško zdravljenje, tudi dispanzerji za borce so počasi nehali z delom. Nov zakon je v nasprotju z ustavnim zakonom, ker ukinja pridobljene pravice. Zato je v republiki ponovno uveden postopek, da se odvzete pravice borcem in udeležencem vojne vrnejo. • D. Sedej Tudi letos regres za malice Ljubljana - Vlada bo tudi letos regresirala šolsko malico 39.000 socialno najbolj ogroženim učencem osnovnih in srednjih šol. Za regrese bo namenila po 46,8 milijona tolarjev na mesec oziroma po 1200 tolarjev na posameznega učenca. Od septembra lani je dobivalo regres za šolsko prehrano 20.500 učencev osnovnih šol ter 18.500 dijakov v srednjih šolah, skupaj približno devet odstotkov vseh šolarjev. Težave tržiškega Rdečega križa Potrebujejo primerna skladišča Tržič, 26. februarja - Lani močno povečana dejavnost Rdečega križa je v Tržiču sprožila vsaj dva problema, so predstavniki občinskega odbora seznanili člane izvršnega sveta. Zbrane pomoči ni več mogoče hraniti v sedanjih prostorih, za vodenje dela pa je nujna zaposlitev sekretarja. V občini je že okrog 200 družin, ki dobivajo njihovo pomoč. Dejavnost Občinskega odbora RK Tržič se je v letu 1992 močno povečala tako zaradi večjih pooblastil po novi zakonodaji kot zaradi širjenja obsega razdeljevanja pomoči, je ugotovil Jože Zupančič iz predsedstva odbora. V Tržiču imajo namreč registriranih 654 beguncev, od katerih jih 191 prebiva v zbirnih centrih. Poleg tega je v občini kar okrog 200 socialno ogroženih družin, ki enkrat na mesec dobijo prehrambene pakete. Tako so lani izdali 1078 paketov, razen tega pa še veliko kosov obleke, obutve in druge pomoči. Ob razpravi o begunski problematiki je Drago Ficko opozoril na nevzdržno ravnanje države, ki občini Tržič dolguje več kot 6 milijonov SIT za oskrbovanje beguncev. Gre za splošen slovenski problem, ki ga bo treba čimprej razrešiti, sicer občine ne bodo mogle več zagotavljati oskrbovanja begunskih centrov. Razen tega ostaja veliko konkretnih nalog pri skrbi za begunske centre na plečih občinskih delavcev, čeprav so formalno za to zadolžili vladni urad za begunce, je še ugotovil načelnik oddelka za notranje in obrambne zadeve. Skladišče v stari šoli je neprimerno in tudi premajhno za skladiščenje vsega, kar zbere RK. Za hranjenje in izdajo paketov uporabljajo skupaj z AMD Tržič sejno sobo v stavbi na Ba-losu. Problem je tudi v tem, da zaradi naraščanja potreb po pomoči domačinom aktivisti RK ne zmorejo več sami vsega dela. Prav zato so na skupščini konec lanskega leta potrdili odločitev predsedstva o redni zaposlitvi sekretarja. Po pojasnilu, da je občina z letošnjim proračunom predvidela stroške* za polovično plačilo enega delavca, so sklenili proučiti možnost za skupno financiranje druge polovice. Dogovorili se bodo tudi o možnostih uporabe gara/ v stolpnici in drugih prostorov za skladišče RK. Od Rdečega križa pa pričakujejo finančno ovrednotenje letošnjega programa dela, ki ga bodo morali uskladiti z drugimi nosilci podobnih nalog. • S. Saje GORENJSKI GLAS ♦ 6. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Torek, 2. marca 1993 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1989-91. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Krajinsko slikarstvo 19. stoletja iz zbirk Gorenjskega muzeja. V Cafe galeriji Pungert je na ogled fotografska razstava Stanislava A. Jalovca z naslovom Kam. V Mali galeriji (prenovljena galerija Lipa) je na ogled reprezentativna razstava del članov Društva slovenskih likovnih umetnikov Kranj. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava ročnih del. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava akrilov na temo Hudičev most in grafična mapa Krst pri Savici (Requiem) akad. slikarja in grafika Črtomira Freliha. V fotoga-1 e rij i Pasaža radovljiške graščine je na ogled klubska razstava fotografij - ob 45. letnici Foto kino kluba Radovljica. SKOFJA LOKA - V galeriji na Loškem gradu je vsak dan od 9. do 17. ure na ogled razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja. V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled Branisljeva zbirka uranovih in torijevih mineralov in predmetov iz rudnika urana Žirovni vrh. V galeriji Ivana Groharja razstavlja Marko Jakše. V galeriji Fara razstavlja slikar Božidar Zavšek Dare iz Žalca. Zbirke Loškega muzeja so spet na ogled vsak dan od 9. do 17. ure razen ob ponedeljkih. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava akrilnih platen z naslovom Bila je srečna hiša slikarke Erne Ferjančič - Fric. KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled slike na temo Figure akad. slikarja Franca Vozijo. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANj: LUTKE - V četrtek, 4. marca, ob 16.30 in ob 17.30 bo v Lutkovnem gledališču Cveta Severja v gradu Kieselstein gostovala Lutkovna skupina Uš z igrico Kužek in muca. RADOVLJICA: VEČERNA SONATA - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 srečanje z gospo Vido Jeraj - Hribar, Slovenko leta, avtorico knjige Večerna sonata. V programu sodeluje instrumentalni trio Maja, Luka in Veronika. RADOVLJICA: FOTORAZSTAVA - V galeriji občine Rado vljica - v gornjih prostorih bodo v petek, 5. marca, ob 18. uri odprli razstavo barvnih fotografij Justi Fink, kandidata mojstra fotografije. TRŽIČ: GREGORJEVO - V Kurnikovi hiši bo od 5. do 14. marca bo vsak dan od 16. do 18. ure odprta razstava Gregorjevo. Ob sobotah in nedeljah samo dopoldne od 9. do 12. ure. V četrtek, 11. marca, ob 17.30 bo pred Kurnikovo hišo prireditev Luč v vodo. PIKA NOGAVIČKA Kranj - Prihodnji teden, 10. marca, bo v dvorani na Primsko-vem z baletom Pika Nogavička nastopilo Malo plesno gledališče Maribor. Po popularnih zgodbah Astrid Lindgren je slovenski koreograf in režiser prof. Iko Otrin pred dvema letoma in pol postavil balet Pika Nogavička na oder Opernega in baletnega gledališča za mladino v Kijevu. Glasbo za balet je napisal Kruno Cipci. V baletu, namenjenemu predvsem učencem osnovnih šol in tudi predšolskim otrokom, nastopa 46 plesalk in plesalcev - učencev in diplomantov Srednje baletne šole iz Maribora. Nastajanje montanistične zbirke Filmsko gledališče DEVETERICA NAJBOLJŠIH Kranj - Ta teden se v kinodvoranah Kina Kranj tako v Kranju kot tudi na Jesenicah, v Tržiču in v škof ji loki začenja spomladanski del filmskega gledališča. Program je povsod enak, razlikuje se le v enem filmu: kranjski gledalci bodo že ta teden deležni ogleda filma s kar devetimi nominacijami za letošnje oscarje, to je film Nt oproščeno, v ostalih treh dvoranah pa bodo namesto tega gledali vznemirljivi Prvinski nagon. Z dvema Zlatima globusoma ovenčani in čakajoč še na celo vrsto letošnjih najbolj zaželenih filmskih priznanj - oscarje - se kmalu po slovenski premieri kavbojka Neoproščeno najavlja kot prvi film v novem ciklusu filmskega gledališča. Glavni igralec in režiser obenem Clint Eastvvood, ki je o tej zvrsti filma zvedel vse od režiserjev Sergea Leoneja in Dona Siegla, pripoveduje svoj western na svoj "eastvvoodski" način. Tudi-drugi film je ameriški - kriminalka z naslovom Izdajalski trenutek, ki so ga ameriški kritiki razglasili za film leta 1992. Nekaj med komedijo in melodramo predstavlja španski film Zveži me malce starejšega datuma - iz leta 1989. Španski film postaja vse pozornosti vreden, še posebej, kadar gre za režiserja, ki se ga spominjamo po filmih Ženske na robu živčnega zloma ter filma Visoke pete. Osrednja tema filma je ljubezen med porno igralko in nekdanjim psihiatričnim bolnikom. Že zaradi tako odličnih igralcev, kot sta Jack Lemmon in Al Pacino je film z nerazumljivim naslovom Clenngarv Člen Ross vreden uvrstitve v ciklus najboljših filmov. Zgodba o ljudeh iz agencije za nepremičnine, ki neusmiljeno tekmujejo med seboj. V primerjavi s tem filmom je italijanski Mediterraneo pravi film za oddih, smeh in sprostitev. Skupina italijanskih vojakov leta 1941 zasede neki grški otok in med prebivalstvom pozabi, da je na •.vetu vojna, Mussolini in podobne reči. Ameriška politična drama Bob Roberts ni le biografija o Ro-heitsu, pevcu ljudske glasbe, pač pa zgodba o brezobzirnem poslovnežu in desničarskem milijonarju, ki razbija vse naše sanje o možnosti "čiste" in poštene politike. Sestavljalec filmskega programa je spet poskrbel za ravnotežje / naslednjim filmom NoČ na zemlji, ameriško črno komedijo, pustolovščino v petih velemestih tega sveta - v taksiju. Ameriškega pustolovskega filma Poslednji Mohikanec skoraj ni treba razlagati, saj ta film o bojih med Angleži, Francozi in Indijanci v neokrnjenih prostranstvih Severne Ameiike že nekaj časa polni dvorane in to ne zgolj zaradi dobre igre že z oscarjem nagrajenega Daniela Daya Levvisa. Nobeno filmsko občinstvo se ne more upreti odličnemu Jacku Nkholsonu, še posebej kadar ima za igralski par prav tako dobrega Toma Cruisa v sodni drami z naslovom Zadnji dobri možje. S tem filmom se gledališče tudi zaključuje. Pa obilo filmskega užitka!« L. M. ŠKOFJELOŠKO MINERALNO BOGASTVO Skofja Loka - Blaznikovi večeri, ki jih tradicionalno pripravlja Muzejsko društvo Skofja Loka, so ne samo izjemno obiskane prireditve, pač pa tudi srečanja, na katerih se zanimive ideje o prikazovanju bogate kulturne dediščine škofjeloškega področja tudi obogatijo. Takšno je bilo tudi srečanje minuli konec tedna, ko so člani škofjeloškega muzejskega društva pripravili razgovor o mon-tanistični zbirki v Loškem muzeju. Žal je napovedanemu gostu Tadeju Bratetu, samostojnemu republiškemu svetovalcu, bolezen preprečila udeležbo. Vendar pa je v prepolni okrogli dvoranici v grajskem stolpu Loškega gradu beseda prav tako tekla o varovanju tehnične dediščine, ki je nastala z obstojem in ukinitvijo rudnika urana Žisovski vrh. Večino tega, kar bi v Škofji Loki potrebovali za nastanek zelo dobre zbirke mineralov, že imajo. Kot je povedal monta-nist Pavel Florjančič, je Muzejskemu društvu veliko do tega, da doslej zbranemu gradivu najdejo novo, primernejšo in sodobno predstavitev. Osnova zbirke mineralov že obstaja v Loškem muzeju, to je splošna geološko mineraloška zbirka, delo dr. Antona Ramovša, ki je zdaj v muzejskem depoju. "Zbirka zasluži moderno postavitev, iz katere bo razvidna geološka zgradba loškega in gorenjskega prostora - skupaj z geološkimi kartami. V tej zbirki bi pokazali tudi prazgodovinski razvoj rudarstva in železarstva z vetrnimi pečmi, pred-srednjeveške rudnike bakra, svinca, cinka, živega srebra in seveda razvoj fužinarstva. Vsi poznamo zgodovino železarstva v Železnikih, manj pa je znano, da je bilo kar pet fužin tudi v Poljanski dolini. Poleg te osnovne zbirke razmišljamo o postavitvi in dopolnitvi Branisljeve zbirke uranovih in torijevih mineralov. Zbirka je pravzaprav že postavljena in je zdaj na ogled v okroglem stolpu Loškega muzeja. Iz svoje obsežne zbirke radioaktivnih mineralov je Franc Braniselj predstavil izbor najpomembnejših mineralov iz vseh svetovnih najdišč. Zadnjih nekaj let je bila zbirka na ogled v prostorih rudnika urana Žirovski vrh, zdaj pa jo zbiratelj daje v uporabo Muzej- ogled ob skemu društvu. Sedanjo postavitev so dopolnili še z nekaterimi primerki uranovih rud iz drugih dežel, iz Zirovskega vrha in z nekaterimi rudniškimi predmeti - na primer merilniki radioaktivnosti ter fotografijami iz donedavnega obratovanja rudnika. Zbirka je posebej za naše razmere izredno pomembna, prav tako je tudi ena pomembnejših celo v srednjeevropskem prostoru, dopolnjuje pa tudi Zoisovo zbirko iz Priro-doslovnega muzeja v Ljubljani in mineraloško zbirko Inštituta za geologijo ljubljanske univerze. Ob doslej okoli dvesto znanih radioaktivnih mineralih, jih ima Branisljeva zbirka več kot polovico. Ob teh dveh zbirkah naj bi nastala še tretja - zbirka Rudnika urana Žirovski vrh. Obsegala bi obdobje od leta 1960, ko so uran na Žirovskem vrhu odkrili, do prikaza stare tehnologije pa vse do najmodernejše rudniške opreme. Zametek te zbirke je pravzaprav že nastal, le dopolnjevati bi bilo treba gradivo za matično zbirko v Loškem muzeju s predstavitvijo rova, lažjo opremo, izborom rude, ročnim orodjem, rudarsko, geološko dokumentacijo ipd. Težje opreme seveda ne bo mogoče predstaviti v muzejskih prostorih, pač pa naj bi izbor te opreme ob sodelovanju Tehniškega muzeja Slovenije ohraniti v rudniku in ob njem. PRENOVLJENA GALERIJA Kranj - Konec minulega tedna v kranjski Mestni hiši nekdanjo galerijo Lipa preimenovali v Malo galerijo. Že doslej je bil to prostor, kjer so razstavljali člani Društva slovenskih likovnih umetnikov Kranj. Vendar pa zaradi neustrezne opreme galerije, predvsem razsvetljave, galerijski prostor ni zaživel tako, kot bi likovniki z vse Gorenjske, vključeni v to društvo, želeli. Ustrezna ni bila niti izbira likovnih del, ki bi seznanjala občinstvo z ustvarjalnostjo slikarjev in kiparjev. S preureditvijo prostorov, predvsem pa z novo galerijsko politiko, naj bi poslej ta kranjska galerija postala središče živahnega likovnega dogajanja. Za dober začetek je poskrbela tudi otvoritvena razstava, na kateri se z likovnimi deli predstavlja vseh 27 članov društva. • L. M., foto: Gorazd šunk Ideja o montanistični zbirki se je očitno v Muzejskem društvu dobro prijela. Priložnosti, da bi ohranili prikaz delovanja rudnika urana kot izjemno zbirko na področju varovanja tehniške dediščine, pač ne kaže izpustiti iz rok. Uresničitev celotne zamisli bo seveda trajala nekaj časa, kljub temu da je Branisljeva zbirka zdaj že na Ogled. Občasno jo bodo sicer zaradi potreb po tem razstavnem prostoru iz okroglega stolpa preselili kam drugam, najverjetneje v zgornje nadstropje stolpa, kjer bo na strokovnem vodstvu "Prizadevamo si, da bi te zbirke, ki jih že imamo, pred; stavili na način, kot se zdaj predstavljajo - tudi z grafičnimi ponazorili, z glasbo, osvet; litvijo in sploh z načini, ki zdaj veljajo pri predstavitvi muzejskih predmetov. Zamisel bo seveda mogoče uresničiti tako ob sodelovanju nekaterih škofje'0' ških podjetij kot tudi republiških institucij od Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Zavoda za šolstvo in še koga. Menim, da bi jo brez posebnih težav lahko uredili v kakih dveh letih, seveda brez tistega vsekakor najzahtevnejšega dela, ki bo nastal ob rudniku. Najdlje bo vsekakor nastajala splošna zbirka, saj bo treba narediti tudi celo vrsto maket in drugega ponazoritvene-ga gradiva," je povedal A. P3' vel Florjančič. Vse te zbirke naj bi postale tudi del slovenske montanistične transverzale, ki bi potekala od Idrije, do Železnikov, Jesenic, Tržiča oziroma Podljubelj3 do Raven in Mežice, Velenja 'n Zirovskega vrha. • Lea Me"' cinger, foto: Gorazd Sinik Prešernovo gledališče Kranj TEDEN SLOVENSKE DRAME 93 Alenka Goljevšček: ČUDEŽNI KAMEN, Boris A. Novak: STOTISOČNOGA, Pavel Lužan: ŽIVELO ŽIVLJENJE LUK* de, Milan Jesih: CESARJEVA NOVA OBLAČILA, Evald fttF' KAJ PA LEONARDO? ___^ Drugo polovico letošnjega Tedna začenjata dve ti. pf60*81^ za otroke. Primorsko dramsko gledališče je uprizorilo drams besedilo Čudežni kamen Alenke Goljevšček /krstna upriz°r' . je bila pred leti v Prešernovem gledališču/. To je zabavna K"?^ dijska in poetična igra, ki odzvanja tudi v svet odraslih. kamen je moderna pravljica, ki jo je uspešno uprizorila re*18^. Katarina Pegan s sodelavci dramaturginjo Martino Bremec, torjem Srečkom Fišerjem, scenografko Slavico Radovič, k08 ]ti mografko Eko Vogelnik in avtorjem glasbe Vanjo Pegam««" y Mirkom Vuksanovičem, ter koreografom Matjažem r'ar'^l110$|, popularni predstavi nastopajo: Milan Vodopivec, Rastko K*' Iztok Mlakar, Metka Franko, Ivo Barišič, Radoš Bolčina, SeW Ferarri, Dragica Kokot, Alenka Vidrih, Nevenka Sedlar, D°8 ka Ristič. . ioVen- Ljubljansko lutkovno gledališče že več let uprizarja 8 vj|i ske dramske novitete. Na letošnjem festivalu se bodo preo> s Stotisočnogo Borisa A. Novaka. Konfliktna situacija ^ega čnoge s svojimi nogami je osnovni motiv Novakovega poe in duhovitega pisanja. Uprizoritev je režiral Mile Korun 0 maturginji Mateji Bizjak, likovnici Janji Korun, skladate J ~, ku Novaku, koreografinji Kseniji Hribar in lektorju Jožetu -0 nelu. Igrajo: Urška Hlebec, Nadja Vidmar, Iztok Jereb m Volk. rizad3' Polde Bibič je že pred dvema desetletjema začel z ii-njem verjetno najodmevnejše slovenske monodrame .^življenje Luka de Pavla Lužana. Skozi dve desetletji se m°,ua:arn> ska pripoved očitno ni izgubila znotraj vsega našega dogo 0 Aktualna je bila včeraj, aktualna je danes in aktualna "°. (crpre* tudi jutri in to po zaslugi avtorja besedila ter po zaslugi ■ ta- ieoa leta Stalno slovensko gledališče iz Trsta je k°ne^.lansK^matik uprizorilo Jesihovo noviteto Cesarjeva nova oblačila. ' -preje prevzel osnovni motiv znane Andcrscnove pravljice in 8'.tc|jj v oblikoval" v samostojno dramsko izpoved, ki so ji uPrl//orj|i. * veselje generacijsko različnega občinstva odlično u'Hn|agovi^' igri nastopajo: Gojmir Iešnjak, Alojz Svete, Maja " |ja in Adrijan Rustja, Franko Korošec, Lučka Počkaj, Stoijn J- Kra-Vladimir Jure, ki je tudi režiser. Sceno je oblikoval .MarjetoVa!e« vos, kostume Marija Vidau, glasbo Miran Košuta m s za magijo Vikj. , se/ofle Mestno gledališče ljubljansko je v začetku l«t°*Jjj sC/on*; uprozirilo najodmevnejšo slovensko predstavo teko ^ ^(ti Kaj pa Leonardo? Evalda Flisarjs Ianikujc vse P°m,8,J*da le s smiselnostjo uprizarjanja slovenske dramatike (to se ^ "klasične" uprizoritve- s*1 ta počne 'PSI)) ter vrača zaupanje v re/" oplojene s sodobnim vedenjem. Odlično UP"20"1^ Ji Maj0*' : lektorici 0 Markov Dušan Mlaka, oh dramaturgiji Diani Koloini, ,ck,J>r'[;' njkOfl1 in, 8Ia!,tU,lcU in svetovaM Nastopajo: Franc Mar ^ Križaj, scenografki in kostumografki Janji Korun Gregorjem Strnišo, koreografinji Mojci Horvat in borilne veščine Mihom Strgarjem Veronika Drolc, Tomaž Pipan. Borut Vesclko, /adnik. Majda Grbac, Milan Jaklič Klanšek, Manja 1 oj"- fu Reichman, Vera Per, Ivan Je/ernik, Jože Mraz, Malja Marko Sunčič. . a fS^ Kaj pa Leonardo? bo zaključna uprizoritev letošnjeg / odobrene jugoslovanskim bankam, zato je bilo potrebno uvodno blago plačevati v gotovini. SA( I je septembra 1991 ponovno zavaroval kratkoročne lini-I« za Ljubljansko banko d.d. in Italija je bila prva država, ki je Po vojni obnovila limite za zavarovanje financiranja izvoza v Slovenijo. Kot pogoj pa je postavila plačilo 20-odstotncga depo *'ta italijanskim bankam ob vsakokratnem odprtju akreditivov. Depozit je bil sicer dobro obrestovan, vendar je /a slovensko "voznike predstavljal velik strošek. Zato je Ljubljanska banka od. sprožila akcijo za odpravo te omejitve, ki naj bi bila v krat *em odpravljena. Na novinarski konferenci so nam predstavili tudi delovanje fondacije Ženska podjetnost, katere dejavnost sega predvsem na področja poslovnih povezav doma in v tujini, na področje finančne samopomoči in dialoga z bankami, institucijami in zakonodajnimi organi, v fondaciji pa se ukvarjajo tudi z. različnimi oblikami izobraževanja in štipendiranja. Zanimiv pa je tudi podatek, da je odstotek žensk, ki so prisotne v visokem managmentu, v Sloveniji višji kot v mnogih zahodnih državah. I.K. Polovico dobička v rezerve Kranj, 1. marca - Delničarji zavarovalne družbe Adriatic so 43,6 milijona tolarjev od 83,2 milijona tolarjev dobička namenili v varnostne rezerve. Prednostni delničarji so dobili 3-odstotni dobiček, življenjski zavarovanci pa so na svoje vloge pridobili 20 odstotkov. Adriatic ima 62 odstotkov zasebnih zavarovanj, z zasebniki je sklenil kar 65 tisoč zavarovanj, v kar niso všteta zdravstvena zavarovanje. T P1 P TT1MO Ljubljanska 1, KRANJ IJJVnilV/ tel.-fax.: 064/221-112 FOTO HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/ Letno srečanje ekonomistov Tolar trden ali ne? Ljubljana, 25. februarja - Na letnem srečanju slovenskih ekonomistov je spregovorilo veliko priznanih slovenskih strokovnjakov, ekonomistov in profesorjev. Največ pozornosti so posvetili trdnosti tolarja, kar je trenutno tudi sicer vroča vsakdanja tema, saj vsi vprek ugibamo, bo tolar devalviral ali ne. Za dosledno stabilizacijo tolarja, ne glede na začasne žrtve, se j? iavrzel Marko Kranjec, ki je sam dejal, da je čisti moneta-rist. Nekaj rezultatov že kaže, da smo dosegli stabilizacijo, če bomo rast pospeševali inflacijsko, ne bomo nikoli imeli jasnih gospodarskih meril. Opozoril je na besede predsednika evropske banke, ki je dejal, da je trg brez ustreznih institucij anarhija in mafija. Kranjec je pri tem ugotovil, da imamo zdaj v našem sistemu veliko mafijskih elementov. Z zahtevami po devalvaciji bi morali prenehati, je dejal Jože Mencinger, saj je drseči tečaj tolarja ne pozna. Devizne rezerve so že v funkciji, saj prinašajo približno 8-odstotne obresti. Sprijazniti se moramo s 30-odstotno stvarno manjšimi plačami in s 30 odstotki cenejšo državo. Brez velikih žrtev Slovenija nima možnosti, da bi kmalu dobila stabilno valuto, je dejal Andrej Cetinski. Monetarna politika je preveč resna stvar, da bi jo imeli v rokah le monetaristi, kaj če bomo nazadnje dobili visoko inflacijo in ugotovili, da je bila visoka cena plačana zaman, se je vprašal Dagmar Šuster. Nobene države ne poznam, ki bi večji izvoz in razvoj dosegla s precenjenim denarjem, je dejal Ferdinand Trošt. Program Evropa 92 ni uspel, pod velikim vprašanjem ni le Maastricht. V zavest morda še ni prodrla nova Clintonova politika v Ameriki, ki je nekaj drugega kot reagonomika. Bo z desetletnim zaostankom, ki je za nas značilen, prišla k nam? Iz sveta prihajajo opozorila o novih načrtih, prišlo je do kritike "zdrave racionalnsoti", kar vodi do novih pogledov na stabilnost in premočrtnost razvoja, je dejal Ivo Fabinc. Pri drsečem deviznem tečaju so zahteve po devalvaciji lahko samo želje, je na popoldanskem delu srečanje dejal France Arhar, guverner Banke Slovenije. Pričakujemo pa lahko prilagajanja tečaja navzgor ali navzdol. Banka Slovenije ga ne more potiskati navzgor, da bi ustregla izvoznikom. Nastajajoči proračun je povezan z velikim deficitom, zato je vprašanje, kako ga bomo zapolnili. Domača posojila bi povečala obrestne mere, na tuja pa ni moč računati. Po mnenju tujih strokovnjakov so socialne obremenitve proračuna ob zelo razširjeni sivi ekonomiji, veliko previsoke, je še dejal Arhar. • M. V. V Savi pišejo kakovost z veliko začetnico Kranj, 25. februarja - V kranjski Savi je slovenski minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc izročil Antonu Veselicu, direktorju tovarne Sava Velo certifikat kakovosti ISO 9001. Minister je ob tem dejal, da certifikat izroča v prave roke, saj se v tem podjetju že desetletja zavedajo pomena kakovosti, ki je vstopnica na mednarodno tržišče, kjer so edina merila mednarodna primerljivost in odličnost. Uveljavljanje na mednarodnem tržišču je del dolgoročne Savine strategije, lani je uspela izvoz s 100 povečati na 135 milijonov dolarjev. Tovarna Velo je v kranjski Savi prav pridobila certifikat kakovost ISO 9001, direktor korporacije Viljem Žener je dejal, da bodo zaradi izvorne usmerjenosti skušali takšne listine pridobiti za celoten proizvodni program. Kar 84 odstotkov izdelkov tovarna Velo proda na italijansko tržišče, zlasti preko dolgoletnega poslovnega partnerja Resim iz Trsta, v zadnjem času pa preko mešane družbe Eurosava oskrbuje trideset pomembnih izdelovalcev koles in tri najpomembnejše izdelovalce skuterjev. Predsednik Resima Mario Koputa je čestital Savi za certifikat in poudaril, da bo listina pomembno pripomogla pri prodaji na italijanskem tržišču, kjer so tržni pritiski izredno hudi • Vera Drašak, Foto: G. Šinik Prvi delavci začeli z delom Tržič, 1. marca - V novo registrirani firmi Obrtno podjetje Tržič so 23. februarja začeli delati trije delavci iz pleskarske in dva iz mizarske delavnice. Drugi delavci 40-članskega kolektiva zaenkrat še čakajo, kdaj bo vodstvu uspelo pridobiti večje naročilo. Delavci so se lotili dela, čeprav še ni bil uresničen dogovor med upravnim odborom in sindikatom za izplačilo nadomestila osebnih dohodkov za čas čakanja na delo. Sindikat je namreč zahteval, da izplačajo najmanj 15.000 tolarjev vsakemu od zaposlenih, da do konca februarja sprejmejo akte nove firme in pripravijo kolektivno pogodbo. Kot je povedal predsednik upravnega odbora Viktor Blagotinšek, do minulega petka niso uspeli priti v stik z ministrstvom za delo, ki so mu že prej poslali vlogo sindikata in izvršnega sveta za pomoč pri zagotovitvi nadomestil. Določili so pogajalsko skupino, v kateri so tudi predstavniki območnega svobodnega sindikata, z. delavci pa so se dogovorili, da po izplačilu nadomestil do konca leta ne bodo stavkali.• S. Saje POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Citroen ZX 1.4 reflex Francoski šarm Citroen ZX je ugledal luč sveta pred dobrima dvema letoma, v hišni ponudbi pa je poleg najmanjšega modela AX hitro postal najbolj priljubljen. Kljub gneči v najbolj natrpanem avtomobilskem razredu je citroen ZX v mnogočem ostal svojski avto z značilnostmi porekla svoje matične hiše. Ce se prav spomnim, so bili Francozi vedno mojstri skoraj umetniškega oblikovanja avtomobilov predvsem pa elegance in udobja. ZX s svojim zunanjim šarmom mnogočem spominja na stare avtomobilske čase. Oblika je sodobna, z nežno zaobljenimi linijami, dinamičnimi profili in velikimi steklenimi površinami. Ampak povsem originalno francoski po obliki ta avto ni, saj se na zadnjem delu spogleduje z oplovo astro, nos pa morda celo spominja na yugo florido. Ampak k sreči ZX s tem avtomobilom nima nič skupnega. Karoserijske poteze so lepo skladne tudi s tistim, kar pričakuje voznika in sopotnike v notranjosti: prednja sedeža sta čvrsta, dobro prilegajoča in nastavljiva, dobra prostorska izkoriščenost se čuti tudi zadaj in v 324-litrskem prtljažnem prostoru, kar je za ta razred tudi pri daljših družinskih potovanjih povsem dovolj. Pri najosnovnejšem paketu opreme, ki je na avtomobilu označen z imenom reflex, ni značilnega naprej in nazaj pomika-jočega sedalnega dela zadnje klopi, voznik pa utegne pri opremi pogrešati še nekatere druge dodatke, ki olajšujejo vožnjo in pripomorejo k udobju. Na armaturni plošči ne manjka skoraj nič, zato pa denimo ni osrednje ključavnice, desno ogledalo je nastavljivo ročno, elektrificirana stekla pa so pri tem paketu opreme samo želja. Volanski obroč je pri tem nameščen sorazmerno visoko, tako da zakriva pogled na kontrolne lučke, sicer pa je ob prijetni obliki tudi precej lahkoten. Lahkotno vodljivo pa je pri tem avtomobilu pravzaprav vse, kar je mehansko, čeprav bi bila recimo ročica menjalnika ob večji natančnosti še boljša. Cene v zadružnih trgovinah Poslovalnica škofjeloške kmetijsko-gozdarske zadruge na Trebiji (vse cene so v SIT/kg in z vračunanim prometnim davkom): Semena: * semenski oves * trava travnik II * črna detelja 54,30 431,00 514,00 Cena: 1.295.000 SIT in 16 odstotkov tolarskih dajatev (Cimos Citroen Merkur Kranj) HVALIMO: sodobna oblika - dobro podvozje - udobje GRAJAMO: skromna serijska oprema - nastavljivost bočnih ogledal Citroen ZX 1.4 refle\: sodoben avto nižjega srednjega razreda tor potrebno priganjati v nekaj višje vrtljaje, kar je v potniški kabini ob sicer dobri izolaciji motornega prostora tudi dovolj slišno. Ampak motor še zdaleč ne daje videza šibkosti in tudi končna hitrost 181 kilometrov na uro (po števcu) je kar zgledna. Šibkost motorja pa se zalo pozna pri bencinski žeji, ki s takšnim načinom vožnje preseže tudi 11 litrov na 100 kilometrov. Pri tem je ZX tudi na slabši cesti dolgo časa nevtralen avtomobil, ki ga je težko spraviti iz ravnotežja. Pri dobri legi mu bistveno pomaga pasivna zadnja prema, pa tudi zavore s svojo učinkovitostjo dajejo občutek varnosti in zanesljivosti. Tudi zaradi tega je Citroen ZX eden od tistih avtomobilov, v katerega se voznik z veseljem vsede za krmilo in ga zapusti brez zoprnih občutkov. To pa je ob dobrih lastnostih francoskega avtomobilskega šarma, ki so ga ohranili pri tem modelu, veliko v redno. Umetna gnojila: * NPK 15-15-15 22,58 * NPK 13-10-12 19,40 Krmila in vitaminski dodatki: * K-18 28,60 * rudninka 104,60 * oves 19,50 * tel-starter 34,20 * bovisal 97,40 * tel-pit 1 28,70 * ječmen 20,20 * koruza (v vrečkah) 19,40 Za kmete, ki še niso izkoristili regresa (suša), so krmila še za štiri tolarje cenejša. Poslovalnica bohinjske kmetijsko-gozdarske zadruge v Bohinjski Bistrici (vse cene so v SIT in z vračunanim prometnim davkom): Semena: Notranjost: plastike veliko In pretikanje je pri vožnji s tem avtomobilom s 1360-kubi-čnim štirivaljnikom kar pogosto opravilo. Za hitrejšo, predvsem pa bolj dinamično vožnjo je mo Zadek: spogledovanje s konkurenco (foto: M.G.) Tehnični podatki: kombili-muzina s prečno nameščenim štirivaljnikom s petstopenjskim menjalnikom. Motor: 1360 ccm, 55 KVV (75 KM), elektronsko vbrizgavanje goriva. Dolžina, širina, višina: 4071 x 1688 x 1399 mm. Teža: 945 kg. Najvišja hitrost: 172 km (tovarna), 181 km na uro (test). Poraba goriva po ECE: 5,3 - 6,8 - 7,6 I. Povprečna poraba na testu: 8,1 I neosvinčenega goriva na 100 km. * korenje, 10 dkg * oves, l kg * grah, lOdkg * trava Tivoli, l kg * trpežna ljuljka, l kg * telpit l * K-19 * ječmen * telstarter * oves 147,00 54,30 70,00 658,00 419,00 36,00 36,60 23.40 51,40 26,30 • M. Gregorič \f Pravo ime za brezskrbnost! SEJEM VAROVANJE SECURITY 3. SLOVINSK1 SEJEM TEHNIKE IN STORITEV ZA VAROVANJE OBJEKTOV, PREMOŽENJA IN OSEB, Z MEDNARODNO UDELEŽBO 2.-5. marec 1993, od 10. do 19. ure Vabljeni! lijjl LJUBLJANSKI SEJEM Najnovejši modeli za polovično ceno Tovarna Peko daje mestu Tržič poseben pečat. Prodajalna Deteljica ni znana le domačim kupcem, tja prihajajo kupovat tudi tujci, predvsem Avstrijci. Peko pa ima v Tržiču, v starem mestnem jedru, tam, kjer se vsako leto odvija prireditev Šuštarska nedelja, še eno prodajalno. V njej so včasih prodajali le vzorčne številke čevljev, sedaj pa imajo že nekaj časa na izbiro celoten Pekov program obutve. Seveda pa kljub temu ostajajo zvesti tudi vzorcem. Trgovina je razdeljena na dva dela. Na eni strani je moška, otroška in lahka športna obutev, na drugi pa prodajajo žensko obutev in raznobarvne ženske hlačne nogavice. Poleg tega pa so vam na voljo tudi vsa sredstva za čiščenje in vzdrževanje čevljev. In kaj bomo v trgovini lahko kupili za poletje, jesen in zimo? Že konec tega tedna vam bodo na voljo čevlji, ki so bili predstavljeni na Sejmu mode v Ljubljani. Modele, ki so jih predstavili manekeni, boste v tej trgovini lahko kupili s 50-odstotnim popustom. Kaj nam Peko pripravlja za poleti, pa boste v Pekovi prodajalni v starem mestnem jedru lahko videli že konec tega meseca. Pravijo, da bo letošnja poletna moda čevljev in sandal sledila "t ritrdimo 30 cm od oči svetlečo rožo (aluminijasta folija), ki se esketa in počasi premika. 2. in 3. mesec Otrok še vedno večino dnevnega časa prespi. Med obroki (6-8) pa je buden. Izkoristimo ta čas! Njegovo vidno polje naj bo prosto. Rad gleda okno, svetloba zbuja njegovo pozornost. Otroka ne budimo iz spanja, ker potrebuje še veliko miru. Nad košarico naj ima obešene svetle, gibljive predmete. Včasih se igramo z dojenčkom tako, da počasi premikamo svetlečo igračko v njegovem vidnem polju tako, da izgine in se spet prikaže. 4. in 5. mesec Vidni in tako tudi igralni svet se otroku razširi. Lepo je dojenčka opazovati, kako odkriva svoje lastno telo in se z njim igra. Glavico drži pokonci in vse nosi v usta. Morda ni odveč pripomniti, da z usti raziskuje svet, in ne bi bilo prav, če bi ga že na začetku pri tej dejavnosti zavrli, češ: "To je kak!" Le za čistočo je treba skrbeti. Ker že lahko sedi v stolčku z oporo, ga pustimo, da se vsak dan nekaj časa sam igra. Pustimo ga samega. Podtaknemo mu pa: čisto žlico, ki jo daje v usta in z njo tolče, menko igračo iz blaga, ki jo prijema in meče, [>redmete iz različnih materialov (gladka plastika, hrapav papir, epljiv trak, ščegetljivo pero, kljukice za prilo in podobno. Paziti pa moramo, da predmeti niso manjši od 2 cm v premeru, da si jih otrok ne bi vtaknil v nosnice ali uho. Nad koškom naj bodo igračke obešene tako, da se brez tuje pomoči lahko z njimi igra: zvonček ali ropotuljicazacinglja, če potegne za vrvico. Ce smo na prostem, naj otrok spozna in se igra s suhim listjem. Robčki ali Včasih so tudi malenkosti pomembne Danes si nahoda in sploh vsakdana ne moremo zamisliti brez papirnatih robčkov. Za kaj vse jih ne uporabimo! Pa vendar si urejene ženske torbice, žepa moške obleke, ne moremo zamisliti brez bombažnega robčka. "Lep, zlikan bombažni robček, ki se barvno ujema z vašo garderobo, tudi to je del urejenosti sodobnega človeka, ki mu moda, lepota in eleganca v oblačenju nekaj pomenijo," so zapisali na platnice svoje ugledne propagandne mape v TRIGLAV KONFEKCIJI Kranj. Ce še morda niste vedeli: ta kranjska firma je naš največji izdelovalec robčkov pri nas, s katerimi je prodrla daleč v svet. Vseh vrst so: ženski, moški, otroški, enobarvni, pestro tkani in tiskani. Morda na to še niste pomislili, toda tudi robčki so lahko modni. Kvalitete in dimenzije robčkov so sicer vedno enake, menjajo pa se barve in dezeni. In če bo jesen-zima 1993/94 v aktualnih jesenskih barvah, bodo takšni tudi robčki. Poznavalci vedo povedati, da se stari dobri bombažni robček vrača v našo garderobo, čeprav bo ob njem zdaj že skorajda nepogrešljivi papirnat robček. Ničkoliko priložnosti in trenutkov pa je, ko potrebujemo robček iz blaga. Če nam, recimo, pade nekaj v oko. S papirnatim robcem si v takem primeru res ne moremo pomagati. In če gremo v hribe, kjer se obilno potimo - brez velikega pisanega moškega bombažnega robca ne gre! Včasih v garderobi moža ali žene ni smel manjkati robec s čmim robom - za pogrebom je bil nepogrešljiv. Prav tako so dekleta včasih kar tekmovala, katera bo imela lepši robček, s čipkami obrobljen. Otroku pa se priljubi robček s pisanimi živalicami, rožicami. Skratka, včasih so tudi malenkosti, kot so robčki, pomembne. Domači zdravnik Lipovo cvetje nas spoti 2e od nekdaj je znano, da ima lipovo cvetje zdravilni učinek, da čisti kri in pospešuje potenje. Zato in še zaradi drugih zdravilnih učinkov ima lipovo drevo velik ugled, piše zeliščar VVillfort. Čaj iz lipovega cvetja se uspešno uporablja pn vodenici. Iz lipovega cvetja skuhan sok je uspešen pri božjasti, trebušnih krčih in celi ranjeno črevesje po griži. Pred cvetenjem nabrano in posušeno cvetje, ki ga zavremo in pijemo, pospešuje izločanje seča in mesečno perilo. Kneipp lipov čaj zelo priporoča pri ledvičnih boleznih ter pri zasluzenju pljuč in sapnika. Posebno zastarane bronhialne katarje v poznem zimskem času naglo odpravimo z večdnevno kuro lipovega čaja. Zelo priporočljive za potenje so mešanice lipovega cvetja z drugimi zdravilnimi rastlinami, na primer: 40 g lipovega cvetja 30 g bezgovega cvetja 30 g kamiličnega cvetja Za skodelico čaja vzamemo I zvrhano čajno žlično mešanice v prelivu. Le eno moramo pri lipovem Čaju upoštevati: tega čaja ne smemo uživati v nedogled! Čeprav čaj iz lipovega cvetja poleg omenjenih učinkov čisti kri in pri slabih živcih ali duševnem prenaprezanju učinkuje poživljajoče, lahko pri stalnem uživanju povzroči srčne okvare. To naziranje je bilo v ljudskem zdravilstvu zelo razširjeno, v novejšem času pa ga je potrdila tudi znanost. Iz starega bontona Na kaj mora paziti, komur se je treba usekniti? Komur se je treba usekniti, naj pazi: da se ne usekuje preglasno; d* z robcem ne maha: da po useknjenju v robec ne gleda in ga tudi ne poravna, temveč naglo spravi v zep. Kakšen mora biti robec? Robec mora biti cel in snažen. Kaj storimo, če pade komu robec na tla? Če pade komu robec na tla, pustimo, da ga lastnik sam pobere; i" če je treba, ga na to opozorimo. Na kaj pazimo, če moramo med ljudmi kihniti ali zakašljati? Če moramo med ljudmi kihniti ali zakašljati, pazimo: da «e kihnemo ali zakašljamo preglasno; da se med kihanjem in kapljanjem obrnemo od ljudi proč; da držimo robec pred usti. Poskusimo še me Kuhani krompirjevi štruklji z ocvirki Testo: 1 kg krompirja, 40 dkg moke, 2 jajci, 15 dkg^ masla, sol, 1° dkg ocvirkov za zabelo. Nadev: 1/2 kg ocvirkov, petersilj, po potrebi drobtine. Naredimo krompirjevo testo, ga precej na tanko razvalja-mo, obložimo s prepraženimi ocvirki in potresemo s sesekljani?" peteršiljem in drobtinami. Zvijemo in denemo v ožet prtič. Zavi štrukelj kuhamo 1/2 ure v slanem kropu. Rezine zabelimo z ocvirki-Ponudimo jih s solato, kot prilogo s kislim zeljem ali repo in k raznim mesnim jedem. Kuhani krompirjevi štruklji z drobtinami Te štruklje naredimo Ifot zgornje, le da vzamemo za nadev na maščobi prepražene drobtine brez ocvirkov. O} piskih Iž. 1 Cj» fB i Literarna delavnica Studia Griva II spet dela Daša Pokorn V peklu so te kristalni kozarci in edina pijača je kri. Poglejte poglede, poglejte bleščeče oči! Iz teme. iz mraka strmijo. S krikom bi morda se jih dalo pregnati, a muke strahu mi glas omrlvijo. Noč je. ne vidim, kod hodim. Pod mano ni tal. ob meni ni sten in dreves, ni trave opore. Tečem, padam, se pobiram, ječim. be-im vsem krutim podobam nesreče. Kako naj zbudim se? Kako na/ končam moro'.' O Bog. gU;' Tam je luč. je konec predora! Še plavam po nikjeršnjem prostoru, vi porežem dlani, ko se opiram na nič, ki visi iz zraka. Bližam se steni, bližam predoru' Nazadnje mi prsti otipajo kamen. Počasi premikam se rešitvi naproti. Zadnje moči zbiram. Oko v daljavi kot paznik mrko za mano strmi. A ne oziram se več. željno zrem v piko svetlobe, luč, ki mi jo Bog je prižgal. O Gospod, velika je tvoja milost! Korak za korakom, čeprav rada bi tekla, stopam po zadnjem predoru. In vendar se čudno mi zdi; naj stopim še tako trdo na kamniti tlak - odmeva ni. Luč postaja velika, svetlejša. Upanje se dviga v meni. je kol pozabljen plamenček. Luč. moja luč! Pol nazaj na zemljo.. Nikar, ne ugašaj! Mežikaš, utripaš, a zakaj več mi ne svetiš9 Izgubila sem jo' Tečem v smeri, kjer je bila. in zadnji plamenček v meni ponikne. Sesedem w /iika/ \i me prevaral, o Bog'' Še slišim, kako se nekaj škodoželjno zasmeji, in potem • tišina Moj dom Živim na Orehku. Stanujemo v eno-nadstropni hiši. V pritličju sta ata in mama. V prvem nadstropju je naša družina. Moj brat Simon in jaz imava sobi na podstrešju. Z okna moje sobe se vidi na Šmarno goro. Iz Simonove sobe se vidi naša šola. Pred najinima sobama imava veliko igralnico. Tu imava dve Z Domelom v Železnike gugalnici, avtocesto in vlak. Na podstrehi imamo tudi shrambo. Najraje sem v dnevni sobi. V dnevni sobi imamo televizor, radio in knjige. Na okenski polici je akvarij z želvo. Mami ima sobo za likanje in šivanje. Vesela sem, da imam lep dom. Špela Bizjan, 2. b. r. OŠ Orehek Mesec februar - svečan Sveti Valentin je odklenil koreninice. Zdaj hitijo krojiti, šivati, umivajo in loščijo žužke, hrošče, da bodo vsi pri- Eravljeni na prihod pomladi. Ičend 4. c OŠ Petra Kavčiča skofja Loka, risbica Simona Potočnik Pustno rajanje Vsi učenci smo bili našemljeni v pustne teme. Najprej smo ili v sprevodu po Gorjah. Pred trgovino smo zapeli nekaj pesmic. Trgovke to nas nagradile s sladkarijami. Rajali smo v šolski avli. Učiteljice to bile ciganke, cigani, glasbeniki, gospod ravnatelj pa je bil klovn. Po malici so najlepše maškare prejele nagrade. Vsi ostali smo dobili bonbone. Bilo bi lepo, če bi bil PUST večkrat na leto. Napisala včeraj ovčka, danes Jana Jan, 1. b r. OŠ Gorje Protilenobna juha Vsebina: 1 požvečena solata, 2 kivija, 5 I vode, 7 žlic kisle polente, 1 gnilo jabolko. Priprava: požvečeno solato damo v lonec, dodamo na kocke narezan kivi, malo majoneze, sedem žlic kisle polente in gnilo jabolko. Vse skupaj dobro zmešamo, posolimo in popopramo, zali- {emo z vodo in dodamo prašek protileno->in. Juha naj vre pol ure. Serviramo z rdečo jpe so. Nina Korošec, 3. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor V vasi manjka vode Največji problem v vasi je voda. Kljub štirim rezervoarjem vode primanjkuje. To »a zato, ker so zelo mile zime. Na elovici, od koder pride voda, snega ni, tako da bo tudi letos manjkalo vode. Vodo so večkrat tudi zapirali. Da je ne bi čisto zmanjkalo, so jo pripeljali tudi iz Železnikov. Primož Jelene, 3. r. OŠ Dražgose Povzetki raziskovalne naloge učencev OŠ Žiri IZ ZGODOVINE OTROŠTVA (5) Delo otrok Družine so imele veliko otrok in ni bilo razlik med dolinskimi in hribovskimi. Otroci so predstavljali pomembno delovno silo, ki je pripomogla k preživetju. Delo v družim je bilo razdeljeno na vse člane. Otroci so morali veliko delati. Njihova opravila so bila odvisna od spola otroka, letnih časov, poklica staršev, premožnosti družine, vere, otrokovih spretnosti, zdravja itd. Dela sta delila oče in mati. Deklice so opravljale dela v hiši (npr. ribanje lesenih podov, pomoč pri k,uhanju) in na polju, varovale mlajše otroke, nosile vodo, imele opravila pri prašičih in ne nazadnje klekljale. Fantje so bili veliko pri živini, vozovih, na travnikih, nosili so drva in vodo, pozimi so kidali sneg. Veliko del je bilo tudi skupnih. Ta so bila za otroke hkrati tudi zabava in igra. Pomembno je bilo tudi nabiralništvo, odvisno od letnih časov. Nabirali so jagode in njihovo listje, borovnice, gobe, lešnike, zdravilne rastline, razne korenine. Nabiranje borovnic se je zelo razširilo po 2. svetovni vojni, koje bil organi ziran odkup, prej pa so bile pomembnejše gobe, ki so jih odkupovali trgovci. O delu in življenju Zirovcev in seveda tudi njihovih otrok med 1. svetovno vojno je župnik Josip lxigar v Župnijski kroniki napisal tudi naslednje: V vojnih letih so Žirovci veliko trpeli. Kraj je zaradi gostote prebivalstva in pOfltfjflT kanja rodovitnega sveta g'c pridelka globoko pasive"a Država je sicer iz.plačeva podpore, a za živež l*Jyt, vseeno precej trdo. Cene V* jenjskim potrebščinam so po> kočile za 300 do 400 od»tOU"T v primerjavi s predvojnimi ce ami. Blaga in živeža zelo p> manjkuje. Ni ne mleka ne a» ne čaja ne bele moke. IzvoU jjj je bil poseben žetveni odbor, naj bi skrbel, da bo vsa^ obdelal svoje polje, PosCJa i jn posadil ter pravočasno P°?e. :t0 pospravil pridelke. Toda m j* treba ne priganjati in ne po«" gati. Moški, kar jih je <*}*^ zlasti pa ženske in otTOCl'oe delali od prvega svita do po* noči. Marsikaj se je °°d;.' r celo bolje in hitreje kot si Ženske so se privadile DWa» mu delu, hodile v "zrnade košnjo in žetev, da je W"T komisija ostala le na papiri" ■jihovo Bolezni otrok zdravljenje in n o največ z"°>eV0$, zaradi gripe, davice ffar«it pic, pljučnice, oslovskegai * - g in hranjeni z enolično r» Zaradi slabe obleke m obu^_ so imeli pogoste prehlade. ^ čino, vnetja, ture, kar pt J«' lažje pozdraviti kot PrcJ ' Ke dene bolezni. Matere so «» > domačimi zdravil zdravil le v zelo domači iskali jomaciiin ~~-.h jo nujnih P"m^;niKa ali pomoč zdrav" n v deželni bolnici Sta",, zdravnika v ni bilo. ►omoč zdravi ■fcreh'do le«a 193 Simona Potočnik, i <, OŠ Petra Kavči-cajtkofja Loka TECHNO^SižiS P0T0 HI-FI VIDEO /za hotelorrUele^ TOREK, 2. marca 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.55 Video strani 10.05 Telovadka, francoska nadaljevanka 11.15 Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznan stvena serija 12.00 Resnica iz Qumrana, dokumentarna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Dosje: Vojna v BiH, ponovitev 14.45 Korak za korakom, ponovitev ameriške nanizanke 15.10 China Beach, ameriška nanizanka 16.00 Hollywood se jih spominja 17.00 TV dnevnik 1 17.15 Erazem in potepuh, nadaljevanka 1750 Daleč od dvorca Kakor napravi stari, je vedno prav 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 EPP 18.50 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Žarišče 20.55 Glasba, shovv in cirkus: Cliff Richard 21.45 Telesni slogi: Več kot le meso in kri, angleška dokumentarna serija 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22-38 Šport 22.43 Poslovna borza 22.55 Omizje 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.45 Video strani 9.55 Univerzitetni razgledi 10.25 Sedma steza, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Video strani 15.45 Nočni videomeh 17.00 Nagrade združenja za country glasbo 18.00 Sprehodi po stari Ljubljani 18.30 Mlini na Krki, ponovitev 18.45 '* življenja za življenje: Da ne bi bo 'elo 19.30 TV dnevnik 2. Vreme 19.55 Šport 20.05 Marie Curie, francoska nadaljevanka 20.45 Osmi dan 21.55 Svet poroča 22.35 Sova: V avtobusu, angleška nanizanka; ^elenoličnik, angleška nadaljevanja. Nori Pierrot, francoski italijan ski film 1.35 Video strani PROGRAM TV HRVAŠKA d^o eQled sporeda 7.50 TV kole roJ i Dobro iutro' Hrvaška/Po Por''^9odbe iz Monticella 10.00 sveti?J^05 ™ šola 11 30 Mali vrti lWPoročila 12.10 Ko se svet Mnn„, er|ška nadaljevanka 13.25 na Ti?" 1400 Porocila 1406 Slitta bota P°novitev 14.50 Sam so biQd'an9teška nanizanka 15.40 The EL5,V*' oddaia za Unprofor 16.00 16*ft 1606 Učimo o Hrvaški žaC-T f avizi'a 17 30 Hrvaška dr Aiš« ,'n rl,Ud'6 18 00 Poročila 18.05 ra ,1 D,aniela 18 35 Santa Barba »a'nkT«nada|ievanka 19.18 Ri "ar,, b,?,MLDnevnik 2015 M|S'° ta 21 in wska dokumentarna sen DnevriJ23^P'8nU 22 45 poroč £ Sl,ka na sl,ko 005 0-20 sin V an9le*č.n, 1.10 Poročila U banle brez me|a 17.« V^eo s'ra"' 17.30 TV koledar fr"ncoskLr° mL "k°na. ponovitev ta. »noiAtJohn 20 35 Sam sobo c' veša wTIHnka 21 35 V sen 80 mfi, 50 Umelnišk, večer Ob kovic«r*m d^ Ranka Ma"» v'deostra Horoskop 0.40 KANALA_______ 9.00 Ris, risanke in spoti 9.45 Ninja želve 10.10 Jazzbina, oddaja o jaz *u 10.40 Teden na borzi 10.50 Astrološka napoved 1100 Druga čen svet, ponovitev ameriške nada Ijevanke 11.50 Dober nakup 12 00 A shop 13.00 Video strani 18.50 Do ber nakup 19.00 Ninia želve 19 25 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška na dalievanka 21.50 Ciklus slovenske 9a filma Bert Sotlar Boj na Poži ralniku, slovenski film 23.36 Dne vno informativni program 23.40 Po rotila v angleščini Deutsche Welle 23.56 A shop 0.10 Astrološka napo v«d 0.20 MCM AVSTRIJA 1 TV 8 00 Teletext 9.00 Jutranji program Cas v sliki 9.06 Družinske vezi. po novitev 9.30 Klub za seniorje 10 15 Pan optikum 12.15 Univerzum 13.00 Cas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.36 Sinha Moča serija 14.00 Big valley 14.46 M— KINO ojstri jutrišnjega dne TVS2 ZELENOLICNIK, angl. barv. nadaljevanka Allington, lastnik ugledne restavracije pri zelenoličniku, ima namreč "privide". Zmerom znova namreč vidi Zelenolični-ka, doktorja okultnih ved iz sedemnajstega stoletja. Toda ker ga vidi samo on, so njegovi gostje prepričani, da je to samo del njegove nastopaške poze, eden izmed njegovih mnogih prijemov, s katerimi jim pestri njihove obiske. 15.00 Jaz in ti 15.05 Oddaja z miško 15.50 Kislo zelje 16.15 Naravovarstveni detektivi 16.30 Igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Wurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Napoleon in Josephine 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.20 Karibuji - arktični popotniki 21.07 Pogledi od strani 22.05 Mačka na vroči pločevinasti strehi, ameriški film 23.50 Čas v sliki 23.55 Nedeljski ubijalec TV AVSTRIJA 2 16.20 1000 mojstrovin 16.30 Sreča nje po madžarsko, tečaj madžarskega jezika 17.30 Orientacija 18.00 Družinske vezi 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Regionalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultu ra 21.05 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2/Naš šef je ženska/Poročila/1000 mojstrovin Medi Han Trgovina z zdravili in sanitetnim materialom d. o. o Kidričeva 47 a 64000 Kranj, tel.: (o64) 21 87 87 Želite ugotoviti,katero vrsto kože imate ali katera krema ustreza vali koli 7 MEDISAN na Zlatem polju vas vabi 5. marca od 15. do 19. ure in 6. marca od 9. do 12. ure NA DNEVE„ KOZMETIČNE NEGE OBRAZA. Obenem se priporočamo za nakup blaga Iz nase pestre ponudbel_ RADIO TRŽIČ 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 1. RADIO ŽIRI 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Naš zgodovinski spo min 13.00 Danes ob 13 ih servi sne iiiforrii.ii 11>- 13.30 - Loka v ča sopisju - 14.00 - Morda ste prešli iali 14.30 - Devizni tečaj 14 40 Minuta za sindikat 16.00 Dogod ki danes jutri 15.30 Prenos dne vno informativne oddaje R Slov neija 16.00 Radio Žiri spet z vami napoved programa 16.30 EPP 17.00 - Novice športni utrinki osmrtnice obvestila 18.20 - Za ljubitelje narodno zabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa 2. marca CENTER » «C in 2ELEZARen NEOPROŠČENO ob 15 30. 17 45 In 20 ur, STOR i^^VlN^NAOON Ztfifl*0** Skofja loka «"™ «ro1 Prisluhnite našim oddajam na UKVV območju 88,9 ali 95 MHz ali na srednjem valu 189,4 m ali 1584 KHz Oddajamo v torek od 16. do 19. ure: Ne preslišite športnega obzornika ob 16 30 in kontaktne oddaje o psih ob 17.30 uri 8.00 Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 Novice, danes do 13 ih 13.30 -Napoved popoldanskega programa pod geslom "zabava vas Braco Koren" 14.16 - Obvestila, popol danski telegraf, rezervirano za stranke 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, novice, Bracov klepet 18.00 Voščila, novice 19.45 - Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija SREDA, 3. marca 1993 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 10.05 10.30 11.15 12.00 13.00 13.05 13.15 14.40 14.40 15.05 17.00 17.15 18.50 19.15 19.30 19.55 20.05 20.40 22.15 22.38 22.45 Tedenski izbor Sprehodi po stari Ljubljani Marie Curie, francoska nadaljevanka Osmi dan Poročila Poslovna borza Kako nas vidijo živali, ponovitev angleške poljudnoznan-1 stvene serije Sova, ponovitev V avtobusu, ponovitev angleške nanizanke Nori Pierrot, ponovitev frac. ital. filma TV dnevnik 1 Klub klobuk Pari, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, Vreme Šport Žarišče Navigator, novozelandski film TV dnevnik 3, Vreme Šport Oči kritike TVS 1 20.40 NAVIGATOR, novozel. avstral. barvni film Film Navigator je vizualno bogata fantazmagorija, z odlično fotografijo, z odlično - "pogansko" - glasbo Davooda A. Ta-brizija in z zelo dobro igralsko zasedbo. TV AVSTRIJA 1 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.30 Iz življenja za življenje, ponovitev 11.00 Gallusovi moteti 11.45 Več kot le meso in kri, dokumentarna serija 13.00 Poročila 16.00 Omizje, ponovitev 18.05 Beverly Hills 90210, ponovitev ameriške nanizanke 18.55 Azorski otoki 19.10 Slovenija - umetnostni vodnik: Koper Primorska 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Športna sreda 22.35 Sova: Buntz z Beverly Hillsa, ameriška nanizanka; Zeleno-ličnik, angleška nadaljevanka 23.50 Video strani 9.00 Jutranji program 9.05 Družinske vezi, ponovitev 10.15 Znanost 10.30 Prevroča kopel, ameriški film 12.05 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča 14.00 Big Valey 14.50 Roža 15.00 Jaz in ti 15.05 Peter Pan in gusarji 15.30 Čarobni vrt, lutkovna igrica 15.50 Rebeka in sosedovi otroci 16.20 Nekoč je bilo... življenje 16.30 Ding dong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Družinske vezi 18.30 MacGyver 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.15 Grad Hohenstein, ameriška nadaljevanka 21.50 Aljaska!, Poljub lepotice 0.45 Čas v sliki 22.50 Beg na sever, nemško-šved-ski film TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.00 Poklicne slike 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Družinske vezi 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.15 Nič m stalno 22.05 Čas v sliki/Šport 0.00 Round Midnight 0.45 Poročila ZALLA ZALLA trgovina Kranj, Delavska 19, Stražišče (poleg trgovine Zapravljivček) '■slo.?.x-* tel.: 064/311-377 VCJODNA PONUDBA Kavbojke od 2.400 SIT dalje Bombažni puloverji STONE VVASH Ženska krila Ženske bermuda hlače Ženske bluze Otroške kavbojke 2.900 SIT 3.900 SIT 3.900 SIT od 2.400 SIT dalje od 1.900 SIT dalje Pri vsakem nakupu nad 10.000 SIT dobite člansko izkaznico, z njo si pridobite do 10 % popusta pri vsakem naslednjem nakupu. . 1, PROGRAM TV HRVAŠKA 7.45 Pregled sporeda 7.50 TV kole dar 8.00 Dobro jutro. Hrvaška/ Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 11.30 Marijana, francoski animirani film 12.00 Ko se svet vrti, ame riška nadaljevanka 13.25 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Sam sobota, angleška nanizanka 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija Divji svet otrok, serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli, dokumentarna se rija 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Poro ka na robu. grški film, 1990 21.40 Znanstvena razprava 22.35 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja PIZZA DELOVNI CAS: VSAK DAN OD 850 - 22°° NEDELJA OD 1 1 - 2200 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.30 TV koledar 17.40 Santee, po novitev filma 19.30 Dnevnik 20.05 Pravi igralci 20.40 Življenjske preiz kušnje 21.46 Sam sobota, angleška nanizanka 22.30 Dnevi hrvaškega filma 22.55 Glasbeni večer 0.00 Ho roskop 8.00 Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popol danskega programa 14.15 - Obve stila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, minutke za svobodni sindikat Železarne Jesenice, osrednja tema 18.00 - Voščila, novice -18.45 Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija KANALA l. RADIO ŽIRI 9.00 Ris. risanke in spoti 9 55 Ninja želve 10.20 Dokumentarec tedna 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljovanke 12.00 A shop 18.50 Dober nakup 19.00 Ni nja želve, risana serija 19.25 A shop 19 40 MCM 20.00 Risanke 2015 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet. ameriška nadalje vanka 22.50 Dnevno informativni program 23.06 Poročila v anglešči ni Deutsche vvelle 23.30 A shop 23.45 Astrološka napoved 23 66 MCM 12.00 - Napoved programa - 12.15 -EPP 12.30 - Naš zgodovinski spo min 13.00 Danes ob 13 00 ser visne informacije 13.30 Loka v časopisju 14.00 Morda ste pre slišali 14.30 Devizni tečaj 14.40 - Živeti s slepoto 15.00 - Dogodki danes, jutri 15.30 - Prenos dne vno informativne oddaje RA Slove nija 16.00 - Napoved programa do 19 00 16.15 Od srca do lonca 16.30 EPP 17.00 Novice športni utrinki osmrtnice obvestila 17.15 - Glasbeno popoldne na RA Žiri Moj svet Heavy metal Bo om - 19.00 - Odpoved programa - KINO 3. marca CENTER amer west NEOPROŠČENO ob 15 30. 17 45 in 20 uri STOR ZIC amer thrtll kom ŠOK ZA SISTEM ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer. erot krim PRVINSKI NAGON ob 17 45 in 20 uri ČETRTEK, 4. marca 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.40 11.30 13.00 14.45 15.10 17.00 17.15 18.00 18.50 19.15 19.30 19.55 20.05 20.40 21.30 22.15 22.38 22.43 Zgodbe iz školjke Film tedna, ponovitev: Navigator film Poročila Buntz z Beverly Hillsa Pobeg, ameriški film TV dnevnik Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor Pari, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, Vreme Šport Žarišče F. Huby: Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka Tednik TV dnevnik 3, Vreme Šport Poslovna borza 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.05 Azorski otoki 11.20 Slovenija - umetnostni vodnik: KOPER-PRI-MORSKA, ponovitev 13.00 Poročila 16.20 Oči kritike, ponovitev 17.20 Svet poroča, ponovitev 18.00 Vide-ošpon 18.45 Že veste, svetovalno namenski program 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Umetniški večer: Sodobna ameriška literatura: Kurt Vonnegut 22.05 Darjan Božič: To Duke 22.30 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka; Zelenoličnik, angleška nadaljevanka 23.45 Video strani L PROGRAM TV HRVAŠKA 7.45 Pregled sporeda 7.50 TV kole dar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/ Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Povejte mi, kaj naj počnem 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.25 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Sam sobota, ponovitev angleške nanizanke 15.40 The big blue - Oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrva ška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanstveno ozračje 18.25 Ri sanka 18.35 Santa Barbara, ameri ška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Spekter 20.50 Zabavna oddaja 21.45 Ekran brez okvirja 22.45 TV dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.05 Poročila v angleščini 0.10 Poročila 0.20 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.30 TV koledar 17.40 Poroka na robu, ponovitev grškega filma 19.30 TV dnevnik 20.15 Evronogo-met: Benfica Juventus, prenos 23.45 Pepsi Dj Mag 0.45 Horoskop KANALA 9.00 Ris, risanke in spoti 10.25 Ni nja želve 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 12.15 MCM 18.05 MCM 18.35 A shopp 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 21.35 Dance session, oddaja o plesu 21.20 Kulinarični kotiček, ponovitev 22.05 Ogenj v temi, ameriški barvni film 23.40 Dnevno informativni program 23.45 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.00 A shop 0.15 Astrološka napoved 0.25 MCM 1.00 Video strani TVS 1 15.10 POBEG, amer. barv. film Mlado dekle, še skoraj otrok, ne more prevzeti odgovornosti materinstva in zato pobegne v Francijo. Po dvanajstih letih spet prihaja v Ameriko mati -lepa, uspešna, zaposlena žena in že na letalu jo preplavijo spomini in hrepenenje, da bi videla hčerko. TV AVSTRIJA 1 6.00 Teletext 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 12.15 Univer zum 13.00 Čas v sliki 13.35 Sinha Moča, serija 14.00 Big Valev 14.50 Buschbabies 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Knjiga o džungli, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Alfred J. Kwak. risana serija 16.15 Artefix, otroški kulturni klub 16.30 The real ghostbusters 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 MacGvver 19.22 Znanost danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Donavska princesa, serija 21.10 Pogledi od strani 21.15 Imenovali so ga Leroy, ameriški akcijski film 23.05 Čas v sliki 23.15 Reci, da, ameriški film 0.55 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.50 1000 mojstrovin 18.00 Družinske vezi 18.30 Kdo je kdo, igra 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 0.15 Hello Austria, Hello Vienna 0.55 Poročila/1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88.9 in 95 MHz ter 1584 KHz srednji val. Prisluhnite prenovljenemu Tržiškemu hitu med 16.30 in 8.30 uro. 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 - Novice, aktualno. Naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, zimzelene melodije, danes do 13-ih 13.30 - Napoved popol danskega programa, novinar na obisku - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, spoznajmo se 18.00 - Voščila, novice - 18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija 1. RADIO ŽIRI 12.00 - Napoved programa - 12.15 -EPP 12.30 Naš zgodovinski spomin - 13.00 - Danes do 13.00 - servisne informacije - 13.30 - Loka v časopisju - 14.00 - Morda ste preslišali - 14.30 - Devizni tečaj - 14.40 - Vse o cvetju -15.00 - Dogodki da nes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija -16.00 - Napoved programa do 19.00 16.15 - Od srca in lonca - 17.00 -Novice, športni utrinki - osmrtnice, obvestila - 17.10 - Oddaja iz kulturno verske zgodovine 18.10 - Iz zgodovine naših krajev 18.30 - Lepota not in tonov 19.00 - Odpoved programa - KINO 4. marca CENTER amer. west. NEOPROŠČENO ob 15.30 in 17.45 uri amer. west NEOPROŠČENO ob 20 uri STORŽIČ amer thrill kom. ŠOK ZA SISTEM ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer. erot. krim. PRVINSKI NA GON ob 17.45 in 20 uri BLED erot krim PRVINSKI NAGON ob 18 in 20 uri PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE SKOFJA LOKA objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo 1. dveh sob z WC v prvem nadstropju hiše Kidričeva c. 3 v škofji Loki (primerno za stanovanje ali pisarne) v izmeri 37,84 m2. Izklicna cena je 1.534.780 SIT; 2. skladiščni prostor v Žireh, Ul. 31. divizije 84, v izmeri 49,60 m2. Izklicna cena je 2.381.583,00 SIT. Javna dražba bo 17. 3. 1993 ob 8. uri v pisarni tajništva podjetja na Kidričevi c. 54 v Škofji Loki. Informacije dobite po telefonu 631-261 int. 13. Udeleženci morajo pred dražbo plačati kavcijo v višini 10 % izklicne cene. Ogled prostorov je možen 10. 3. predhodnem dogovoru. 1993 od 8. do 12. ure po PREJELI SMO V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas. Mošt Pijadejm 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi Vprašanja kranjski policiji Kranjsko podjetje TELE-TV si je s protipravno pogodbo 26. julija 1991 prisvojilo kabelsko TV omrežje Planina 1 - Huje. Zoper to dejanje sta bili doslej vloženi dve ovadbi: s prvo je Oddelek za gospodarski kriminal pri UNZ Kranj ovadil javnemu tožilstvu oba nekdanja predsednika omenjenih krajevnih skupnosti in predsednico za izgradnjo Catv omrežja, ker so utemeljeno osumljeni, da so izrabili položaj in prestopili meje pravic s tem, ko so julija 1991 brez vednosti in pristanka krajanov sklenili pogodbo z zasebnim podjetjem TELE-TV; drugo ovadbo je 28. januarja letos vložilo 38 oškodovanih lastnikov Catv priključkov v Gorenjskega odreda 16 in tožilstvu ovadilo podjetje TELE-TV in direktorja Iztoka Škofica zaradi že omenjene nezakonite prilastitve našega Catv omrežja in je utemeljena na protipravni prisvojitvi. K tej ovadbi je do danes pristopilo s podpisi še STO ŠTIRINAJST oškodovanih lastnikov Catv priključkov. Toda kljub obema ovadbama in kljub javnim prostestom ter ogorčenju krajanov nad tem očitnim, vsem znanim primerom kriminala, pa prav te dni podjetje TELE-TV še bolj pospešeno uveljavlja svoje nezakonite pravice v našo škodo. Od nas agenti TELE-TV ultimativno zahtevajo, da podpišemo "pristopnico" ali pa nam bodo odključili catv -priključke. Podpis vsakogar obveže k temu, da "prostovoljno in brezpogojno pristopa kot naročnik v Catv sistem kabelske televizije TELE-TV v Kranju". Gre za podlo izsiljevanje, katerega žrtve morajo BREZ POGODB pristati na "splošna določila obratovanja sistema Catv TELE-TV", ki o upravljanju sistema določajo tole: "Sistem Catv je v celoti popolna last operaterja". Njegovo protipravno početje poteka po vseh blokih na enak način : ne glede na število izsiljenih podpisov, potem monterji na-montirajo razdelilne omarice v kleteh in nato v dimnikih, zračnikih nadomestno napeljejo do pristopnikov novo napeljavo, pa čeprav že imamo uporabno napeljavo od 1978. Cilj te neumnosti TELE-TV je znan tudi Oddelku za gospodarski kriminal: vsi tisti, ki se uprejo izsiljevanju tega monopolista, čakajoč na zaključek sproženih pravnih postopkov, ostanejo brez Catv priključkov in možnosti, da bi gledali televizijo, pa čeprav smo za priključke v omrežju Planina I -Huje in za sprejem 7 zemeljskih in 8 satelitskih TV programov plačali že 1988. leta, ko podjetja TELE-TV še sploh ni bilo na svetu. Ampak kljub temu nas zdaj z argumentom moči hoče učiti reda prav podjetje, ki nam je ukradlo naše omrežje, vredno najmanj 180.000 DEM. Res je uboga država, v kateri lopov kroji zakone in je tatu prepuščena vzgoja neplačnikov z odklopi! Kakor bi Evropa že stoletja ne poznala pravnih sredstev zoper njih! Nekaznovano ponavljanje kaznivih dejanj s strani TELE-TV je doslej zanetilo spore in oster revolt v številnih blokih: Veljka Vlahoviea 5, Gubčeva št. 3, št. 5, Planina 32, Planina 34, J. Puharja št. 2, št. 6, Gubčeva št. 3, št. 5, Gorenjskega odreda 16. Fizično so morali braniti svoje prostore pred monterji v Vrečkovi 9, Gorenjskega odreda 10. Pri ljudeh naraščata jeza in ogorčenje nad očitno brezpravnostjo, pr nekaterih obup in stiska zaradi nemoči proti početju TELE-TV, ki se zadnje dni požvižga celo na prisotnost policije, in obratno. To se je zgodilo v bloku na Gorenjskega odreda 18, v četrtek, 25. ferbuarja. Eden od petindvajsetih solastnikov, ki niso soglašali s posegom monterjev, je poklical policijo (dežural je g. H. ), da bi preprečila kaznivo dejanje motenje posesti. Dva policaja sta prišla, videla in na pritožbe gospoda O. izjavila tole: "Jaz jih ne smem ven spoditi. Ukrepati ne smem. Lahko napravim samo zapisnik," In ga tudi je, medtem ko sta monterja nemoteno izpeljala prekršek "motenje posesti" in povrh kršila tudi 31. člen stanovanjskega zakona, ki v tretjem odstavku pravi: "Za odločitve, ki presegajo upravljanje (odtujitve, sprememba namembnosti, ustanovitev hipoteke, ustanovitev stvarnih služnosti, prenova, izboljšave in podobno), JE POTREBNO SOGLASJE VSEH SOLASTNIKOV." TELE-TV se pač požvižga na zakone, to je znano, nerazumljivo pa je, da sta pri tem tudi policaja zamižala na vsa štiri očesa in odšla, a gospodu O. prepustila vprašanja, kijih zdaj zastavljam vam, gospodje s kranjske policije: I. Na koga naj se davkoplačevalec obrne na pomoč pred protipravnim ravnanjem TELE-TV? 2. Kateri od pristojnih organov zna in zmore v tem primeru pravno zaščititi državljane vsaj do mere, ki jim jo zagotavlja slovenska ustava? 3. Ali naj se, po vašem, oškodovani lastniki kar vdajo protipravnemu izsiljevanju in slepo pokleknejo pred vse bolj trdno, na bridkih izkušnjah zraslo ugotovitvijo mnogih, da je TELE-TV zaščitena mafija, ki z nami lahko počne, kar se ji splača? 4. Kako je možno, da mižite pred nezakonitostmi ki se dogajajo v vašem rajonu in na katere ste celo opozorjeni s klicem na pomoč? 5. Ali nas boste, kot leto doslej, prepustili provokativni brezpravnosti, s katero nas obdeluje TELE-TV, tako dolgo, da bomo zoper brezpravnost prisiljeni uporabiti prav enako metodo, ki jo zoper nas in vam na očeh tacaš demonstrira mafiozni TELE-TV? 6. Zakaj nas ali nočete ali ne zmorete zaščititi niti dotlej, dokler se naš spor s TELE-TV ne bo razrešil po pravni poti, za kar smo se bili odločili? 7. Po katerih zakonih lahko že leto in pol tako nonšalantno tolerirate verigo kaznivih dejanj TELE-TV, za katere vedo krajani Planine: od kopanja jarkov in polaganja kablov preko zelenic na Planini do instalacijskih del po blokih in vse to -brez dovoljenj in soglasij lastnikov in plačnikov, pa tudi pristojnih občinskih upravnih uradov in služb? 8. Le komu se splača pohod tolikšnega nereda in brezza-konja, razen podjetju TELE-TV? 9. Čemu služi vaše izogibanje preprečitvi kaznivega dejanja, ki nam ga je razkril dogodek v bloku na Gorenjskega odreda 18? Hvaležen vam bom za odgovore, na katere čakajo tudi številni oškodovanci s Planine, ki nočejo biti brezpravna raja, zro-ča v tv - boga Planine in Huj. Pavel Lužan, Kranj Poseganje v tujo lastnino še z druge strani Pojasnilo k drugi strani medalje o mali hidroelektrarni Prav zanima me, kaj bo storila g. črnilec Riko, kmet. Loka Tržič in g. Knijic Rihard, Na Logu 28, Tržič, če bi npr. jaz prišla brez vednosti in dovoljenja obeh na njih parcele z mojimi delavci ponoči kopat ob luči kabelski rov z ropotajočim strojem? Prav gotovo bi mi rekla: Hvala lepa! Verjetno pa bi mi tudi onadva najmanj napisala vlogo za motenje posesti, če bi dejanja ne mo- gla preprečiti - mar ne?! Naj tu dodam: niti v sanjah mi ne bi prišlo na misel, da bi na tako aroganten način kdaj posegla v tujo lastnino! No, prav to pa sta upala počenjati omenjena gospoda dne 23. decembra 1992 ponoči, ob luči do 23. ure (kot mi je povedal g. Knific) na mojih parcelah - brez mojega dovoljenja in vednosti! Saj sta tudi dala napisati novinarju g. Saje Stojanu, da sta tega dne opravila kabelski izkop brez prisotnosti lastnice. Moram pa poudariti, da sta se oba imenovana skrajno neodgovorno obnašala do moje lastnine tudi že pred tem kaznivim dejanjem. Saj sta - tudi brez moje prisotnosti in vednosti dala zakoličiti moj travnik (za kab. vkop), navozila več kamionov odpadnega materiala na mojo parcelo, preusmerila strugo Du-nejca nad jez in tako speljala potok tik ob moji parceli in na moji strani ob potoku postavila betonski opornik za ev. brv k MHE. Tako sem bila lahko le začudena in (brez vednosti) postavljena pred gotova - dejstva! Po vsem tem mi je strokovnjak ELEKTRA povedal, da gre lahko kabelski vod tudi po drugi trasi. Oba omenjena gospoda graditelja sem o tem tudi obvestila in prepovedala sem jima vsak poseg v moje parcele! Sama nato zbolim za gripo, a zgoraj \ omenjena sta v tem času samovoljno in brez mojega dovoljenja opravila kabelski vkop čez moje parcele, tako kot je na začetku pisanja povedano. Prav tako tudi nista obvestila Komunalnega podjetja Tržič o vkopu kabla, ki sta ga namestila tik nad njih kanalizacijo na določeni relaciji - tudi na mojem svetu, zato sta morala pri KPT podpisati določeno izjavo o ureditvi tudi tega problema. Nato sem v Tržiču na občini iz zanesljivih virov zvedela, da tehničnega dovoljenja za omenjeno MHE še ni. Potrebna je tudi še konzultacija z inšpektorjem, ki nadzira vodne gradnje. Ta naj bi si vso zadevo ogledal tudi na licu mesta ob prisotnosti lastnikov, ki se jih to tiče. Povedati moram še, da tudi ni res, kar sta graditelja navedla že omenjenemu g. novinarju "Glasa", da gre po mojem zemljišču le 35 m kabla. V "Pismih bralcev" pa sta napisala, da je teh 35 m nerodovitna zemlja. Dokažem pa lahko, da je kabelski vod vkopan in speljan tudi po rodovitnem in gnojenem travniku, tako da je kab. napeljava na vseh mojih parcelah znatno daljša. Tudi glede žalitve ni v "P.B." tako napisano, kot sem izrekla, namreč da sta me omenjena gospoda z opisanim dejanjem žalila in da bi bila užaljena, če bi še živela - tudi moja mama. Zaključujem z mnenjem, da je opisano početje na moji lastnini črna gradnja in kaznivo dejanje, kije izsiljeno, skrajno arogantno in samovoljno. To je torej pojasnilo iz mojega zornega kota k drugi strani medalje! Odar I. Kdaj bolni človek lahko uporablja rešilni avto, če je dodatno zavarovan? Opisala vam bom žalosten primer o prevozih moje bolne nepokretne mame Marijane Mlinar od Kranja do bolnišnice Jesenice in od Črnomlja do Kranja. Mamo, staro 79 let, je do sedaj že večkrat zadela možganska kap. Najhuje jo je prizadelo 20. decembra 1992. Peljali smo jo v dežurno ambulanto v Kranj in zdravnica je napisala napotnico za v bolnišnico Jesenice, za primer, če bi se ji zdravstveno stanje poslabšalo Čez noč je bila doma. Naslednji dan pa se ji je stanje bistveno poslabšalo, zato sem po telefonu prosila njenega zdravnika dr. Koselja. da napiše nalog za rešilni avto, da bi jo peljal v bolnišnico na Jeseni- ce. Odgovoril mi je: "Kdor jo je peljal v dežurno ambulanto v Kranj, naj jo pelje še v bolnišnico na Jesenice" in odložil slušalko. V bolnišnici na Jesenicah je bila na zdravjenje tri tedne. Tam so mi rekli, naj začnem iskati prostor v domovih za ostarele, ker jo sama ne bom mogla negovati. V domovih za ostarele na Gorenjskem je bilo vse zasedeno, sem pa dobila prostor v domu v Črnomlju. Iz bolnišnice Jesenice v Črnomelj jo je peljal rešilni avto bolnišnice Jesenice. Po 17 dneh bivanja v domu v Črnomlju, sem dobila mesto v Kranju v domu za ostarele. Ker je po zadnji kapi, kljub zdravljenju nepokretna, poleg tega pa ima že vrsto let Parkinsonovo bolezen, tako da se močno trese, sem prosila dr. Koselja, da izda nalog za rešilni avto za prevoz iz Črnomlja v Kranj. Pripomnil je, da naj njen trenutni zdravnik v Črnomlju preskrbi prevoz z rešilnim avtom in odložil slušalko. Po informacijah zdravnika v Črnomlju bolnišnici ne pripada rešilni avto iz Črnomlja, temveč rešilni avto iz Kranja, bi moral kranjski rešilni avto priti po njo in jo pripeljati v Kranj, ker je občanka Kranja. Ker pa se z dr. Koseljem ni dalo ničesar dogovoriti, smo nepokretno mamo prepeljali iz Črnomlja v Kranj z osebnim avtom. Kako je med vožnjo trpela, se ne da opisati. Tak odnos zdravnika dr. Koselja do tako hudega bolnika presega vse meje- Kranj, 22. februarja 1993 Justina Miklavčič Poimenovanja naselij, ulic, trgov v občini Skofja Loka Iz člankov in dokumentov, ki so dosegljivi ne še širši javnosti, ampak samo na predlog komisije izvršnemu svetu in pa mogoče tudi krajevnim skupnostim občine Skofja Loka. Pobud, ki so prispele, je ogromno. Predloge so poslale krajevne skupnosti, uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko, Socialistične stranke Slovenije, največ pa seveda župnijskega urada Skofja Loka, ki se je z veliko pobudo lotil tega vprašanja. Predvsem ta urad motijo sedanja imena trgov, ulic, ki so bila poimenovana v prejšnjem sistemu po nekaterih enotah NOV. Menim, da so to zgodovinskega pomena in naj to ostane zgodovina narodnoosvobodilnega boja. ker je ta še prisoten v več državah Evrope. Upam. da je to samo pobuda nekaterih, ki jim je narodnoosvobodilni boj trn v peti. Zavedati se moramo, da so to vrednote, da lahko danes živimo, svobodni in da je slovenski narod danes lahko ponosen na zgodovino, ker je bila odločilnega zgodovinskega pomena. Sprašujem izvršni svet, člane občinske komisije, predstavnike krajevnih skupnosti in pa župnijski urad v Škofji Loki in jim postavljam naslednja vprašanja: Prvo vprašanje je: Koliko bodo ta poimenovanja bremenila občinski proračun, koliko sredstev bodo morale prispevati krajevne skupnosti'' Drugo vprašanje: Ali se vsi ti, ki to načrtujejo, zavedajo, da je v občini veliko število brezposelnih, da je veliko naših delavcev na čakanju in tudi število naših delavcev, ki zaslužijo le toliko, da so na robu preživetja? Četrto vprašanje: Ali res ni drugih, za naše krajane bolj potrebnih zadev9 Ta sredstva naj se finančno vložijo za komunalne ureditve vasi. kol so vodovodi, kanalizacije, asfaltne površine in še vrsta drugih nujnih ureditev. Peto vprašanje našim krajanom: Ko bomo odločali vsi krajani o tem vprašanju, ne smemo pristati, da se tako važna vprašan/a prepusti ozkemu krogu naših predstavnikov v občini, krajevni skupnosti ali le delegatom skupščine občine. To morajo odločati vsi krajani na referendumu. Predlagam vsem občanom, krajanom, da resno premislijo, preden se bo o tem odločalo, ker vsa finančna sredstva gredo iz žepov samo krajanov, ne glede iz katerih virov. Odločati morajo vsi: brezposelni, delavci na čakanju in neposredni proizvajalci, ki nimajo za preživetje. Franc Gaber Skofja Loka Grobo osebje v diskoteki Pri Gorjancu Pravijo, da je pust čas veselja, ampak žal prepogosto pride kaj vmes. Ker si kot študentje ne moremo privoščiti kakega razkošnejšega pustovanja, smo v zadnjih urah vesele pustne sobote pristali v Diskoteki Pri Gorjancu. Pustno rajanje utrudi, zato smo se bili primorani najprej malo okrepčati. V sklopu diskoteke je tudi pizzerija, kjer nam je postregla prijazna in prikupno našemljena natakarica. Naročili smo pizzo Gorjanko za štiri osebe in jo z užitkom "zmazali". Pizze so tu odlične ob katerikoli uri, da ne boste rekli, da je ponoči človek prej zadovoljen. Lastnik g. Bukovnik pride vsake toliko časa malo okrog, najbrž preverja, če so gostje zadovoljni. Pozorno, mar ne? Pohvalila sem hrano in postrežbo, ki jo nudi. Polni energije smo se odpravili v sosednji prostor na plesišče. Pa se človek po vsem prestanem in v okorni maski kmalu utrudi ter pristane za šankom. Za dober zaključek dneva se je prav prilegel deci refoška. Kmalu sem se utrujena obrnila k prijateljem-Kaj je zdaj fantje, gremo, a ne? Pa se odzove moja boljša polovi' ca. Seveda ljubica, zadnji čas je že. Stepli se nismo... Na žalost je to ujel tudi "vunbacitelj" in se takoj odzval. Kaj je smrkavec, kaj hočeš, a se greš tepst, a ti se boš tepel, tako bi te... zgrabil ga je za grlo in močno stisnil ter udaril z dlanjo druge roke po čelu. G. Bukovnik je skušal naši'' neža pomiriti, ampak nič kaj uspešno, le-ta se je še naprej drl naj plačamo in se poberemo, nam pa ni bilo jasno, o kakšnem dolgu govori, saj smo svoje pl°' čali že ob naročilu. Nisem si mogla kaj, da ne bi pripomnila, da je to nesramno. Pa sem samo sprožila nov plaz. Tipa drži jezik za zobmi, ti kurba, s kurbanti se jaz ne pogovarjam, zame si p0' polna nula, pa še vedno študiraš, samo neumni se morajo šolati meni zadostuje osnovna šola-Kolikor hitro sem mogla, sem se pobrala za ostalimi ven. No, vsaj cela sem ostala. Najbrž nam je vsem žal za ta neljub pripetljaj. Mogoče o° "vunbacitelje" izučilo, da niso zato pri vratih, da delajo nered, ampak da ga vzdržujejo, nas pa< da bomo v njihovi bližini vedno tiho. V Kranju, 21. februarja 1993 V. P. KRATI« PODARIM - DOBIM TUDI V TURISTIČNEM DRUŠTVU SKOFJA LOKA, TURISTIČNEM DRUŠTVU CERKLJE IN V MAL0OGLASN" SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA' Gorenjska banka d.d., Kranj V GORENJSKI BANKI JE! - KAJ? I Prvič. Seznam namenov za katere v naši banki lahko najamete kredit je tako raznolik, da lahko rečemo: "KREDITIRAMO VSE f I Drugič] Nudimo več načinov koriščenja kredita TUDI V GOTOVINI , Tretjič] ZNIŽALI SMO OBRESTNE MERE in sicer: • za kratkoročne kredite z 20% na 16%, • za dolgoročne kredite z 26% na 20%, KAR V MESECU MARCU POMENI: • za kratkoročne kredite 2,89% (preračunano na letni nivo 39,84%), • za dolgoročne kredite 3,19% (preračunano na letni nivo 44,66%). Seveda je vsak kredit nekaj svojega, zato V& vabimo, da pridobite konkretne informacije eni od poslovnih enot naše banke. /O ljubljanska banka Torek, 2. marca 1993 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 13. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Mednarodni kooperacijski posli V^m\ komentar Kranj, marec - V sredo, 3. marca, ob 10. uri bodo v okviru programi Phare v skupščinski dvorani kranjske občine predstavili mednarodno kooperacijsko poslovanje - subcontracting. Center za pospeševanje malega gospodarstva pri ministrstvu Za gospodarske dejavnosti vabi slovenske podjetnike, obrtnike, vetovalce ter managerje, tehnične in komercialne direktorje rednjih in večjih podjetij, da se udeležijo predstavitve te dejavnosti ter možnosti vključevanja slovenskih podjetij. Svetovali bo-o evropski strokovnjaki, udeleženci bodo gradivo prejeli na seminarju, zagotovljeno bo simultano prevajanje iz angleščine v s ovenščino. Po predstavitvi bodo razgovori s specialisti po posameznih panogah. Dvigi deviz neomejeni Kr»nj, 1. marca - V LB Gorenjski banki lahko z novih deviznih njizic dvigate devize v neomejenih zneskih, nam je zagotovila Ma-"ja Gašperšič, ki v banki vodi posle z občani. I" upZ''čne govorice je namreč sprožila objava v Delu, da je v jubljanski banki d.d. Ljubljana potrebno na devize čakati več to ' Je D''° kasneje demantirano. Toda govorice so ostale, za-smo povprašali, kako je s tem v Gorenjski banki. Zatakne se anko le v primeru, če dvigate večje zneske, v tem primeru je naj-olje dvig telefonično najaviti ali pa oditi v osrednjo bančno enoto, ker v manjših ekspoziturah zlasti popoldne vselej večjih zneskov nimajo več. Vedno pa imajo dovolj deviz za normalne Poslovanje, je zagotovina Gašperšičeva. *u aJ.b° s splošno izplačljivostjo zamrznjenih deviz, za kar si Kupaj z nekaterimi drugimi prizadeva Gorenjska banka, je težko apovedati. Varčevalcem zaenkrat preostajajo zakonske variatne. o prvi lahko do svojih deviz pridejo v petih letih in sicer po 10 stotkov dvakrat letno. Po drugi varianti se lahko odločijo za ezavo deviz za pol krajšo dobo, se pravi za dve leti in pol, nakar odo lahko dvignili vse hkrati. Tretja variatna so bančni vredno-n.' PaP'rJi in četrta obveznice Banke Slovenije, ki dospejo v de-etih letih in imajo 5-odstotno obrestno mero. Slednje lahko upo-aoijo za nakupe stanovanj, nakupe pokojninskih let, 30-odstot-o plačilo carine itd. Brez dvoma so to najbolj varni vrednostni P PlrJ>, problematično pa je seveda, da jih ni obvezno sprejeti, r pomeni, da se morate poprej pozanimati, kaj boste z njimi r«n.čno lahko plačali. odi a- Se DOO,o 'JUQ,je odločali, se bo pokazalo čez čas, njihove ločitve pa bodo seveda odvisne zlasti od tega, če devize potre-7 JeJ° za nakupe ali pa jih lahko še nekaj časa pustijo v banki. SlH. nJe bo seveda najugodnejša druga varianta, saj jih bodo 00,11 čez dve leti in pol. • M. V Za bistvene spremembe na področju poslovanja z vrednostnimi papirji je v tem tednu najprej poskrbela obveznica Republike Slovenije, ki ji je tečaj vztrajno padal, predvsem zaradi uvedbe večje provizije na bančnih okencih za odkup teh obveznic, kar naj bi preprečilo sprehajanje špekulantov med borzo in bančnimi okenci, potem pa je tečaj od najnižje vrednosti 111,6 poskočil na tečaj okoli 113 in ima tendenco rasti. Za presenečenje je poskrbela tudi obveznica Lesnine, saj se je zaradi govoric o možnem stečaju podjetja, tečaj te obveznice spustil na raven 74,0, posla s tem papirjem pa tudi od objavljene novice o možnem stečaju ni bilo veliko. Spremembe je zaslediti tudi na področju delnic SKB, ki jim vrednost po daljšem padanju ponovno narašča, in to tako rednim kot prednostnim delnicam. Očitno želi SKB banka Ljubljana ohraniti pozitivni imidž med komitenti in bedeti nad gibanji svojih delnic. Tečaji ostalih delnic so precej stabilni in ne omogočajo prav velikih špekulacij. Situacija se na področju obveznic dnevno spreminja glede na govorice med ljudmi o enkratni devalvaciji tolarja, medtem ko uradna monetarna oblast trdi, da je izhod v revalvaciji tolarja in stabilni tečajni politiki. Če pa upoštevamo še noro naraščanje menjalniških tečajev v teh dneh, pa spet ne vemo, kdo bo potegnil krajši konec. Po objavljenem podatku, da so se maloprodajne cene februarja glede na januar povečale samo za 1,6 odstotka, pa lahko pričakujemo spet povečano zanimanje investitorjev za naložbe v vrednostne papirje. PREGLED NEKATERIH NAJBOLJ LIKVIDNIH KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA A btsikl KnnJfTrSJ, to*m AVAL Bled, Jesenic« COftAKrta) ŠM CREDITAMSTALT N. banka Lj. BIOS (Stari itf&Kraaj GEOSS Medvode HRAMLMICA LOS, 4 d. Krtfll HIDA-tržnlca Ljubljana INVEST Skofja Loka IB-Gorefljaka berdsi Kr*nj MERKUR-Pirtner Kranj DEM ATS HRD 64,00 6430 «4J* SMO 65,00 6U0 .....??i7P. MIKEL Straži Jče OTOK Bled POŠTNA BANKA,d- d. (na polteh) 8H^SSe%tewUB pot. Krasi SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kras) SLOVENUATURIST Boh. Biltric« SLOVEKUATURJST ittvtf WILFAN Kren| NU8*.«.d,tr& POVPREČNI TEČAJ 65,60 65,41 62,85 63,79 63,70 «M0 63,00 *M* 65,50 64,« 66,50 6?£D 64,50 66,50 ■I 65,20 63,71 »,71 66,50 66,19 63,99 64.40 63,71 6460 6440 66,00 8,92 9,10 0,10 9,09 9,45 0,30 6£ 8iOQ §Vts 0^0 V* 6,11 9,10 MS M7 9,05 0.0S 9,00 9,25 8,80 8,96 9,05 SJJ0 8,63 8,95 9,15 9,09 9,30 040 m 9,05 9,05 9.30 9,33 9,05 9,10 9,05 9,10 9^0 9,20 63,99 65,10 6,97 9,18 7,00 9,50 SJB 10.00 sjn 10,00 6,00 10,00 9JJ0 9,70 6,00 11,00 mm 6V3 9,7 Pri nakupu te orodiji SKB ta ^ v_* zaračunavata 1% previiij«, pri prodaji PBM »»O aH pa 2,5%. OBVEZNICE RSL1 RSL2 MU PGO PU GOR DELNICE DAD NI K A LEKC SKB PREDN. SKB REDNE 24.2.93 25.2.93 26.2.93 111,6 113,7 113,1 89,8 91,1 91,2 93,8 94,0 94,0 82,0 - 99,1 99,1 99,1 - 92,4 90,8 21.500 21.607 21.645 36.737 36.000 35.489 15.177 15.166 12.720 13.610 14.157 11.000 12.100 13.106 posredniki , f*k W4/217.27 lj tet 294 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko 23.2.93 111,6 89,8 92,9 81,5 99,1 90,1 21.500 36.651 15.281 12.143 10.624 Pripravila borzna posrednika LB GB Kranj: Brane Čare, Hermina Krt Program sejmov v Kranju JJ.r»nj, 1. marca . (,orcn]ski sejem je izdal »>fB"]p^ "Jem in v prihodnjih dveh letih z natančnimi datumi, kdaj bodo povezne sejemske prireditve potekale. , Posebnih novosti ne predvidevajo, aprila bo potekal sejem kmetijstva in gozdarstva, maja sejem malega gospodarstva junija ?eJem zaščita - varovanje, avgusta poletni sejem, septembra sejem slovenski proizvod - slovenska kakovost, novembra zimsko-?Portni sejem ter decembra Miklavževi nakupi in novoletni sejem. Letos bodo posebno pozornost namenili 500-letnici, odkar je mesto Kranj dobilo pravico do organiziranja dveh tedenskih sejmov m sicer aprila in avgusta, listino je izdal in podpisal cesar Friderik lil. 6 V sodelovanju s Celovškim sejmom pa bodo marca v Kranju Predstavili dva celovška sejma in sicer sejem za gastronomijo in turizem Gast'93, ki bo v Celovcu potekal od 13. do 17. marca. V Qrugi polovici marca pa bodo prvič v Sloveniji predstavili NVelški SeJem z dežele Gornje Avstrije. Februarska inflacija 1,6-odstotna MEGAMILK Rotarvjev dobrodelni ples Ljubljana - Ljubljanski Rotarv klub bo v soboto, 6. marca, v Festivalni dvorani organiziral svoj prvi elitni Rotarv ples, katerega izkupiček je namenjen v dobrodelne namene. Na tiskovni konferenci v preteklem tednu so člani upravnega odbora podrobneje navedli, za kakšne dejavnosti je namenjen dohodek od vstopnic (7.000 tolarjev po osebo). Dohodek od plesne prireditve kot tudi dohodek od avkcije slik, ki so jih Rotarv klubu podarili nekateri slovenski umetniki in jih bodo prodali na plesni prireditvi, ter z donacijo nekaterih sponzorjev, bodo tudi letos precejšen del svoje dejavnosti namenili mladim. Gre predvsem za organizacijo poletnih popotovanj za otroke svojih članov in tudi drugih, ki jih priporočijo na šolah, denar pa se steka tudi v sklad za enoletno štipendiranje mladih in nadarjenih ljudi - bodočih znanstvenikov in umetnikov v tujini. Preko Rotarv International, katerega član je ljubljanski klub, pa se odpirajo tudi možnosti za pridobitev mednarodnih štipendij za mlade. Likovna dela so ljubljanskemu Rotarv klubu v dobrodelne namene tokrat odstopili slikarja Jože Ciuha in Črtomir Frelih in založnik Peter Amalietti. V programu prireditve, ki naj bi poslej postala tradicionalna, med drugim nastopa pevka Alenka Godec z ansamblom Šok. Ljubljanski Rotarv klub, ki je bil ustanovljen že leta 1931, je ponovno po dolgem premoru začel delovati v letu 1989. • L. M. 'J Kranj, 1. marca - Cene na drobno so se februarja uradno povečale le za 1,6 odstotka, življenjski stroški pa za 1,8 odstotka. Statistiki so torej februarja naračunali dosti manjšo inflacijo kot januarja, ko je bila 3,7-odstotna. Letošnja torej znaša 5,4 odstotka, v primerjavi z lanskim februarjem pa je februarja letos 57,2-odstotna. SERVISNE STORITVE ZALOŽNIK Kokra 32a, 64206 J*z£» Cenjene stranke obvešft dAS>QM&v)iarr\p vse vrs brusimo verige /nTO 'vv&ffio vam original za vse vrste1'rndrornh tudi nove verige in -v Informacije osebno ali *AMO tel. 064/45-671 ZLAT0TISK t>*O0i> KKjVM. Sl<»*i>*kl UV 7 00 * / £ 1 7 4 2 * SEMENARNA NAJ BODO naši rojaki s Koroškega vasi prvi in najboljši propagandisti vašega lokala in trgovinel Seznanite jih z vašo ponudbo v najbolj branem slovenskem časopisu na Koroškem! Za vse Informacije pokličite oglasno trženje Qorenjskega glasa tel.: 064/ 218 463 PE HTA KRANJ, Tomšičeva 30, tel 064/221-214 organizira KLUB PEHTA * za ljubitelje malih živali * vrtičkarjV * kmetovalce ZA ČLANE nudimo: * brezplačne strokovne nasvete * 5 % popust pri gotovinskem plačilu * 30-dnevni odlog pri plačilu * možnost plačila s čeki Vabljeni v klub "PEHTA"! PRODAJNO NAGRADNA AKCIJA od 15.2. do 8.4. V VSEH PRODAJALNAH LOKE NAGRADE: i-1 tona mika KAVA 2. MOTORNO KOLO T0M0S 3. BARVNI TELEVIZOR GORENJE 4. PRALNI STROJ GORENJE 5. GORSKO KOLO ROG 48 NAGRAD IZLET V NEZNANO 52 PRAKTIČNIH NAGRAD Pri gotovinskem nakupu nad 1.500 SIT boste prejeli KUPON, s katerim sodelujete v nagradnem žrebanju. Javno žrebanje bo 13. 4. ob 16. uri v BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE. UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Škofjeloška kmetijsko gozdarska zadruga Brez predsednika, vendar z novo direktorico Ivan Oman je odstopil kot predsednik zadruge, upravni odbor pa je za direktorico imenoval Anico Frelin. Skofja Loka - Kmetijsfco-gozdarska zadruga Skofja Loka je ostala brez predsednika spravnega odbora oz. zadruge. Ivan Oman, ki je bil predsednik od lanskega ustanovnega občnega zbora dalje, je namreč v sredini februarja seznanil upravni odbor, da kot poslanec državnega zbora se more biti več predsednik niti član odbora. Upravni odbor bo do občnega zbora, na katerem naj bi izvolili novega predsednika, vodit podpredsednik, kmet Janko Porenta s Sv. Duba pri Škofji Loki. Kot smo zvedeli, bo občni zbor predvidoma ob koncu marca. Upravni odbor je na petkovi seji za novo direktorico zadruge potrdil dosedanjo vršilko dolžnosti in račuuovodkinjo Anico Frelih in imenovat novo računovodkinjo. Sklenil je tudi, da bodo v zadružni mlekarni odkupovali mleko po enakih merilih kot v kranjski. V prvi kakovostni razred bo po novem štelo mleko, ki v miliiitru vsebuje manj kot dvesto tisoč mikroorganizmov (prej manj kot sto tisoč). • C. Z. Ivan Oman na letni konferenci krščanskih demokratov Še letos tržni red za glavne pridelke Na letni konferenci Slovenskih krščanskih demokratov, ki je bila v soboto v Kopru, je predsednik strankinega kmečkega gibanja in poslanec državnega zbora Ivan Oman dejal, da se v stranki zavzemajo za individualno družinsko obliko gospodarjenja, za takšno kmetijstvo in gozdarstvo, ki ne bo imelo le pridelovalne in preskrbovalne vloge, ampak tudi pomembne prostorske, ekološke in strateške naloge, in za kmetijsko politiko, ki bo zagotavljala primeren dohodek kmečkemu prebivalstvu in stabilnost na podeželju. "Ni slabo, če se je po drugi svetovni vojni zmanjšalo število kmečkega prebivalstva; slabo pa je, da je bil kmečki poklic močno razvrednoten. Prvi pogoj, da se to popravi, je samozavest kmečkih ljudi, ki morajo svojo pripadnost kmečkemu stanu razumeti kot nekaj pozitivnega," je dejal Oman in poudaril, da sta obnova in razvoj kmetijstva pomembna za ohranitev samostojnosti slovenske države in za napredek njenega gospodarstva. Ko se je stranka dogovarjala o vstopu v vladno koalicijo, je dosegla, da je koalicija med glavne programske usmeritve uvrstila tudi zavzemanje za "učinkovitejše kmetijstvo, ki bo temeljilo na družinski kmetiji", in za kmetijstvo, ki bo pridelovalo hrano, negovalo krajino, zagotavljalo poseljenost in varstvo narave. Kot je dejal Omanje temeljno načelo razdelano v dvanajst točk, med katerimi je pomembnih zlasti pet. Vlada se bo prizadevala za enak socialni položaj kmetov, kot ga imajo (ob enaki učinkovitosti) tudi drugi sloji prebivalstva. Uvedla bo zaščitne dajatve na dumpinški uvoz kmetijskih pridelkov in živilskih izdelkov. Sprejela bo zasnovo tržnega reda za osnovne kmetijske pridelke in s tem vzpostavila tudi stabilna cenovna razmerja med pridelavo, predelavo in trgovino. Zagotovila bo izvozna nadomestila za presežke kmetijske in živilske predelave in kmetijsko politiko usklajevala s politiko dežel Srednje Evrope. "Slovenski krščanski demokrati smo s svojimi predlogi mislili resno. Enako resnost pričakujemo tudi od koalicijskih partnerjev," je dejal Ivan Oman in poudaril, da je določila dogovora treba spoštovati in jih uresničevati.• C. Zaplotnik PECI Qh L O t€JX TE ti M Anton Žumer, predsednik Zveze društev gojiteljev pasemskih malih živali Slovenije Bolezen ugonobila kunce - in društva V težavah ni samo velika živinoreja, ampka tudi mala: gojenje golobov, kuncev, kokoši... Bolezen "iks" je v zadnjih dveh letih ugonobila veliko kuncev v Sloveniji in precej pripomogla k temu, da sedem do deset društev deluje samo še na papirju. Kranj, 26. februarja - "V Sloveniji je 28 društev gojiteljev pasemskih malih živali s skupno tri do štiri tisoč člani. Na Gorenjskem so tri društva - v Kranju, na Jesenicah in v Žirovnici, eno pa deluje tudi v Kamniku. Ukvarjamo se s tremi dejavnostmi. Najmočnejša je kuncereja, v velikem vzponu je perutninarstvo, medtem ko golobar-stvo iz ekonomskih razlogov, slabih naravnih možnosti in urbanizacije stagnira," pravi Anton Žumer, predsednik Zveze društev gojiteljev malih živali Slovenije (doma s Kokrice), in poudarja, da število članov celo rahlo nazaduje. Nekatere, denimo, odbija že to, da je v naslovu organizacije beseda "pasemski". * Zanimivo bi bilo slišati podatke o tem, koliko je na Slovenskem organizirane in neorganizirane reje malih živali? "Čeprav je v Sloveniji o tem zelo malo podatkov, pa je nesporno, da število živali pri organiziranih in neorganiziranih rejcih narašča. Razlogi so predvsem ekonomski. Ljudje, ki so ostali brez službe ali imajo skromne zaslužke, si tudi s kuncerejo in pe-rutninarstvom poskušajo izboljšati življenjski standard. Ko smo analizirali članstvo, smo ugotovili, da sodi v skupino, ki je ekonomsko najprej in najbolj na udaru. Koliko je organizirane in neorganizirane vzreje? Člani društev, na primer, zredijo na leto okrog 50 tisoč kuncev (75 ton mesa), kar je po naših ocenah tri do štiri odstotke letne količine. Na Kokrici, denimo, ima male živali vsaka druga hiša (natančneje: od vsakih petih hiš jih imajo tri), člana društva pa sta le dva." * Jn v čem je član društva na boljšem od nečlana? "Člani si izmenjujemo izkušnje o gojenju malih živali, imamo pa tudi društvenega veterinarja. Organiziramo razstave za svoje člane in sodelujemo na drugih, prirejamo strokovna predavanja in se udeležujemo izletov na razstave v tujino, kjer je "ma- la živinoreja", kot radi pravimo gojenju kuncev, golobov in perutnine, bolje organizirana kot pri nas, predvsem po zaslugi zelo močne zasebne pobude." * Kuncereja je v zadnjih dveh letih zaradi bolezni in problemov s cepivom zašla v velike težave. Kako jih rešujete? "V perutninarstvu je za zdravstveno varstvo živali dobro poskrbljeno, ker so se izkušnje in znanje z družbenih farm dobro prenesle na kmečko in društveno rejo, medtem ko v kuncereji v preteklosti ni bilo družbene farme in tudi ne organizirane skrbi za zdravstveno varstvo. Ko se je pred štirimi leti na med gorenjskimi kunci razširila bolezen miksomatoza, nam jo je uspelo zatreti in je že dve ali tri leta nimamo več. Pred tremi leti pa se je pojavila še hemoragična virusna bolezen "iks", ki je mnogo "Znanje o zdravstvenem varstvu malih živali je pri nekaterih veterinarjih še precej skromno. To niti ni nenavadno: na fakulteti so nekdaj dajali poudarek le velikim živalim (kravam, bikom, prašičem, konjem itd.), medtem ko so predmet zdravstveno varstvo malih živali uvedli šele pred leti." Bodo živino zamenjali polži? Tržič, 26. februarja - V kmetijstvu tržiške občine je bolj od drugih dejavnosti razvito gozdarstvo, vseeno pa je tudi letos treba sprejeti odredbo o preventivnih ukrepih za odkrivanje in preprečevanje živalskih kužnih bolezni, je izvršni svet občine Tržič seznanil veterinarski inšpektor Roman Grandič. Kot je navedel, je po grobi oceni v celotni občini komaj 1000 govedi, nekdaj močno razvita ovčereja in reja koz pa sta skoraj v celoti zamrli. hujša in je doslej v Sloveniji in na Gorenjskem ugonobila že veliko legel. Ker cepiva v Sloveniji in tudi na območju nekdanje Jugoslavije ne izdelujejo, smo se po testiranju odločili za bolgarsko cepivo, s katerim smo člani vsak pol leta cepili in zaščitili svoje plemenske živali. Zdaj so zaloge cepiva že pošle, novega iz Bolgarije pa ne moremo dobiti, ker slovenski uvoznik še prejšnjega ni plačal. Ker bo v kratkem preteklo šest mesecev od zadnjega cepljenja, se dogovarjamo za uvoz cepiva iz Italije. Za kako hudo in nevarno bolezen gre. dovolj pove podatek, da je zaradi nje propadlo sedem do deset društev gojiteljev malih pasemskih živali na Slovenskem oz. da delujejo samo še na papirju. Ker zavoljo bolezni kuncev niso mogla prirediti razstave, ni bilo prihodkov, prišlo je do osipa članstva in podobno. O tem, kakšen pomen ima članstvo v dru- Srečanja v sadovnjaku Obrezovanje sadnega drevja Skofja Loka - Priznani sadjarski strokovnjak Tine Benedičič, siC*Tjjh di vodja sadovnjaka Resje pri Podvinu, bo ta teden v treh kr^e škofjeloške občine praktično prikazal, kako obrezovati sadno "jjljg. Jutri, v sredo, ob 15. uri bo v sadovnjaku Poldeta Bizjaka na ^ vljah (nasproti trgovine Lastovka), v petek ob 15. uri v sadoVflJr^ Janeza Jesenka na Novovaški cesti v Žireh v soboto ob 9.30 Pd sadovnjaku Jožeta Bernika v Podlubniku. Škofjeloška enota ike svetovalne službe je sadjarje predvsem zato, da ni se spomladanskega ga drevja lotili čimbolj pravilno. "Znano je, da Parižani na leto pojedo tri do štiri milij0' ne kuncev in da je za njih kunčje meso specialiteta. P*1 nas to meso še vedno velja za meso revežev. V prehranjevalnih navadah, ki niso posebej naklonjene kunčjemu mesu, je tudi treba iskali razloge za to, da tovrstne^ farme ne uspevajo najbolje- štvu, veliko pove tudi to, da kuf1 ci zaradi pravočasnega in P[aV\-. nega ukrepanja niso poginili m enemu članu. , Podatkov o tem, koliko škod.e je povzročila "krvna kuga'. n1' zanesljivo pa je, da veliko. V aj veniji namreč na leto zreo"11 milijon kuncev, kilogram živete že pa stane okrog enajst mark-• Ena od društvenih nalog r tudi ohranjanje domačih P0' sem malih živali Kako vam to uspeva? "Edina kokoš, ki ima "dp>*£ cil" v Sloveniji, je štajerska K° koš, a še to smo v času, ko smo J* usmerili v farme, prenehali g°J ti. Ohranila se je le v Avstriji, oo-koder smo jo spet vrnili v nJe". domače kraje. Pri nas se je ra?s'^ rila le med ljubiteljskimi %°)x '■ Iji, ker je slaba nesnica in PteC.e manj "produktivna" kot farms bele kokoši in ker uspeva le f1 ■ prostem, ne pa v kletkah-kuncih nimamo svoje pasme, pet let pa razvijamo pasmo s . venski kunec", ki za zdaj še mednarodno priznana."• ^ plotnik krnel']' rineta Benedičiča povabila med kmete c. la bi se spomladanskega obrezovanja s' Zaradi majhnega obsega živinoreje in slabe razvitosti mlekarstva so viri financiranja preventivnih cepljenj in raznih preiskav zelo pičli. V občini tudi nimajo farm in drugih obratov za predelavo mesa, od kate- v Merkurjevih prodajalnah CENA PLANICA, z obroči 37.517 SIT PLANICA, s keramiko 43.247 SIT RATITOVEC, s keramiko 46.668 SIT BLEGOŠ, z obroči 55.036 SIT JAMNIK, z obroči 57.139 SIT A m rih se prav tako stekajo potrebna sredstva za omenjene ukrepe. Edina klavnica je že nekaj Časa zaprta, v njej pa nameravajo urediti proizvodnjo za predelavo pasje hrane. Kot je svetoval inšpektor, bi občina lahko dala pobudo za dopolnitev osnovne dejavnosti s predelavo mesa divjačine in domačih živali, na primer, kuncev ali morda celo polžev. To bi bilo glede na bližino avstrijske meje in zanimanje kupcev na tujih trgih gotovo zelo perspektivno tako za samo podjetje kot za tr-žiško občino. • S. Saje O vzgoji in negi balkonskih rož Davča, Javorje - V nedeljo, 7. marca, ob pol desetih dopoldne novni šoli v Davči predavanje vrtnarja Jožeta Antolina iz 5 o vzgoji in negi balkonskih rož. Enako predavanje bo tudi v pc j,0 marca, ob 15. uri v zadružnem domu v Javorjah. Na predaval, mogoč tudi nakup rož. Gnojenje in apnenje kmetijskih zemljišč Gorenja vas - Jutri, v sredo, ob 9. uri bo v sejni sobi zadruž Dorf*€ ti ne enoje Gorenji vasi predavanje o gnojenju in apnenju kmetijskih /c efijsk' Predaval bo mag. Miran Naglic, specialist za poljedelstvo v gof kmetijski svetovalni službi. etek- Dohodnina in prometni davki v kmetijstvu Kranj - Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine vani .^jo-5. marca, ob 19.30 v zadružni dom na Primskovo na predavanj ,s,av-hodninijn prometnih davkih v kmetijstvu. Predavali bodo p ^ £, niki kranjske izpostave republiške uprave za javne prihodke SAMO V MARCU. A 5% popust z Merkurjevo kartico zaupanja je v ceni že upoštevan. Kmečki punt Kmetje v prostorih vlade in ministrstev? Sredi marca zasedba prostorov nekaterih ministrstev, zadnje dni marca pa popolna blokada cest. k meč*"1 vladnih predstavnikov o upravičenosti if zahtev niso dala rezultatov, so se * »f'l.rc* zadružni zvezi odločili, da bodo od 4..*' , dalje -pritiskali*' na vlado z drugimi ■ jh in vse dotlej, dokler ne bo uresničila nj zahtev. Kot predvideva scenarij kmeCw* .^v-ta, naj bi do sredine marca s Številnimi IP r jh ki (pogovori) na televiziji, radiu in * • (lS< poskušali čimbolj«- seznaniti slavensko J ^ t razmerami v kmetijstvu. Med 16.1» « t(j-cem bodo zasedli stavbo ministrstva *> stvo in gozdarstvo, ministrstva za c**" dc|-odnosr in razvoj, vlade in drugih ustan Člani koordinacijske skupine, v kateri so predstavniki Zadružne zveze Slovenije in Slovenske kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki, so v četrtek na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili program protestnih dejavnosti. Kot je znano, slovenski kmetje od lanskega poletja dalje opozarjajo vlado na to, da tržno liberalna kmetijska politika ni sprejemljiva in da so razmere v kmetijstvu že nevzdržne. Odkupne cene nekaterih kmetijskih pridelkov se niso spremenile že leto dni, vlada dopušča uvoz mesa brez ustreznih uvoznih dajatev in po močno subvencioniranih cenah, razmerja med odkupnimi in končnimi cena so se porušila v škodo kmetov in potrošnikov... Ker ne decembrski opozorilni protestni shod in ne prepričevanje razvoj, no pa bodo blokirali tudi ceste Ce tudi po bo*0 ie bo prišlo do ustreznega komprouj s . ,„ 30. in 31. marca popolnoma blokira" nekatere druge življenjsko pomemtme te.« C. Z. Prijetno branje ® UREJA: Vilma Stanovnik eiecTROcoic AUDIO VIDEO TV SERVIS Spodnji trg 2a, Skofja Loka TEL (064) 620-205 Mritj tudi prodaja vrhunskih IV »pr« j«mnik w TOSHIBA sto MLADI SMUČARJI SO TEKMOVALI NA 18. POKALU LOKA NA ČRNEM VRHU Naši upi še vedno v družbi najboljših Smučarski klub Alpetour je bil tudi letos organizator tradicionalnega mednarodnega tekmovanja otrok v smučanju - Ob desetih nastopajočih državah je bila najštevilnejša in najuspešnejša naša reprezentanca. Skofja Loka, Črni vrh, 27. in 28. februarja - Tradicionalno tekmovanje mladih smučarjev za Pokal Loka je bilo letos prvič organizirano na Črnem vrhu, kjer pa so bile proge odlično pripravljene, tekmovalci pa so nastopali v pravem zimskem vzdušju, saj je v soboto čez umetni sneg padlo tudi nekaj centimetrov naravnega snega. Kljub temu da na tekmovanje ni bilo vseh prijavljenih reprezentanc, pa je bila udeležba močna zlasti iz Avstrije, naši mladi smučarji pa so dokazali, da kljub pomanjkanju denarja, za delo v klubih, še sodijo v sam svetovni vrh. Na sobotni slalomski tekmi, med katero je večino časa močno snežilo, je nastopilo 110 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije, Poljske, Nizozemske, Avstrije, Slovaške, Mađarske, Ukrajine, Hrvaške, Japonske in Andore. Največ me-dalj, kar sedem, so prismučali slovenski reprezentantje, dobre mlade slalomske ekipe pa imajo tudi v Avstriji in na Poljskem. V kategoriji mlajših deklic je nastopilo 23 tekmovalk, zmagala je Urška Cadež (SLO - Tr-*,c) 1:13,69, pred Dominiko °ugno (POL) 1:14,97 Mesaric (SLO - Rudar) 1:17,83. °d mladih slovenskih repre-^ntantk je treba pohvaliti še Katarino Sivec, ki je bila četrta W Dašo Troha, ki je bila šesta. V kategoriji mlajših dečkov Je nastopilo 26 tekmovalcev. ^magal je Andi Viser (Gorica) JP.19 pred Boštjanom Križa-* .(Tržič) 1:11,3 in Jakom Pa (vsi SLO). Ker konkurent Medja vozil izven •renče, je bronasto meda- ljo osvojil Avstrijec Manfred Gruber, ki je bil sicer četrti s časom 1:12,21. V kategoriji starejših deklic je nastopilo 33 tekmovalk. Zmagala je Kinga Rožanska (POL) 1:07,12, pred Elizabeth Gruber (AUT) 1:07,63 in domačinko Barbaro Kalan (SLO -Alpetour) 1:08,77. Naše repre-zentantke pa so se uvrstile tudi na mesta od četrtega do osmega: 4. Lidija Bijol (Bled), 5. Tonka Brumen, 6. Polona Fili-pič (Radovljica) 7. Nina Ma-kuc, 8. Dalija Lorbek. V kategoriji starejših dečkov je nastopilo 38 tekmovalcev. Zmagal je Gunnar Feuchtner 1:03,49, pred Štefanom Geor-glom 1:03,54 (oba AVT), tretji je bil Tilen Trdan 1:03,83 (SLO - Novinar). Dobro so se odrezali tudi drugi slovenski reprezentantje: 5. Jernej Bukovec (Novinar), 6. Boštjan Božič (Alpetour), 7. Grega Mandeljc (Radovljica) in 8. Iztok Petrač (Alpetour). V nedeljo je bil organiziran še veleslalom. V vseh štirih ka- V praznično okrašeni Škofji Loki so v ponedeljek zvečer pripravili zabavni večer za mlade smučarje, najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam pa je pokale izročil minister za šolstvo in šport ter predsednik častnega odbora 18. Pokala Loka Slavko Gaber. Foto: D. Gazvoda KRIŽAJ NAJBOUŠI PRI MLAJŠIH DEČKIH mia\x2|?čfllcu Prejšnjega tedna je bilo na Pohorju državno prvenstvo kUcin ■ftSSft.deklic Na prvenstvu je nastopilo 60 najboljših de- DRŽAVNO PRVENSTVO CICIBANOV tegorijah dečkov in deklic je nastopilo 120 tekmovalcev, največ medalj je osvojila reprezentanca Slovenije, šest, pet so jih osvojili mladi avstrijski smučarji, eno pa Slovaki. V kategoriji mlajših deklic, kjer je nastopilo 27 tekmovalk, so se odlično odrezale naše smučarke, ki so zasedle prva štiri mesta. Zmagala je Zarja Čibej (Novinar) 44:79, pred Urško Cadež (Tržič) 45,95, Nino Potočnik 46,96 in Katarino Sivec (Matajur Tolmin) 47,28. Med mlajšimi dečki je nastopilo 32 tekmovalcev, zmagal pa je Christi Schonegger 45,09, pred Manfredom Gruberjem 45,35 (oba AUT) in Slovakom Petrom Šimckom 45,42. Naš najboljši je bil Žiga Ravnik (Radovljica) 45,44 na četrtem mestu. Jaka Medja, ki je vozil izven konkurence, je bil peti, Boštjan Križaj (Tržič) šesti, Bernard Vajdič (Unior) sedmi, Primož Škerbinek osmi, Rok Hajdarovič (Radovljica) pa deveti. V kategoriji starejših deklic je nastopilo 28 tekmovalk, zmagala pa je Avstrijka Astrid Moser 44,25, pred Slovenkama Tonko Brumen 44,74 (Branik) in Lidijo Bijol 45,74 (Bled). Za Slovenijo je srebrno odličje v kategoriji starejših dečkov v veleslalomu prismučal še Boštjan Božič (Alpetour) 42,77, zmagal pa je Robert Pes-sentheiner (AUT) 42,77. Tretji je bil Gunnar Feuchtner (AUT) 42,90. Naši tekmovalci: Tilen Trdan, Andrej Jerman, Mitja Valenčič in Jaka Mam pa so se uvrstili od četrtega do sedmega mesta. • V. Stanovnik brimj'1 naJrx>lj5ih dečkov, ki so si pravico do nastopa priborili z doji Me(jeZU|'.lat.' na tekmovanjih v zahodni, centralni in vzhodni regi-mu jn .m'aJširni deklicami je tako v superveleslalomu kot veleslalo-valfc naS Vmu /magala Zarja Čibej (Novinar), od gorenjskih tekmo-^alorniM Urska Cadež (Tržič) v superveleslalomu četrta, v vele-sPesnei*' t*]}*' V s'a'orr,u pa druga. Med mlajšimi dečki je bil naju-mu drici ec BoS,Jan Križaj (Tržič), kije bil v supervelcslalo- 8 • v veleslalomu prvi in v slalomu tretji. Smučarski klub Branik je bil organizator prvenstva za najmlajše v kategoriji cicibank in cicibanov. Cicibanke: 1. Maja Smrekar (Olimpija), 2. Maja Mohorič (Železniki), 3. Nina Mulej (Radovljica), 4. Saša Maučec (Kranjska Gora), 6. Anja Mencinger (Bohinj), 8. Manja Krevzel (Kranjska Gora); cicibani: 1. Jan Sauperl (Novinar), 2. Tomaž Segula (Branik), 3. Boštjan Cerar (Domžale), 8. Manuel Kalman (Kranjska Gora). NA ODLOČITEV O DRŽAVNEM HOKEJSKEM PRVAKU BO TREBA POČAKATI DO JUTRI KRIKUNOV: "NAŠA TAKTIKA JE IGRA NA ZMAGO!" V Sesti finalni tekmi super končnice je ekipa Acroni Jesenic v podaljšku premagala Olimpijo Hertz - V magah je rezultat 3:3, o prvaku pa bo odločila sedma tekma. Slfe^MK 28. februar rja - Več kot šest tisoč ljubiteljev hokeja iz V"e Slovani' " «n acn umi ijuuihijit n"i"j'> m°' ki hi * i m? * nede'i° na Jesenicah ogledalo šesto finalno tek-« lahko odločala o naslovu letošnjega državnega prvaka. si zaeotnvii- t Jub,Jancan' '»krat igrali premalo učinkovito Krovih ta na obeh straneh tako želen naslov. gliz^i Ljubljančani d 8i*>r yP|^m napadu, ko je da bi lose-j- Sa- rm i i1.0 nenevarnem ■eniSke ™ "L1." u»naJ. mladega napadu jesei Tod a Wn/ralarJa Skerianca. Mi in ,čan> se ni«, dali /me-izkoristil m'nU,i Jc Kahmatulin Srnolei., P° P°d*JO Marka D°mine, V™* u«nal vra,arJa ^ da t bi :)movJka K'Jllb tc" J naiprei /a dve minu- ti, nato pa se za pet minut in hkrati za kazen igre izključen jeseniški branilec Borisov in so imeli domačini na ledu igralca manj, pa je Magazin na podajo M Pajiča še enkrat, le nekaj sekund kasneje, uspel premagati ljubljanskega vratarja. Najhujše razburjenje na tekmi pa je bilo v 13. minuti prvega dela igre, koje v gneči pred golom na tleh oble- žal domači vratar Skerjanc, sodnik pa ni prekinil srečanja. Takrat je priložnost izkoristil Tišler in v prazen gol poslal plošček. Na led so začele leteti petarde in vse ostalo, kar so pač imeli v žepih razgreti navijači, ki so protestirali proti sodniški odločitvi. Vendar pa sodnik gola ni razveljavil in ostalo je pri izidu 2:2. "Hladen tuš" pa so Jeseničani v prvi tretjini doživeli še v 17. minuti, ko jc tako rekoč iz podaje Beribak dosegel vodilni gol za Olimpijo. V drugi tretjini so Jeseničani poskušali vse, da bi ukanili Do-mineta lx>movška, vendar pa je bil pri tem edino uspešen Mal-gin, ki je v 27. minuti izenačil rezultat na 3 : 3. V zadnji tretjini sc je igra umirila in do konca nobeni od ekip, kljub nekaj lepim priložnostim, ni več uspelo premagati odličnih vratarjev Mohorja Ra-zingerja, ki je po prvi tretjini zamenjal Bojana Skerjanca, in Doni i neta Lomovlka. Tako smo prvič v letošnjih finalnih tekmah gledali podaljšek, ki je trajal do V igri za 3. do 6. mesto državnega hokejskega prvenstva so Blejci v petek z 22:0 premagali Triglav, v soboto pa še Celje v ponovljeni tekmi s 7:0. Danes ob 18. uri Triglav gosti Slavijo Beton, Bled pa igra v Celju. '^^ll^^^-^i^^fili d„m.č, vrat«, z nekaj sreče pa so si F"«»ijsiui priborili zmago. Že v soboto so mladinci Jesenic v odločilnem dvoboju državnega prvenstva premagali ekipo Olimpije in tako posla li mladinski državni hokejski prvaki. prvega gola. Tega pa je z veliko želje po zmagi v 63. minuti dosegel odličen domač napadalec Andrej Ra/inger. Slavje domačih igralcev in navijačev je bilo izjemno, žal pa je bilo med gledalci tudi nekaj takih, ki so z obnašanjem izzivali pretep. Navijači Olimpije Hertz se z izidom tekme niso mogli sprijazniti, podobno kot hokejisti sami, saj so ob koncu srečanja le štirje stisnili roke nasprotnikov. Vladimir Krikunov, trener Acroni Jesenic pa je po tekmi povedal: Mislim, da smo v današnjem srečanju imeli veliko priložnosti, ki bi jih bilo treba izkoristiti, pa jih predvsem v začetku tekme nismo. Dobili smo tako rekoč "brezvezne" gole. Vendar pa je pomembno, da so igralci na koncu igrali, kot je treba. Končno smo imeli tudi malo sreče Zadnjo tekmo pa bo pač treba zmagati in zato bomo igrali samo na zmago." • V. Stanovnik, foto: G. Šinik BOŠTJAN KRIŽAJ ODLOČNO PO OČETOVI POTI Nikoli me ne silijo na smuči Črni vrh, 27. februarja - Med najbolj živahnimi smučarji na Pokalu Loka je bil konec tedna gotovo dvanajstletni Boštjan Križaj iz Tržiča. Na startu ni bilo videti, da bi imel kaj treme, pač pa je veselo klepetal s prijatelji iz reprezentance. Boštjan pa ni le simpatičen šestošolec, ki rad smuča, ampak je v zadnjih dveh letih postal tudi uspešen tekmovalec. Tako je bil v svoji kategoriji mlajših dečkov najuspešnejši na državnem prvenstvu, pred kratkim je prinesel dve srebrni odličji s tekmovanja Topolino, pa tudi na Pokalu Loka se je izkazal kot odličen smučar. Čeprav je naš najuspešnejši smučar vseh časov Bojan Križaj takrat ko je mali Boštjan prvič stopil na smučke, še tekmoval, si je vedno vzel toliko časa, da je hčerko in sina peljal na smu-čarijo. Tako se Boštjan še spominja prvih let, ko je smučal samo še za šalo z očetom, mamo in sestrico, pa tudi mnogih ur v tržiškem smučarskem klubu, kjer je s treningi začel, star komaj šest let: "Doma me nikoli niso silili na smuči, tudi sedaj mi oče pravi, da če nočem trenirati, lahko takoj preneham. Vendar pa je meni ta šport, smučarija, res super in želim si postati uspešen tekmovalec. Ob tem se od vsega najbolj bojim, da bi se poškodoval, saj mislim, da bi mi edino poškodba lahko preprečila nastopanje. Tega pač ne moreš nikoli predvideti. Lani se je to zgodilo s sestro, ki je tudi tekmovala, nato pa si je hudo poškodovala hrbet. Poškodba jo še vedno ovira in najbrž bo prenehala s tekmovanji," pravi Boštjan, ki tudi ne skriva, da mu oče s svojimi izkušnjami rad pomaga: "Oče me pred tekmami vedno spodbuja, pred treningi in tekmami mi daje nasvete. Sicer pa je moj klubski trener Roman Rozman, naši treningi pa so kar naporni, saj imamo na leto okoli 120 dni snežnih treningov, poleg tega pa se pripravljamo tudi na kondicijskih treningih. Sedaj nas je v Sloveniji kar nekaj fantov, ki nastopamo v kategoriji mlajših in starejših dečkov... recimo Andi Viser, Jaka Medja, Bernard Vajdič... in upam, da nas bo čimveč vztrajalo, da bomo nekoč dobri tudi med člani." • V. Stanovnik V POKALU GORENJKE ZMAGA BIJOLOVE IN BOŽIČA Smučarski klub Branik je bil prejšnji ponedeljek organizator tekmovanja v superveleslalomu za pokal Gorenjke. Tekmovalo je 58 starejših deklic in 80 starejših dečkov. Med starejšimi deklicami je zmagala Lidija Bijol (Bled) pred Barbaro Kalan (Alpetour) in Tonko Brumen (Branik). Pri starejših dečkih je zmagal Boštjan Božič (Alpetour) pred Tilenom Trdanom (Novinar) in Simonom Solero (Fužinar). ZA UVRSTITEV V MLADINSKO REPREZENTANCO Od jutri do nedelje bo Alpski smučarski klub iz Kranjske Gore na smučiščih v Podkorenu organiziral državno prvenstvo za starejše deklice in dečke. V sredo bo trening smuka, v četrtek bo smuk, v petek superveleslalom, v soboto veleslalom in v nedeljo slalom. Na tekmovanju bodo nastopili vsi naši najboljši smučarji, saj bo to eno glavnih tekmovanj za uvrstitev v reprezentanco za prihodnje leto. # Janez Šolar MARKO SMOLEJ, NAPADALEC ACRONI JESENIC Zadnja tekma bo tista, trava* V nedeljskem srečanju v jeseniški ekipi ni bilo slabega igralca, saj so se domačini zavedali, da edino zmaga pomeni možnost boja za naslov državnega prvaka. Eden najboljših v ekipi pa je bil kot vso sezono tudi tokrat Marko Smolej. Edino zmaga je bila za vas tokrat rešitev. Kaj je na koncu odločilo v vašo korist? "Današnje srečanje je bilo dobesedno "boj za obstanek". Kolajne za naslov prvaka so bile že pripravljene, pokal (menda večji od lanskega) tudi, toda na prvaka bo treba počakati do srede. Glede tekme pa mislim, da se je za nas začela slabo, sodniki so na začetku sodili katastrofalno. Dobili smo tri "čudežne" gole. Olimpija sicer vedno pravi, da nam poklanja zmago, vendar s takšnimi goli, kot jih dajejo, mislim, da je le obratno. Lahko pa rečem, da smo se po vodstvu Ljubljančanov težko pobrali, vendar pa smo na koncu zmago zaslužili." V ekipi praktično ni bilo slabega posameznika? "Vsi smo igrali zelo dobro, tudi vratarja, čeprav je imel Skerjanc malo nesreče, edino Borisov je v začetku naredil "neumnost". Morali smo igrati z bolnimi beki, toda odločila je borbenost, današnja in sredina tekma bosta šele tisti "pravi"." V Ljubljani letos še niste zmagali. Tokrat je zadnja priložnost? "Zakaj pa ne bi zmagali ravno tokrat? Dve zmagi smo praktično zapravili, v Ljubljani smo imeli do sedaj smolo. Olimpija pa bo tokrat igrala manj sproščeno in tudi v tem vidim našo "šanso". PLAVANJE ZIMSKO DRŽAVNO PRVENSTVO ZA MLADINCE IN KADETE Padali tudi najstarejši rekordi Marko Milenkovič, Alenka Kejžar in Petra Omejec so bili med najuspešnejšimi udeleženci državnega prvenstva za mladince in kadete v plavanju, ki je bilo od 26. do 28. februarja v Ljubljani, kjer je bilo doseženo kar 7 novih državnih rekordov za mladince. Dva je prispeval Marko, koje popravil več kot 14 let star rekord Boruta Petriča na 200 m mešano z rezultatom 2.10,18 in 12 let star rekord Mirana Kosa na 100 m hrbtno z rezultatom 0.58,92. Alenka je popravila rekord na 200 m hrbtno z rezultatom 2.17,27, Petra Omejec TK pa je osvojila kar 5 zlatih medalj v kadetski konkurenci,. Marko Milenkovič je osvojil v posamični konkurenci kar 6 zlatih, I srebrno medaljo, 3 bronaste pa je dobil še v konkurenci štafet in je tako zanesljivi udeleženec evropskega mladinskega prvenstva za mladince. • Rado Mladenovič 17 KOŠARKA Pionirji odeje marmorja gorenjski prvaki Skofja Loka - V teh dneh sta bila v Škofji Loki (na Trati) in v Radovljici zaključna turnirja košarkarskega pokala MARS za področje Slovenije. Po predhodnih tekmovanjih so se med štiri najboljša moštva šolskih športnih društev uvrstili: Jesenice, Kranj, Radovljica in Skofja Loka. Mladi Ločani (7. in 8. razred), ki so uspešno nastopali že na klubskem prvenstvu (2. mesto) Slovenije, so bili tudi tokrat premočni za vse svoje nasprotnike. Po zmagi v polfinalu proti Jesenicam so Ločani v finalu odpravili še ekipo Kranja s 67 : 37 (30 : 11). S to zmago so si košarkarji Odeje Marmorja priigrali napredovanje v eno izmed polfinalnih skupin, ter s tem možnost ponovitve uspeha iz klubskega prvenstva. • Dare Rupar Razburljivo v zadnjih minutah k O K R A - LIP J F : UNILABOR MARVOZ JEZICA 65 : 66 Kranj, marca - Na tekmi, kjer domačim košarkarjem rezultat ni bil pomemben, saj so si že prej zagotovili četrto mesto, so prvi povedli gostje in vodili vse do osme minute, ko so domačini izenačili (13 : 13). Zatem so domačini naredili delni izid 7 : 0 in si do konca prvega dela priigrali prednost devetih točk. V tem delu se je poškodoval domači košarkar Robi Horvat, ki je zaradi poškodbe zapustil igrišče in dvorano. V nadaljevanju so domačini popolnoma popustili in v 26. minuli so Ljubljančani tudi povedli (39 : 40). zatem sta se ekipi menjavali v vodstvu vse do zadnjih sekund tekme. Ko je bilo na semaforju do konca 11 sekund, na stranskem semaforju pa še pet sekund do konca napada domačinov, je domači trener Franci Pod-lipnik vzel minulo odmora. Kaj vse je naročil svojim varovancem, se ne ve, ve pa se, da so domačini igrali predolgo, izgubili žogo, gostje, ki so takrat vodili 66 : 65, pa so žogo zadržali do piska sirene. Za Kokro-Lipje so igrali: Remic 5 (2-1), Stavrov 18, Mihajlo-vič 4, Metelko 6, Omahen 14 (2-0), Kastigar 9 (2-2), Ferjančič 2, Horvat in Kolar 7(1-1). Nova zmaga mladincev volksbank triglav NOVO MESTO 92 : VOLKSBANK TRIGLAV 88 : 97 Novo mesto, marca - V tekmovanju mladincev v državnem prvenstvu so mladi košarkarji Volksbank Triglava zabeležili novo zmago. Tokrat so premagali vrstnike iz Novega mesta. Mladi Kranjčani so vodili vse od začetka pa do konca srečanja. Za Volksbank Triglav so igrali: Kastigar, Jankovič, Milic 4, Vukič 27 (6-3), Vidakovič, Hafner 11 (5-3), Račič 8, Tušek 14 (4-3). Predodnik 13 (4-1), Drobnjak, Troppan, Loj k 20(10-5). Paraplegiki Maribora izstopali Kranj, marca - V športni dvorani na Planini je bilo v soboto redno kolo državnega prvenstva za košarkarje na vozičkih. Občinstvu so se predstavili košarkarji Maribora, Ljubljane, Novega mesta, Celja in Kranja. V kvalitetni in zanimivi igri so izstopali Mariborčani, ki tudi vodijo pred Novomeščani, Kranjčani, Celjani in Ljubljančani Rezultati kola v Kranju: Maribor : Kranj 60 : 29, Maribor : Ljubljana 51 . 29, Celje : Novo mesto 16 : 54 in Kranj : Novo mesto 51 : 45. • J. Marinček Ločani v konCnici NOVO MESTO : ODEJA MARMOR 74 : 75 Novo mesto - Košarkarji Odeje Marmorja i/ Škofje Loke so uspešno opravili se en del tekmovanja v tretji državni ligi. V končnici štirih najboljših ekip zahodne skupine so v petek zvečer v Novem mestu premagali domačo istoimensko ekipo. S to zmago so se Ločano uvrstili v končnico tekmovanja za vstop v drugo ligo. • Dare Rupar Brez jasne alič ne gre KRANJ : IVEC VVELTROK 45 : 59 (18 : 28) Kranj, marca - Kranjčanke so bile enakovredne nasprotnice izkušenim Mariborčankam vse do 17. minule prvega dela, čeprav so ves prvi del nastopale hre/ izkušene Jasne Alič. Pri gostih je zadnje Iri minute prvega dela začela zadevati izkušena Zora Malacko, domače igralke so naredile preveč napak in na odmor so šle Mariborčanke s prednostjo desetih točk V nadaljevanju je v igro stopila Jasna Alič in domače košarka-rice so znižale razliko na štiri točke v 27. minuli, to pa je bilo tudi vse, kar so lahko storile, saj sla pri Šlajcrkah zadevali Stubila in Malacko in razlika se je iz minute V minulo ponovno večala. Za Kranj so nastopile: Brkič I (2-1), Žnidar 8. Jaklič, Podrekar II (4-1). Ažman, Alič II (2-1), Franko 5 (2-1). Maliuga, Virant 5, Kump 4, Cankovič. LOČANKE ZMAGALE V LJUBLJANI Jezica mlade : Odeja Marmor 52 : 60 (26:30) Igralke Odeje Marmorja so tokrat gostovale v Ljubljani. Čeprav so nastopile brez najboljše strelke Polone Maček, so bile večino srečanja boljše nasprotnice in osvojile pomembne točke Na lestvici so četrte s 35 točkami, za tret jeuvrščeno ekipo Kozmetike Afrodite in drugou-vrščeno ekipo IVbC Vetroka pa zaostajajo le za točko • V. S. NAŠI JADRALNI PADALCI SE PRIPRAVLJAJO NA SEZONO LlGA POSTAJA ŠTEVILNEJŠA, PRELETI PA SO VSE DALJŠI Jadralno padalstvo je v zadnjih letih tako v tujini kot pri nas vse bolj popularen šport, v Preddvoru pa so prav z jadralnim športom dobili tudi novo priložnost v turizmu -Kandidati za organizacijo svetovnega prvenstva čez dve leti. Preddvor, februarja - Če slabo vreme ne bi preprečilo tekmovanja, bi naši jadralni padalci že prejšnji teden organizirali prvo tekmo za letošnjo jadralno padalsko ligo. Ker pa je varnost tekmovalcev pomembnejša od rezultatov, se bo letošnje ligaško tekmovanje predvidoma začelo prihodnji konec tedna, zanj pa je prijavljeno več kot devetdeset tekmovalcev. Sicer pa je v Sloveniji vsako leto več društev in klubov jadralnih padalcev, ki poleg tega da organizirajo tekmovanja, skrbijo tudi za šolanje vedno več pristašev tega atraktivnega športa. Organizacija lanskega evropskega prvenstva za jadralne padalce v Preddvoru in okolici je mnogo ljubiteljev narave navdušila za prve polete, tako da se je za letošnjo slovensko jadralno padalsko ligo prijavilo celo več tekmovalcev, kot jih zaradi časo- vne omejenosti lahko nastopi. Kot je na priložnostni tiskovni konferenci pred začetkom letošnje lige povedal Janez Žibert iz Jadralno podalskega kluba "Orli" iz Kranja, je bila v Sloveniji jadralno padalska liga prvič organizirana leta 1991, v njej pa je Prvi jadralno-padalski prelet v Sloveniji je leta 1984 opravil Dare Svetina, ki je letel s padalom s pobočja Dobrče, množično pa se je ta šport uveljavil leta 1986, ko je na Kamniškem vrhu začel leteti Sandi Marinčič, ki so se mu kmalu pridružili še Klemen Kobal, Srečo Meglic, Domen Slana, Sandi Marinčič, Srečo Plut, Jože Komac. Vlas ta Kuna ver...., ki so preleteli 30 do 50 kilometrov, največ pa 83 kilometrov v ravni črti. V preletih na cilj je lani Marko Novak v Južni Afriki letel 174 kilometrov, prelet Domena Slane s povratkom je bil dolg 102 kilometra, prelet v F Al trikotniku dolg 54 kilometrov pa je opravil Janez Žibert. Uradni svetovni rekord v preletih se je lani pomaknil na 229 kilometrov, preletel pa ga je Švicar Urs Haari v Južni Afriki. bv NAMIZNI TENIS Merkur izgubil s kovino olimpijo Kranj, 27. februarja - V 9. kolu I. državne namiznoteniške lige je kranjski Merkur doma gostil državnega prvaka Kovino Olimpijo in izgubil s 7 : 0. Ljubljančani so nastopili v najmočnejši postavi. V ligi vodi Kovina, Merkur pa je med osmimi moštvi sedmi. V 6. kolu II. državne ženske namiznoteniške lige je Merkur najprej gostoval na Jesenicah in zmagal s 4 : 3, nato pa v Križah, kjer je zmagal s 6 : 1. V obeh dvobojih je bila pri Merkurju najboljša Petra Fojkar, ki je dobila vse dvoboje. Igralke NTK Križe pa so že dopoldne gostile ekipo NTK Vesna iz Zaloga in zmagale z rezultatom 6:1. V ligi vodi Merkur, Jeseničanke so pete, igralke Križ pa sedme. V II. DNTL za moške je ekipa Jesenic v 7. kolu izgubila z Istrabenzom l 7:0 in je še vedno na zadnjem mestu. V 7 kolu III. moške državne namiznoteniške lige je kranjska Sava igrala v gosteh v Logatcu in zmagala s 5 : 2. Ekipa FGP Skofja Loka je gostila ekipo Škofije Scripta in zmagala z rezultatom 4:3, srečanje z ekipo Ariggonijev pa je bilo preloženo. Tudi ekipa Križ dopoldne ni dočakala gostov iz Izole, pač pa je bil popoldne zanimiv obračun z ekipo NTK Škofije Scripta, ki pa so ga tesno, s 4:3, dobili gostje. Vodi Kajuh Slovan, Sava je druga, FGP Skofja Loka je sedma. Križe pa so zadnje, desete. Prihodnjo soboto, 6. marca, igra Merkur v I. državni ligi v Murski Soboti s Potrošnikom. Občinsko prvenstvo ššd tržič Tekmovanje v namiznem tenisu jc bilo zelo dobro organizirano po zaslugi g. Petra Malija. Deklice in dečki so bili razdeljeni v dve skupini. V prvi skupini se je igralo od I. do 4. razreda, v drugi pa od 5. do 8. razreda. Rezultati deklic od I. do 4. razreda: I. Maja Rozman (OŠ Križe), 2. Maja Teran, 3. Ivana Krsmanovič, 4. Darja Teran (vse OŠ križe); deklice od 5. do 8. razreda: I. Urša Žcpič, 2. Vesma Sparovec, 3. Andreja Jenko, 4. Mateja Muzik (vse OŠ Križe). Brez igranja zaradi točk v državni ligi se je prav tako uvrstila v nadaljnje tekmovanje Andreja Mežek. Rezultati dečkov od 1. do 4. razreda: I. Žiga Jazbec, 2. Andraž Snedic (oba OŠ Križe), 3. Tomaž Verč (OŠ Zali Rovt), 4. Žan Košir (OŠ Križe); dečki od 5. do 8. razreda: I. Tjuš Aljančič, 2. Anže Žepič, 3. Aljaž Mali, 4. Klemen Pančur (vsi OŠ Križe) Ker se je pred kratkim začelo sistematsko delati v namiznem tenisu tudi po drugih osnovnih šolah v Tržiču, so bili na tem tekmovanju že vidni rezultati, ki so jih osvojili učenci osnovne šole Zali Rovt. Veseli smo, da se popularnost tega športa v tržiški občini dviguje in se obenem zahvaljujemo tudi vsem, ki nas pri tem lepem športu podpirajo. • Mitja Snedic trelstvo Razburljivo v kranju Na sporedu je bilo 8. kolo republiškega tekinovania V itrtljfl nju z zračno puško. V II. ligi - zahod so strelci strelski- družine liane Mrak i/. Pre-dOMlj tokrat gostili strelsko družino L. Sercer iz Ljubljane / do brim rezultatom 1591 krogov so bili vseeno preskromni /;t dobro razpoložene Ljubljančane, ki so dosegli 1648 krogov V III. ligi - jug pa so Predosljani gostovali v Kranju. V razburljivem dvoboju sta na konCU obe ekipi dosegli 1286 krogov in tako razdelili točke • ¥. Mubi ROKOMET Šešir v vodstvu V 2. državni rokometni ligi /ahod sta obe gorenjski ekipi gosto vali. Šešir je v Kamniku zmagal z rezultatom 20:30, Preddvor pa seje iz Izole vrnil z eno samo točko (21:21) I kipa Kodeljevega je doma izgubila z Novo (iorieo, ker pa ima Šešir boljšo gol ra/liko, pa je na lestvici prevzel vodstvo. Preddvorčani so še naprej na četrtem mestu. • M. I »l.l I K« Danes kranjčanke doma V I. slovenski rokometni ligi za ženske bo ekipa Krtnjl danes /\e čer ob 20. uri v dvorani na Planini gostila ekipo Opreme i/ Kočevja • (vs) nastopalo 20 tekmovalcev. Lani je v ligi nastopalo že 51 jadralnih padalcev, za letošnja tekmovanja pa se jih je prijavilo več kot devetdeset, tako da bodo morali najprej pripraviti kvalifikacije. Sicer pa sta organizatorja letošnje lige Društvo za letenje z jadralnimi padali Polet iz Kamnika in Orli iz Kranja, ki imata v letenju z jadralnimi padali in organizacijo tekmovanj največ izkušenj, v letošnji ligi je na sporedu 6 do 15 tekmovalnih dni, ki so razporejeni od marca do septembra, del lige pa bo tudi državno prvenstvo, ki bo zadnji teden maja v Preddvoru. Na podlagi rezultatov doseženih do začetka junija in na podlagi lanskih točk bo izbrana reprezentanca, ki bo Slovenijo zastopala na svetovnem prvenstvu avgusta v Švici. "Letos smo za državno prvenstvo dobili sponzorja, to je Studio G3, ki na našem tržišču med drugim zastopa bur-bon Jim Beam, zato bomo lahko imeli za tekmovalce minimalno start ni no in hkrati bogat nagradni sklad. Poleg tega nam pomaga podjetje TAB inženirig iz Preddvora in hotel Bor, saj je ravno Preddvor z okoliški hribi izredno primeren za letenje," pravi eden naših prvih in najuspešnejših jadralnih padalcev Srečko Meglic. Kljub temu da je jadralno padalstvo razmeroma mlad šport, saj je na množičnosti začel pridobivati šele leta 1986, je v svetu že skoraj sto tisoč pilotov, pa tudi v Sloveniji je jadralnih padalcev več kot tisoč. Naša komisija za jadralno letenje je v zadnjih treh letih učinkovito poskrbela za izobraževanje s šolami jadralnega padalstva, tako da v lanski sezoni Med najprimernejšimi vzletišči v Sloveniji so Kamniški vrh, Velika Planina, Krvavec, Lepenatka nad Gornjim Gradom, Potoška gora, Lovrenc, Kriška gora, Dobrča, Vi-tranc, Stol, Lijak nad Novo Gorico.... Želja jadralnih padalcev pa je, da bi bila vsaj na Potoško goro primerna žičnica, saj je treba na vrh peš, prav Potoška gora pa j* ena naših najlepših vzletnih točk za jadralne padalce. v vsej ligi ni prišlo do resnejših poškodb. Problem pa je, da mnogi začetniki precenjujejo svoje sposobnosti in letijo tako rekoč s "predobrimi" padali. Ob tem je treba tudi povedati, da imamo v Sloveniji, oziroma v Škofji Lok t. izredno kvalitetnega izdelovalca jadralnih padal. Toneta Svojška. Ta je samo lani izdelal 939 jadralnih padal, od šolskih do t* stih za vrhunske športnike, kot je povedal ob začetku letošnje ljge pa bo z njegovimi AeroLog'c' v letošnji ligi nastopilo 28 tekmovalcev. Jadralno padalstvo pa je v svetu, predvem pa na Tirolskem. 'z' redno pomembno tudi kot turistična dejavnost, tako da je pred' dvorski turizem prav z jadralnim športom dobil nov polet. Zato so toliko bolj naklonjeni organizatorjem različnih tekmovanj v Preddvoru, ki za leto 1995 kandidira celo za izvedbo svetovnega prvenstva. • V. Stanovnik JUTRI SE ZAČENJA EVROPSKO PRVENSTVO V KEGLJANJU NA LEDU Naši med favoriti v posamični konkurenci ho Jutri Bled, 2. marca - S tekmovanjem posameznic in posameznikov se > ' ju v Športni dvorani na Bledu začelo 43. Evropsko prvenstvo v ^»ijni- na ledu za člane in 29. Evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu z* ^j0, ce in mladince, katerega organizator je Zveza za kegljanje na 'e* veni je. Slavnostna otvoritev tekmovanja bo ob 18.30 uri. s>**J| NA I* O 'o V četrtek dopoldne se bo tekmovanje Ijevalo s tekmovanjem mladincev PV ^ čno, popoldne pa bo tekmovanje eK P na V petek t», nov, članic in mladincev, v pw» . sporedu 2. runda tekmovanja članic, c . nov m mladincev, polfinalni in f'ndlg obračuni pa bodo na sporedu v soboto 00,• ure dopoldne dalje. Predvidoma bodo ie movanje sklenili z razglasitvijo reZUUa» ki bo ob 19. uri v Casinu na Bledu. h h-„i PoleK naS'h ek.p v vseh konkurent' bodo na Prvenstvu nastopile še ekipe Nemčije Belgije, Danske. N«g zemske Švedske, Italije, Avstrije, Češke in Madžarske, organ-zag pa pričakujejo skupno blizu trigto tekmovalcev in tekmovalk V iWF "i konkuerenci so favoriti za zmago ekipa Nemčije, Avstrije Ifl '''' ,, je, nasi pa naj bi se uvrstili nek|e med tretjim in petim mestom V možnosti za medaljo imajo naši tekmovalci x posamični razvrsl" ' • kjer ,ma,o na čelu z Dušanom Mandeljcem celo možnost ZB W Triglavanke razveselile z zmago Po treh zaporednih porazih to Triglavanke v i 5'°\en2^oVri**' ligi za ženske razveselile domače navijače z zmago nad ekip* Zmagale so / rezultatom 2:0(2463:2414) in Imajp tako še rm» , si Ugotovijo mesto med tremi najboljšimi ekipami v slov Najboljši vane oman Ekipa rriglava ic v II; slovenski kegljal k i ligi P°n°?!!0(?tfrt\Sfy kral je premagala Norik i/ Ljubljane / re/ullalom V l'g' Najbolj!! pri Iriglavu ie bil Vane Oman s podrtimi ■ ? ' .,0^'' še vedno vodijo, naslednjo soboto ob 16. uri pa doma priea Gorenjska kegijaška liga V 12 kolu gorenjske kegljaške lige so bili ^c^'^yA^).')c^ gluv-luhmk / i (3100:4894), I jubeij Adergas 1 l I ,'s0()ii4H. ^ nič« - Kranjska Gora 6 2 (5086 5000). S Jenko - Man 7 i l- . uub-Vodijo Jesenice z 19točkami, pred Kranjsko Goro s l/iocai nik in S Jenko pa imata po 16 ločk • T. Bolka DRŽAVNO ATLETSKO PRVENSTVO Triglavu štiri kolajne Kranj - V soboto je bilo v Ljubljani državno dvoransko atletsko prvenstvo za starejše mladinke in mladince ter za člane in članice, na katerem je nastopilo tudi deset atletov in atletinj kranjskega Triglava. V klubu se na tekmovanje niso posebej pripravljali, domov pa so se kljub temu vrnili s štirimi kolajnami. Ponovno je ^'la najuspešnejša Marcela Umnik, ki je kot mlajša mladinka zmagala med starejšimi v skoku v daljino in bila druga v teku na 60 metrov. Lmnikova je dosegla rezultat 583 centimetrov, v dveh poskusih Pa je po besedah njenega trenerja Dobrivoje Vučkoviča skočila več kot šest metrov. V teku na 60 metrov je bila druga, zanimivo pa Je to, da je dosegla do stotinke sekunde enak rezultat (7,93) kot Pred nedavnim na prvenstvu za mlajše mladinke v Celju. Brigita Langerholc, ki je sicer specialistka za tek na 400 metrov, se je tokrat (tako kot v Celju) izkazala tudi v teku na 60 metrov. Za Maralo je zaostala le za stotinko sekunde, s časom 7,94 dosegla svoj osebni rekord in osvojila bronasto kolajno. Saša Eberl zaradi bolezni ves teden ni trenirala, a kljub temu je v troskoku skočila '1.17 metra in bila tretja. . Omenimo še nekaj boljših uvrstitev kranjskih aletov in atle-llr>j! Dejan Mikulčič je v eni prvih svojih tekem v dresu kranjskega Triglava dosegel v teku na 60 metrov čas 7,32, kar je med sta-reJsimi mladinci zadostovalo za četrto mesto. Edini član v kranjskem zastopstvu, Goran Kabič, je bil peti v teku na 60 metrov z ovirami. Saša Eberl je bila tudi četrta v skoku v daljino (518 cm), P'onirka Tina Carman pa peta v skoku v daljino (508 cm) in sed-ma v teku na 60 metrov. V soboto bo v Ljubljani še pionirsko državno atletsko prvenstvo, aprila pa bodo že prve tekme na prostem.• C. Z. VATERPOLO Kranj 90 občinski prvak Kranj, februarja - V zimskem bazenu Kranja se je v nedeljo z zadnjim kolom končalo zimsko prvenstvo v občinski vaterpolski ligi, v kateri je nastopalo šest ekip. V zadnjem kolu je bilo najbolj zanimi-v° srečanje med Triglavom in Kranjem 90. ki je odločalo o prvaku li-8e- Srečnejši so bili vaterpolisti Kranja 90. ki so z 9 : 2 premagali Tričav in osvojili naslov prvaka. Ostali dve srečanji nista odločali o Vrstnem redu in je tako ostal nespremenjen. • J. Marinček Konec državnega prvenstva za gorenjske prvoligaše Z 18. kolom v L DOL se je končalo državno prvenstvo za gorenjske prvoligaše, saj se nobeni ekipi ni uspelo uvrstiti v končnico prvenstva. V moški konkurenci je ekipa Minolte Bled po dobri igri premagala goste iz Murske Sobote, medtem ko so odbojkarji PRO-Ma, kljub dobri gri, izgubili s Fužinarjem. Odbojkarji PROMa so tako dosegli edini cilj, ki so si ga zastavili pred prvenstvom, to je obstanek v ligi. Ekipa Minolte Bleda, ki je bila, predvsem v domači dvorani dokaj nevarna tudi marsikateri favorizirani ekipi, pa si je višje mesto zapravila z nekaterimi nepotrebnimi porazi na gostovanjih. Rezultati zadnjega kola: Minolta Bled : Pomurje Vigros 3 : 0 (4, 7, 14), PROM : Fužinar 0 : 3 (-12, -13, -15), Olimpija : Kamnik Novi Graniti 3:1, Salonit : Pionir 3 : 0, Granit Preskrba : Šempeter 3:1. Vrstni red: Salonit 36, Kamnik Novi Graniti, Pionir in Olimpija 26, Fužinar 20, Pomurje Vigros 18, Minolta Bled 14. PROM 6, Granit Preskrba in Šempeter 4 točke. V ženski konkurenci pa je ekipa Autohit Bled tudi v zadnjem kolu razočarala. Rezultati zadnjega kola: Autohit Bled : LIK Tilia Kočevje 0 : 3 (-9, -9, -8), Topolšica : HIT Casino 0 : 3, Koper Cimos : Krim 3 : 0, Branik Rogoza Magic : Abes Trade Celje 1 : 3, Gornji Grad : ŠD Tabor. Vrstni red: Abes Trade Celje 34, HIT Casino 26, Koper Cimos 24, LIK Tilia in Krim 22, Autohit Bled 20, Gornji Grad 12, Š D Tabor 8, Branik Rogoza Magic 6 in Topolšica 4 točke. V derbiju II. DOL so igralke Alpin Triglava izgubile proti prvou-vrščeni ekipi Mislinja STELL, boj za drugo mesto pa bo še težji po gladki zmagi Pionirja v Prevaljah. Rezultati: SA80 Mislinja STELL : Alpin Triglav 3:0(11, 10, 8), Šentvid : SOK Vital 1 : 3, P. Prevalje : Pionir 0 : 3, Ptuj Mežica 3:1, Branik Rogoza II : P: Braslovče 3 : 0, ŠD Tabor : Cimos II 2 : 3. Vrstni red: Mislinja STELL 30, Pionir 24, Alpin Triglav 22, P. Prevalje 18. ŠOU Vital, Ptuj in Cimos 1116, Mežica 12, P. Braslovče 10, Branik Rogoza 11 8, ŠD Tabor II 6 in Šentvid 2 točki. V ženski konkurenci III. DOL zahod si je ekipa Plamena iz Krope z zmago nad Bledom in porazom Šenčurja z Bohinjem, praktično že zagotovila končno prvo mesto. Rezultati: SA80 Plamen : Bled II 3 : 0, Šenčur : Bohinj 1 : 3, LIK Tilia II : Piran 3 : 0, Solkan in Jesenica prosta. Vrstni red: Plamen 20, Bohinj, Šenčur in Solkan 12, Bled 11 10, Jesenice 8, Piran in LIK Tilia II 4 točke. Rezultati III. DOL zahod - moški: Plamen : Bled III 1 : 3, P. Pr-vačina : Bohinj 3 : 0, PAN Kovinar : Portorož 3 : 0, Olimpija III : Triglav 3 : 2, Termo Lubnik : Mokronog 3:1. Vrstni red: PAN Kovinar 26, P. Prvačina 22, Tremo Lubnik 20, Triglav 16, Bled II, Olimpija II in Mokronog 12, Portorož 6, Plamen 4 in Bohinj 0 točk. • M. Branko Rezultati 3. žrebanja PODARIM - DOBIM 1 kg zlatnikov PERUTNINA PTUJ PO: Rihter Ivan.Tirosek 58, M342 Gornji Grad Avto AX 4x4, CIMOS KOPER Zupančič Igor, Medvedova c. 9, 61000 Ljublja na 10.000 DEM gotovine in športna slava na izid teniškega (umirja KIM, KIM: Grim Majda, Slovenska vas 61,61332 Stara Cerkev LlQUI M()LY CHOPPER, LM d.o.o.: Breg Anton, Pod gradom 5*, 62370 Dravograd £«ln za raflmgSAVA 450 TR, SAVA KRANJ: Šubelj Marija, V0,»rska pot 35,61261 Dob run je Jj°ln za rafiingSAVA 450 TR, SAVA Kranj: Dolničar Anika, 90, 61252 Vače j,01" ** rafting SAVA 450 TR, SAVA KRANJ: Štuhec Matjaž, 'Ilova 11,62000 Maribor Portna oprema LI AN za 5 člansko družino - smučanje, fitness, Ier"s, nautika. LIAN COMMERCE d.o.o.: Božič Gabrijela, Slap ob Idrijci 35, 652X3 Slap ob Idrijci ^mplei CJARDFNA za nego vrla v vrednosti 4.500 DEM, SILK ^ 0 *> Hauplman Branko, Gotovlje 62 a, 63310 Žalec *Palruca NATURA, LIP BLED: Kolenc Helena, Ljubljanska 32, *'»S Ivančna Gorica TBDv le,efonski sistem SI I KOM 1/8 z montažo, ISKRA KranjuINAI ' ('aSPerlin Kris«Jan- Visoko 109,64212 Visoko pri FksMuzivna švicarska ura BOSS. TOBAČNA LJUBLJANA: ■jnar Bojan, Preska 20, 642«*) Tržič ^UŽilne NAGRADE: 'Dela"! 5. maja |wnKr''d,,i kupon s črko M 7"dni° številko 5, ga lahko do vxeh iw. l . /amenJ» za dve brezplačni kartici Podarim - dobim na ^"jottah In Moahg >,I)( g — i- J° »besednem redu J Jelene Marija, Prezrenje 17, 64244 Podnart - 18; K Kneževič Dražen, Sorska 18, 64000 Kranj - 19; Krži.šnik Marjan. Šutna 3, 64209 Zabnica - 18; Kunčič Judita. Zcleška cesta 8, 64260 Bled - 19; M Mehani Nuhi. Stara Loka 71, 64220 Skofja Loka - 15; Mullner Franc, Groharjevo naselje 12, 64220 Skofja Loka - 18; Mullner Venceslava. Groharjevo naselje 12, 64220 Skofja Loka - 19; N Nastran Marija. Krakovska 24, 6420S Šenčur - 19; O Opara Franci, Zasavska 27 a, 64000 Kranj - 15; P Pintar Bojan, Log 46, 64228 Železniki - 11; Pogačnik Ema, Alpska 86, 64248 Lesce - 18; Polajnar Jože. Preddvor 123, 64205 Preddvor - 18; Polančec Dušan, Zupančičeva 37, 64000 Kranj - 18; R Razinger Brane. Kropa 83, 64245 Kropa - 19; Rogelj Matjaž, Krašnova 13, 64000 Kranj - 18; Š Škulj Jožica, Zelenica 8, 64290 Tržič - 19; T Taler Zivka, Jelovska 43 a, 64264 Bohinjska Bistrica - 19; Tavčar Marija, Kovorska 13, 64290 Tržič - 18; Z Ziherl Nevenka, Britof 98, 64000 Kranj - 18; Rezultate žrebanja je obdelala in pripravila stavek za tisk v slovenskih dnevnikih računalniška firma SPIN Kranj na računalniku Intertrade - 1TS. 10, SgjfgU, Darko, Cankarjeva F p Rad«vljica - 19; ^^Kninj'"'.^:1- ''"'"»Pališka 4, G Galjot Kristina, Zg. Brnik. Cerklje na Gorenjskem - 19; Gantar I 64226 Zin (>-»/.:<> /.m - is; tiašperšii Jože, C est; 64000 Kranj - 18; H Hočevar Marijan, 14. 64220 Skofja Loka i k. 64207 Gorenjskem • 19; Partizanska Prane 15; 68, I. maja 27, Seznam nagrad 10. Ekskluzivna Švicarska ura BOSS-TOBAČNA LJUBLJANA 11. Javna telefonska govorilnica J ATEN A s 300 žetoni in montažo -ISKRA TERMINALI 12. Čokoladni izdelki v teži nagrajenca - ŽITO GORENJ K A d.O.O. 13. Avtomatski telefonski odzivnik in sprejemnik sporočil z daljinskim upravljalnikom ATOSS901 - ISKRA TERMINALI 14. Avtomatski telefonski odzivnik in sprejemnik sporočil ATOSS 870 ISKRA TERMINALI 15. Darilni paket ILIRIJA VEDROG - ILIRIJA VEDROG 16. Kozmetični darilni paket - ILIRIJA 17. Elektronski telefonski aparat z zvočnikom ETA 911/10Z - ISKRA TERMINALI 18. Ekskluzivna Švicarska ura BOSS - TOBAČNA LJUBLJANA 19. Darilni paket - 12 I motornega olja LIQlll MO! V SUPERMOTOR OIL + MoS2 - EM do o Zimovanje na komni Mladinski odsek PD Kranj že več kot desetletje med zimskimi počitnicami redno obiskuje Komno. Člani odseka imajo priložnost spoznati gorsko naravo v zimskih razmerah, ki so običajno veliko bolj zahtevne in terjajo večje znanje, izkušnje in boljšo opremljenost planincev. Na Komni lahko pozimi izvajamo izlete različnih težavnosti -od sprehajalnih izletov do turnega smučanja in alpinističnih vzponov na okoliške vrhove. Letošnjega zimovanja od 24. do 27. januarja se je udeležilo 39 članov Mladinskega odseka. Bivali smo v Domu na Komni. Podnevi smo opravljali izlete v okolici, zvečer smo organizirali različne družabne igre. Posebnost letošnjega zimovanja je bila planinska poroka, ki smo jo hudomušno pripravili za naša prijatelja. Obdelali smo tudi nekatera poglavja iz planinske šole: vozle, zimsko planinsko opremo, gibanje po zasneženem gorskem svetu (strmine, plazovi, prečenja). Snega je bilo letos malo. Nekako od 10 do 30 cm. Zaradi otoplitev in kasnejših ohladitev je bil sneg trdo zmrznjen, površina je bila poledenela. Za varno hojo v višjih predelih smo potrebovali cepin in dereze. Zimovanje je uspelo nad vsemi pričakovanji. Skupina je kljub številnosti lepo sodelovala. Udeleženci so bili zelo navdušeni, pohvalno so se izrazili o novem znanju, ki so ga pridobili. Spoznali so, da tudi pozimi lahko varno zahajamo v gore. Užitki so bili enkratni, Tudi stroškovno je bilo zimovanje zelo ugodno. To dokazuje, da še obstajajo številni ugodne možnosti za zimsko počilnikova-nje. Menim, da je Komna kar preveč zapostavljena - sploh v zimah, ki so tako skope s snegom. In še povabilo novim član Mladinskega odseka. V letošnjem letu pripravljamo številne izlete. Naša tedenska srečanja popestrimo z raznimi predavanji: izleti, potovanja, obujanje spominov. Program odseka lahko dobite skupaj s programom Odseka za planinsko hojo in vodništvo v pisarni PD Kranj. Sestanki so vsako sredo ob 19. uri v prostorih PD Kranj, Koroška 27. # Stanko Dolen-šek ISKRAŠI GREDO NA VIŠEVNIK Kranj, 1. marca - Planinska sekcija kranjske Iskre prireja v soboto, 6. marca 1993, vzpon na 2050 metrov visoki Viševnik, ki je tudi pozimi dokaj lahko dostopen vrh. Zbrali se bodo ob 7. uri pred hotelom Creina, od koder se bodo s posebnim avtobusom ali avtomobili odpeljali do vojašnice na Rudnem polju. Približno dve uri dolg vzpon bosta vodila M. Čelik in P. Leban, ki priporočala primerno obutev, smučarske palice, zaščitno obleko proti mrazu in vetru ter hrano in pijačo iz nahrbtnika. Prijave in vplačila 300 SIT sprejema V. Pajk (ERO, tel. 221-321, int. 28-22) do vključno 3. marca. Pohod na arihovo peC Planinsko društvo Radovljica prireja to nedeljo, 7. marca, izlet na Arihovo peč. Ob 7. uri bo avstobus odpeljal izpred avtobusne postaje v Radovljici. Prijave sprejemajo v pisarni PD danes, jutri in v četrtek od 16. do 18. ure (tel. 715-544). Ne pozabite na potne liste! • V. S. BALINANJE Uspešna sezona balinarskega društva center Kranj, februarja - V prostorih balinarskega društva Center je bila konferenca kluba, ki jo je otvoril predsednik Tone Dolinar in v svojem sporočilu poudaril, da je društvo sezono 1992 uspešno zaključilo, saj so dokončali izgradnjo klubskih prostorov ob balinišču, tako da se tam lahko sestajajo tudi v zimskem obdobju. Marjan Pičulin st. je v finančnem poročilu vse seznanil, da finančno dobro stojijo, čeprav so gradili objekt, imeli veliko tekmovanj in treninge v tujih objektih predvsem pozimi. Kot tehnični vodja ekipe je poudaril, da so tekmovanje dobro končali, saj so ostali v ligi, s pametno igro pa so imeli celo možnost osvojiti prvo mesto. V tekmovanju za pokal Gorenjske so osvojili prvo mesto in v finalu pokala države izgubili z izkušenimi igralci Balinčka iz Ljubljane. V svojih vrstah so imeli tudi dva mlada igralca Aleša Dolinarja in Borita Belcijaaa, ki je bil kadetski državni prvak, a je žal zahteval izpisni-co in bo tako v letošnji sezoni nastopal za Radovljico. Za leto dni so izvolili nov izvršilni odbor, ki ga.sestavljajo: Tone Dolinar kot predsednik, Brane Belcijan - tajnik, Marijan Pičulin st. - blagajnik in tehnični vodja, Brane Pfajfar - gospodar, Franc Mohinski - disciplinska komisija, ter člani Rezka Frank, Viktor Pavšič, Joso Birkič - predstavnik druge ekipe, predstavnika prve ekipe pa bodo igralci izbrali na prvem treningu. V načrtu za naprej imajo izgradnjo še dveh stez, za kar se morajo dogovoriti s Športno zvezo, nameravajo pa uspeti v šoli balinanja, saj je v bližini osnovna šola Simon Jenko. • J. Marinček Charles Webb DIPLOM IRANEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja n B«nj«mil i25S rCkla l>a,,C mi P°,iclJ°. prosim!" Ju in »« /as m,n,'1"1 p,°" nJeJ (i Robinaonte je pognal med- "Had-, hi , ,U'n-iaminu v oči. a l2<" Jc rekla o P 633 912 po<:i;ni 4060 KUPIM POHI- ODKUPUJEMO starinsko _ ŠTVO ter ostale starinske rRCU, METE. 48 545 K.rka antika, «• "^'i Suhe borove COLARICE, 25 kupim * 725 431_^_4U^ Staro POHIŠTVO kupim."plačTlo v devizah y 422-004___UJ- TELIČKO simentalko za rejoTSfS do 14 dni, kupim g- 70-180__J^ Rabljene gradbene ELEMENTE kupim. Finžgar Mirko. Finžgarjeva a Bled, 1P 78 208_ YUGO 55 ali ZASTAVO 101. IttJ* 1989 - 1991, ohranjena, *up""A.% 68-541, zvečer_ Staro POHIŠTVO omare, kredjjj; ce, predalnice, skrinje, vitrine^^ pim. * 45 655_-^?f Stare RAZGLEDNICE, P'sM\gč PISNICE, KNJIGE, ledrast PL*-i RUTE kupim * 45 655 LOKALI ■ V najem oddam več f>^°^,?^ite, primerni za trgovino ali skl ^ tik ob cesti v Retečan » 061/614-042____—"""aS PRODAMO lokal za trooVJJn°(n) v poslovno dejavnost (5* kV* • ^ centru Kranja ODDAMO P' „ za obrt in pisarniško deiavNE Kranju APRON NEPREMIČNI^ 064/214 674____---g imo poslovni PROSTOR "a4ig2 ;kem 331 101___*•* Išče zerskem 9 KOLESA APN 6, nov. prodam 40 % cerjjjj * 78 606 __T^i *mt /b-ouo___----reni Moško KOLO^IO prestav pO«*, prodam. *Mf 622 667____TTdo- Vrhunsko gorsko KOLO Scot , ■— ohranieno, nrodam ,rt0n bro 312 182 Fantovsko KOLO. 24 col. P«*^ g> 622 629_____- APN 6 prodam « *2 398' P4198 uri__ - — OBVESTILA -'--1--trfNIP1^' Ugodno! Bombažne TKt ^ večje, manjše; ženske hlačne^ GAVICE j41_038-- Enodnevni nakupovalni IZLC ^ tobusom na Madžarsko^ 13/3/1993 Prijave na * 3456 po 16 uri___——"--- OBLAČBJI_^ ———-- nThidei8 NOSEČNICE! V But.au« "rn', dobite oblačila (star. del Kranj SISTEM! AMSTRA, SISTEMI \^%\^0 Z MONTAŽO SAMO IJtfJfc sat-vrhovn; .«ioKA.aorw»«,; gorenje servis NAKUP IZ PRAVE ROKE • NUDIMO VAM ŠIROK PRODAJNI ASORVMENTIN MONTAŽO gospodinjskih aparatov, audio in video tehnike gorenje in UNIVERSUM, klimatizerjev. alarmnih naprav, originalnih rezervnih delov gorenje • UGODNI PLAČILNI POGOJI: Popusti za gotovinsko plačilo, brezobrestno obročno odplačevanje, proda/a na zakup TEMPO na 2 leti • 24-mesečna garancija za bek) tehniko In TV sprejemnika gorenje • NAŠE IZDELKE POPRA VUAMO TUDI PRI VAS DOMA • AKCIJSKA PRODAJA TOPLOTNIH ČRPALK NAROČILA IN INFORMACIJE: servisna enota KRANJ. Trg Prešernove brigade 10. telefon: 21'3-480 m 214-946 vsak dan od 7 do 'S ure, sobota od 8 do 12 ure. GNOJ menjam za seno. 45-552 4202 PREKLIC OMARO za predsobo in pisalno MIZO ter POSTELJO za otroško sobo ugodno prodam. « 328-420 Preklicujem VOZOVNO KARTO. Papler Aleš, LeSe 35, Tržič 4143 Preklicujem VOZOVNO KARTO. Žepič Špela, C. Kokrškega odreda 25, Križe 4144 POSESTI ^nšktTBARETE, dvojne, in otro-Ske KAPE dobite na « 715-050 ;_____ 3612 Jahalr7e ŠKORNJE in HLAČE za 12 ^Prodam « 44 510 4184 OTR- OPREMA Kombinirani otroški VOZIČEK SJCCO, malo rabljen, cena 10.000 ^Prodam, « 327 088 4115 OSTALO_ SKFA' meterska' razžagana, TR ti h 2 dostavo, prodam. Žagamo l^°i"j^domu « 325 488 3309 [^LIDŠKI VOZIČEK, skoraj ne oljen, zelo ugodno prodam « l^^Oj)^ 3578 ^•jsko OSOVINO za tovorno iJkolico (osebni avto) prodam. *^1^937_ 4065 ^ESO mladega bika, lahko polovi APigojm. « 631 503 4066 , , ""I VOZ, lažji, dobro ohranjen, -^Ijgodno prodam .« 738-982 ri°Vinsk« ROČICE za prevoz hlo st v,.*a traktorsko prikolico Tehno ulrj°l. Prodam. « 802 528, po 18. 4083 V Bistrici pri Tržiču prodam polovico HIŠE z lastnim vhodom, vrtom in garažo. « 51 -507 ali 58-430 BRUNARICO, 3.5 x 3.5 m, prodam. Seljak Alojz, Preddvor 113, ogled popoldan 4062 Kranjska gora! HIŠO prodam ali oddam. « 881-616_4107 HIŠO, starejšo Ig pri Ljubljani (Pot na Kurešček), 1.100 kvad. m zemlje, prodam, « 061/172-377 Zazidljivo PARCELO ali začeto GRADNJO na relaciji Skofja Loka - Ljubljana kupim. « 061/342-314 4141 Najamem GARAŽO ali PROSTOR za kombi v Kranju. « 215-211 Na Planini prodam pol H IŠE z ga-ražo, kletjo in podstrešjem. « 214-608_4154 HIŠE PRODAMO: novo v Lescah in Križah; nedokončano na Bledu, Drulovki (tretja faza); starejšo v Čirčah, Dupljah, Stražišču, Ret-njah, Boh. Bistrici. Hiše MENJAMO za 2 ali 3 sobna stanovanja z doplačilom v Strahinju (montažna), na Hujah, v Škofji Loki in Sv. Duhu. PARCELE PRODAMO: za četo gradnjo na Cegelnici, Sp. La-zah, Ljubnem. KUPIMO zazidljive parcele na Gorenjskem APRON NEPREMIČNINE, « 064/214-674 Starejšo HI SOT na Zg. Brniku od dam v najem za mirno obrt. « 421-219_4171 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ - Delavski dom Kranj - vpisuje nove člane. « 41 581 3515 PLESNA ŠOLA KRANJ šola za vse generacije. « 41 -581 3516 Harmonikar in kitarist pevec igrata na porokah in v lokalih. « 70-015 IS^&SSS' nl"L POSLOVNI STIKI '■'^uu< r^*lgg^21, Lesce darn^^^N' 28 kuri|no olje pro 4094 » avT* cena 1 000 OEM, prodam j^^29l____ _4087 -i °LIC0 za osebni avto pro pska 21, L ^TERNJli .J 710-801_ 4103 grant ni^o~irTnajceneje NAČRT za uoeno dovoljenje?« 218 937 BUTarf" virn >W •JProdwn in tud' dosta J*_5i2 914, 696 042 Butarc ova- mešana, brezova, virr, «! o-prodam 'n tudi dosta S^T-^ti^ll.696 042 4133 taR|^rastova DRVA in suhe BU jjji^lPfOdam. Preddvor tO 4138 T2£m ?RVA Prod8m Gorjup. pTr-^iilJ^i 4149 65 ^C0 GOVEDTprodam 4159 »Prodam .« 712-017, zvečer 1--.____4197 S^^KHOMP|RMntaind«l 77-230 ■ Bode"« 30, Bled. « SEisin---- 4078 * 733.Pa2l,m 32. letce, ^^JTT-__ 4134 njam. ,» UJ Pr°dam ali zame C«rklje 6no Dro|oc, Sidraž 1. 4188 Sprejemamo VLOGE posojiloda jalcev, obresti 3 % mesečno, ga rancija 110 %. Casablanca do o, « 323 171, int 69, od 9. do 12 ure in od 15 do 18 ure_4046 POZNANSTVA Prijazno, urejeno Gorenjko do 48 let, po možnosti šiviljo; lažja inva lidnost in otrok ni ovira; želi spo znati dobrosrčen vdovec 52 let, srednje postave, še zaposlen, brez obveznosti šifra TOPLI DOMEK _4090 RAZNO PRODAM Prodam komplet za temnico Cena 20 000 SIT Valjavec Tone, Zeleni ca 12, Tržič SMETNJAKE in SAMOKOLNICE za prevoz silaže ugodno prodam Kveder, Predoslje 132 4018 MESO od krave in JABOLKA pro dam « 45 504 4137 STAN. OPREMA Otroško SOBO prodam « 242 062 4092 JJ1*? Ponudba: httpillGhASl DO 10 BESED ZA VAS Ogla, ° 8 TFM KUPONOM! ^cgvfn rt°ineSed k°mo objavili na naSe stroške - oglase v Vračunam besed; "P°d lifro"; "naslov v oglasnem oddelku' breiDla* pocen'ku Nečitljivo izpolnjenih kuponov za nc "P'ejemanio °8,aS "C b°m° upo8teva,i ^^"PU kuponov sprS;la£nih malih ogi Ko ih'^MAM°. TEMVEČ S/ _LASOV PO TELEFONU NE Ko l^lTIT""; TEMVE^ SAMO S TEM KUPONČKOM. tud> teBa l"^'C kuPon« ne pozabite v tekst za objavo vključiti * V«ntii - nnr v",aj ,n,,eresent' " Vaš ogla« vzpostavijo kontakt teIefonu Ohln 11, le,efon»ko IttVilko ali Vaš naslov. Po dncvno snr!T 60 8eveda *e "dno neprekinjeno 24 ur Cen'ku trn nfT," male °Kla«e: objavo zaračunamo po !*reiit' I Hin,kc P°«ben popust • Pošljite na. GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. ŠPORT" Tekaške SMUČI in PALICE, nove Rosingnol, prodam. « 66-120, popoldan 4130 Rabljeni par SMUČI (180 - 185 cm) in 2 smuč. ČEVLJE, št. 42 in 44, prodam« 312-439_4195 STORITVE SERVISIRANJE in OBNOVA pralnih strojev. ^ 713-235 642 AVTODVIGALO za popravila streh in žaganje drevja vas čaka « 733-120_963 J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, Hi-Fi naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9 do 17. ure, '£ 329 886 _1840 Vodovodne, elektroinštalacije, gospodinjski stroji, bojlerji, gradbena dela, prevozi, selitve, ... « 325-815_2527 FARADAY D.O.O. - NON STOP: -RTV SERVIS, - prodaja novih da Ijincev, - prodaja SAT sistemov z montažo že od 630 DEM. PRIDEMO TUDI NA DOM « 064/218-210 _2862 IZPOSOJAMO ČISTILNE STROJE ZA GOSPODINJSTVO! Primerni za itison, tapison, sedežne garniture in osebne avtomobile. Hribar -Blesk d.o.o., Planina 3, «/fax 064/331 709_3021 LEDO SERVIS servisiramo skri nje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro in poceni. « 214-780 IZJEMNA PRILOŽNOST NEMŠKI TV SATELITSKI SISTEMI s 136 kanali * z anteno 80 x 90 759 DEM * z anteno 60 x 70 669 DEM DO 25 OBROKOV z montažo "SATEX" TEL.: 48-570 POSTAVITEV kmečkih peči, zida nih štedilnikov, kaminov, POLAGANJE keramike« 65 773 3366 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska IZDE LUJEM Po dogovoru IZVRŠIM tudi montažo. Frlic, Zevnikova 5/a, Orehek, Kranj, «g 217 937 3463 Lamelne ZAVESE, ŽALUZIJE, RO LETE, izdelujemo in montiramo. RONO NOGRAŠEK, Milje 13, Visoko. «> 43 345 ali 061/651 -247, ob sredah je trgovina odprta od 10 do 17. ure. Na zalogi imamo komplet material za senčila. 3505 EMAJLIRANJE kopalnih kadi, ga rancija 2 leti Možnost plačila na dva čeka *§f 66 052 3661 Nudim PREVOZE do 17 oseb f* 65 461_3714 IZDELUJEM in PRODAJAM smet njake. g 324 457_3936 VSA VODOINSTALACIJSKA DE LA (POPRAVILA. NOVE INSTALA CIJE) kvalitetno in hitro! *Mf 218 427 _3951 SATELITSKE ANTENE, vrhunske, nemške, 80 cm za 650 DEM, z ga rancijo in montažo sjJT 310 223 _ 3956 POPRAVILO, čiščenje in montaža bojlerjev ter vodovodnih pip *Mf 802 200 _ 4041 Ugodno ČISTIMO vse vrste talnih oblog, sedežnih garnitur ter ste klene površine Casablanca d o o., sjjf 323 171, int 69, od 9 do 12 ure in od 15. do 18. ure 4045 Želite odlično reklamo na hišni fa sadi v Retečah, relacija skofja l o ka Ljubljana?« 061/614 042 __4063 Nudim PREVOZE s kombijem 9 70 /28, popoldan 4067 licem IZVAJALCA za izdelavo estrihov, 240 kvad m 221 060, dopoldan 4082 Strokovno OBREZOVANJE sadja, grmičevja » 214 410 in 713 112 _ 4099 Opravljam POSEK in SPRAVILO lesa, organiziram odkup V 214 855, torek, petek_4129 POSTAVITEV kmečkih peči, zida nih štedilnikov, kaminov. POLA (lANJf keramik« « fif, }j\ 4137 ZASTEKLITEV balkonov in teras naročite na« 712 019 4183 IZDELUJEMO kovinske mreže za kletna okna proti vlomu « 82 104 __4209 STANOVANJA STANOVANJE. 1 sobno s kabine tom, 52 kvad m, staro 7 let pro dam * 326 130 3596 GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE v Kranju najame mlad par« 213-112_3969 STANOVANJE v Kranju, Planina, 3-sobno, 97 kvad. m, v III. nadstropju, klasično, ogrevano, staro 5 let, cena 750 DEM/kvad. m, prodam ali zamenjam za manjše z doplačilom. 9 064/329-875, od 16. do 19. ure_4038 Za STANOVANJSKO PRAVICO 3-sobnega stanovanja podarim 1.5-sobno stanovanje.« 331-331, int.29-72, dopoldan, 218-764 4052 STANOVANJE v šorlijevem nase-Iju, 2-sobno, družbeno, zamenjam za večje. « 216-627_4086 Kupim STANOVANJSKO PRAVI-CO. « 064/329-875, od 16. do 19. ure 4091 STANOVANJE, 3-sobno, komfort-no, zamenjam za manjše. Šifra: DOPLAČILO_4105 Takoj PRODAMO 2 in 3-sobna STANOVANJA v Lescah, Radovljici, Sp. Gorjah, Kranju (Šorlijevo in Planina), Medvodah, 2-sobno ne-komfortno na Bledu, Radovljici in druga. MENJAMO 2.5-sobno stanovanje na Jesenicah za novogradnjo ali parcelo na Gorenjskem. KUPCI NE PLAČAJO PROVIZIJE! APRON NEPREMIČNINE, « 064/214-674 _4161 Takoj prodamo nekomfortno 2-sobno STANOVANJE (50 kvad. m) pri Vodovodnem stolpu « 064/327-464_4164 STANOVANJE v Kranju, 2-sobno. opremljeno, s centralno, najame-va. « 324-541_4186 BOHINJ - 2-sobno STANOVANJE v Boh. Bistrici, centralna, I. nadstropje, prodam « 41-246 4191 STANOVANJE v Tržiču, 2-sobno, prodam « 620-279 4204 VOZILA DELI Vetrobransko STEKLO za Lado prodam« 631-001 4068 Zimski GUMI, M + S, 155 SR 13, malo rabljeni, cena 4.500 SIT, prodam « 725-687 4072 DELE za Zastavo 101 in 750 pro-dam« 53-176 4155 VOZILA Akumulatorji TOPLA z 2-letno ga rancijo: 12/40 3.490,00 SIT 12/50 4.640,00 SIT 12/75 5.840,00 SIT Agromehanika Kranj, Hrastje 52/a - v ceni je že vračunan 20 % prometni davek. « 064/331 730 2726 KOMBI Ford, starejši letnik, zaprt, dobro ohranjen, prodam. « 061/841 069_3701 Odkupim karambolirano VOZILO! Takojšnje plačilo v DEM. « 061/218 941_3795 FIAT 126, letnik 1986, prodam Fre lih. Posavec 8, Podnart 3812 AKUMULATORJI Topla najceneje v Agroizbiri Čirče 12 V/40 3 380 SIT; 12 V/50 4.640 SIT; 12 V/75 -5 830 SIT. Prodajamo na dva čeka. « 324 802_4004 Karamboliran GOLF. R 5, KADETT, AUDI 80, letnik 1987 do 1993, ku pim za gotovino « 061/813-476 4039 LADO 1 600, letnik 1980, registrira no do 2/1994, ugodno prodam, šu čur, Groharjevo 5, Skofja Loka 4053 YUGO 45 KORAL, karamboliran, letnik 1989, prodam. Lotrič, Levsti kova 10, Kranj 4054 R 4, letnik 1983, prodam Visoko 74 __4055 GOLF, letnik 1980, 1. registriran 1981, prodam « 733 637, popol dan 4056 LADO 1 300, neregistrirano, v voz nem stanju, zelo ugodno prodam « 723 303_4076 LADO KARAVAN 1 300 K, letnik 1989. cena 5 500 DEM. prodam « 43 187, po 15. uri_4102 YUGO 45 AX. letnik 1987, registri ran do 23/12/1993. 40 000 km, pro dam « 41 494 4104 VISO 11 RE, letnik 1984, registrira no do 1/1994, prodam « 310 244 4108 YUGO 45, letnik 1987. prodam. « 41 565, zvečer_4120 YUGO 55 KORAL, letnik 1988, pro dam « 632 196_4121 YUG0 65. letnik 1986, prodam Ambrožič, Sp Gorje 3_4128 ZASTAVO 101 C. letnik 1982, 67 000 km, dobro ohranjeno, gara žirano, prva lastnica, prodam « 064/215 653_4142 YUGO 45, letnik 2/1988, prodam. « 78 462_4148 YUGO 46. letnik 1989, cena 4 300 DEM, prodam « 45 532 4150 LANCIA Y 10 FIRE, letnik 1986, prodam Triglavska 12. Drulovka, Kranj 4152 OPEL KADETT. letnik 1987. dobro ohranjen, prodam « 312 255 YUGO 55, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. « 312-255 4158 126 P, letnik 1990, kot nov, prodam. Vogljanska c. 32, Šenčur _4166 126 P, letnik 1980, registriran do 7/1993, prodam. « 41 -502 4174 126 P, letnik 1982, registriran do 7/1993, prodam. « 41-919 4175 NISSAN SANY 1.6 SLX, letnik 1987, prvi lastnik, prodam. « 213-025_4177 ZASTAVO 101, letnik 1979, poceni prodam. Ogled Grgič, Kamna Gorica 1/e 4185 ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam« 242-811_4200 R 5 CAMPUS, 5 vrat, letnik 1989/1990, cena 10.700 DEM, prevoženih 41.000 km, prodam. « 064/43-096, popoldan_4208 ZAPOSLITVE KAMNOSESTVO Kašper, Na kalu 16, NAKLO, tel.47-875,47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV POPUST ZA NAROČILA DO VELIKE NOČI KOLIČINE OMEJENE Iščem DELO na domu. 217-616 2771 Ostalo nam je še nekaj prostih mest. Pokličite « 328-265 3479 Firma iz Velike Britanije išče SODELAVCA za predstavljanje svetovne uspešnice.« 222-524 3607 Gostišče na Posavcu redno ali honorarno zaposli dve prijazni DEKLETI za strežbo v lokalu. Praksa zaželjena. Inf. v Gostišču 3811 ČISTILKA išče delo. Kuster, Zlato polje 3, Kranj 3975 Iščemo komercialne ZASTOPNIKE z lastnim prevozom za direktno prodajo« 633-181_4016 Iščem natančno ŠIVILJO. « 801 235_4049 Iščem ZASTOPNIKE za prodajo akviziterskega dela. « 064/733 463, po 8. uri_4050 Kvalificiranega MESARJA zaposlimo. Mesnica Dolhar, Koroška 26, Tržič,« 50 348 4059 Na področju Bleda zaposlimo prijetno DEKLE za delo v strežbi. « 47-122, int. 357, dopoldan 4061 ŠIVILJA išče delo na domu, serijsko. « 65-458_4070 Iščem spretne PLETILJE za ročno pletenje. « 48-067, popoldan, Jerneja 4073 Delo v strežbi dobi simpatična ŽENSKA « 325 265_4085 Honorarno zaposlim DELAVCA v lesni stroki. Pogoj je praksa. « 241 -281_4093 ŠIVILJA išče delo na domu. Nu-dim svoje stroje. « 620-827 4096 Ansambel iz Bohinja išče PEVCA -PIHALCA (trobilca) in PEVKO. « 723-456, popoldan 4100 Nudimo zaposlitev s stimulativnim načinom plačila in minimalnim OD 90O00 SIT « 76 622, po 18. uri _4109 Renomirano podjetje išče POTNI KA za pokrivanje frizerskih salo nov. Ponudbe pod Šifra: GORENJ SKA 4117 Nudimo redno ali honorarno delo. Plačilo tedensko Ponudbe pod Ši fra: MAJ_4118 Zanimiva prodaja, ugodno plačilo takoj! « 323 147, po 15 uri 4124 Lep zaslužek dobi POTNIK z last nim prevozom. « 325 678 4125 Iščem mlado, simpatično DEKLE za pomoč v strežbi. Ponudbe pod Šifra: OKOLICA KRANJA 4126 Iščem SLIKOPLESKARJA z večletno prakso. Prednost imajo nezaposleni. « 324-943, po 19. uri Honorarno zaposlimo več urejenih komunikativnih SODELAVCEV. « 325-106_4146 BUTIK DR honorarno zaposli DEKLE brez obveznosti. Reginčeva ul. 7, Kranj 4153 PRODAJALKA z znanjem nemškega jezika išče zaposlitev. « 81-607_4178 Honorarno zaposlim samostojno ŠIVILJO.« 310 048_4189 SESTAVLJANJE in PAKIRANJE voščilnic in kuvert na domu. Ti-kvič. Kropa 111/b 4193 ŽIVALI JARKICE, stare 12 tednov, prodam. Rozman, Križnarjeva 2, Stra-žišče 3522 PRAŠIČE, težke 140 kg, prodam. « 632-861_3523 Rjave JARKICE, stare 7 tednov, prodam. Oman, Zminec 12, Skofja Loka,« 621-475 3614 Mlade SKOBČEVKE, MIŠI, KAČO, AKVARIJE, KLETKE, ROZELO ugodno prodam « 76-342 3681 PRAŠIČE, težke od 30 do 40 kg, prodam.« 733-239 4047 TELIČKO simentalko, staro 3 mesece, prodam. Gomilar, Podhom 33. Zg Gorje 4069 Dobremu poznavalcu psov oddam PSIČKO, staro eno leto. « 061/273 132 4074 TELIČKO simentalko, staro 9 ted-nov, težko 110 kg, prodam. « 65-300 _4095 Angora MAČKA, vajen čistoče in otrok, prodam. « 215-391 4106 KRAVO simentalko, brejo 9 mese cev, prodam. Lipar, Voglje, Letališka^_4111 Pritlikave ŠNAVCERJE, črne, z rodovnikom, prodamo. « 216-524, po 20. uri 4113 PRAŠIČKE, stare 8 tednov, in PRA ŠIČA, težkega 150 kg, domače krme, prodam. Cerkljanska Dobrava 1.« 061/841 349_4123 TELIČKO simentalko, staro 2 meseca, prodam. « 66 954 4165 PUDLICO, čistokrvno, brez rodov nika, prodam. « 50 789 4173 KUNCE modri dunajčan, za rejo, prodam « 403 097 4182 TELICO simentalko prodam. Dro lec, Sidraž 1, Cerklje 4190 Težko TELICO v 9. mesecu brejosti prodam « 620 159 4199 PRAŠIČE, težke nad 30 kg, pro dam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, « 733 232 4205 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ANE DOLINAR p. d. Skavarjeve mame iz Dragočajne se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pa ga. Rozmanovi in ga. Zorovi, gospodu župniku in pevcem. Vsi njeni Dragočajna, 24. februarja 1993 ZAHVALA V 61. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama MARIJA GRIL Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali toliko lepega cvetja in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji življenjski poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Majdičevi in Onkološkemu inštitutu, dr. Jerajevi ter dr. Krečevi in osebju bolnišnice Golnik za lajtanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala tudi pevcem in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: mož Polde in sin Bojan z družino v imenu vsega sorodstva SLOVESNO OB STOLETNICI PLANINSKE ORGANIZACIJE Pred sto leti so na pobudo domoljubnih "piparjev" ustanovili slovensko planinsko društvo, katerega glavni namen je bil "ohraniti slovensko lice slovenskim goram". To je Planinski zvezi Slovenije, naslednici SPD, v celoti uspelo, je med nedeljsko svečanostjo v polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani poudaril slavnostni govornik, predsednik PZS Andrej Brvar. Opisal je razvoj množične organizacije, ki v 180 društvih združuje okrog 95.000 planincev, obenem pa skrbi za 163 postojank in 7000 kilometrov planinskih poti. Delo planincev vrsto let spremljajo uspehi vrhunskih alpinistov in humana pomoč gorskih reševalcev. Kot je v svojem nagovoru ocenil slovenski predsednik Milan Kučan, si zaradi teh tradicij sploh ni moč predstavljati življenja Slovencev brez hoje v gore. Ob visokem jubileju je podelil Planinski zvezi Slovenije Zlati častni znak svobode in vsem planincem zaželel uspešno nadaljevanje izročila iz preteklosti. Po proslavi so izročili slovesne listine PZS desetim članom, med njimi tudi trem Gorenjcem; Gregor Klančnik si je najvišje priznanje zaslužil za izjemen prispevek pri gradnji postojank in organizaciji, Janez Košnik za življenjsko delo na raznih področjih planinstva in Slavko Rajh za organizacijsko delo v PD Kamnik in MDO.i S. Saje - Foto: D. Gazvoda JAKA "LUKA NA *eD< DELAVc/ V devetih letih kar 3,5 milijona mark v žičnice Kranjska Gora Ce smo vlagali, hočemo biti delničarji! Kranjska Gora, 1. marca - Turistično društvo Kranjska Gora je posredovalo P°" budo za revizijo vložitve družbenega kapitala podjetja RTC v mešano podjetje Žičnice Jager Kranjska Gora. Menijo, da sta kraj in društvo vložila preveliko denarja v žičničarske naprave, da ne bi postali tudi delničarji. Kako se je vlagalo v žičnice: kot nepovratna sredstva ali kot udeležba na dobičku? Konferenca SKD v Kopru Uspešno prepričevanje Sobotna letna konferenca Slovenskih krščanskih demokratov, ki je potekala v Kopru, je bila v znamenju zlasti treh točk: predsednikovega poročila, sprejetja dopolnil strankinega Statuta in potrditve pogodbe o združitvi Narodnih demokratov in Slovenske gospodarske stranke k SKD oz. v Gospodarski forum pri SKD. (j M MM I ttftUtttt V prvem primeru je moral predsednik stranke Lojze Peterle vidno opravičevati strankin vstop v vlado, ko sta njegovemu poročilu še najbolj oponirala Vinko Demšar in Ciril Kolešnik. Prvi je vstop v takšno levo koalicijo imenoval kar kot kršenje moralnih načel, drugi pa je vodstvu očital, ker je sprejelo najtežja in najslabša ministrstva. Škofjeloški predsednik IS in predsednik obč. odb. SKD je tudi v imenu slednjega predlagal konferenci, da omogoči ustanovitev medstrankarske komisije za pripravo in ustanovitev nove in opozicijske stranke desnice. Po mnenju Rajka Pirnata pa je že sklep o združitvi ND s SKD kot samostojnega krila jedro za združevanje desnice. Ivan Oman je govoril o svojih naporih, da bi se že pred časom SKD pridružila tudi SLS. "Danes pa prihaja v to stranko vse več ljudi, ki vanjo ne sodijo. Ker nismo združeni, niso posledice tisti stan, ki mu je SLS predvsem namenjena." Dopolnjen statut zdaj omogoča tudi ustanovitev kril oz. frakcij, na sami konferenci pa je iz razprav udeležencev zaznati, da se bo morala poleg le-vosredinske socialne alternative oblikovati še desno krilo, čeprav se na konferenci zaradi komaj sprejetih dopolnil Statu- ta o njih še sploh ni razpravljalo. Odnos do ene pa verjetno ilustrira dogodek ob kandidaturi za v Svet stranke, ko je podpredsednik Franc Miklav-čič predlagal Janeza Poštraka in je predlog doživel kar dve intervenciji. Predsednik Peterle kandidaturi sicer ni nasprotoval, ni pa se strinjal s predlaga-teljevo formulacijo "progresivnih kristjanov", Vinko Demšar pa je brez obrazložitve izjavil, da kandidata (pri tajnih volitvah) ne bo volil. Z desetimi glasovi več je bila v Svet izvoljena sekretarka poslanske skupine SKD Vera Aljančič. Udeleženci so po prebiranju poročil Kmečke ženske in seniorske zveze ter MKD in Gospodarskega foruma zahtevali, da natančneje oblikujejo svoje programe. S predsednikovim dopolnilom je bila sprejeta Resolucija o političnem položaju v Sloveniji, program stranke za letos pa bo ob obilici predlogov pred sprejetjem usklajeval Svet in ustrezni organi. Za zaključek še predsednikov citat, ki je vendarle prepričal nasprotnike vstopa v vlado, namreč, je dejal Lojze Peterle: "Ce so koalicijski partnerji dobri, ni razloga, da bi ne bili zraven, če pa so slabi, je naša moralna dolžnost biti zraven, da ne bi drugi vsega pokvarili." J. P. Že pred leti se je TOZD Žičnica Kranjska gora izločila iz DO HTP Gorenjka, nato pa sta podjetje RTC Žičnice Kranjska gora in Jager ustanovila podjetje v mešani lastnini. Pred nedavnim pa se je pojavila pobuda, naj se preverijo sovlaganja v žičničarske objekte in naprave bivšega TOZDA Žičnice Kranjska gora v smislu lastninskega preoblikovanmja podjetij z možnostjo ustanovitve delniške družbe. Tudi Turistično društvo Kranjska gora je izvršnemu svetu naslovilo pobudo za revizijo vložitve družbenega kapitala podjetja RTC v mešano podjetje Žičnice Jager Kranjska Gora. Gre za to, da bi preverili - če se sploh da in če so dokumenti - koliko so v preteklosti razne zveze, društva, firme vlagale v kranjskogorske žičnice? Ali je šlo za združevanje dela in sredstev, kakšni so bili kreditni odnosi, ali je šlo za nepovratna sredstva? Sele potem, ko bi se vlagatelji sporazumeli, kakšna so bila vlaganja in kakšne pra- Obravnava proti Nagliču spet prekinjena Različni izjavi Kranj, 2. marca - Včeraj nadaljevana glavna obravnava na Temeljnem sodišču v Kranju proti še ne 19-letnemu Damjanu Nagliču, obtoženemu umora svojega 25-letnega strica Ljubomirja Marušiča v taverni nad Starim !Mayrjcm II. decembra lani, je znova prekinjena za nedoločen čas. Sodišče je namreč ugodilo prošnji Nagličevega zagovornika, naj obtoženca po sodnem izvedencu dr. Marku Skulju pregleda še drug izvedenec. Sicser pa je včeraj pred sodnim senatom pričal Damjanov brat Simon Naglic, ki je bil usodne noči v taverni, sodišče pa je soočilo tudi Damjanovo mamo Božo Naglic in Marušičevo prijateljico Nado Mencinger. Slednja je namreč sodišču zatrdila, da jo je Damjan po lanskem izlivu agresije nad njim, mamo in staro mamo v slaščičarni v prisotnosti mame Bože Naglic prosil, naj mu preskrbi pištolo, češ da bo z njo ubil strica. Nada Mencinger jc včeraj vztrajala pri tej izjavi, med tem ko jo je Boža Naglic na soočenju izpodbijala. Fnako jo je na soočenju z Mencingerjevo ostro zavrnil tudi obtoženi Damjan Naglic. • H. J. DOMUS razstavlja Sobne rastline Ljubljana, marca Od 3. do 10. marca bo v razstavnem prostoru DOM USA na Slovenski cesti 17 (zraven Uršulinske cerkve) izobraževalno-informati-vna razstava SOBNE RASTLI-NF. Opozorila bo na osnovne dejavnike, ki vplivajo na zdravo rast lončnic: substrate, gno- jila, sadilne in dekorativne po sode, cvetlične vodomete, sveti la, senčila, folije, dekorativni pesek, pribor za nego lončnic in podobno. Vsak dan bodo tudi predavanja, kot nega in /a ščita rastlin, o gojenju kaktusov, bonsajev in podobno Ra/ stava bo odprta vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 14. ure, v soboto pod 9. so 12. ure. • .1.1 Zborovanje loških gasilcev Skofja Loka, 2. marca - To soboto, 6. marca 1993, ob 18. uri bo v gasilskem domu na Trati občni zbor Občinske gasilske zveze Skofja Loka. Po poročilu predsedstva in njegovih organov o opravljenem delu ter razpravi udeležencev bodo razrešili sedanje vodstvo in izvolili nove organe. Sprejeli bodo tudi program Jela in finančni plan za letošnje leto ter določili delegate za kongres (iasilske zveze Slovenije. Srečanje bodo med drugim izkoristili za podelitev pri/nanj in odlikovanj. • S. S. Razlaga Zakona o socialnem varstvu Društvo upokojencev Kranj, Sekcija Ea kulturo vabi člane društva in druge upokoicmc na zanimivo predavanje oziroma razlago ZAKONA O SOCIALNEM VARSTVU. Predavanje bo v sredo, 10. marca 1993, ob 17. uri v veliki sejni dvorani Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Vstopnine ni! Predavala oz. razlagala bo gospa Fva Grašič. PI77 A K 1 Mu mu f%. DELOVNI ČAS VSAK DAN OD 8*° • 22°" |i K DRLJA OD 1 10Q • 22' vice, bi se lahko menili o možnostih za ustanovitev delniške družbe. Pri tem je zanimivo, da zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij pravi, da je podjetje, v katero so druge pravne osebe po zakonu o združenem delu združila, vložila ali prenesla sredstva z obveznostjo vračanja sredstev ali udeležbo na dobičku, morajo pred oblikovanjem po tem zakonu ta razmerja urediti s pogodbo. Iz podatkov, ki so jih zbrali pri Turističnem društvu Kranjska Gora naj bi v devetih letih vložili v sistem žičnic kar 3 milijona in pol nemških mark iz sredstev, zbranih v kraju in v občini! Vlagatelji zatorej utemeljeno pričakujejo, da se ta delež sredstev izkaže tudi v deležu delnic! Ob tem se pojavljajo tudi vprašanja nadaljnjega vzdrževanja poligona v Podkorenu, za katerega je veliko sredstev prispevala nekdanja telesno-kulturna skupnost. Skratka: na posebnem se-stanku naj bi se pomenili o dosedanjih vlaganjih v žičnice, v poligon in na osnovi tega uredili premoženjska razmerja !" se dogovorili o organizacijski spremembah v RTC Žičnice Kranjska Gora.« D. Sedej Za dan žena na Šmarno goro Planinska sekcija Pn Društvu upokojencev Kranj organizira za DAN ŽENA lep planinski izlet na Šmarno goro. Odhod rednega avtobusa z avtobusne postaje Kranj je v četrtek, 11. marca 1993, ob 8.20 uri. Zbrali se bomo ob 8. uri na avtobusni postaji. Iz Mednega bomo Vcfa čili na Šmarno goro, od koder je za 3 ure hoje. Izlet vodita Meta SparO" j vec in Srečo Mesaric, ki P * poročata lahko planinsko opremo. __ VEČNA LEPOTA IZDELKI IZ NARAVNEGA KAMNA MARMOR HOTAVLJE' po izjemno ugodnih cenah MARCA v Merkurjevih prodajalnah. Z Merkurjevo kartico zaupan)3, so izdelki MARMOR HOTAVLJE še 5% cenejši.