CEUE, 28. JANUARJA 1982 - ŠTEVILKA 4 - LETO XXXVI - CENA 8 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
TUDI RADIČ IN MOTOVILEČ
Kljub mrazu je bila celjska tržnica dokaj dobro založena.
Moč je bilo kupiti tudi radič po 100 din, motovileč in regrat
po 200 din, jajca od 7 do 8. kislo repo po 40 din itd. Primanj-
kuje pa južnega sadja.
T.TAVCAR
SLOVENSKE KONJICE
SEJALI BODO SPOMLADI
V jeseni so posejali le 843 hektarjev
Konjiškim kmetovalcem
je za pomlad ostalo yeliko
dela. V jesenski setvi so po
podatkih cenilcev posejali
843 hektarjev od skupno
2977 hektarjev njiv in vrtov.
Od tega je bilo 620 hektarjev
posejanih s pšenico (120 hek-
tarjev pogodbeno-vezanih),
63 hektarjev z ozimno ržjo.
142 hektarjev z ozimnim ječ-
menom in 18 hektarjev z ozi-
mnim ovsom. Takšne so šte-
vilke cenilcev, vendar v ob-
čini še niso vsi prepričani, če
so pravilne, saj se že o kme-
tijskih površinah pojavljajo
različni podatki.
V času pomladanske setve
bo torej treba posejati še
2134 hektarjev njiv in vrtov.
Za to bo potrebno približno
600 ton umetnih gnojil za
zemljišča v lasti združenih
kmetov in okoli 100 ton za
ostale lastnike zemljišč. Po-
godbe za nabavo umetnih
gnojil so že sklenili, z dobavo
pa zaenkrat še slabo kaže. S
semeni bo po zagotovilu do-
bavitelja vse v redu m bodo
v občini mesec dni pred pri-
četkom setve. Najslabše je še
z rezervnimi deli ^a kmetij-
sko mehanizacijo, saj ni moč
dobiti večine rezervnih de-
lov, tudi za kmetijsko meha-
nizacijo domače proizvodnje
ne.
Za izvedbo setve pšenice
so naročili tudi dva kombaj-
na. O pobudi republiškega
koordinacijskega odbora za
intenzivno rastlinsko proiz-
vodnjo, po katerih bi naj bili
kombajni premakljivi po ob-
činah, člani občinskega
koordinacijskega odbora in
Izvršnega sveta, ki sta obrav-
navala to problematiko, niso
bili ravno navdušeni. Dvomi
o dobrem poteku žetve na
tak način so upravičeni, saj
je žetev omejena na kratek
čas in res ne gre, da bi bil
kdo na vrsti šele na primer
novembra! Pa še nekaj se
jim je zataknilo - travnikov
in pašnikov v družbeni last-
nini, ki bi jih naj spomladi
posejali, v jeseni niso preo-
rali!
MILENA B. POKLIC
POHOD ŠTIRINAJSTE 82
SEDLARJEVO - LJUBNO
Mladi ponovno pred veliko preizkušnjo
Letošnji, že deveti tradi-
cionalni pohod po poteh
XIV. diviz je se bo pričel v
soboto, 6. februarja v Sedlar-
jevem v občini Šmarje pri
Jelšah, in zaključil 14. fe-
bruarja v Ljubriem ob Savi-
nji, v občini Mozirje.
Pohod je razdeljen na 4
etape. Tudi letos so mladi iz
občin Šmarje pri Jelšah in
Laškega izbrani za nosilce
prve etape pohoda od Sed-
larjevega do Gračnice. Nosil-
ci 2. etape so mladinci iz ob-
čin Celje, Slovenske Konjice
in Šentjur. Iz Gračnice bodo
mladi, skupaj z ostalimi ude-
leženci pohoda, krenili proti
Svetini, Dramljam in 10. fe-
bruarja prispeli v Dobrno.
Tretja etapa pohoda se bo
pričela istega dne z odho-
dom proti Stranicam in nato
do Paškega Kozjaka, kjer bo-
do pohodniki prenočili. No-
silci tega dela pohoda so
mladi iz občin Titovo Vele-
nje in Žalec. V četrtek, 11.
februarja zjutraj bodo udele-
ženci pohoda krenili proti
Visokem. Plešivcu, Grmadi
in Pristavi ter se ustavili in
prespali v Ravnah. Zadnja
etapa letošnjega pohoda po
poteh Štirinajste se bo priče-
la v petek, 12. februarja v Za-
vodjah. Pohodniki bodo na-
to krenili proti Zlebniku in,
pozno popoldne, prispeli v
Bele vode, kjer je predvide-
na prenočitev pred jutranjim
odhodom in nadaljevanjem
poti proti Smrekovcu, kjer
bodo udeleženci pohoda pre-
spali noč od 13. na 14. fe-
bruar. Tega dne bo kolona
krenila proti Rastkam in na-
daljevala pohod do zaključ-
ne postojanke v Ljubnem ob
Savinji. Nosilci zadnje etape
pohoda so mladinci iz obči-
ne Mozirje. Ves čas poti bo-
do pohod spremljale kultur-
ne prireditve, ki jih bodo na
posameznih delih pohoda
pripravili mladinci iz posa-
meznih občin, pohodniki pa
se bodo ustavili tudi pri vseh
spominskih obeležjih NOV.
V pohodu bodo sodelovali
tudi mladinci prostovoljci,-
ki so razporejeni v občinskih
enotah teritorialne obrambe
ter, seveda, tudi borci NOV
in člani občinsKih organiza-
cij Zveze rezervnih vojaških
starešin, ter mnogi drugi, ki
so se za ta pohod prijavili.
M. AGRE2
DRŽAVNO
PRVENSTVO V
CELJU
Sedmo državno prven-
stvo v rokometu za mla-
dince je RZJ kot organi-
zatorju zaupala Zavodu
Golovec Celje. Tako se
bodo v petek, soboto in
nedeljo mladi rokometaši
Aera Celje pomerili s pr-
vaki ostalih republik in
pokrajin: Lovčenom
(CG), Crvenko (Voj.), Tre-
pčo (Kos), Železničarjem
(Sr.), Krivajo (BiH), Spli-
tom (H) in Vardarjpm (M).
Mladinci. Celja so bili
na desedanjih prvenstvih
izredno uspešni, saj so tri-
krat osvojili naslov prva-
ka, trikrat pa so bili drugi.
KADETI LIBELE DRŽA VNI
PRVAKI
Mladi košarkarji Libele Celje so se te dni vrnili iz Skopja z
državnega prvenstva v košarki za kadete, kjer so osvojili
naslov državnega prvaka. Tega uspeha pred prvenstvom
verjetno niso pričakovali niti največji optimisti, saj so na
tem tekmovanju nastopili tudi igralci bolj znanih kluboV.
Košarkaši Libele so v predtekmovanju najprej premagali
ekipo Zadra 102:85 (43:32), zatem Bosno 94:88 (40:46) in
ekipo Crvene zvezde 83:82 (31:43). V finalni tekmi so se
srečali z domačo ekipo Rabotničkega, kjer so zrtiagali po
izredno dramatičnem zaključku igre. Domača ekipa je na-
mreč še nekaj sekund pred koncem tekme vodila z rezulta-
tom 76:75. Toda v zadnjih sekundah je Aleksander Govc
zadel koš in nato še iz prostega meta postavil končen rezul-
tat 78:76 (40:38).
Mladi celjski košarkarji so dokazali, da se dobro delo z
mladimi obrestuje in da se ni bati za nadaljni razvoj celjske
košarke. Seveda pa bo treba misliti tudi na tiste obrobne
stvari, ki niso vezane samo na košarkarsko igrišče.
Za ekipo Libele so nastopili: Dušan Ulaga, ki je dal na
vseh tekmah 20 košev, Aleksander Govc 88, Jurij Zdovc 26,
Stanislav Cvikl, Zvone Hudina, Matej Polutnik 53, Aleš
Radoševič 2, Robert Tomic 3, Aleksander Turk 78, Roman
Urbanija 29, Zoran Martič in Romeo Ličan 58. Ekipo vodi
trener Rudi Jerič.
MALO A VTOMOBILOV, MALO KUPCEV
Sobotni avtomobilski sejem si je kljub hladnemu vremenu ogledalo nekaj ljudi. Kupčiji
sta bili le dve. Zastavo 750 LE. staro sedem mesecev je starejši prodajalec prodal za 85 tisoč
din. Zastavo 101 staro nekaj več kot dve leti pa za 123 tisoč din. Največ pa je bilo
avtomobilov starejšega tipa.
T, TAVČAR
27. JANUAR-
40-LETNICA
IGMANSKEGA
POHODA
Vsako leto januarja, po
snegu in v mrazu, krenejo
kolone mladih preko Igma-
na. Tako bo tudi letos. Nekaj
sto mladincev, planincev,
vojakov in rezervnih voja-
ških starešin bo krenilo po
poteh svobode preko igman-
ske planine, po katerih so
pred 40. leti korakali borci
proslavljene Prve proleter-
ske narodnoosvobodilne
udarne brigade.
Nepozabni so spomini na
to zgodovinsko noč med 27.
in 28. januarjem. Sovražnik
se je z vseh strani približeval
izčrpanim partizanskim eno-
tam na Jahoimi. Nič manj
sovražno jim ni bilo vreme,
saj je temperatura padla na
minus 32 stopinj. Od mraza
so pokala tudi drevesa. Raz-
deljeni v dve koloni so kreni-
li partizani prek Igmana na
osvobojeno ozemlje proti
Foči.
Že sam začetek pohoda je
bil v mnogočem neobičajen.
Prehod skozi predmestje Sa-
rajeva pred sovražnikovim
nosom, čez progo, med bun-
kerji je bila prava predrz-
nost. Sovražnik je bil prese-
nečen in paraliziran, toda s
tem so partizani tudi raču-
nali.
Težave so se začele že pri
prvih vzponih. Mraz je priti-
skal in snežna odeja je bila z
vsakim korakom debelejša.
Slabo oblečeni, lačni in izčr-
pani so se borci premikali z
veliko težavo. Roke in noge
so jim odrekale poslušnost.
Orožje je zamrzovalo. Koža
je ostajala na njemu.
Kolona se je premikala vse
teže. Počitka ni bilo. Borci so
spali med pohodom, padali
in znova vstajali. Vsi so do-
bro vedeli, če bodo zaspali,
bodo tu ostali.
Po 18. urah pohoda je bila
premagana visoka, ledena
planina. Pa vendar niso ob-
čutili radosti, saj so v igman-
ski noči izgubili okoli 160
borcev in starešin. V fočan-
sko bolnišnico je bilo preme-
ščenih okoli 150 borcev.
Mnogim so z operacijo od-
stranili ozeble dele telesa.
Bolečino je skrivala pesem,
saj anestetikov niso imeli.
V Foči so sprejeli sporoči-
lo, ki jim ga je v imenu Vr-.
hovnega štaba poslal tovariš
Tito: »... radi bi izrazili priz-
nanje in pohvalo Prvi prole-
tarski narodnoosvobodilni
udarni brigadi, ki je v času
nemške ustaške ofenzive v
Bosni izvedla v največjem
mrazu sijajen premik in' s
tem onemogočila sovražni-
kove načrte za obkolitev. Po-
sebno priznanje in pohvalo
zaslužijo tisti borci brigade,
ki jim je mraz prizadejal naj-
večje bolečine in so pri tem
pokazali veliko samoodpo-
vedovanja in junaštva-' - je
pisalo v sporočilu.
Po kratkem premoru j^
kolona nadaljevala svojo
pot. Za njo so ostajale zma-
ge. Ostale so tudi Titove be-
sede o igmanskem maršu, ki
je v zgodovini zabeležen kot
veličasten podvig.
J. PETROV
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 28. januar 1982
FRANCE POPIT JE SPREMLJAL SEJO OK ZK ŠENTJUR
VEČ POZORNOSTI KMETIJSTVU!
Krepiti odnos do deta in odgovornosti
Decembra v minulem letu
se je na obisku v šentjurski
občini mudila delovna sku-
pina Centralnega komiteja
Zveze komunistov Sloveni-
je, vodil jo je Ivan Križnar, ki
je obiskala nekatere delovne
organizacije in ocenila idej-
no-politične, družbeno-eko-
nomske, samoupravne in po-
litične razmere v občini
Šentjur. Poročilo o tem obi-
sku je bilo podano v četrtek,
21. januarja na razširjeni seji
občinske konference ZK
Šentjur, ki se je je poleg de-
lovne skupine udeležil tudi
predsednik slovenskih ko-
munistov Franc Popit.
Uvodno poročilo je podal
predsdnik OK ZK Šentjur
Bogdan Knez, ki je med dru-
gim dejal, da pomeni obisk
delovne skupine močno sti-
mulacijo za nadaljne delo
komunistov v celotni občin-
ski organizaciji. Zvezo ko-
munistov čaka v letošnjem
letu kongresov veliko .po-
mebnih in odgovornih na-
log.
K razpravi o poročilu de-
lovne skupine CK ZKS so se
najprej oglasili komunisti iz
Alposa. Dejali so, da so kriti-
ko sicer vzeli za pozitiven na-
potek za delo v prihodnje, a
da je ocena vendarle podana
preostro glede na druge. Pri
svojem delu bodo več pozor-
nosti namenjali enotni poli-
tični aktivnosti na nivoju de-
lovne organizacije, skušali
bodo okrepiti vrste zveze ko-
munistov z delavci iz nepo-
sredne proizvodnje in najti
pot zaupanja do njih.
Razprava je bila usmerje-
na tudi v razvoj kmetijstva v
občini in v problematiko
kmetijske predelave in klav-
ne industrije. Izpostavljen je
bil tudi problem planiranja
in financiranja krajevnih
skupnosti. Veliko delavcev
se iz šentjurske občine vozi
na delo drugam, v druge ob-
čine, problem domicilnega
zbiranja sredstev pa se vleče
iz leta v leto.
Tovariš Popit je ob koncu
pohvalil partijsko vodstvo za
aktivnosti, ki jih razvija, dal
pa je vrsto napotkov za delo
na vseh področjih. Dejal je,
da se morajo v občini znebiti
obremenjenosti nerazvitih in
z lastnimi silami iskati poti
do hitrejšega razvoja. Vidi
jih predvsem v kmetijstvu,
ne samo v pospešenem indu-
strijskem razvoju. Prednost-
na in ne podcenjevana pano-
ga mora postati prav kmetij-
stvo, saj so v občini vse pri-
rodne danosti za večjo kme-
tijsko proizvodnjo. Veliko
bo še potrebno narediti v
smislu združevanja dela,
zemlje in sredstev. Dohodek
od kmetijstva lahko pripelje
občino med razvite. Kmetij-
stvo je treba intenzivirati in
graditi na že dobro zastavlje-
nih rezultatih in usmeritvah.
Problem v kmetijstvu so ce-
ne, ki so odraz med družbe-
nim in privatnim sektorjem,
saj je privatni sektor domi-
nanten in enostavno odreja
cene. Površine v družbenem
sektorju je potrebno inten-
zivno obdelovati, sicer bomo
postali žrtve monopola pri-
vatnih pridelovalcev in poli-
tika cen se bo spet vrtela v
začaranem krogu. Na tem
področju je treba graditi in
uresničevati stabilizacijo.
Med kmeti v šentjurski obči-
ni ni nobenega člana Zveze
komunistov in temu ne mo-
rejo biti vzroka verski pred-
sodki, je dejal France Popit
in poudaril da morajo komu-
nisti v občini poskrbeti tudi
za članstvo iz vrst kmetov.
Dotaknil se je tudi vprašanja
zdomcev. Omogočiti jim je
treba vrnitev v domovino, da
bodo potem v različnih kra-
jih in vaseh vlagali svoj kapi-
tal v drobno gospodarstvo.
Skratka, komunisti morajo
biti povsod, na vseh področ-
jih v prvih vrstah in si graditi
zaupanje med delavci in
kmeti. Delavci morajo biti
dobro informirani o vsem,
zato morajo biti vse družbe-
nopolitične organizacije, s
partijo na čelu, obrnjene k
njim. Potem ne bo prihajalo
do problemov kakršen je na-
stal v Alposu. Odnos do dela
in odgovornosti je potrebno
krepiti na vsakem koraku in
ga privzgajti že v mladem
MATEJA PODJED
ZAKAJ TAKO
NIZKA
PRODUKTIVNOST
DELA
Zadnja analiza o stanju pro-
duktivnosti dela v drža vi, ki jo
je pripravil zvezni zavod za
družbeno planiranje kaže, da
imamo sicer potencialna sred-
stva - opremo, kapacitete, zna-
nje, kadre in podobno - za večjo
produktivnost, toda tega
praksi ne izkoriščamo v glav-
nem zaradi subjektivnih slabo-
sti.
Aktivnega prebivalstva je pri
nas okrog 41%. V primerjavi z
drugimi razvitimi deželami je
to ugodno, ugoden pa ni »razpo-
red« te zaposlenosti po dejavno-
stih. Od celotnega števila zapo-
slenih v družbenem sektorju de-
la v neproizvodnih dejavnostih
40% ljudi, v industriji pa le 38%.
V svetu je to drugače, zato je v
industriji produktivnost trikrat
večja.
Od konca vojne je v državi di-
plomiralo 730.000 študentov,
doktoriralo pa je 1000 ljudi. Sa-
mo v zadnjih 10 letih je magi-
striralo okrog 18.000 strokov-
njakov, število znanstvenikov
znanstveno raziskovalnega ka-
dra pri znanstveno raziskoval-
nih in razvojnih organizacijah
se je povečalo z 8000 na 27.000
ljudi. Deležšolanega in strokov-
nega kadra v celotnem številu
zaposlenih seje močno povečal,
toda ta človeški potencial neu-
strezno izkoriščamo - samo ne-
kaj nad polovico strokovnjakov
(po neki anketi GZJ iz I. 1980)
opravlja dela za katera so se
usposobili. \iti kadrov, niti
znanja, niti delo vnega časa ne
izkoriščamo na najboljši način,
kar pogojuje tudi neustrezna
kadrovska politika in slaba no-
tranja organizacija dela v mno-
gih delovnih kolektivih.
Podobno sliko kažejo tudi
drugi kazalci, npr., da je usoden
vpliv izvengospodarskih dejav-
nikov na razširjeno reprodukci-
jo - nad 50% sredstev zanjo je v
bankah in družbenopolitičnih
skupnostih namesto pri združe-
nem delu, da se za investicije in
druge odločitve odločajo pre-
težno izven gospodarstva, odgo-
vornost in posledice pa nosijo
delavci, da imamo strukturno
neusklajenost, zaostajanje v
proizvodnji energije, v prometu
in predimenzionirano predelo-
valno industrijo, neustrezno re-
gionalno delitev dela itd.
BORBA
STANISLA V ROZENSTEIN
Mnogi ga bolj poznajo
kot Slavka, toda vsi, kot
izredno delavnega člove-
ka, ne samo kot sekretar-
ja izvršnega sveta občin-
ske skupščine Mozirje,
marveč tudi kot ugledne-
ga družbenopolitičnega
delavca v občini in kra-
jevni skupnosti Rečica ob
Savinji.
Domačin, ki se je svoje-
mu okolju zapisal že te-
daj, ko je kot študent na
pravni fakulteti v Ljublja-
ni sprejel štipendijo iz
združenih sredstev. Po
diplomi na fakulteti in
odslužen ju kadrovskega
roka se je aprila 1978. leta
zaposlil kot pripravnik.
Postal je sekretar izvršne-
ga sveta občinske skup-
ščine, in to je še danes.
Ljudje ga imajo radi,
ker je že kot novinec na
prvem delovnem mestu
našel dober stik z njimi, s
prepričljivo in odkrito be-
sedo. »To delo se ne zače-
nja in končuje samo tu v
hiši, v pisarni, marveč se
nadaljuje tudi na terenu,
v organizacijah združene-
ga dela, v krajevnih skup-
nostih, v družbenopolitič-
nih organizacijah...«
Kot diplomirani prav-
nik se je srečal tudi z or-
ganizacijo nudenja prav-
ne pomoči občanom.
Zaenkrat je ta oblika
omejena le na nudenje
pravnih nasvetov, še na-
dalje pa seveda ostajajo
odprte druge oblike kot
sestavljanje raznih vlog,
zastopanje občanov na
sodišču in podobno.
»V občini nimamo te-
žav zaradi kriminalitete,
smo pa bolj znani kot
pravdači. Sicer pa je v
tem veliko drobnih za-
dev, kot mejni spori, mo-
tenje posesti in podobno,
ki bi jih lahko rešili ne
samo na poravnalnih sve-
tih, marveč tudi z več do-
bre volje med ljudmi. <<
Kot predsednik komisi-
je izvršnega sveta za
zmanjšanje družbene re-
žije se je srečal z mnogimi
vprašanji, tudi gledanji
na ta problem.
»Skoda, da mnogi po-
slovodni organi te akcije
niso prav razumeli. Ne
gre za zmanjšanje števila
delovnih mest v naprej,
marveč za boljše delo,
boljšo organizacijo na
vseh ravneh in vselej. Za-
to to ni enkratna akcija,
marveč stalna in po-
membna družbena na-
loga.«
Da, Stanislav Rožen-
stein živi in dela tudi v
svoji krajevni skupnosti.
Tu je življenje močno raz-
gibano in če so tudi zdajš-
nja prizadevanja kraja-
nov obrnjena v popolno
osnovno šolo, ni čudno. V
njej vidijo, tako tudi Sta-
nislav Rozenstein, nov
vzvod za oživitev dela in
življenja na svojem ob-
močju.
M. BOŽIČ

KOMENTAR
VEZIVO V STRATEGIJI
REVOLUCIJE
Spremembe statuta celjske, kot tudi drugih občin na
našem območju. predvide\-ajo ustanavljanje s\-etov
občin, ki jih doslej ni bilo in bi najbolj posplošeno
rečeno bili po svojem pomenu in delu podobni .^vetu
federacije, oziroma republike.
V obrazložitvi sprememb statuta (Delegatov poroče-
valec 22) je cilj tega bodočega telesa obrazložen. Toda
najbrž ni cilj predvsem ta. da del udeležencev NOV.
nekdanjih akti\-istov in revolucionarjev potrebuje stik
s kolektivnimi vodstvi samoupravnih in političnih or-
ganizmov občini. Bolj kot to utegne biti pomembno,
da dragocene izkušnje teh ljudi morejo močno koristiti
pri obvladovanju v kratkoročnosti mandato\- postav-
ljen ciljev in nalog, ki ijnajo prej kot n^videz dnevne,
vsakdanje politične prakse. Gre torej tudi /a soočanje
dnevne prak.se in taktike v razsežnosti strateških ci-
ljev. Ker gre za posvetovalno telo. za skupino ljudi, ki
tudi ne bodo obremenje\'ali proračiuia. ni strahu, da bi
se rojeval nov center moči in odločanja.
Predvsem ni treba svetov občin razumeti kot izrazito
borčevski, aktivistični in kdo ve kakšen organ še. Jutri
vseh teh ne bo več in bodo prišli drugi z dolgoletnimi
izkušnjami kot prenašalci tradicije v strategijo prihod-
njosti. Pravtako ni treba pričakovati, da bi bil s\'et
občine kak.^en -koncilj modreceV '. svet .^^tarešin ah kaj
podobnega. čepra\' od \'sakega nekaj le utegne biti.
Kako koristno morejo iskušnje pomoči praksi, ko ven-
dar vemo. da po načelih diiilektike ničesar ne izum-
ljamo na no\'o. da je včeraj.šnje v jutrišnjem, vendar na
novi ravni in spoznanji.
In še nekaj! Kdor je bil večji del življenja navajen
politično misliti, ne bo odnehal tudi ko mu za napore
političnega mandata zmanjka moči. Ali ni povezanost
v obliki s\ eta občine manjša možnost za razhajanja, ki
na daljši čas lahko ima za posledico takoimenovani
generacijski koflikt...
... in i' dinamični družbi, kot je naša. oblik aktivno-
sti. zlasti če niso predrage, ni nikoli pre\'eč.
JURE KRASOVEC
MLADI VRBOVČANI V GOSTEH
Tole je skupinska slika pred odhodom cicibanov iz Vrbovca. Otroci iz pobratene občine
Vrbovec so letovali teden dni na laškem Šmohorju. se sankali, smučali, vriskali in prepe-
vali. Za prijetno bivanje so poskrbeli tudi člani planinskega društva Liaško. Polni prijetnih
vtisov in spominov, so v ponedeljek zapustili Smohor in se poslovili od laških vrstnikov.
M. A.
OBISK IZ
KUMROVCA
Skupina slušateljev po-
litične šole »Josip Bro/.
Tito < i/. Kumrovca je bila
včeraj na delovnem obi-
sku v občini Šmarje pr
Jelšah.
Dopoldne so si ogledali
proizvodne zmogljivosti
v šmarski občini. Z ak-
tualnim gospodarskim in
družbenopolitičnim živ-
ljenj v občini jih je na obi-
sku v delovni organizaciji
Bohor-Mestinje. seznanil
predsednik skupščine
občine Darko Bizjak.
Popoldne so si slušate-
lji ogledali kulturni dom,
knjižnico in prostore Ra-
dia Šmarje. S predstavni-
ki socialistične zveze in
Radia Šmarje so se pogo-
varjali o informativni de-
javno^i'V občini.
VVE
S SKUPŠČINE OTROŠKEGA VARSTVA LAŠKO
LETOVANJA IN PREVOZI
Kako bo z vrtcem v Radečah?
Delegati skupščine občin-
ske skupnosti otroškega var-
stva Laško so v ponedeljek,,
na seji skupščine, sprejeli
več pomembnih odločitev za
nadaljnji razvoj predšolske
vzgoje in varstva v občini.
Sprejeli so predlog jzraču-
na ekonomske cene otroka v
TOZD VVZ Laško za letoš-
nje leto ter sklep o višini de-
narnih pomoči in dohodkov-
nih pogojih v letu 1982. Zata-
knilo se je le pri sklepanju o
sprejemu dopolnjenega sa-
moupravnega sporazuma o
ustanovitvi občinske skup-
nosti otroškega varstva La-
ško, saj je o njem razpravlja-
la le tretjina ustanoviteljev te
skupnosti.
Na seji skupščirt^ je bil
sprejet tudi dogovor o kori-
ščenju zmogljivosti planin-
skega doma na Šmohorju, ki
je last planinske društva La-
ško. Dogovor je bil sprejet v
zvezi s samoupravnim spora-
zumom, ki so ga pred krat-
kim sklenile izobraževalna
skupnost in skupnost otro-
škega varstva Laško ter sa-
moupravna interesna skup-
nost otroškega varstva pred-
šolske mladine iz pobratene
občine Vrbovec, po katerem
bodo otroci iz Vrbovca leto-
vali pozimi na laškem Šmo-
horju, laška predšolska in
šolska mladina pa poleti v
domu Saveza dječje zaštite
Vrbovec v počitniškem do-
mu v Nerezinah na Malem
Lošinju. Planinsko društvo
Laško je pri tem pokazalo
veliko razumevanja pri izme-
njavi počitniških zmogljivo-
sti z občino Vrbovec.
Postavljeno je bilo tudi de-
legatsko vprašanje, kako or-
ganizirati prevoz predšol-
skih otrok iz oddaljenega
Debra v vrtec, ki je v centru
Laškega. Rešitev tega pro-
blema so delegati videli edi-
nole v povezavi in sodelova-
nju z delovnimi organizacija-
mi. hišnimi sveti in otroškim
vrtcem. V praksi bi to izgle-
da lo tako, da bi se otroci v
jutranjih urah zbrali v skup-
nem prostoru stanovanjske-
ga bloka v Debru, nato pa b:
jih manjši avtobus, ot
spremstvu vzgojitelja, pripe
Ijal v vrtec, ob 15. uri pa b
otroke zopet pripeljala naza,
v Debro. kjer bi jih prevzel
starši.
Glede na pereč problen
organiziranega otroškegi
varstva v Radečah, je bila ra
zumljiva pripomba delega
tov. da naložba v Kolenoven
grabnu v Radečah prepočas
napreduje, oziroma da, zara
,di sprejete občinske investi
cijske politike sedaj stoj
Morda bi bilo ob tem probk
mu le treba razmišljati o terr
da se začeta naložba, vser
stabilizacijskim zagatar
navkljub, letos le nadaljuje
MARJELA AGRE:
št. 4 - 28. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
USPOSAB-
LJANJE ZA
SLO IN DS
Od 1. februarja do 15.
aprila bo po vseh krajev-
nih skupnostih celjske
občine pouk za vse delov-
ne ljudi in občane s po-
dročja SLO in DS, ki ga
pripravlja Občinski se-
kretariat za ljudsko
obrambo pri Skupščini
občine Celje.
Obrambno in samoza-
ščitno usposabljanje de-
lovnih ljudi in občanov za
naloge SLO in DS je de-
javnost posebnega druž-
benega pomena in je se-
stavni del družbenopoli-
tičnega izobraževanja ter
delovanja v naši samou-
pravni socialistični skup-
nosti. Zastavljeno mora
biti tako. da razvija
obrambno zavest in
vzpodbuja samozaščitno
pripravljenost vsega pre-
bivalstva.
Letošnji program obse-
ga štiri teme: delovanje
družbenopolitičnega in
družbenoekonomskega
sistema v krajevni skup-
nosti in temeljni organi-
zaciji združenega dela v
vojni ter drugih izrednih
razmerah, oklepna sred-
stva in vodenje boja proti
njim, mobilizacija v ra-
zličnih pogojih in diver-
zantsko delovanje. Prvi
dve temi bosta občanom
posredovani v obliki pre-
davanja, ki bo trajalo po
tri šolske ure, medtem ko
bodo tretjo in četrto temo
(Mobilizacija v različnih
pogojih in iDiverzantsko
delovanje) občani indivi-
dualno preučili iz decem-
brske številke revije Naša
obramba, katero je Ob-
činski sekretariat za ljud-
sko obrambo naročil za
vsa gospodinjstva v obči-
ni Celje.
Pouk (to je triurno pre-
davanje) je obvezen za
vse občane od 16. do 60.
leta starosti (moški) oz.
do 55. leta starosti (žen-
ske) in to ne glede na nji-
hovo razporeditev v se-
stavine SLO in DS. Po
odredbi republiškega se-
kretarja za ljudsko
obrambo pa so letos opro-
ščeni predavanj vsi redni
učenci oz. študenti šol
vseh stopenj, izvenšolska
mladina, za katero Občin-
ski sekretariat za ljudsko
obrambo organizira pouk
obrambe in zaščite ter
vsi, ki so odslužili vojaški
rok.	T.VRABL
UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STANOVANJ
SAMO TOČKE NISO OSNOVA
Stanarino določajo na podlagi veljavnih normativov
Številni občani celjske občine, pose-
bej tisti, ki stanujejo v družbenih'sta-
novanjih, so marsikje postavljali vpra-
šanja, zakaj je potrebno ponovno toč-
kovanje stanovanj in kakšen vpliv bo
imelo točkovanje na plačevanje stana-
rine. Na ti dve vprašanji so nam po-
skušali čim bolj izčrpno odgovoriti na
Samoupravni stanovanjski skupnosti
občine Celje.
Od začetka lanskega leta je v veljavi
nov Zakon o stanovanjskem gospo-
darstvu, ki med drugim določa tudi
ugotavljanje vrednosti amortizacije in
revalorizacije stanovanj. Med drugim
je naložil Republiškemu komiteju za
varstvo okolja in urejanje prostora,^da
v roku treh mesecev po uveljavitvi'za-
kona predpiše merila in način za ugo-
tavljanje vrednosti stanovanj in stano-
vanjskih hiš ter sistem točkovanja.
Oba izvedbena akta je komite izdal,
seveda pa se je ugotavljanje vrednosti-
stanovanj po uveljavljeni zakonodaji
spremenilo, prav tako pa se je spreme-
nil tudi sistem točkovanja stanovanj.
V čem so torej bistvene spremembe
med doslej veljavnim in novim, siste-
mom ugotavljanja vrednosti stano-
vanj?
tavlja vrednost, ki je osnova za izračun
stanarine, vendar pa se tisti del vre-
dnosti, ki predstavlja stanarino, določi
na osnovi normativov za določanje sta-
narin. Ti normativi pa so: amortizacija
stanovanj in stanovanjskih hiš, mini-
malni normativi vzdrževanja stano-
vanj in stanovanjskih hiš, normativi za
upravljanje stanovanj in stanovanj-
skih hiš in funkcionalni stroški in stro-
ški opreme za civilno zaščito.
Poleg tega pa sprejeta metodologija
za določanje stanarin posebej oprede-
ljuje, da se do leta 1985 upošteva povi-
ševanje stanarin skladno s sporazu-
mom o temeljih plana. To pa pomeni,
da se bodo stanarine v globalu gibale
znotraj dogovorjenih meja za obdobje
do leta 1985, torej naj bi letno rasle za
25,7% oziroma manj, če bo tako nare-
kovalo usklajevanje politike cen.
Seveda pa bo prišlo do določenega
odstopanja zlasti v primerih, ko^re za
velike stanovanjske površine, ki so bi-
le doslej močno reducirane, ali pa v
primeru drugih ugotovljenih spre-
memb v zvezi z opremljenostjo ali po-
vršino stanovanja.
DAMJANA STAMEJClC
Bistvena sprememba je pri ugotav-
ljanju uporabne stanovanjske površi-
ne. K površini stanovanja se poleg sta-
novanjskih prostorov vključujejo tudi
pomožni prostori (balkoni, lože, tera-
se, kleti, garaže) z reducirano površi-
no. Ob tem pa je odpravljeno reducira-
nje celotnih stanovanjskih površin v
starejših velikih stanovanjih. Tudi pri
ugotavljanju števila točk je nekaj spre-
memb v tem, da je sistem poenostav-
ljen tako, da so številni elementi toč-
kovanja združeni v štiri skupine, ki se
ovrednotijo z določenim številom
točk. To je tudi razvidno iz obrazca za
ugotavljane vrednosti stanovanj.
Z novim sistemom točkovanja je si-
cer vsako stanovanje ovrednoteno z
večjim številom točk, kar pa ne pome-
ni, da se bo v enakem razmerju pove-
čala tudi stanarina. Ugotavljanje vre-
dnosti-stanovanj je namreč odvisna tu-
di od vrednosti točke, ki se ugotavlja
na osnovi kvadratnega metra novo
zgrajenih stanovanj in povprečnega
števila točk teh stanovanj. Zlasti pa to
ne pomeni povečanja stanarin v ena-
kem razmerju s povečanjem števila
točk. Res je, da se s točkovanjem ugo-
V nedeljo, 31. januarja
se bomo spominjali po-
membnega datuma, ki se-
ga v leto 1946. Tedaj smo
namreč sprejeli novo
ustavo, kjer je bilo zapisa-
no. da je FLRJ zvezna dr-
žava republikanske obli-
ke vladavine, da je skup-
nost enakopravnih naro-
dov z lastno državnostjo
republik, da je država
ljudske demokracije kot
oblike diktature proleta-
riata z elementi ljudske
oblasti, enotne oblasti, z
demokratičnim central iz
mom. svoboščinami in
dolžnostmi. Sredstva pro-
izvodnje so državna last-
nina (splošno ljudsko
premoženje), lastnina je
tudi zadruž.M, zasebna pa
je kontrolirana. V ta čas
sodi tudi agrarna reforma
po načelu zemljo kmetom
in nacionalizacijo. Organi
oblasti so ljudske skup-
ščine (zvezni svet in svet
narodov), skupščina ima
prezidij, republiške skup-
ščine pa so enodomne. V
LR Srbiji sta A P Vojvodi-
na in Kosmet, oblasti z
\ oblastnim odborom.
V___ y
MOŽNI KANDIDATI ZA VODILNE FUNKCIJE V OBČINAH
CEUE
Za predsednika občinske
skupščine je evidentiran Edi
Stepišnik, direktor DO MPI
pri SOZD Merx, za neprofe-
sionalnega podpredsednika
občinske skupščine iz go-
spodarstva Dani Podpečan
iz Cinkarne Celje in za ne-
profesionalno podpredse-
dnico občinske skupščine s
področja družbenih dejavno-
sti Anka Aškerc, direktorica
Zavoda za spomeniško var-
stvo. Za predsednika zbora
združenega dela je evidenti-
ran Jože Mešle iz Ingrada, za
predsednico zbora krajevnih
skupnosti Vera Cernič iz
Ljubljanske banke - SB Ce-
lje, za predsednika družbe-
nopolitičnega zbora Peter
Sprajc, upokojenec iz Celja.
Za profesionalnega pred-
sednika izvršnega sveta je
evidentiran Zvone Hudej iz
Aera.
LAŠKO
Za opravljanje najodgo-
vornejših družbenih in sa-
moupravnih funkcij v Skup-
ščini občine Laško so evi-
dentirani naslednji možni
kandidati: Srečko Šentjure,
predsednik KPO TIM La-
ško, Cveto Knez, sekretar
komiteja OK ZK Laško, To-
ne Brilej, direktor ROD Ra-
deče Franc Lipoglavšek,
predsednik OSS Laško, Jože
Kraševec, direktor VIO La-
ško, Jakob Kolman, direktor
veterinarske postaje Laško,
Janez Pešec, ravnatelj OS
Radeče in Srečko Brilej,
predsednik^-IS SOB Laško,
za predsednika Skupščine
občine Laško, Anica Perše,
pomočnica ravnatelja OS
Rimske Toplice, za podpred-
sednika Skupščine občine
Laško.
Bojan Košek, ekonomist v
Pivovarni Laško, Maks Ško-
da, vodja proizvodnje v
TOZD Muflon Radeče, za
predsednika zbora združe-
nega dela Skupščine občine
Laško.
Jure Jan, vodja skupnih
služb SIS Laško, Karel Kav-
šek, ekonomist v Papirnici
Radeče, za predsednika zbo-
ra krajevnih skupnosti
skupščine občine Laško.
Rudi Grosar, upok. direk-
tor TOZD Bor Laško, Ro-
man Mavri, pravnik v TIM
Laško, za predsednika druž-
benopolitičnega zbora
skupščine občine Laško.
Cveto Knez, Srečko Sent-
jure, Jože Sadar, ekonomist
v Pivovarni Laško, Daniel
Hočevar, in Ludvik Sotlar
iz Papirnice Radeče. Ivo
Bračun, član KPO TIM La-
ško, Drago Košak, ekono-
mist LB enota Laško, Bojan
Košak, Matevž Kolar, vodja
službe družbenih prihodkov
občine Laško, - za predsed-
nika izvršnega sveta skup-
ščine občine Laško.
SLOVENSKE KONJICE
Za profesionalnega pred-
sednika skupščine občine
Slovenske Konjice je evi-
dentiran Tone Turnšek, se-
danji predsednik, za nepro-
fesionalnega podpredsedni-
ka Maks Brečko, sedaj se-
kretar Občinske konference
ZK, za predsednico zbora
združenega dela Majda Gro-
legar vodja pravne službe iz
delovne organizacije Konus,
za predsednika zbora krajev-
nih skupnosti Tone Leban,
sekretar Občinske zdrav-
stvene skupnosti iz KS Vita-
nje, za predsednika družbe-
nopolitičnega zbora pa Jože
Košir, predsednika Občin-
skega sveta ZSS.
Kandidata za profesional-
nega predsednika izvršnega
sveta še niso evidentirali.
ŠENTJUR
V občini Šentjur so evi-
dentirali za predsednika
skupščine občine Petra
Kneza, direktorja TOZD
TOK Kmetijski kombinat, za
predsednika Franca Kodri-
ča iz prodaje pri Slovenija-
les, Babno, za predsednika
Izvršnega sveta Ivana Jagra,
sekretarja iz Tola.
Za podpredsednika Izvrš-
nega sveta šo evidentirani
štirje kandidati, in sicer: Sla-
va Kovačič, učiteljica iz Po-
nikve, Stane Flander, inže-
nir iz Alposa, Milan Košar,
načelnik oddelka za notranje
zadeve, Sergej Šešerko,
predsednik komiteja za pla-
niranje. Za predsednika zbo-
ra združenega dela je eviden-
tiran Rado Marot, inženir iz
Alposa, za podpredsednika
zbora združenega dela Anto-
nija Vrečko, iz LIP Bohor
Šentjur, za predsednika zbo-
ra krajevnih skupnosti Jože
Žnidar, programer iz EMO,
za podpredsednika zbora
krajevnih skupnosti Vinko
Petelinšek, ravnatelj osnov-
ne šole za Planini, za pred-
sednika družbenopolitične-
ga zbora Ludvik Bevc, vodja
blagovnice Šentjur in za
podpredsednika družbeno-
političnega zbora Nevenka
Cmok, ravnateljica Kmetij-
ske šole Šentjur.
>' VOJNI«VLAKI MORAJO VOZITI
To je bil osnovni motto na enajsti seji Medobčinskega
koordinacijskega odbora za povezovanje občin SR Slove-
nije, ki sodelujejo v manifestaciji Vlaka Bratstva in enotno-
sti. Ta vlak je po vojni (letu 1941) začel ponovno voziti leta
1961, do lani pa je peljal štirinajstkrat. Petnajsti vlak bo tako
pripeljal nekdanje gostitelje slovenskih izgriancev iz Srbije
v Slovenijo predvidoma 3. junija prihodnje leto, vrnil pa se
bo 7. junija 1982.
Veliko je bilo pripomb na to, KDAJ naj vozi vlak! Splošno
mnenje je obveljalo, da naj ta tradicija ostane na vsaki dve
leti, torej, tako, kot je bilo doslej.
Pri organizaciji vlaka sodeluje iz Srbije 30 občin, šest pa je
takšnih, ki želijo sodelovanje s slovenskimi občinami okre-
piti. Iz Slovenije je pri vlaku prisotnih 29 občin.
Na zadnji seji so tudi izvolili novo vodstvo tega odbora za
področje Slovenije. Namesto dosedanjega predsednika Go-
razda Mazeja iz Maribora bo v naslednjem obdobju to delo
opravljal JOZE VEBER iz Celja, sicer predsednik Medob-
činskega sveta SZDL. Podpredsednika sta VASJA LAVRIC
iz Maribora in JANKO ŽEVART iz Celja, medtem ko bodo
tretjega podpredsednika (iz Gorenjske, kjer bodo prvič usta-
novili zaradi lažje in boljše organizacije tudi svoj pododbor!)
in sekretarja izvolili kasneje.
Plakete Vlaka Bratstva in enotnosti so drugič (prvič so jih
podelili leta 1980) dobili: 2TO Tozd za promet v Mariboru,
DO Aurea Celje, Džuro Džakovič iz Maribora in Stane
Krajnc iz Mozirja, listine pa »Služba za poslove specializira-
nih vozova« v Beogradu, Tovarna vagonov B. Kidrič v Mari-
boru, Zavod za rehabilitacijo invalidov Bodočnost iz Mari-
bora, Mestna konferenca SZDL Beograd, Ivan Dolničar,
Franc Kopitar, Miloš Nikolič in Jože Kumer iz Mozirja.
Zadnji seji, ki je bila v Celju, sta prisostvovala tudi predstav-
riika ustreznega odbora iz SR Srbije. Staro in novo vodstvo
si je bilo enotno: »vojni« vlaki morajo voziti tudi v miru,
Kajti so del poroštva za nadaljevanje vsega lepega, kar je bilo
stkano med vojnimi dnevi, to pa je najdragocenejše - brat-
stvo'in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, vseh
Ijudi, ki ljubijo mir.	TONEVRABL
PGGLEbvsvET s kovinotehno
SESTANEK, KI JE VENDARLE BIL
Povprečen zemljan, ki dnevno kolikor
toliko temeljito prebere vsaj en časnik,
ki si zvečer ogleda televizijski dnevnik,
ki vmes - če utegne - prisluhne še radij-
skim poročilom, se počasi privaja na
spoznanje, da mora čedalje bolj kritično
pretehtavati, kaj je videz in kaj resnica,
ki tiči za različnimi izjavami politikov
po svetu. Ta kritičnost je očitno potreb-
na zlasti pri presoji ravnanja velesil,
zlasti pa še obeh supersil.
Ne gre za nekakšno vnaprejšnjo, pred-
sodkarsko nejevero, ne. Gre preprosto
za reči, ki se jih da ponazoriti na prime-
ru čisto svežega, nedavnega velikega
mednarodnega dogodka: sestanka, več-
urnih, očitno dolgotrajnih, čeprav eno-
dnevnih pogovorov med šefoma ameri-
ške in sov.ietske diplomacije, Alexan-
drom Haigom in Andrejem Gromikom.
Sestanek je bil domenjen že prej, pre-
den so na Poljskem uvedli vojaško, izre-
dno stanje. Ameriška stran je ob tem
očitno mrzlično premišljevala, kako naj
čim več iztrži iz poljskih zadreg, iz polo-
žaja, ki kajpada za Sovjetsko zvezo, ki
ima na Poljskem v okviru varšavskega
pakta kajpada veljavno besedo, ni nič
kaj prijeten, saj skriva vse polno pasti,
težav, dilem.
Prvotni domenek se je glasil, da se
bosta zunanja ministra obeh supersil
menila o omejevanju najmodernejšega
jedrsko-raketnega orožja, pa tudi o bliž-
njem sestanku na vrhu med Brežnjevom
in Reaganom. Kaj če se je Washington
tako nenadoma odločil, da bo vztrajal v
Ženevi na sestanku z Gromikom zgolj na
obravnavanju Poljske, Afganistana in
sovjetskega poseganja na območje Sred-
nje Amerike, ne samo zato, ker je to ne
samo propagandno po vsej verjetnosti
hvaležno, marveč predvsem zato, ker se
v washingtonskem štabu niso mogli ali
hoteli domeniti, kaj naj se sploh menijo
s šefom sovjetske diplomacije o razoro-
žitvi na jedrsko-raketnem območju?
Takšno vprašanje ni čisto iz trte izvito
in postavili so ga nekateri opazovalci
ameriškega prizorišča, tehtajoč še ne ta-
ko nedavne izjave Reagana in Haiga.
In dalje: kaj če je washingtonski štab
moral popustiti pred zelo desno desnico,
ki kar naprej sili v brezrezervno kon-
frontacijo s Sovjetsko zvezo? Tudi za to
je nekaj dokazov, ne nazadnje Kissinger-
jev nedavni članek, čigar beseda kajpa-
da še močno velja.
Po drugi strani mora seveda Sovjet-
ska zveza - soočena s krizo na Poljskem,
ki še zmerom ni rešena in ki še naprej
zbuja v Moskvi občutek ogroženosti, s
krizo v Afganistanu, ki prav tako še ni
rešena - ne povsem prepričljivo zago-
varjati stališče, da se o teh stvareh nima
kaj meniti z Američani, saj da gre za
čisto notranje poljske in afganistanske
zadeve.
Po vsem tem pravzaprav ni čudno, da
je Washington vsemu propagandnemu
grmenju navkljub, ki ga je v času ženev-
skega sestanka Gromiko-Haig še okrepil
(hkrati z zaostritvijo gospodarskih
sankcij) vseeno bil za sestanek, čeprav
časovno okrnjen na en, namesto na dva
dni.
Po vsem tem pravzaprav ni čudno, da
je tudi Moskva privolila v sestanek, če-
prav je sobesednik dal v naprej vedeti,
da želi govoriti o stvareh, o katerih
.Moskva ne mara govoriti.
In naposled nemara ni treba nejever-
no zmajevati z glavo nad tem, da sta se
Haig in Gromiko pogovarjala toliko ur,
da nobenemu še na misel ni prišlo, da bi
zaloputnil vrata in odšel brez slovesa.
Rek: veliko grmenja, malo dežja, ne-
mara v Ženevi v torek ni obveljal. Vpra-
šanje je samo, kakšne sorte je bil dež in
kakšno rast bo povzročil. Sestanek pa je
vendarle bil.
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 28. januar 1982
DRUŽBENO USMERJENO KMETOVANJE
AKCIJA »HRANA 1982«!
Povečanje poljedelsko - travniške proizvodnje
Podlaga za organizirano
družbeno akcijo pri uresni-
čevanju nalog na področju
proizvodnje hrane v letoš-
njem letu so stališča in zak-
ljučki CK ZKS ter razprava v
slovenski skupščini o ures-
ničevanju kmetijske zakono-
daje.
Izhodišče za akcijo pa je
nedvomno v temeljni opre
delitvi, da je uresničevanje
nalog pri proizvodnji hrane
ter njen pomen pri oskrbi
prebivalstva, zmanjšanje
uvoza hrane in ustvarjanje
večjega izvoza, ena od ključ-
nih nalog za uresničitev sta-
bilizacijskih ciljev v prihod-
njem obdobju. ^
Da bi torej uspešno uresni-
čevali zahtevne naloge v
kmetijstvu moramo zagoto-
viti predvsem hitrejši proces
spreminjanja sedanje neugo-
dne posestne in parcelne se-
stave, uveljavljanje samou-
pravnih družbenoekonom-
skih odnosov še zlasti v za-
družništvu, krepiti združeva-
nje dela, sredstev in zemlje
kmetov med seboj in z delav-
ci v združenem delu in druž-
benimi sredstvi ter na tej
podlagi povečevati obseg in
kakovost družbeno organizi-
rane proizvodnje.
V družbenem planu Slove-
nije za letošnje leto je v pro-
izvodnji hrane temeljni pou-
darek intenzifikaciji in širje-
nju obdelovalni površin in
povečevanju rastlinske pro-
izvodnje, tako da bi se pride-
lek osnovnih poljščin pove-
čal za najmanj pet odstotkov
v primerjavi s povprečjem
preteklega srednjeročnega
obdobja. Mimo grede: ti cilji
so bili upoštevani že pri
izvedbi jesenske setve, ki
smo se je po dokaj enotni
oceni uspešno lotili pod na-
slovom ZA KRUH IN
SLADKOR.
Jeseni smo se samouprav-
no sporazumeli za pridelavo
pšenice in sladkorne pese, za
letos so v pripravi samou-
pravni sporazumi za pridelo-
vanje drugih poljščin in
vrtnin. Izdelan je tudi pro-
gram povečane proizvodnje
krme na njivah in travnatem
svetu tem letu, kar se mora
posebej odraziti v koopera-
cijskih pogodbah za prirejo
mleka in mesa.
Konkretne programe za
uvajanje sodobne tehnologi-
je v kmetijsko proizvodnjo
spremljajo napori za zagoto-
vitev potrebnega reproduk-
cijskega materiala, kot so
gnojila, seme, sredstva za
varstvo rastlin, rezervni deli
za stoje, pa tudi ekonomski
ukrepi - urejanje cen, kredit-
ni in odkupni pogoji, mate-
rialne spodbude v obliki pre-
mij in regresov - in nazadnje
še opredelitev obveznosti
kmetijstva, živilstva in trgo-
vine za naročeno proizvod-
njo hrane. Vsaka občina mo-
ra tudi sprejeti svoj del odgo-.
vornosti za izpolnitev načr-
tov proizvodnje hrane in v
okviru občinskih koordina-
cijskih -odborov zagotoviti
organizirano akcijo za inten-
zifikacijo kmetijske proiz-
vodnje.
V akciji HRANA 1982 mo-
rajo biti posebne pozornosti
deležne aktivnosti kmetij-
skih zadrug in družbenih po-
sestev in njihova strokovna
ter organizacijska usposob-
ljenost, da bodo znali in zmo-
gli organizirati proizvodnjo
na vseh razpložljivih zemlji-
ščih, tudi tistih, ki so slabo
ali neobdelana ter bistveno
povečati tržno proizvodnjo.
Z akcijo HRANA 1982 mo-
ramo torej uresničiti družbe-
no široko zasnovano akcijo
za povečanje proizvodnje
hrane, v njej pa bi morali na
trdni delovni podlagi vklju-
čiti celovito in pravočasno
vse nosilce planiranja v kme-
tijstvu za izpolnjevanje za-
htevnih nalog v daljšem sta-
bilizacijskem obdobju, ki je
pred nami.
V Novem tedniku in Radiu
Celje bomo akcijo HRANA
1982 sproti spremljali in jo v
informacijskem	smislu
spodbujali, posamezna vpra-
šanja in uresničevanje akcije
bo našlo svoje polne odmeve
v kmetijskih oddajah Radia
Celje in na kmetijski strani
našega časnika. Prav tako
bodo zaradi stabilizacijske in
še drugačne teže kmetijski
sestavki dopolnjevali tudi
ostali prostor v časopisu in
radijskem programu.
MITJA UMNIK
OBRTNO ZDRUŽENJE ŽALEC
NOVA ZGRAORA - ROLJŠE DELO
Tudi nove obrtne cone
Ena glavnih nalog, ki jih bo treba
storiti v letošnjem letu pri žalskem
obrtnem združenju bo sprejem in do-
polnitev družbenega dogovora o po-
speševanju malega gospodarstva in
osebnega dela. To nalogo bodo opravi-
li skupaj z občinskim komitejem za
družbeno planiranje.
Sicer pa bodo letos vzpodbujali ob-
činske organe, da bi čim prej potrdili
zazidalni načrt za obrtno cono v Arji
vasi pri Petrovčah. Do takrat bo treba
urediti tudi vprašanje financiranja ko-
munalne ureditve te obrtne cone. Le-
tos nameravajo dobiti tudi zazidalne
načrte za obrtne delavnice v Brodeh
pri Vranskem in Latkovi vasi pri Pre-
boldu. Stalna naloga Obrtnega združe-
nja pa je vsklajevanje cen preko občin-
ske skupnosti za cene ter dodelava na-
tančnejših kriterijev in meril v zvezi s
spremembami cen. Dosledno bo treba
izvajati tudi kreditno politiko, ki je
opredeljena z družbenim dogovorom o
pospeševanju malega gospodarstva.
Marca bodo vso skrb namenili usmet-
jenemu izobraževanju. Med obrtniki
bodo izvedli anketo, ki bo odgovorila
na vprašanje, koliko delavcev obrtniki
sploh potrebujejo. Anketa bo dobro-
došla za razpise štipendij. Skupaj s
sindikatom delavcev pri obrtnikih in
skladom za dopolnilno izobraževanje
delavcev pa bo treba izvesti več semi-
narjev in tečajev. Stalna naloga pa so
prizadevanja za dvig donosnosti obrat-
nih dejavnosti, za še večjo kakovost
izdelkov ter boljšo tehnično opremlje-
nost delavnic. Letos namerava Obrtno
združenje ponovo organizirati Teden
malega gospodarstva. Ta naj bi bil v
Žalcu konec aprila ali v začetku maja.
Za ostale sejme in razstave pa bo treba
pripraviti osnutek za celovitejšo pred-
stavitev osebnega dela. Nalog je še ce-
la vrsta: sodelovanje pri pripravi
osnutka občinskega odloka o davkih
občanov, obveščanje članov združenja
o vseh novostih in spremembah, o
strokovnih ogledih in drugo.
Februarja bodo odprli novo zgradbo
obrtnega združenja v Žalcu. V njej bo-
do tudi prostori knjigovodskega servi-
sa, ki danes opravlja usluge obrtnikom
kar iz šestih slovenskih občin. Tu bo-
do še prostori za obrtno združenje, sin-
dikat, delavcev, zaposlenih pri zaseb-
nih obrtnikih, sklad za dopolnilno izo-
braževanje delavcev in sejna dvorana s
60 sedeži. Z novimi prostori bo bolj
zaživelo tudi strokovno delo posamez-
nih sekcij.
JANEZ VEDENIK
TGO GORENJE
VSAKEMU SVOJE
Drugačno gledanje na inovacije
Delavski svet temeljne or-
ganizacije združnega dela
Pralna tehnika v velenjskem
Gorenju je razpisal akcijo, v
kateri naj bi delavci sami pri-
spevali k rešitvi proizvodno-
tehnoloških problemov in
racionalizaciji v proizvodnji
pralnih strojev. Delavski
svet je sprejel sklep, da bo
vsak smiselni predlog nagra-
jen z enkratno nagrado v vi-
šini od 500 do 1000 dinarjev.
Predlog za tehnično izboljša-
vo, inovacijo ali kakršnokoli
drugo rešitev, ki bi prispeva-
la k racionalizaciji, bodo v
tozdu nato še obravnavali.
Tehnologija proizvodnje
pralnih strojev v Gorenju je
ena najstarejših, zato se je
delavski svet tudi odločil za
ta način spodbujanja inova-
cijske dejavnosti. 2e sedaj se
je pokazalo več izboljšav, ki
so jih predvsem prispevali
delavci v obratih. Tako je
ključavničar Mihael Fišer iz-
delal napravo za brušenje
izvijačev, ki jih morajo uva-
žati. S tem se je izboljšal iz-
koristek izvijača za 40%.
Strojnik Martin Skledar je
rešil problem odzračevanja
na liniji proizvodnje bobnov.
Marjan Korotančnik s sode-
lavci pripravlja rešitev linije
za proizvodnjo kadi za pral-
ne stroje starejših tipov, s či-
mer bodo dnevno proizvod-
no povečali od 200 do 300
kadi, za potrebe servisa.
Predsednik delavskega
sveta tozda Branko Rednak
je predlagal, da bi inovatorji
v tozdu dobili svoj prostor in
delavnico, kjer bi lahko v po-
poldanskem času preizkuša-
li svoje zamisli. Vodja tozda
Franc Kos pa je predlagal, da
bodo trak sušilne peči v
emajlirnici speljali nad tra-
kom žgalne peči, s čimer bo-
do vsak mesec prihranili od
deset do petnajst ton lahke-
ga kurilnega olja. To reko-
strukcijo že izvajajo.
HINKO JERCIC
CELJE
TEKMOVANJA KOVINARJEV
Pravočasne priprave celjskih sindikatov
Na zadnji seji odbora sin-
dikata delavcev proizvodnje
in predelave kovin v Celju
so potrdili program letoš-
njih tekmovanj kovinarjev.
Tako so pred dnevi med
osnovne organizacije sindi-
kata v združenem delu že
odposlali razpis tekmovanj
kovinarjev s programom in-
ternih in občinskega tekmo-
vanja. Po programu naj bi
delovne organizacije svoja
izbirna interna tekmovanja
kovinarjev izvedle do sredi-
ne aprila, oziroma točneje
do 10. aprila, medtem ko bi
bilo občinsko v maju.
Razpis letošnjih tekmo-
vanj zajema poklice kovino-
strugar, brusilec, rezkalec,
orodjar, livar, strojni kovač,
varilec in avtomehanik.
Glede na pravočasne pri-
prave s strani celjskih sindi-
katov lahko napovedujemo
večjo udeležbo delovnih or-
ganizacij iz celjske obči ne,
pa t^ldi večje število tekmu-
jočih delavcev. V tem pa je
tudi smisel akcije in samega
tekmovanja. Lansko leto se
je tekmovanja kovinarjev
udeležilo pet delovnih orga-
nizacij in sicer železarna
Store, EMO Celje, Libela,
Klima ter Avto Celje, letos
pa računajo, da se bodo tek-
movanja kovinarjev udeleži-
li še delavci iz Žične, Zla-
tarn, Ključavničarja, Ingra-
da. Izletnika, Prevozništva,
AMD Slander in Aurea.
MITJA UMNIK
V	»LASTOVKI« KUHAJO
DOMA
V	tovarni nogavic na Polzeli so bili med prvimi tovar-
nami daleč naokrog, ki so nudile svojim zaposlenim
toplo malico. Delavci so bili s tem zadovoljni in le malo
je bilo tistih, ki te ugodnosti ne bi izkoriščali. Lani pa so
prišli do spoznanja, da stara kuhinja ne ustreza več
higienskim in delovnim zahtevam. Odločili so se za ob-
novitev in aprila pričeli z deh.
Čeprav so imeli tudi potem toplo malico so vendar vsi
skupaj težko čakali svojo kuhinjo. Dela so se zavlekla in
namesto septembra lani je začela delati 20. januarja le-
tos. To delovno zmago je kolektiv Tovarne nogavic pro-
slavil le z praznično malico z domačih štedilnikov. Dela
z opremo vred so stala nekaj več kot deset tisoč dinarjev.
T. TAVČAR
ČRNA PIKA
"Črno piko si je tokrat »prislužila« osnovna organiza-
cija ZK v delovni organizaciji Ključavničar v Celju, ko
je zavrnila naš obisk z obrazložitvijo da ni časa za
ragovor, na katerega bi se bilo treba prej dobro pripra-
viti. Kako je mogoče sprejeti takšno opravičilo, ko pa
vemo, da bi moral dober komunist ob vsakem času in
ob slehernem trenutku vedeti, kako je treba del kaj je
prav in kaj narobe. Skratka, biti bi moral na tekočem o
vsem, kar se okoli njega in v celotni naši skupnosti
dogaja. Tega pa ni malo!
Zvezdica tokrat velja za VILIJA SELEKARJA, Izlet-
nikovega voznika avtobusa na progi Železniška posta-
ja-Nova vas. Med ljudmi je priljubljen in kljub temu,
da vestno opravlja delo po vseh predpisih, je predvsem
človek. To pomeni, da tudi ob uri odhoda avtobusa
počaka še trenutek, če vidi, da kdo teče za avtobusom
in mu ne odpelje pred nosom, kot to delajo mnogi
drugi vozniki. Tudi v razgovoru s potniki je prijazen in
korekten. V uredništvu si želimo, da bi takšni ljudi bilo
čimveč na delovnih mestih povsod, posebno pa še tam,
kjer imajo opraviti z javnostjo.
št. 4 - 28. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
OKROGLA MIZA O INVENTIVNI DEJAVNOSTI
INOVACIJE K STABILIZACIJI
Najbolj dragoceno (in najcenejše) je domače znanje
Menili smo, da je inventiv-
na dejavnost, področje ustvarja-
nja novega znanja, tisto, ki za-
služi v začetku leta in v poveza-
vi z vsemi bitkami za družbeno
in gospodarsko stabilizacijo na-
šo prvo in največjo pozornost.
Zato smo na pogovor v našo re-
dakcijo povabili organizatorje
inventivne dejavnosti pri druž-
beno-političnih organizacijah in
v združenem delu iz občin Ce-
lje, Velenje in Žalec. Najprej
smo se seveda po tradiciji pogo-
vorili v oddaji »v živo« pred mi-
krofoni Radia Celje, danes o
tem pogovoru povzemamo bi-
stvene ugotovitve in zanimivej-
še misli.
Pogovora o inventivni dejav-
nosti so se udeležili MAKS
PECNIK, predsednik koordina-
cijskega odbora za inventivno
dejavnost pri Medobčinskem
sindikalnem svetu Celje, MI-
LOŠ PEŠEC, predsednik sveta
za raziskovalno dejavnost in
inovacije pri Občinski konfe-
renci SZDL Celje, FERDO HA-
LER, predsednik DIATI žele-
zarne Store, LADISLAV KA-
LUŽA, sekretar na občinskem
sindikalnem svetu Celje za in-
dustrijo, MIROSLAV 20LNIR,
predsednik komisije za inven-
tivno dejavnost pri velenjskih
sindikatih in IVAN PODPE-
ČAN, predsednik komisije za
inventivno dejavnost pri žal-
skih sindikatih. Po službeni
dolžnosti sem pogovor povezo-
val spodaj podpisani.
INOVACIJE ŽE DALEČ OD
KONJIČKARSTVA
Vse dosedanje ocene so si enotne
v ugotovitvi, da je sedanja raven do-
seženih inventivnih rezultatov
kljub vsemu že daleč od volonter-
skega konjičkarstva ter da so dobra
osnova za razširitev in poglobitev
inventivne dejavnosti v prihod-
njem, gospodarsko zelo zahtevnem
času.
MAKS PECNIK: Začetki inven-
tivne dejavnosti segajo še v čas
NOB. Iz tega obdobja odseva v se-
danjost tudi izrazito razvejano in
spodbujevano inovatorstvo v času
obnove domovine takoj po osvobo-
ditvi 1945. leta. Za celjske razmere
lahko trdim, da pomembnejši do-
sežki segajo zlasti v obdobje po
1972. letu. Tedaj smo v celjski obči-
ni zabeležili 65 uresničenih, inova-
cijskih predlogov, 1975. leta pa že
462. Največ predlogov je bilo ure-
sničenih 1977. leta, nato se je število
inovacijskih predlogov v nasled-
njem letu umirilo ter se v 1980. letu
spet dvignilo na število 545.
MIROSLAV ZOLNIR: V velenj-
^i občini ugotavljamo, da smo
skrbneje spremljali inventivno de-
javnost šele po 1975. letu, ko imamo
tudi zbirne občinske podatke. Za-
četki so povezani z rudnikom, kjer
je pomemben časovni mejnik letni-
ca 1962. Zal za obdobja nazaj nima-
mo točne evidence, računamo pa
vseeno, da je bilo v povojnem ob-
dobju uresničenih najmanj kakšnih
1500 inovacijskih predlogov za bolj-
še delo. Vsekakor je inventivna de-
javnost bistveno prispevala k večje-
mu dohodku. Se vedno pa nismo
zadovoljni z rezultati, če na primer,
še nismo uresničili ideje, da bi bil
en strokovni delavec za inovacije na
500 zaposlenih. Trenutno delujejo
štirje profesionalci za inovacije pri
vsem številu zaposlenih v naši obči-
ni, moralo pa bi jih biti kakšnih 50.
Tudi število inovatorjev še ne prese-
ga enega odstotka vseh zaposlenih,
kar ni dobro razmerje. So tudi izje-
me med delovnimi organizacijami,
vendar so še v preveliki manjšini.
ODSTOTEK INOVACIJ JE
IZRAZITO PREMAJHEN
IVAN PODPECAN: Tudi v Žalcu
menimo, da ne moremo biti zado-
voljni z manj kot enim odstotkom
inovacijskih predlogov na število
vseh zaposlenih, saj so v svetu ti
odstotki dosti večji. Res pa je tudi,
da razpolagamo s sila nepopolnimi
podatki in prepričaru smo, da veli-
ko inovacij sploh ni evidentiranih,
kar velja še posebej za bolj pretekla
obdobja. V letošnjem letu je naš cilj
v občini, da bi ta odstotek inovacij
povečali na štiri odstotke od zapo-
slenih, saj nam nekatere bolj inven-
tivno usmerjene delovne organiza-
cije že presegajo tudi pet odstotkov.
MILOŠ PESEC: Naš organ za in-
ventivno dejavnost pri SZDL v Ce-
lju je prepričan, da so doseženi bi-
stveni premiki na bolje, vendar s
tem ne moremo in ne smemo biti
zadovoljni, ^e posebej zaradi izje-
mno pomembnih nalog v gospodar-
stvu, ki jih poimenjujemo s skup-
nim imenom stabilizacija. Dobro je
vedeti, da se dinar, naložen v inven-
tivno dejavnost, povrne petkratno
ali šestkratno. Pri takšnem razmiš-
ljanju pa odpadejo tudi vsi izgovori,
da ni denarja za inventivno dejav-
nost. Bistveno za nas je, ali smo pri-
pravljeni za gospodarski spopad de-
lati na zahtevnejši in produktivnejši
ravni proizvodnje. Glede na razme-
re v občini Celje pa je tako: imamo
dobre, celo izvrstne rezulate, ven-
dar še vedno le v nekaterih delov-
nih organizacijah, medtem ko je ve-
čina združenega dela še vedno po-
polnoma na robu inventivnih doga-
janj. Koordinacijski odbori za do-
bro gospodarjenje bi morali koordi-
nirati, spremljati in usmerjati in-
ventivno delo. Pa ga v glavnem ne,
slabo pa tudi mnogi samoupravni
organi, da ne govorimo o še vedno
neprimernem odnosu poslovodnih
kadrov do te dejavnosti.
Prepričan sem, da bi bolj poveza-
ni na področjih razvojnega, razisko-
valnega in inovacijskega dela pri
osvajanju novih tehnologij z vklju-
čevanjem čimvečjega števila zapo-
slenih dosegali z inovacijami večje
gospodarske učinke. In končno mo-
ra domače znanje prodreti pred-
vsem še na zunanje tržišče.
PREMAKNITI STVARI TAM,
KJER NI ŠE NIČ
LADISLAV KALUŽA: Mi v sin-
dikatih tudi trdimo, da so doseženi
rezultati spodbudni, da pa so le
osnova za nadaljevanje stalne akcije
razširjanja in poglabljanja inventiv-
ne dejavnosti. Predvsem moramo
stvari premakniti tam, kjer ni še nič
na tem področju, ali pa sila malo.
Inventivna naravnanost je še pre-
malo prodrla tudi v osnovne sindi-
kalne organizacije. Večja bi morala
biti vloga poslovodnih delavcev pri
spodbujanju inovatorstva. Ali je vo-
dilni delavec uspešen, bi morali
ocenjevati predvsem še s kriteri-
jem, koliko je prispeval k uveljav-
ljanju domače pameti. Pa ni treba
zato, da bi bil vodilni delavec kar
sam inovator, spodbujevalec inova-
cij bi vsekakor moral biti.
FERDO HALER: Zdi se mi, da je
mogoče izluščiti dva pristopa: spod-
bujevalnega in organizacijsko-stro-
kovnega. Na splošno je spodbuje-
valno delo, kjer je sindikat gonilna
sila, steklo. Društva izumiteljev in
avtorjev tehničnih izboljšav - DIA-
TI, inženirjev in tehnikov in še ne-
kateri drugi dejavniki pa bi morali
združeni postati druga gonilna ali
vzporedna sila. DIATI v Storah je
tisto žarišče inovacijskega dela, ki s
svojimi delovnimi oblikami sega v
širši prostor in čas, v usmerjanje in
tehnično vzgojo mladine, še pose-
bej v tem času začetnega uveljavlja-
nja usmerjenega izobraževanja. Po-
leg tega pa je DIATI tudi stičišče
mnenj in izkušenj, mesto, kjer se
inovatorji povezujejo, drug druge-
mu pomagajo, izobražujejo...
Inventivno delo obsega zelo širo-
ko področje, vendar pa je vedno na*
začetku inovacijskega procesa ino-
vator s svojo idejo in dokajšnjo por-
cijo entuziazma, pa tudi odrekanja.
Tega je še največ tam, kjer inovacij-
sko delo ni organizirano, usmerje-
no, strokovno spremljano. V žele-
zarni Store imamo sedaj dva analiti-
ka za inovacije, inventivno delo je
torej organizirano in ustvarjeno do-
bro vzdušje povezovanja na tem po-
dročju z vseh zornih kotov: Od sa-
mouprave, preko družbenopolitič-
nih organizacij, do poslovodnih in
drugih strokovnih razvojnih ka-
drov. »Ošpice« nevoščljivosti in ne-
razumevanja za inventivno delo in
spodbudo, moralno in materialno,
smo že zdavnaj preboleli...
KAJ NAREDITI V
PRIHODNJE?
IVAN PODPECAN: Glede na to,
da je naš umski potencial še slabo
izkoriščen, je treba stvari pri tem
spremeniti. Verpo, da ureditev ino-
vacijskih pravilnikov in samou-
pravnih aktov še ne prinaša nepo-
srednih rezultatov, vendar pa je tu-
di lahko cokla razvoju. Prav zato
smo to delo lani uspešno opravili.
MIROSLAV ZOLNIR: Se so ozdi,
kjer ni komisij, ne pravilnikov za
inovacijsko de'lo, čeprav so v manj-
šini. Vsekakor so rezerve še velike.
Potrebno bi bilo z internimi nateča-
ji doseči ustvarjalno inventivnost v
združenem delu, pa z moralnimi in
materialnimi spodbudami. Lep je
primer iz Gorenja, tozda pralne te-
hnike, kjer so za sedem odprtih pro-
izvodnih vprašanj razpisali inven-
tivne rešitve.
MILOŠ PESEC: Največ je odvi-
sao od splošne inventivne naravna-
nosti delovne organizacije, vendar
ne samo v drobno inovatorstvo, am-
pak v inovacijsko reševanje razvoja,
tehnoloških problemov. Za odnos
poslovodnih organov pa je nedvo-
mno zelo spodbudno, da je največji
inovacijski prihranek pri nas dose-
gel eden izmed direktorjev toz-
dov...
MAKS PECNIK: Inventivno delo
je potrebno načrtovati, predvsem
dohodek takšnega dela in ob zak-
ljučnih računih izmeriti njegov de-
lež, koliko je čiste gospodarske ko-
risti. Bolj vključevati mlade in se
vzgajati vsak dan ob spoznanju, da
smo in bomo vse bolj odvisni od
domače lastne pameti, pa vse manj
od uvoženih licenc in patentov. Po-
zabiti moramo na čase, ko smo lah-
ko na veliko kupovali tujo tehnolo-
gijo, za katero nas dostikrat boli gla-
va pri plačevanju računov. Prav ta-
ko moramo v prihodnje doseči več-
jo povezanost med raziskovalno in
inventivno dejavnostjo... Se pose-
bej pa se mi zdi pomembno, kako
obveščamo o inventivni dejavnosti.
Tako tisti, ki so že, ali pa tiste, ki
šele bodo postali inovatorji.
MITJA UMNIK
tednikov intervju
Z DELOM SI ZAGOTA VLJAMO
SOCIALNO VARNOST
Mirko Gozdnikar je dele-
gat za 3. konferenco Zveze
sindikatov Slovenije o so-
cialni politiki. To je le eden
izmed razlogov, da smo ga
izbrali za sogovornika o bo-
gati temi socialne politike.
Zanj to področje ni le teore-
tično, ampak globoko živ-
ljenjsko. Z njim se srečuje
kot predsednik konference
osnovnih organizacij ZSS v
Železarni Štore, kot član
Občinske konference SZDL
v Laškem, v krajevni skup-
nosti, kot družbenopoliti-
čen delavec in preprost -
kot človek, delavec v naši
družbi.
NT: Ste eden izmed pe-
tih delegatov iz celjske
občine za 3. konferenco
ZSS o socialni politiki.
Kaj vam to pomeni?
Mirko Gozdnikar: -Pred-
vsem dodatno vzpodbudo za
delo v Železarni. Glavno de-
lo bi sedaj verjetno že zaklju-
čevali, tako pa bomo skušali
narediti še več, kaj, to pa je
odvisno tudi od dogovora
med celjskimi delegati. Po
drugi strani pa je to tudi priz-
nanje in nagrada za že oprav-
ljeno delo na tem področju v
Železarni.«
NT: Kakšno pa je bilo
to opravljeno delo?
Mirko Gozdnikar: »V Že-
lezarni smo se že zgodaj
vključili v priprave na 3.
konferenco. Junija so po raz-
govoru s predsedniki osnov-
nih sindikalnih organizacij
stekle razprave po vseh
osnovnih organizacijah, ki
smo jih zaključili septembra
na konferenci. Občinski svet
ZSS Celje pa nas je še pose-
bej zadolžil za področje izo-
braževanja, ki ga imamo do-
kaj dobro urejenega. Poka-
zalo pa se je, da vse le ni tako
dobro. Razmerje med izobra-
ževanjem za proizvodno in
neproizvodno delo je poka-
zalo velik razkorak, ki ga bo-
mo morali premagati.
Na podlagi ugotovitev
konference je Izvršilni odbor
pripravil predlog usmeritev
in stališč za reševanje pereče
problematike, ki sloni na na-
ših notranjih težavah. Pred-
log še obravnavajo osnovne
organizacije, na konferenci
meseca maja pa bomo iz nje-
ga oblikovali program krat-
koročnega in dolgoročnega
razreševanja.«
NT: Na katerih področ-
jih je največ težav, ki jih
lahko razrešite sami?
Mirko Gozdnikar: »Prav-
zaprav so vse težave rešljive
v okviru delovne organizaci-
je, če bi le imeli več denarja
za sklade. Ko smo obravna-
vali predlog skupne porabe
za leti 1982-1983, smo se mo-
rali marsičemu odreči. Ze z
vzdrževanjem počitniških
zmogljivosti bodo težave, če-
prav bi jih radi obdržali vsaj
na sedanji ravni, če že ne raz-
širili.
Veliko smo dosegli na po-
dročju zdravstvenega var-
stva delavcev z izgradnjo no-
ve zdravstvene postaje in di-
rektno povezavo Železarne z
zdravstveno temeljno orga-
nizacijo. Razvila se je svobo-
dna menjava dela. zlasti pri
preventivnih zdravstvenih
pregledih. Zdravstveni de-
lavci pripravljajo tudi anali-
ze. ki so pokazale delovna
področja, na katerih je naj-
več obolenj. Poznamo jih in
lažje jih bomo odpravili.
Izredno zaostreno pa je po-
dročje stanovanjske proble-
matike. Letos bomo sicer
zgradili še 50 stanovanj na
Lipi, a to je v primerjavi s
256 prošnjami za stanovanja
in 180. za zamenjave le malo.
Spisek potreb po stanova-
njih se že nekaj let veča. kar
je predvsem posledica hitre-
ga razvoja Železarne.«
NT: »Gotovo so med
vami tudi delavci, ki za-
radi nizkih osebnih do-
hodkov ali drugih razlo-
gov potrebujejo čisto
konkretno pomoč?
Mirko Gozdnikar: Kla-
sične oblike denarne pomoči
zagotavlja sindikat delavcu,
če ima na primer zaradi bo-
lezni nizek osebni dohodek.
Osnovne organizacije svojim
delavcem glede na potrebe
nudijo enkratne denarne po-
moči v izrednih primerih.
Razvito pa imamo vrsto ne-
denarnih pomoči. Iz leta v
leto večjemu številu otrok z
delom sredstev omogočimo
letovanje. Kadar je potreb-
no, pomagamo tudi pri na-
kupu ozimnice ali pa šolskih
potrebščin.«
NT: Kako pa ugotav-
ljate, kdo pomoč potre-
buje?
Mirko Gozdnikar: -Prav
lahko se še zgodi, da dobi
pomoč kdo, ki je ni ravno
potreben na račun drugega.
Se vedno namreč nimamo
socialnega kartona in je oce-
na potreb često »na pamet«,
saj sama višina osebnih do-
hodkov ne pokaže vsega.
Ne glede na to bomo tudi
pri regresih za letovanje de-
lavcev vpeljali različne re-
grese, odvisne od osebnih
dohodkov. Ze sedaj preje-
majo delavci regrese tudi za
nezaposlene žene in za otro-
ke, regresa pa sta dve vrsti -
denar v kuverti in prispevek
pri letovanju v naših počitni-
ških zmogljivostih. Odločili
smo se, da bodo tudi za leto-
vanje več plačali tisti, ki ima-
jo višje dohodke, saj smo
ugotovili, da letuje najmanj
delavcev z nizkimi osebnimi
dohodki, čeprav ravno ti le-
tovanje najbolj potrebujejo.
Razvite imamo tudi druge
oblike nedenarnih pomoči -
množična rekreacija z vrsto
tečajev, kulturne prireditve,
pa ne nazadnje tudi organi-
zacija pogrebov.«
NT: Sredstev za vse
potrebe gotovo ni do-
volj. Torej je veliko
odvisno od načina deli-
tve, kajne?
Mirko Gozdnikar: »Sred-
stva za sklade združujemo
vsi in ne bi bilo prav, če bi
jih delili zgolj po socialnem
statusu. Če si delavec z nor-
malnim delom ne more za-
gotoviti socialne varnosti,
je taka dela treba ali pravil-
no ovrednotiti ali pa ukini-
ti. Ce bomo vsi skupaj zago-
tavljali, da bomo lahko de-
lali, bomo našli tudi pravil-
ne oblike vrednotenja.
Upam. da tudi 3. konferenca
ne bo pozabila na material-
no bazo. iz katere izhaja vsa
socialna varnost. Ne more-
mo izhajati iz dogovarjanja,
kje bomo kaj vzeli, da bomo
reševali probleme. Prepre-
čiti moramo njihovo nasta-
janje - tudi z manjšim obre-
menjevanjem združenega
dela. če bo združenemu delu
ostajalo več sredstev, bo
lahko okrepilo materialno
bazo."
MILENA B. POKLIC
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 28. januar 1982
BRIGADIRSKO SREČANJE V CELJU
NOVA OBLIKA DELA
Klubi brigadirjev in prijetno srečanje v domu JLA
Minuli teden je Center za
mladinske delovne akcije
pri občinski konferenci
ZSMS v Celju priredil 'sre-
čanje brigadirjev, nekda-
njih, včerajšnjih in jutrijš-
njih. Spričo okoliščin, da so
zdajšnje delovne akcije
kratkotrajnejše, da so delov-
ne enote manjše in bolj raz-
pršene po raznih deloviščih,
je ustanavljanje in delova-
nje Klubov brigadirjev po
šolah, delovnih organizaci-
jah in krajevnih skupnostih
izredno pomembno. Mladi
postajajo kolektiv, preden
odidejo na akcijo in ostajajo
povezani, ko se z akcije vr-
nejo. V teh klubih se pri-
pravljajo na odhod v mla-
dinske brigade in z raznote-
rimi interesnimi aktivnost-
mi že vnaprej opredelijo,
kdo bo v kakšni interesni
skupini najbolj uspešen. In
ker so brigadirji MDB od
nekdaj bili in ostajajo jedro
mladinske organizacije, se v
klubih ta delovna poveza-
nost potem tudi nadaljuje.
Na prej omenjenem sreča-
nju je o uspehih lanskih ak-
cij in o načrtovanih letoš-
njih govoril predsednik OK
ZSMS Darko Končan in po-
sebej poudaril veliko vre-
dnost delovanja klubov in
centra za MDA. Mladi so na
srečanju, bilo je v Domu
JNA, pripravili zanimiv kul-
turni program, ki pa je nu-
dil le pol užitka, saj spričo
nemira in pogovorov na ves
glas, nastopajočih ni bilo
lahko spremljati, niti pevke,
niti skupine z modernizira-
nim Hamletom. Mogoče bi
kazalo tudi take nastope
podkrepiti s »veršterkarijo«,
samo da bi v tem primeru
najbrž do zadnjega ušli stari
veterani, čeprav je med nji-
mi morda kateri malce na-
glušen. In ko smo že pri
slednjih, naj omenimo, ka-
ko so bili veseli posebne iz-
daje značk proge BrCko-Ba-
noviči 1946-1981.
Foto: MARKO LAMPE
PROSVETNI DELAVCI
VSI NISO AKTIVNI
Seja SOb bo prihodnji teden
Na prihodnji seji vseh treh
zborov žalske občinske
skupščine bodo podali tudi
poročilo^ o problematiki
vzgoje, izobraževanja in druž-
benega varstva otrok. Izvrš-
ni svet občinske skupščine
je ta poročila že obravnaval
in menil, da so na tem po-
dročju dosegli nekaj po-
membnih uspehov, treba pa
bo poskrbeti še za razvoj do-
ločenih skupnih strokovnih
služb.
Sicer pa so člani izvršnega
sveta opozorili tudi na to, da
bo treba v bodoče še v večji
meri nuditi pomoč slabšim
učencem, pozabiti pa ne gre
tudi večje pomoči učencem z
boljšimi učnimi uspehi. V
Žalcu ugotavljajo tudi to, da
delovanje Vzgojnoizobraže-
valne organizacije pozitivno
vpliva na razvoj samouprav-
ljanja, strokovnosti in med-
sebojno vsklajenost vzgoj-
noizobraževalnih organiza-
cij. Ob tem pa je tudi res, da
določeno število prosvetnih
delavcev v krajih bivanja ni
aktivno. To vprašanje bodo
prav gotovo morale obravna-
vati družbenopolitične orga-
nizacije, vodstva šol in še po-
sebej Zveza komunistov.
V svobodni menjavi dela
je opazno zaostajanje deleža
skupne porabe. V bodoče ta
delež ne bi smel upadati, ker
bo sicer ogroženo ustrezno
izvajanje nalog na področju
te družbene dejavnosti. Gle-
de na to, da nekatere repu-
bliške samoupravne intere-
sne skupnosti svojega deleža
v prištevni stopnji ne znižu-
jejo, obstoja bojazen, da bo-
do morale občinske intere-
sne skupnosti znižati del
svojega programa. Izvršni
svet predlaga, da se v skladu
z že sprejetimi stališči, manj-
kajoča sredstva pri občinski
izobraževalni skupnosti vne-
sejo v program za letošnje le-
to. Gre za devet milijonov
772.000 dinarjev.
Pri otroškem varstvu je za-
nimiv podatek, da so v vzgoj-
no varstvenih zavodih od-
klonili kar 210 otrok in od
tega samo v Žalcu 120.
JANEZ VEDENIK
POČITNIŠKI ČAS
SO SI
ORGANIZIRALI
v krajevni skupnosti Med-
log je veliko mladih, še pose-
bej osnovnošolcev, ki so v
času počitnic doma sami.
Zato je osnovna organizacija
ZSMS Medlog sklicala mla-
dince na razgovor, kjer so se
pogovorili, kako bi prijetno
in koristno porabili brez-
skrbne počitniške dni tudi
brez snega. Domenili so se za
aktivnosti v prostorih kra-
jevne skupnosti. Igrali bodo
šah in druge družabne igre,
dekleta se bodo pomerila v
kvačkanju in pletenju. Tako
bo vse do 15. februarja, vsak
dan med 9. in 17. uro. Aktiv-
nosti pa bodo vodili starejši
mladinci.
Vsekakor je to primer vre-
den zgleda.
MP
OBČNI ZBOR
OO ZS samostojnih umet-
nikov in delavcev v kulturi
SR Slovenije vabi na občni
zbor, ki bo v četrtek, 4. fe-
bruarja 1982 ob 16. uri v veli-
ki sejni dvorani Doma sindi-
katov V Ljubljani, Dalmati-
nova 4, 6. nadstropje.
Prosimo, da se občnega
zbora zanesljivo udeležite.
OO ZSS
IZOBRAŽEVA-
NJE RASTE IZ
POTREB
V	Rudarsko-energetskem
kombinatu v Titovem Vele-
nju se ponašajo s pestrimi
izobraževalnimi oblikami. V
različnih tečajih in seminar-
jih, kot so na primer za strel-
ce, za kopače, kvalificirane
kopače, kovinarje... je letno
vključenih preko 400 delav-
cev. Delo v Rudniku, pa tudi
v nekaterih drugih delovnih
organizacijah v REK pa za-
hteva zaradi povečane ne-
varnosti letno preverjanje
znanja iz varnosti pri delu
okoli 700-tih delavcev.
V	zadnjem času pa so zla-
sti veliko priprav nemenili
izvajanju proizvodnega dela
v okviru usmerjenega izo-
braževanja. »Sprva je bilo
težko osvestiti delovna oko-
lja, da je proizvodno delo del
usmerjenega izobraževanja,
ki se mora izvajati v delov-
nem okolju in ne na šoli,«
pravi Martin Pustatičnik, ki
skrbi za področje usmerjene-
ga izobraževanja in priprav-
ništva. Kakor koli že, sedaj
so izvedbeni načrti za posa-
mezna dela narejeni, 13. ja-
nuarja so že podpisali dogo-
vore z Rudarskim šolskim
centrom, od koder prihaja 90
odstotkov učencev in drugi-
mi, 13. februarja pa bodo
prišli vsi učenci prvih letni-
kov. Takrat bo po vseh de-
lovnih organizacijah v okvi-
ru REK uvajalni seminar, na
katerih bodo učenci spoznali
delovna okolja in varstvene
predpise. Kasneje bodo pri-
hajali na proizvodno delo v
šestih dekadah. Čaka jih kar
100 usposobljenih izvajalcev
proizvodnega dela.
Pravzaprav so težave le z
načinom nagrajevanja izva-
jalcev in organizatorjev izo-
braževanja, pa tudi pri na-
grajevanju učencev menda
še ni vse jasno. Dobili bi naj
nagrade v skladu z novou-
stvarjeno vrednostjo na pro-
izvodnem delu, priprave na
to delo pa so bile vse prej kot
poceni. Novonastala vre-
dnost bo torej očitno skro-
mna.
MBP
ŽALSKI
DELEGAT
Prejšnji teden je izšla
prva številka glasila Dele-
gat, ki bo odslej redno
izhajalo in bo namenjeno
delegatom zborov skup-
ščine občine ter delega-
tom skupščin samou-
pravnih interesnih skup-
nosti. Delegata tiskajo pri
mariborskem Večeru, si-
cer pa ga ureja uredniški
odbor v sestavi Ivanka
Kragl, Marija Štorman,
Franc Vidmar, Elza Go-
lob, Kristijan Markovič,
Vinko Vučajnk, Janez
Kroflič in Ivan Jurhar.
Tehnično in grafično ga
urejajo pri občinskem
glasilu Savinjski občan.
Delegat bo izhajal v na-
kladi 4500 izvodov.
V Delegatu bodo objav-
ljena vsa gradiva z dnev-
nimi redi za posamezne
seje. Novost je, da bodo
sedaj gradiva prejemali
tudi vsi delegati skupščin
samoupravnih interesnih
skupnosti.
JANEZ VEDENIK
UMRL JE LENINOV BOREC
-JOŽE HORVAT
Pred enim tednom je v hiši ob Savinji umrl Jože
Horvat, slovenski dobrovoljec in borec sovjetske
Rdeče armade.
Rodil se je 3. februarja 1893 v Idriji. Po poklicu
tehnik je nastopil službo v idrijskem rudniku žive-
ga srebra.
V jeseni 1914 leta, ko so morali vsi slovenski
fantje obleči vojaško suknjo v avstrijski vojski, je
najprej odšel v Karpate. Proti koncu leta je s svojim
oddelkom prešel na rusko stran in že je leta 1916
služil v srbskem korpusu v Odesi. Ko je v Rusiji
izbruhnila revolucija je odšel v Kijev, kjer se je kot
borec jugoslovanskega bataljona boril za revoluci-
jo. Po brestlitovskem miru so Nemci skupaj z ukra-
jinskimi izdajalci napadli Kijev. Po hudih bojih se
je revolucionarna vojska umaknila in osnovala se je
sovjetska Rdeča armada, kjer je Horvat postal po-
veljnik bataljona. V neki brobi z belogradisti je bil
ranjen, našli pa so ga tovariši in ga rešili. Ko je
ozdravel, je ponovno šel v borbo. Kot borec je prišel
v Caricin, današnji Volgograd, ki mu je postal od-
skočna deska za bojevanje v različnih republikah.
Po končani vojni je bil najprej zaposlen v upravi
premogovne industrije vDonskem bazenu, kasneje
pa v neki kemični tovarni v Odesi.
Z ženo Rusinjo se je 1925 leta vrnil v domovino.
Korak se mu je u ta vil v Celju f kjer je v srtanskem
poslopju sedanje restavracije Ojstrice ustanovil
stalno kino podjetje, ki je zelo dobro uspevalo. Med
okupacijo sta bila oba z ženo izseljena v Srbijo. Po
osvoboditvi ga najde v dolini pri Dolnji Lendavi kot
vodjo tamkajšnjih petrolejski polj, ki so bila pod
poveljstvom mariborskega vojnega področja.
Srce ga je vleklo v Celje, kjer se je tudi upokojil.
Težko je zbolel, ves čas pa ga je požrtvovalno stre-
gla njegova žena, kije žal tudi sama kmalu zbolela.
Preteku teden so se prijatelji poslovili od Lenino-
vega borca. Okrog njegovega groba so se zbrali še
redki prijatelji, tako predstavniki Zveze borcev iz
Celja in Žalca ter redki slovenski borci iz prve
svetovne vojne, med njimi veterani, stari od 85 do
93 let.
JANKO OROŽEN
V BESEDI IN SLIKI
CELJE: OTVORITEV VRTCA ZA 52 CICIBANOV
V	novozgrajenem stanovanjskem bloku ob Dečkovi ce-
sti ali točneje, v Ulici 29. novembra 48 v Celju, je dobilo
varno in prijetno dopoldansko zavetje petdeset celjskih
predšolskih otrok.
V	ponedeljek dopoldne je bila svečana otvoritev novih
prostorov otroškega vrtca, enote vzgojnovarstvene orga-
nizacije Zarja iz Celja. Poleg staršev novosprejetih otrok v
to vzgojnovarstven no organizacijo so se otvoritve udele-
žili tudi predstavniki občinske skupnosti otroškega var-
stva Celje, Zavoda za šolstvrt, komiteja za družbene dejav-
nosti Skupščine občine Celje in krajevne skupnosti Dolgo
polje, cicibani iz vrtca v Drapšinovi ulici pa so poskrbeli
za kratek priložnostni programček. Uvodoma je Ivanka
Dešnič, ravnateljica VVO Zarja, starše seznanila z dvajset-
letnim razvojem te organizacije, nato pa je Slava Vu-
čajnk, predsednica skupščine skupnosti otroškega var-
stva v Celju spregovorila o pomenu organiziranega druž-
benega varstva in vzgoje predšolske mladine.
Vrtec bo pričel z delom 1. februarja in to polno zaseden,
saj so bili vanj sprejeti vsi tisti otroci od tretjega do petega
leta starosti, ki so bili, zaradi pomanjkanja vzgojnovar-
stvenih prostorskih zmogljivosti, lani spomladi o.dklo-
njeni.	M.AGRE2
DRSANJE NA JEZERU
Poleg smučanja je drsanje med najbolj priljubljenimi
zimskimi športi. Počitnice so se pričele, snega pa na bliž-
njih pobočjih ni dovolj za smuko, smučanje na urejenih
smučiščih pa je največkrat za šolarje predrago. Na sliki:
Na zamrznjenem braslovškem jezeru je vsak dan precej
drsalcev.	T.TAVCAR
OŠLAKOVA KOVAČIJA
Prav na »meji- med Zrečami in Skomarjem domu]
Ignac Ošlak. Njegova kovačija je znana stoletja, prav-tak
kot žaga. Iz leta 1710 že kraljuje v ozki soteski Dravinje r
prvi pohorski strmini. Leta 1789 so danes muzejsko žag
obnovili in še vedno je v njej mogoče kovati. Se pred le
so v njej oblikovale pridne roke prenekatero kmetijsko 3
gozdarsko orodje, zadnja leta pa požene Ignac Ošlak kov
čijo le toliko, da ne zastane. No. zdaj pozimi kovači
sploh stoji, saj so zunanja kolesa obložena na debelo
ledom. Kljub temu se nudi obiskovalcu v kovačiji
pogled. Obiskovalcev pa nikoli ne zmanjkal
JVlB
št. 4 - 28. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
POGOVOR Z RUDIJEM PEPERKOM
»ZA NEKATERE SEM SOCIALNI DEMAGOG«
Je družbeni pravobranilec samoupravljanja bav'bav?!
Družbeni pravobranilec samouprav-
ljanja je institucija, ki jo je v naš politični
sistem vnesla šele nova ustava. Kljub
temu pa konkretni podatki in tudi poli-
tične ocene pričajo, da je v sedmih letih
svojega ustavnega rojstva ta ištitucija še
kako uveljavila določila, cilje in namen,
s katerimi je bila pravzaprav ustanovlje-
na. In da če za katero, potem zagotovo
zanjo velja, da je podružbljena v vsem
svojem smislu.
Sicer pa smo se o delu družbenega
pravobranilca samoupravljanja ter o
vkoreninjenosti te inštitucije v našem
samoupravnem in političnem sistemu
pogovarjali z Rudijem Peperkom, druž-
benim pravobranilcem samoupravljanja
za celjsko, laško, konjiško, šentjursko,
šmarsko in mozirsko občino.
POZORNI SMO DO OKOLIJ, OD
KODER NI POBUD
NT: Bi za začetek morda nanizali nekaj
podatkov o tem, koliko zadev ste kot
družbeni pravobranilec samoupravlja-
nja razreševali v preteklem letu?
R. PEPERKO: No, številke same po se-
bi niso kaj dosti pomembne, po svoje pa
vendarle govorijo o vsebini dela družbe-
nega pravobranilca. V letu 1980 sem na
primer reševal 1335 zadev, ki so prišle s
strani posameznikov, skupin ali organih
zacij. Lani pa se je to število povzpelo na
2439. Povedati pa moram, da sem bil prej
sam, lani pa sta mi bili v veliko pomoč
dve novi strokovni sodelavki.
NT: In kaj pomenijo te številke, če jih
poskušamo gledati skozi prizmo odno-
sov?
R. PEPERKO: Težko bi te številke, po-
sebej če vemo, da se iz leta v leto večajo,
primerjali z razvojem samoupravnih
odnosov. Da bi torej iskali v njih odgo-
vor na vprašanje, ali se samoupravljanje
kot odnos med delavci krepi ali ne. Moje
trdno prepričanje namreč je, da v tistih
sredinah, kjer se človek počuti dejansko
svobodnega, tudi svobodno izraža svoje
mnenje. In če to počne, potem zagotovo
prihaja tudi do sporov, konfliktov in re-
lativno veliko vprašanj, ki jih delavci na-
slavljajo na družbenega pravobranilca.
Zato sem veliko bolj pozoren do tistih
okolij, od koder ni vprašanj ali pobud,
kjer se nič ne dogaja in kjer ni konflik-
tov. Pozoren sem namreč na odnose in
se sprašujem: ali morda v teh sredinah
ne vladajo še stari hierarhični, tehno-
kratski in birokratski odnosi? Prav lan-
sko leto je znova potrdilo mojo domne-
vo, da so problemi veliko večji v sredi-
nah, kjer vlada zatišje.
NT: Iz katerih delovnih organizacij pa
prihaja k družbenemu pravobranilcu sa-
moupravljanja največ delavcev?
R. PEPERKO: Veliko delovnih organi-
zacij bi moral našteti, pa naj vendarle
izpostavim nekatere: to je Cinkarna,
Emo, Libela, LIK Savinja, Unior Zreče,
Comet, Glin Nazarje, Bor Laško, Papir-
nica Radeče. Iz teh delovnih organizacij
se oglaša.,največ delavcev, vendar pa to
ne pomeni, da so to zato tudi problema-
tične delovne organizacije. Moram na-
mreč povedati, da so v njih dokaj dobro
organizirane strokovne službe in če pri-
de do problemov, pokličem ustrezno
službo in bre^ papirjev in pisarjenja se
dogovorimo, kako bomo probleme rešili.
Tako seveda delam tudi v drugih delov-
nih organizacijah in če je le mogoče, se
brez prelaganja papirjev sem in tja dogo-
varjamo za rešitev. Za primer naj samo
povem, da se v enem tednu pri meni
oglasi tudi po petdeset ljudi. Za mnoge
med njimi pa je dovolj že nasvet.
NT: Hočete reči, da številne probleme
ljudi poskušate urejati mimo zabeležk
na papirju?
R. PEPERKO: Da. Menim celo, da je
takih zadev več, kot onih, ki so zabele-
žene.
DELO PRAVOBRANILCA JE MED
LJUDMI IN ZA LJUDI
NT: Ali se ob vsakdanjem delu, ko se
ubadate tudi z zadevami, ki pravzaprav
ne sodijo v inštitucijo družbenega pravo-
branilca, ne drobite in oddaljujete od
osnovnega poslanstva, ki je v varovanju
družbene lastnine?
R. PEPERKO: Družbeni pravobranilci
samoupravljanja smo zaradi tega vpraša-
nja tudi sami nekako v dilemi. Jaz prav-
zaprav nisem, saj mi nekateri celo očita-
jo, da sem socialni demagog. To pa zato,
ker ne delam samo ali predvsem na varo-
vanju družbene lastnine, kar pomeni^da
bi moral iskati in razreševati predvsem
globalne konflikte v družbi. Jaz pa de-
lam drugače, ker želim pomagati posa-
meznikom, skupinam, organizacijam.
Res nisem socialna služba, vendar pa
sem prepričan, da s tem, ko omogočim
človeku, da mi razgrne svoj problem in
da mu z nasvetom pokažem pot, kako ga
bo rešil naredim več, kot če podrem nek
samoupravni sporazum o ... na primer o
združevanju deviz.
NT: Prejle ste dejali: 2439 zadev v pre-
teklem letu. Kakšne narave so bile veči-
noma te zadeve?
R. PEPERKO: Od skupnega števila
obravnavanih zadev jih je bilo kakih
osemdeset odstotkov takih, ki so jih
sprožili posamezniki. V največji meri pa
so se te zadeve nanašale na delovna ra-
zmerja, kar pove, da je to področje ključ-
nega pomena pri urejanju odnosov v de-
lovnih in temeljnih organizacijah.
NT: Delovna razmerja so torej nekakš-
na boleča točka, ki bi ji morali v dobro
razvoja samoupravnih odnosov posvetiti
več nege.
R. PEPERKO: Po mojem mnenju nam
manjka nekakšna služba, ki bi izvajala
pravno pomoč delavcem. Zato se težko
strinjam s tem, da bomo organizirali
takšno pravno pomoč, kjer bodo morali
ljudje za nasvet plačati določen znesek
denarja. Kajti še so ljudje, ki si tega pla-
čila ne bodo mogli privoščiti in torej tudi
pravega nasveta-ne bodo mogli dobiti.
Rešitev vidim v družbeni pravni pomoči,
kjer bi strokovnjaki ljudem svetovali
brezplačno, ne da bi od njih za nasvet
terjali plačilo. A zdi se, da se vsega tega
še premalo zavedamo in da skušamo mi-
žati pred dejstvom, da je pravna pomoč
eden bistvenih elementov za razvoj sa-
moupravnih odnosov in družbenopoli-
tičnega sistema.
PRITISKI SO BILI IN SO ŠE
NT: Družbeni pravobranilec samo-
upravljanja sodeluje pri svojem delu s
številnimi službami, inštitucijami, orga-
nizacijami. Glede na to, da so delovna
razmerja in sploh odnosi v delovnih or-
ganizacijah ključno torišče dela, pa je
razumljivo, da mora pravobranilec z ro-
ko v roki sodelovati predvsem s sindika-
tom. Ob tem me zanima, ali se sindikat
postavi v bran delavcu - saj je konec
koncev organizacija delavcev - ko za-
škripajo odnosi in ko se pojavijo proble-
mi v neki delovni sredini?
R. PEPERKO: Jaz seveda nisem pokli-
can, da bi ocenjeval delo sindikata.
Kljub temu pa moram reči kako besedo
predvsem o tem, kako sindikat obravna-
va nekatere zadeve. Na primer, ko je de-
lavec v disciplinskem postopku. Največ-
krat v takšnem primeru sindikat reče, da
je odločba formalno-pravno v redu.
Trdim, da to ni delo sindikata kot najšir-
še organizacije delavcev. Kajti od nje v
prvi vrsti pričakujemo, da vidi delavca,
človeka z Vsemi njegovimi sposobnost-
mi, napakami in problemi. In da ga tudi
oceni kot delavca in človeka. Prav s ta-
kim delom menim, da je sindikat veliko
zgubil kot organizacija delavcev in tu
tudi vidim razlog, zakaj pravzaprav se je
sindikat umaknil v forumsko delo. Pre-
pričan sem namreč, da tej organizaciji
delavci ne zaupajo povsem.
NT: To o sindikatu vas sprašujem zato,
ker se včasih zdi, kot da se ljudje raje
obračajo na družbenega pravobranilca
kot pa da bi probleme skušali urediti
najprej znotraj lastne delovne sredine.
R. PEPERKO: Se nekaj bi rad dodal:
vsaka pobuda, ki jo dam kot družbeni
pravobranilec samoupravljanja, gre tako
v roke osnovne, kot občinske organizaci-
je sindikatov, pa seveda v roke delovske
kontrole. Vendar pa na mojo pobudo
največkrat sindikat ne reagira ne v obči-
ni in ne v osnovni organizaciji...
NT: Kako daleč zavrta družbeni pravo-
branilec, ko ureja določeno zadevo?
R. PEPERKO: Mislim, da lahko zavrta
zelo daleč. Jaz lahko trdim, da je okvir
mojega dela principielnost. In nisem sa-
mo enkrat dokazal, da pritiskom ne pod-
legam ...
NT: Pa so bili ti pritiski?
R. PEPERKO: Bili so in so še. Dili so v
Celju, Konjicah, v Šentjurju, čeprav so
bili tam bolj pozitivni pritiski. Vedno
sem se skušal pritiskom zoperstavljati,
kar mi je uspevalo tudi zato, ker sem
pravobranilec šestih občin. Torej se me v
eni od šestih občin niso mogli kar tako
otresti, čeprav so imeli že svojega kandi-
data. No, v zadnjem času pa so drugačni
pritiski, obratni, bi rekel. Gre namreč za
to, da politiki pogosto grozijo odgovor-
nim v delovnih organizacijah, češ: če ne
boste uredili to in to, bomo poslali nad
vas pravobranilca z ukrepom družbene-
ga varstva! To je postala nekakšna nova
moda, ki pa mi ni prav nič všeč!
NT: Osmo leto teče, odkar ste družbe-
ni pravobranilec samoupravljanja. Kaj
lahko rečete za to inštitucijo, ki je bila na
začetku čista novost?
R. PEPERKO: Kar odkrito povem, da
tedaj, ko so me v Celju imenovali za
družbenega pravobranilca samouprav-
ljanja, vsi skupaj kaj dosti nismo vedeli,
kaj nam bo ta nov ustavni inštitut prine-
sel. Toda po sedmih letih lahko rečem,
da si je družbeni pravobranilec samo-
upravljanja kot inštitucija ustvaril tak
položaj, ki ga ni mogoče več pogrešati v
našem sistemu. Kolikšen pa je pri tem
moj delež, ko govorimo o delu pravobra-
nilca v šestih občinah celjskega območ-
ja, kaj smo dobrega in kaj manj dobrega
storili - o tem naj govorijo drugi.
DAMJANA STAMEJClC
NAPOSLED BENCINSKA ČRPALKA V JURKLOŠTRU
POČASNI MLINI TUDI ZMEUEJO
Nerazvita krajevna skupnost bogatejša za up!
Kazalo je že. da iz vsega
skupaj, ne bo nič. Gradiva
pod geslom ■ Benzinska čr-
palka v Jurkloštru" se je na-
bralo zajeten šop. Da ni raču-
nice, so bili ugovori: kdo da
bo točil, so premlevali: pred-
vsem pa kdo bo plačal in še
to in ono.
Skupščinski odbor za hi-
trejši razvoj manj razvitih
krajevnih skupnosti je s kra-
jani vztrajal. V krajevni
skupnosti so zbrali okoli 10
starih milijonih, deloma tudi
v cestnih obveznicah. Kaj je
to važno, saj je to tudi denar"'
Vodilni pri celjskem TOZD
Petrola so bili v veliko po-
■Tioč, kajti za investicijo je bi-
lo treba ogreti centralo v
Ljubljani.
In minulo soboto so sla-
vili!
Uro po dvanajsti, ko je pre-
sunljivo zatulila sirena za
preizkušnjo, so se pri ■Turi-
stu.. začeli zbirati domačini
gostje. Zunaj je brilo na
suho. pa je objekt nove čr-
palke kar lepo sameval ob
cesti in čakal na svoj trenu-
tek. Nad njim sta veli sloven-
ska in petrolova zastava, vse
tri črpalne baterije pa je ovi-
jal trak slovenske triko-
lore...
Potem so se izpod Bezgov-
škove strehe preselili na pia-
no domačin in gostje. Bese-
do je povzel predsednik sve-
ta krajevne skupnosti Vili
Krajnc. ki se je zahvalil
vsem. kateri so kakorkoli
pripomogli k uspehu akcije,
za katero se je kraj zavzemal
polnih 20 let in še dlje nazaj,
od takrat kot je vodja trgovi-
ne Filip Jurkošek poleg pe-
troleja začel prodajati tudi
pogonsko gorivo za prve mo-
torne žage. mopede in druga
vozila, seveda v hudo pre-
prostih in celo nevarnih oko-
liščinah.
Potem je predsednik od-
bora za hitrejši razvoj manj
razvitih krajevnih skupnosti
v občini Jože Kos prerezal
trak in po recitaciji ter opra-
vičilu. da so bili pevci zadr-
žani, je upravnik trgovine
KZ stopil v akcijo-. Pred-
sednik občine bi bil namig-
nil direktorju Kmetijske za-
druge. da naj prvemu kupcu
natočijo več kot 10 litrov za-
stonj, a kaj. ko je treba stabi-
lizacijo resno vzeti pa tudi
sicer se Jože Rajh ne pogo-
varja sam s seboj).
S.večanost je bila končana,
sedli so za mizo in zajeli z
veliko žlico odlične Bezgov-
škove rezance, potlej pa še
drugo, kar k kmečki južini
sodi. Razlog za to je bil do-
volj dober.
Nova črpalka za navaden
in super bezin ter za nafto bo
služila širšemu okolišu, vse
tja do Vrha. Trobnega dola.
Mrzlega polja do Poljane
pod Lisco in po vsej dolini
Gračnice. Oskrbovala jo bo
trgovina KZ in bo odprta v
enakem času, kot trgovski
lokal.
Morda res ne bo črpalka
zlata jama. toda tu skozi bo z
leti tekla sodobna cesta koz-
janskega cestnega križa, naj-
več pa je vredno to. da se
krajanom vrača upanje, da
se bo krajevna skupnost,
med vojno v celoti partizan-
ska. vendarle izvila iz nera-
zvitosti.
JURE KRASOVEC
Predsednik sveta K Z Vili
Krajnc ob otvoritvi.
Benzinska črpalka v Jurkloštru ni kakšna inipozantna
stavba. Je ena tistih malih črpalk, ki jih vidimo več po
svetu kot doma. ki pa ravnotako shiži svojemu namenu.
Majhna kabina, da občasni črpalkar lahko vpiše evi-
denco, skromni nadstrešek nad tremi točilnimi aparati,
vse drugo je pod zemljo. V teh dneh bodo napeljali od
črpalke v trgovino KZ še električni zvonec, da bo stranka
lahko poklicala prodajalca, ker se od črpalke do trgovine
ne vidi zaradi skladišča gotovih izdelkov obrata TIM /..»■
ško. To pa'je že predmet druge zgodbe o tem, da dru/
beni mlini melje jo počasi, a vendarle...
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 28. januar 1982
LIKOVNI SALON CELJE
FIGURALIKA IN GROTESKNOST
Spoznali smo tri nova ustvarjalna imena
POETIKA IN FANTASTIČNOST:
SONJA LAMUT IN NENAD
JAKEŠEVIČ
Nedavno tega sta se prvič v sloven-
skem prostoru celoviteje predstavila s
svojimi grafičnimi listi mlada srbska
umetnika SONJA LAMUTOVA in
NENAD JAKEŠEVIČ.
Čeprav v njunem ustvarjalnem opu-
su opazimo v klasično orientiranem
figurativnem slikarstvu določene stič-
ne točke, se vendarle njuna umetniška
in osebna izpovednost močno razliku-
jeta. Grafični listi Sonje Lamutove,
predvsem tisti iz zgodnejših let. so mo-
numentalno dojeti, liki postavljeni v
širino prostora.
Podrobnosti, ki jim lahko sledimo
na posameznih likih, od drže telesa,
rok in glave, so prežete z intimnostjo
ki preveva iz notranjščine, ter se stap-
Ija v prosojno, neskončno ozadje. Vse-
skozi lahko sledimo upodobitvam ti-
hožitja z značilni merilcem časa - uro,
vsakdanjimi predmeti, ki imajo ču-
stveni prizvok, mehkobi svetlobe, ki
jim daje občutek vznemirjenja, in ki je
tako zančilna za njeno poetično izpo-
vednost.
Grafični listi Nenada Jakeševiča
poudarjajo narativnost, v. njih je prav
tako kot pri Lamutovi močno prisotna
simbolika, organski plod - jabolko,
kot svet, kot razvoj živega, kot spomin
na domačnost. To simbolizirano reali-
stično pripovt/d dopolnjuje še z fanta-
stičnimi liki, z imaginacijo, ki ji ne
moremo odrekati nedorečenosti.
. Razstava grafičnih listov Sonje La-
mutove in Nenada Jakeševiča je imela
dober odmev med celjsko publiko, saj
med množico mladih umetnikov je le
malo takih, katerih umetniška in li-
kovna izpoved temelji na tradiciji rea-
lizma oziroma naturalizma povezana z
globoko pripovedno parabolo človeka
današnjega časa.
KRIK IN GROTESKNOST V
SLIKAH BORISA BENČIČA
V	Likovnem salonu Celje je še ta
teden na ogled zanimiva razstava mla-
dega primorskega umetnika Borisa
Benčiča, ki je šele pred tremi leti zapu-
stil Akademijo lepih umetnosti v Be-
netkah, kjer je diplomiral na slikar-
skem oddelku pri profesorju Emiliu
Vedovi. Prvič se je s svojimi deli pred-
stavil javnosti že leta 1974, od takrat pa
do danes je sodeloval na dvanajstih
samostojnih in številnih skupinskih
razstavah doma in tujini. Za svoje sli-
karsko delo ter eksperimentalni in ani-
mirani film je prejel mnoge nagrade.
V	Celju se nam predstavlja s slikar-
skimi in fotografskim deli (oblikova-
nje slikarjevega delovnega prostora).
Njegove slike so takorekoč ironična
podoba slikarja, njegove dela in umet-
nosti nasploh. Platna so prostor, so
dogajanje, so sredstvo s pomočjo kate-
rega avtor ruši pregrade umetnosti in
družbe. Njegove podobe so brez notra-
"'nje vsebine, so resničnost slikarja sa-
mega. so trenutki dileme naperjeni
proti tradicionalni umetniški praksi,
proti konceptualizmu in nevsebin-
skem hiperrealizmu.
Podoba umetnika kot ' norčavega
kralja« s papirnato krono na glavi in
paleto barv kot žezlom v rokah pred
raztrganim platnom, grotesknost upo-
dobljenega jaza. ki je uperjen proti
umetniški praksi zasvojeni zadnjih de-
setih let, nam razodeva upor in hkrati
klic po novem, resničnem slikarstvu.
Iz skorajda vseh njegovih slik veje
anarhičnost prizora, groza, mučenje in
tesnoba, ki jo avtor poudarja še z dvoj-
nostjo dogajanja in zanj značilnim li-
kovnim jezikom (odlično gladko risbo,
plastičnostjo in doživeto formo).
Je res slikarstvo Borisa Benčiča
happening? Je res samo ironija slikar-
stva"' Ali pa resnična izpoved umetni-
ka. kateremu je slikarstvo edini in
brezkompromisni medij izražanja,
kjer ni laži, ne lepotnosti, kjer ni mesta
za iluzijo, za masko v ogledalu, kjer je
resnica, volja in upor umetnika.
ALENKA DOMJAN
POGLED NA PLATNO
AKCIJA STADION
Scenarij: Slavko Goldstein in Dušan Vukotič. Ka-
mera Ivica Rajkovič. Glasba: Tomica Simovic. Režija-
DUŠAN VUKOTIC.
Igrajo: Iger Galo. Zvonimir Črnko. Franjo Majetič.
Zvonko Lepetič idr.
Edini jugoslovanski oskarjevec Dušan Vukotič je v
tem svojem filmu iz leta 1977 segel v prvo leto vojne, v
prvo leto obstoja ustaške NDH in se lotil zanimivega
upodabljanja prvih, še spontanih, a kasneje organizira-
nih poskusov napredne mladine, da se zoperstavi naci-
zmu in ustaškemu terorju. Z dialogi natrpan, torej zelo
narativen film, ima več viškov, prvega, ko prikazuje
metode ustaškega novačenja mladih in njihovega »šo-
lanja« v brezdušne morilce in drugega, ko se mladina
spontano upre pompozni ustaški kampanji, ki želi po
nacističnem vzorcu na velikem stadionu izvesti po-
polno nacionalno diferenciacijo med mladimi. Film je
izbral nespektakularno, neakcijsko pot pripovedova-
nja izjemno zanimive zgodbe, a se je žal odrekel moč-
nemu orožju pripovedovanja s sliko. Ima viške in
padce, v pretresljivi pripovedi nekajkrat podleže po-
skusom ugajanja in s tem ne izpolnjuje v celoti zahtev,
ki si jih je zastavil. Na vsak način pa ostaja s svo jo
zgodbo o akciji skojevcev, ki je upepelila osovraženi
stadion, kjer ustaši izvajajo svoja pompozna zborova-
nja, pomemben kamenček v filmskem mozaiku upo-
dabljanja naše revolucije, še posebej v delu, ki govorio
zgodnjih nastankih najrazličnejših oblik odpora. In ko
prezgodaj doseže svoje kulminacije, mu v nadaljeva-
nju seveda uspeva le še povedati vselej znova isto,
skozi različne prizore, stopnjevanja grozljivosti, ki iz-
zveni v simboličnem ognju na stadionu (prispodoba
bakle revolucije).
Film Akcija stadion bomo gledali od 28. do 31. ja-
nuarja v kinu Metropol.
ZA OGLED PRIPOROČAMO: Paličica (mladinski
spored kina Dom), Ali baba in 40 razbojnikov (mati-
neje v počitniškem sporedu kina Metropol) in Babette
gre v vojno (dvorana Kinogledališča).
BRANKO STAMEJCIC
ESPERANTO
ZAČETNI TEČAJ (16)
v današnji lekciji se bomo seznanili z brezosebnim zaimkom
»oni«. Spoznali bomo, kako se poimenujejo posamezni družin-
ski člani in kako se pravi petim čutilom. Sicer pa bomo nada-
ljevali z izletom v planine.	'
Ekstere estas ankorau čiam malbela vetero. - Zunaj je še
vedno grdo vreme. Ni povas eluzi la tempon por lerni. - Cas
lahko izrabimo za učenje. ^
Cu vi audas la tondradon? - Ali slišite grmenje? Jes, mi audas
la tondradon. (tondri-grmeti, tondrado-grmenje). Oni vidas an-
kaii fulmojn. - Vidijo se tudi bliski. (»Oni« je brezosebni
zaimek. V slovenščini ga nimamo, zato ga prevajamo s prvo ali
tretjo osebo. Tako bi lahko rekli: oni viSas ankau fulmojn, -
vidijo se tudi bliski ali vidimo tudi bliske). Inter la pulvo falas
ankau hajlo. - Med dežjem pada tudi toča. (namesto »falas
hajlo« lahko rečemo tudi kratko »hajlas«; pada toča). Ni sidas
sur la benko apud la forno. - Sedimo na klopi poleg peči,
(forno-peč).
Ce la tablo, apud la fenestro, sidas geedzoj. - Pri mizi poleg
okna sedita zakonca, (geedzoj: koren besede je »edz«, »ge« je
pripona, ki označuje vedno dva spola skupaj; edzo-soprog,
edzino-soproga; oba skupaj sta geedzoj. Ko tvorimo besedo s
pripono »ge«, vzamemo vedno koren besede moškega spola in
ji dodamo končnico za množino, ker sta najmanj dva. Primeri:
patro, patrino, gepatroj - oče, mati, starši; amiko, amikino,
geamikoj - prijatelj, prijateljica, prijatelji, prijateljice).
Cu vi havas gepatrojn? - Jes, mi havas gepatrojn. - Cu vi
havas fraton? - Jes, mi havas fraton. (frato-brat). Kio estas vi
kaj via frato? - Ni estas gefratoj. - Sva brat in sestra. Cu Via
patro havas fraton? - Jes, mia patro havas fraton. Li estas via
onklo (onklo-stric). Cu via patrino havas fratinon? - Jes. mia
patrino havas fratinon. Cu ši estas via onklo? - Ne, ši ne estas
mia onklo, ši estas mia onklino (onklino-teta). Ankau frato de
via patrino estas onklo, kaj fratino de via patro estas ankau via
onklino. - Tudi brat vaše matere je vaš stric in sestra vašega
očeta je tudi vaša teta. La patroj de viaj gepatroj estas viaj avoj
(avo-stari oče). La patrinoj de viaj gepatroj estas viaj avinoj
(avino-babica). Cu vi estas fratino de viaj gepatroj? - Ne, mi ne
estas fratino de miaj gepatroj. Vi estas filino de viaj gepatroj
(filino-hči, filo-sin). Cu via frato estas filino de viaj gepatroj. -
Ne, li estas filo de m aj gepatroj. Mia frato estas filo de miaj
gepatroj. Vi estas nevino al viaj onklo kaj onklino. - Vi ste
nečakinja vašemu stricu in teti (nevino-nečakinja). V tem
stavku smo »viaj« postavili v množino zato, ker se nanaša na
dve osebi, na onklo in onklino).
Kio estas via frato al viaj genokloj? - Mia frato al miaj
geonkloj estas nevo (nevo-nečak, nevino-nečakinja), nepo, ne-
pino-vnuk, vnukinja). Filo kaj filino de viaj geonkloj estas viaj
kuzo kaj kuzino (kuzo, kuzino-bratranec, sestrična).
Mi farigas malsata. Cu ni ion mangu? - Postal sem lačen Ali naj
kaj jeva? - Ankau mi farigis malsata. Mi estas tre malsata. Mi
prenos mangajojn el la dorsosako. - Tudi jaz sem postala lačna.
Iz nahrbtnika bom vzela jedi. Kion vi mangos? Cu vi-havas
šinkon (šinkon-gnjat, šunka) - Jes, mi havas šinkon kaj ovojn
(ovo-jajce) Ankau mi tre šatas šinkon kaj ovojn. Mi havas tion
ankau en mia dorsosako. Mi havas ankau buterpanon. - Kio
estas buterpano? - Buterpano estas pano kaj butero (kruh s
surovim maslom). Nun ni mangu. Mi deziras al vi bonan apeti-
ton! - Dankon. Ankau mi deziras al vi bonan apetiton. - Hvala.
Tudi jaz vam želim dober tek. Cu sinko estas bona? - Jes,
sinko estas bona.
Kion oni faras per la lango. - Per la lango ni gustumas. - Z
jezikom okušamo (lango-jezik; gustumi-okušati). Per la okuloj
oni vidas. - Z očmi vidimo. Per la oreloj oni audas. - Z ušesi
slišimo. Per la nazo oni flaras. - Z nosom duhamo. Per la
fingroj oni palpas. - S prsti tipamo.
POČITNIŠKI FILMSKI SPORED
KOPICA MATINEJ
O K ZSMS in Kinopodjetje sta se izkazala
Letošnjega počitniškega časa smo se .
to pot lotili drugače. V Celju se bo vse
dni počitnic marsikaj dogajalo, kar vse
priča, da smo tokrat znali pomisliti tu-
di na tisto mladino, ki med počitnica-
mi ne bo vedela kam in kako s prostim
časom, ki bo počitnice preživljala do-
ma in bi bila sicer prepuščena počitni-
škemu mrtvilu, dolgočasju in ulici.
Posebna vrednota letošnje akcije, s
katero smo mladim zagotovili vrsto
počitniških dejavnosti in možnosti za
zabavo, je poseben filmski spored, ki
ga je spodbudila OK ZSMS Celje in ga
pripravila skupno s celjskim Kinopo-
djetjem. Čeprav niso izbrani prav vr-
hunski filmi za spored matinej za mla-
de, daje celjski filmski spored vključ-
no z rednim v počitniškem času kaj
simpatično in privlačno podobo.
V posebni akciji filmov za mlade, ki
so na počitnicah, bodo v celjskih kine-
matografih pripravili šest brezplačnih
filmskih predstav, v katerih bodo mla-
dim zavrteli domače filme Ljubezen-
sko življenje Budimirja Trajkoviča (26.
jan.). Akcija stadion (28. jan.) Šesta br-
zina (4. febr.) in Obetaven fant (11.
febr.) ter tuja filma Preporod v divjini
(2. in 9. febr.) ter Spet sva tu (9. febr.).
Na svojo pobudo pripravlja Kinopo-
djetje tudi kopico matinej, v katerih
bodo mladi gledali film Jaz in nilski
konj (23., 25., 26., 27. in 28. jan.) ter Ali
baba in 40 razbojnikov (29. in 30. jan.
ter 1., 2.. in 3. febr.). Matineje, ki bodo
na sporedu ob 10. uri v kinu Metropol,
iDodo nadaljevali tudi v preostalih
dneh počitnic, vendar filmi še niso
izbrani.
K vsemu naštetemu je treba, seveda,
dodati še redni spored celjskih kine-
matografov, ki je tudi prilagojen času
počitnic. Tu bodo ob že omenjenih do-
mačih filmih mladi zagotovo veseli tu-
di filma Brubaker, Je pilot še v letalu
in nekaterih drugih.
Vsekakor drži, da gre še za eno po-
hvalno akcijo v okviru skupnih priza-
devanj, da bi mladim v času počitnic
ponudili dovolj kakovostnih priredi-
tev in razvedrila.
BRANKO STAMEJCIC
LETOŠNJE SA VINO VE NAGRADE
Na zadnji seji skupščine Kulturne skupnosti Žalec so
delegati potrdili letošnje dobitnike Savinovih nagrad, pla-
ket in priznanj. Podelili jih bodo 13. februarja, ko bo v Domu
krajanov osrednja proslava občine Žalec ob letošnjem kul-
turnem prazniku.
Nagrade bodo prejeli Pihalni orkester Prebold, Drago
Kumer m Edi Zupane; plakete Adi Arzenšek, Majda Cilen-
šek, Zorka Godler Milan Gorenjak, Ivo Kuhar, Florjan Les-
jak, Janez Meglič in Martin Potočnik, priznanja pa Krajevna
skupnost Gomilsko, OŠ Liboje, Tekstilna tovarna Prebold,
OO ZSMS Vrbje, Edi Ahac, Anton Herman, Rudi Herman,
Jože Kruleč, Franc Kumer, Franci Laznik, Alojz Likeb,
Štefka Popit, Franc Praprotnik, Alojz Satler, Franc Stakne,
Albin Štorman, Franc Tekavc, Franc Toplišek, Danilo Turn-
šek. Avgust Vasle in Vili Vybihal.	T. TAVČAR
VKLJUČENI V KULTURNO
ŽIVLJENJE KRAJA
Veliko jih je, ki se vključujejo v kulturno življenje v Ru-
dniku lignita Velenje in kraju z obiskom kulturnih priredi-
tev, ne manjka pa tudi soustvarjalcev tega življenja. Rudarji
so delavni v Šaleški folklorni skupini, v Amaterskem gleda-
lišču, v pevskem zboru Kajuh, Kino klubu... V zadnjem
času pa se je zbrala osmerica rudarjev in Rudarski oktet je
pričel z resnim delom.
Ko so predlani v okviru praznovanj Dneva rudarjev pova-
bili ustvarjalce s področja likovnega in drugega ročnega
ustvarjanja, se jih je odzvalo veliko in razstava na velenj-
skem gradu je pokazala, da bi se dalo storiti še več. Tako so
lani pripravili enotedensko kolonijo na področju likovnega
ustvarjanja, zdaj pa težijo še k bolj ozkim področjem, ki bi
naj dala še večjo kakovost ustvarjenih del.
Gotovo je v delovni organizaciji še veliko ustvarjalcev s
širokega področja kulture, ki še niso našli svoje poti. Njim,
predvsem pa vsem delavcem, bi lahko kulturno življenje
bolj približal kulturni animator. Njega najbolj pogrešajo, saj
predstavlja sedaj takorekoč vso kulturno animatorstvo raz-
deljevanje vstopnic za različne prireditve po sindikalnih
skupinah. Zal je samo tako, vendar že ta oblika ni brezus-
pešna, saj so prireditve za velenjske rudarje vedno bolj
obiskane. Velenjsko amatersko gledališče in gledališka sku-
pina iz Smartnega ob Paki na primer pripravita vsako leto
dve zaključeni predstavi za rudnik in kakor je bil v začetku
obisk skromen, tako dober je zadnje čase.	MBP
7. KULTURNI TEDEN V
OBČINI MOZIRJE
Kulturna skupnost Mozirje in Zveza kulturnih organizacij
Mozirje sta organizatorja 7. kulturnega tedna, ki bo v mozirski
občini potekal od 5. do 13. februarja. Letošnji program bo še
posebej pester in zanimiv, saj bo zajemal vse dejavnosti s
kulturnega, področja: od likovne do pevske dejavnosti. To bo
hkrati priložnost za vsa društva iz občine, da prikažejo svojo
dejavnost.
PROGRAM PRIREDITEV:
Petek, 5. februarja, v Mozirju ob 18. uri: otvoritev kulturnega
tedna z razstavo Jožeta Horvata Jakija in Toneta Svetine, v
likovni galeriji kulturnega doma v Mozirju.
Sobota, 6. februarja, v Mozirju ob 19. uri: I. Cankar, Kralj na
Betajnovi, v izvedbi PD Gornji grad.
Nedelja, 7. februarja, v Smihelu ob 9. uri: Prešernova pro-
slava, PD Smihel, v Lučah ob 14. uri - Veseli večer v izvedbi
PD Nazarje, Gornji grad ob 16. uri - koncert ženskega pev-
skega zbora z Ljubnega in mešanega pevskega zbora iz Mo-
zirja.
Ponedeljek, 8. februarja, v Gorenju-Glin Nazarje ob 12. uri:
otvoritev razstave del Alojza Podkrižnika in Antona Veneka
ter nastop delavske godbe na pihala. Kovinarstvo Ljubno ob
13. uri: koncert delavske godbe na pihala. Nazarje ob 19. uri:
osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praz-
nika. Sodelovala bodo vsa društva.
Torek, 10. februarja v Elkroju ob 13.30: otvoritev razstave del
likovnega samorastnika Romana Makaroviča.
Sreda, 10. februarja v Lučah ob 9. uri: Carlo Goldoni, Krčma-
rica Miraldolina, v izvedbi PD Mozirje.
Četrtek, 11. februarja v Ljubnem ob 18. uri: Tone Partljič:
Nekoč in danes, monodrama Dareta Ulage. Gornji grad ob 19.
uri: Carlo Goldoni, Krčmarica Miraldolina.
Petek, 12. februarja v Mozirju ob 18. uri: Saša Vuga: literarni
večer. Gornji grad ob 18. uri: Ivan Cankar, Kralj na Betajnovi.
Nazarje ob 19. uri: Veseli večer.
Sobota, 13. februarja v Mozirju ob 18. uri: zaključek kultur-
nega tedna s podelitvijo zlatih plaket in priznanj. Sodeloval bo
gimnazijski pevski zbor iz Celja.
MP
št. 4 - 28. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
KRAJEVNA SKUPNOST TABOR
KADAR DELEGATI OTOPIJO
So res za vse krivi le drugi? Je KS Tabor zapostavljena?
Delegacija krajevne skup-
nosti iz Tabora se že od
marca lanskega leta ne ude-
ležuje sej občinske skupšči-
ne. Nič bolje ni z delegati za
samoupravne interesne
skupnosti. Delegatski si-
stem v tej krajevni skupno-
sti občine Žalec je odpove-
dal. Kje so vzroki za to? O
tem je beseda tekla tudi na
razširjeni seji delegacije
krajevne skupnosti Tabor,
ki je bila prejšnji teden.
NE HODIJO NA SEJE
To, da se delegati iz Tabora
niso udeležili sej občinske
skupščine, kot kaže, nikogar
ni posebej zanimalo. V ob-
činskih poročilih o delova-
nju delegatskega sistema so
sicer nekajkrat zapisali, da
se taborski delegati sej ne
udeležujejo redno, to pa je
bilo tudi vse. Je treba vso
krivdo za to valiti samo na
Taborčane?
Na razširjeni seji je bilo sli-
šati kup zanimivih misli in
pripomb krajanov, ki bi jih
lahko strnili v ugotovitev, da
se krajani Tabora čutijo za
marsikaj prikrajšani. Sami
seveda zatrjujejo, da so za to
krivi drugi.
PREMALO VPLIVA NA
ODLOČITVE
Delegati krajevne skupno-
sti menijo, da je vzrok za vse
skupaj v tem, ker imajo pre-
malo vpliva na odločitve.
Kako bi si sicer lahko razla-
gali, da na nekatera delegat-
ska vprašanja, ki so jih zasta-
vili, odgovorov sploh niso
prejeli. Ce so odgovore že
dobili, potem pa se to skoraj
praviloma ni zgodilo prej kot
v roku treh mesecev. In še
takrat so bili z odgovori ne-
zadovoljni, saj so bili preveč
splošni in premalo konkret-
ni. Primer za to je na primer
pomanjkanje vode v Taboru.
Iz Tabora dobivajo vodo kra-
jani Polzele in Prebolda, sa-
mi pa so zanjo prikrajšani,
saj se redno srečuje s po-
manjkanjem pitne vode kar
sedemdeset družin, šola in
vrtec. Nič kolikokrat so na to
že opozarjali, vendar njiho-
vega problema ni nihče re-
sno jemal. Za ureditev tega
bi potrebovali v kraju dobra
dva milijona dinarjev, ven-
dar tega denarja za Tabor
nikdar ni bilo. Se več, da jim
v Taboru primanjkuje pitne
vode. tega jim nihče ni ver-
jel. Kako bi si sicer lahko ra-
zlagali. da v poročilih vedno
jasno piše. kje vode primanj-
kuje in ko je bilo to našteto.
Tabora ni bilo nikjer. Kot da
si krajani te stvari izmišlju-
jejo.
ZREŽIRANE SEJE
OBČINSKIH SKUPŠČIN
Po mnenju delegatov so
seje občinskih skupščin zre-
žirane, razvlečene in nezani-
mive. Po navadi so najprej
na dnevnem redu točke, ki
ljudi pravzaprav najmanj za-
nimajo. Tako se skoraj ve-
dno zgodi, da za teme, ki de-
legate res zanimajo, zmanjka
časa ali pa ga je na voljo pre-
malo. Taborčani menijo, da
so seje skupščin zrežirane.
Ce se slučajno delegati s
kakšno stvarjo ne strinjajo,
potem pač sprejmejo ustrez-
ni odlok. Njihova skupna
ugotovitev je, da se glede na
vse to pač ne izplača zaprav-
ljati časa in je bolje, da na
seje ne hodijo.
KJE SO OBČINSKI
FUNKCIONARJI?
Na razširjeni seji so pove-
dali, da le redkokdaj v Tabor
zaide kakšen funkcionar z
občine. Ce pa že, potem se to
zgodi pred referendumi ali
pa pred volitvami. Takrat so
seveda polni obljub, ki pa
kaj kmalu, ko so stvari, mi,^
mo, splahnijo. Že nekajkrat"
so sklicali podobne seje, kot
je bila prejšnji teden. Enkrat
se je seje udeležil predsed-
nik zbora krajevnih skupno-
sti skupščine občine Žalec
Franci Ježovnik, to pa je bild
tudi vse. Delegati so menili,
da lahko v kakšni stvari
uspejo le z izsiljevanjem. Pač
nimajo te sreče, da bi bil v
njihovem kraju doma kak-
šen občinski funkcionar. Po-
tem bi bilo vse laže. Da se
izsiljevanje na žalost obnese,
izpričuje tudi njihov primer.
V Taboru so hoteli imeti
otroški vrtec. Ta objekt sicer
ni bil predviden v resoluciji,
vendar so ga vseeno dobili,
ker so Taborčani zagrozili,
da v tem primeru referun-
dum ne bo uspel.
KAJ S ŠOLO V
LOKAH?
Problem zase je šola v Lo-
kah. Poslopje vedno bolj
propada, ljudem pa ni vsee-
no. kaj bo z njim. Precej ob-
ljub je bilo, kaj vse bodo sto-
rili s tem objektom. Tu naj bi
bil celo nekakšen center za
vzgojo pripadnikov terito-
rialne obrambe. Zanj je bilo
namenjeno krepko preko
dva milijona dinarjev. To je
bilo pred referendumom. O
centru za teritorialno obram-
bo sedaj nihče več ne govori
in tudi ne o dveh in pol mili-
jonih dinarjev. Kot kaže bo-
do le zbrali v občini 300 tiso-
čakov, kar naj bi zadostovalo
za osnovno zaščito pred do-
končnim propadom. Cemu
naj bi objekt služil, pa zaen-
krat nihčene ve. Roko na
srce - tudi Taborčani ne, pa
čeprav ta objekt še tako izpo-
stavljajo.
BODO OSTALI BREZ
POŠTE?
V Taboru imajo še cel kup
drugih problemov. Na domu
TVD Partizan pušča streha,
nekaj višinskih kmetij še ni
povezano s cestami, slišali
so, da bodo v kraju ukinili
pošto, kanalizacija od Tabo-
ra do Ojstriške vasi ni ureje-
na ... Tudi od delovnih orga-
nizacij, kjer so zaposleni kra-
jani, ni toliko pomoči, kot jo
pričakujejo. »Zapostavljeni
smo. Ne vemo zakaj, toda to
je res. V primerjavi z nami so
druge krajevne skupnosti
dobile mnogo več kot naša.
Kar poglejte Gomilsko - ka-
ko lep dom krajanov je
tam...« To in še marsikaj
drugega ogorčeni zatrjujejo
delegati in krajani. In kot po
navadi je treba vsako stvar
gledati z več zornih kotov.
NEKAJ SO VENDARLE
DOBILI
Janez Kroflič, ki je bil za-
dolžen za delo s taborsko
krajevno skupnostjo, je po-
vedal, da se sej delegacije v
tem kraju, razen redkih iz-
jem, večina delegatov ni
udeleževala. Kroflič meni tu-
di to, da v Taboru le niso
dobili tako malo, kot pravijo.
Dobili so vrtec, obnovljen je
bil dom TVD Partizan, ob-
novljena je bila šola, kakšen
milijon dinarjev je bil name-
njen za gradnjo višinskih
cest... Tabor res ni dobil
vsega, kar potrebuje, vzrok
za to pa je morda treba iskati
tudi v neprodornosti in pre-
majhni odločnosti delega-
tov. Nihče pa seveda nima
nič proti Taboru. Niti proti
pridobitvam v tem kraju. Za-
vedati pa se je treba, da mo-
rajo biti še zlasti v sedanjem
času zahteve mnogo manjše,
kot st) bile nekdaj, je povedal
Janez Kroflič.
KRAJ BREZ
INDUSTRIJE?
Eden izmed problemov, ki
tare ta kraj, je tudi ta, da tu ni
industrije. Večina ljudi se na
delo vozi drugam. Taborska
krajevna skupnost je speci-
fična. Po obsegu je to druga
največja krajevna skupnost
v občini, dobra polovica pa
je v višinskih predelih. Že
komunalnih potreb je torej
več. Taborčani so pričakova-
li izdatno jDomoč od delov-
nih organizacij, kjer so zapo-
sleni njihovi ljudje. Tudi ta
ni bila takšna, kot bi naj bila.
Nihče pa se ni vpraša!, če so
bili ljudje iz Tabora v samo-
upravnih organih teh organi-
zacij le premalo odločni in
zahtevni. Ce bi bilo drugače,
bi prav gotovo še zdrli kak-
šen dinar.
KRIVI SO TUDI SAMI
Naj bo tako ali drugače. Za
vrsto problemov so si v Ta-
boru krivi tudi sami. Celo sa-
mi priznavajo, da v Taboru
ni takšne enotnosti, kot bi
morala biti. Preveč so tudi
samo čakali, kaj jim bo druž-
ba dala in ob tem pozabljali,
da so tudi sami sestavni del
te družbe. Torej bi morali tu-
di sami kaj ukreniti za to. da
bi se stvari izboljšale. Samo
čakati in tarnati nima pome-
na. Izhod pa ni v tem, da je
delegatski sistem skoraj po-
vsem zamrl. Kajti prav od
dobrega delovanja tega si
lahko obetajo napredek.
Medtem so evidentiranje v
kraju že izvedli in samo upa-
mo lahko, da bodo kasnejši
rezultati dobri in da bodo bo-
doči novi delegati vedeli, kaj
hočejo in kakšne možnosti
so. Napak pa bodo ravnali,
če aktivnosti ne bo. Morda
pa bo tudi manj obljub, ki so
jih prevečkrat razni občinski
funkcionarji delili kar tja v
en dan. Ljudje smo pač takš-
tii, da tudi pričakujemo iz-
polnitev obljub. Tudi če so
včasih nerealne.
JANEZ VEDENIK
IGNJA TIČ IN ŠKOBERNE V
KLUBU
Le nekaj dni je bila na ogled razstava likovnih del
dveh celjskih likovnikov in sicer Nika Ignjatiča in
Srečka Skoberneta. Prvo ime poznamo bolj, saj se je
Niko Ignjatič že večkrat predstavil s samostojnimi
razstavami, ne samo v Celju, tudi v širšem kulturnem
prostoru. Dela sta razstavila v klubu kulturnih delav-
cev Ivan Cankar na Tomšičevem trgu v Celju in sicer
samo za nekaj dni. kar je sicer škoda, ker bi si jih lahko
ogledalo več obiskovalcev.
Ignjatič je dopolnil svoj ciklus z nekaj novimi deli.
posebne pozornosti pa so vredne velike, na impregni-
ranem platnu plastično izrisane likovne tvorbe, ki so
za samorastniškega likovnika dovolj dober razisko-
valni izziv. Pri oljih bi moral več pozornosti posvetiti
bolj kakovostnim okvirjem, ki niso okras slikam, am-
pak njihov sestavni del. Skoberne je bolj konvenciona-
ien. Domala všečno dekorativen v enem delu svojega
ciklusa, medtem, ko poznejši (dela iz tega ciklusa so
bila na omenjeni razstavi v manjšini) kažejo večjo zre-
lost. Srečko Skoberne. zaposlen v žalskem Juteksu je
na dobri poti. da se izmota iz taktiziranja in najde pot
svoje volje.
Razstave v prostorih kluba kulturnih delavcev so
dobrodošle, že zaradi tega. da privabljajo člane pod
svojo streho, a brez urejene razsvetljave to seveda ne
more biti učinkovit likovni razstavni prostor.
D. MEDVED
VIO Šmarje pri Jelšah - TOZD OŠ
Podčetrtek
Komisija za medsebojna delovna razmerja
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
učitelja za slovenski jezik in knjižnjičarstvo
(lahko tudi SL/SH), in sicer za določen delovni čas
(od 15. 2. do 31. 8. 1982).
Pogoji: Diploma ustrezne smeri (lahko tudi RP) PA ali
FF (v poštev pridejo tudi absolventi).
Prijave pošljite najkasneje do 10. 2. 1982.
»Zdravstveni center Celje
TOZD Center skupne medicinske službe
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo dveh kotlov za visokotlačno paro.
Izklicna cena enega kotla je 121.864,25 din.
Na javni licitaciji lahko sodelujejo družbeno-pravne
osebe, občani, društva in druge civilno-pravne osebe,
ki plačajo varščino v višini 10% izklicne cene 1 uro
pred licitacijo.
Javna licitacija bo v četrtek 4 2 1982 ob 8 00 uri v
stavbi fizioterapije Zdravstvenega centra Celje.
Marx in Engels sta leta 1848 izdala Komunistični
manifest, v katerem sta razložila družbenopolitično in
nazorsko usmeritev komunističnega gibanja. - Marx
in Engels sta razlikovala dve fazi komunizma. Prva
faza je obdobje neposredno po prvi etapi socialistične
proletarske revolucije, od tedaj ko revolucionarnim
silam uspe zrušiti kapitalistično družbeno ekonomsko
ureditev in buržoazno državo ter vzpostaviti oblast v
imenu delavskega razreda, do konca t. i. prehodnega
obdobja, v katerem nova družba ustvarja materialne in
druge možnosti za uresničitev asociacije svobodnih
proizvajalcev. V tej prvi fazi velja načelo: vsak po
svojih sposobnostih, vsakemu po njegovein delu. To je
še vedno družba neenakosti in neenakih možnosti.
Druga faza: uveljavljanje novih humanih odnosov v
brezrazredni družbeni skupnosti; uresničitev asocia-
cije svobodnih proizvajalcev; uresničeni socialistični
samoupravni odnoSi na vseh področjih družbenega
življenja. V tej fazi naj bi bilo uveljavljeno načelo: vsak
po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potre-v
bah. To je pristna človeška razodtujena skupnost, ne
konec, pač pa začetek prave človeške zgodovine. -
Komunizem je dandanes bržčas potrebno pojmovati
hkrati aktualistično in teleološko. Aktualistični vidik:
komunizma je predvsem toliko, kolikor ga je .sedaj in
tukaj - v realni družbi, v ljudeh in v njihovih odnosih,
v aktivnosti revolucionarnih sil. - Teleološki vidik je
predvsem dolgoročna družbeno zgodovinska usmeri-
tev in ustrezni cilji. - Komunizem ni in ne bo niti
popolni porabniški raj, v katerem je vsega za vse, niti
tehnobirokratski univerzum absolutne urejenosti,
reda, zadovoljenosti... Predvsem je to humana, razod-
tujena družba, prebivališče svobodnega, produktiv-
nega, srečnega človeka. Stalinistično izključno teleolo-
ško koncipiranje komunizma spreminja to veliko hu-
mano idejo v birokratsko ideologijo: odrekajte se
vsemu (od kruha do svobode), pa se bosta vašim vnu-
kom cedila med in mleko. - Stalinistična ideologija je
demagoško napovedovala komunizem kot nekaj, kar
je le še vprašanje časa in birokratske dobre volje,
medtem ko je Marx realistično dejal, da bo prihodnost
človeštva ali komunizem ali barbarstvo. Človeštvo bo
uresničilo komunizem, če bo uspešno v reševanju te-
žavnih problemov, ki mu zapirajo pot naprej, celo
ogrožajo njegov obstoj.
b) Marksizem
Celota Marxovih, Engelsovih in Leninovih nazorov o
naravi, družbi in človeku, razen tega pa vsa tista
ustvarjalnost, ki ustreza njihovim temeljnim stališčem
in spoznanjem ter predstavlja tako ali drugače njihovo
ustrezno nadaljnje razvijanje, transformiranje v novih
razmerah, apliciranje na novih področjih oz. problema-
tikah ipd. - Marksizem je nastal leta 1843, ko je Marx
presegel svoje hegeljanske omejenosti in revolucio-
narno demokratična, v bistvu še vedno meščanska
stališča. - Lenin je sodil, da imej marksizem tri glavne
izvorne sestavine, katere je kritično presegel: nemško
klasično filozofijo, angleško ekonomsko vedo in (pred-
vsem francoski) utopični socializem. Seveda ima
marksizem več takšnih izvorov: kritično je presegel
tudi stari materializem (tako francoskega razsvetljen-
skega kot Feuerbachovega), pri-svojil si je kritično pre-
vrednotene vsebine francoske zgodovinske znanosti
restavracijskega obdobja itn. Tako je bilo na začetku.
Tudi pozneje postajajo takšne presežne sestavine
druga spoznanja in idejni tokovi (npr. ob koncu dvaj-
setih in na začetku tridesetih let je postal takšen »izvir
in sestavina rnarksizma« dinamična globinska so-
cialna psihologija); marksizem se bogati iz dialogov, ki
jih ima z drugimi filozofsko nazorskimi usmeritvami, z
znanostmi ipd. - Seveda se marksizem širi tudi na
druga civilizacijska področja (v arabski svet. Afriko,
Indijo, na Kitajsko ipd.), tam se razvija v drugačnih
družbeno ekonomskih okoliščinah, ima pa tudi druge
»izvore in sestavine^s ki jih kritično presežene vklju-
čuje vase (tamkajšnja specifična izročila). Predvsem
pa se marksizem razvija in preoblikuje ob realnih druž-
benih naprednih, zlasti revolucionarnih delavskih gi-
banjih; originalni družbeni procesi porajajo tudi origi-
nalne ideje, nove razmere botrujejo novim osmisli-
tvam. - Nekega pravega marksizma za vse čase in
razmere ni. Zato je najbolje govoriti o zgodovini mark-
sizma. Njen začetek je avtentični marksizem Marxa in
Engelsa. V tej zgodovini prihaja tudi do neprimernih
korakov, do revizionizmov, toda praksa naprednega
socialističnega gibanja slej ko prej omogoča objek-
tivno opredelitev vsakega koraka - bodisi kot ustrez-
nega bodisi kot neustreznega. - Glavne značilnosti
marksistične misli so: materialistično (naturalistično
humanistično) filozofsko izhodišče, kritičnost (anti-
dogmatičnost), zakoreninjenost v družbeno zgodovin-
ski resničnosti, konkretni (ne površinski ideološki) hu-
manizem. - Običajno širšo domeno marksizma delijo
na naslednja področja:
1. dialektični materializem ali marksistična filozo-
fija; 2. historični materializem ali marksistična obča
teorija družbenih ved ali marksistična obča sociologija
ali (celo) marksistična filozofij'a zgodovine; 3. znan-
stveni socializem ali politična teorija marksizma ali
marksistična politologija; 4. marksistična politična
ekonomija. - A. Gramsci je imenoval marksizem filo-
zofijo prakse, s čimer je zelo dobro izražena »-evolucio-
narnost marksizma, njegova dejavna tostranost. ki jo
je Marx izrazil z znanim stavkom: Filozofi so svet le
različno razlagali, gre pa za to. da ga spi^menimo.-
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 28. januar 1982
ŠOŠTANJ
IZREDNO USPEL VEČER
Nastopil tudi guslar Miladin Radulovič
2e nekaj let je preteklo od-
kar je bilo v Velenju republi-
ško posvetovanjo o kulturni
dejavnosti in delovanju se-
zonskih ali pa stalno naselje-
nih delavcev iz drugih repu-
blik v Sloveniji. Čeprav je od
takrat minilo že precej časa,
je posvetovanje v Velenju le
rodilo sadove.
Ze nekaj mesecev pa je od
tega, kar so v domu učencev
v Titovem Velenju začeli va-
diti instrumentalisti in pev-
ci, ki so pred dnevi v šoštanj-
skem kulturnem domu pri-
pravili javni nastop. Priredi-
tev je bila pod geslom »Veče
sevdaha i šale«. Seveda je bil
nastop amaterskih pevcev in
glasbenikov, delavcev iz
drugih republik, za Šoštanj
novost in hkrati radovednost
kakšno bo vzdušje pri občin-
stvu. Led je prebila sirripa-
tična in temperamentna na-
povedovalka ter voditeljica
večera Dušanka Pantič - Za-
ložnik, ki je pozdravila, vse
navzoče in hkrati zaželela
kar največ užitka ob posluša-
nju glasbe in pevcev iz dru-
gih republik. Nastopili sta
pevki Dragica Pranjič in An-
kica Cengi ter pevci Hakija
Sulikanovič, Zvonko Briše-
vac in Muharem Hakič ob
spremljavi harmonikarjev
Jura Cengija, Vidoja Tosiča
in Rada Dikosaviča ter kita-
rista Mirzada Memiča. Kot
posebnost večera pa je bil
nastop guslarja Miladina Ra-
duloviča iz Šoštanja, sicer pa
Črnogorca iz Nikšiča, ki je s
spremljavo na guslah opeval
izgradnjo in razvoj Titovega
Velenja ter bratstva in edin-
stva naših narodov. Navdu-
šenje v dvorani se je stopnje-
valo od točke do točke, saj
sta pevki kakor tudi pevci ob
spremljavi harmonik in kita-
rista znali ustvariti vzdušje,
kakršnega na naših priredi-
tvah nismo vajeni. Kako si
delavci iz drugih republik
želijo svojega melosa v živo
so dokazali s "spontanimi
aplavzi ob vsaki zapeti pe-
smi že kar med izvajanjem.
Čeprav prireditev morda.z
vidika naše presoje ni bila
dovolj izbrušena, je vejidarle
dosegla svoj namen, saj so
vsi v dvorani izredno uživali
ob petju in glasbi svojih de-
lovnih tovarišev zaposlenih
v številnih velenjskih in šo-
štanjskih kolektivih.
Ob koncu se je Dušanka
Pantič-Založnikova zahvali-
la vsem, ki so omogočili to
prireditev, še zlasti elektrar-
ni Šoštanj za ozvočenje. Svo-
bodi Šoštanj za dvorano in
Zvezi kulturnih organizacij
občine Velenje za pomoč, ki
so jo deležni pri svojem ama-
terskem pionirskem delu.
Pozvala je vse prisotne de-
lavce iz drugih republik naj
se udeležijo srečanj, ki so
vsak ponedeljek in četrtek
od 16. do 19. ure v domu
učencev v Titovem Velenju,
kjer tudi vadijo. Povedala je
tudi, da je predsednica ini-
ciativnega odbora in upa, da
bodo kmalu ustanovili tudi
svoje kulturno umetniško
društvo, ki ga bodo verjetno
imenovali »Bratstvo«.
V. KOJC
LJUBEČNA: ZNOVA TAMBURAŠI
v krajevni skupnosti Ljubečna že vrsto let uspešno deluje
tudi društvo upokojencev. To društvo z vrsto Bprireditev
daje tudi velik prispevek k kulturnemu utripu v kraju. Med
zadnjimi dogovori, ki so jih sprejeli v društvu pa je dogovor
o ustanovitvi tamburaške sekcije. S to glasbeno zvrstjo
imajo v Ljubečni že nekaj izkušenj. Pred desetletji je na-
mreč pod okriljem prosvetnega društva že delovala tambu-
raška sekci ja. Sekcija je bila kar številčna in tudi kvalitetna.
Takrat so se lahko celo pohvalili, da v njej združujejo šte-
vilne mladince. Po letu 1960 je skupina razpradla. Med
krajani pa je želja po igranju še vedno ostala. V mnogih
domovih so ohranili tudi instrumente. Prav ti instrumenti
bodo s tistimi, ki jih bodo še dokupili tvorili novo skupino
tamburašev.	M. BRECL
SMEŠNI PRECIOZO V GRIŽAH
Dramska sekcija Kulturnega društva Vrbje je v soboto
uprizorila Molierovo komedijo Smešni Preciozi, ki jo je
režiral Janez Starina.
Občinstvo je predstava navdušila, saj je odražala trud in
veselje ter voljo mladincev do delovanja na tem področju.
Predstava je izžarevala vztrajnost igralcev in režiserja, ki so
skupaj dosegli pomemben uspeh. Občinstvo si takšnih
predstav še želi!	JOZE GROBELNIK
IZ ŽIVLJENJA IN DELA
DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU
Osnovna organizacija sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih pri-
pravlja za vse svoje člane program zimskih aktivnosti. Želimo, da se čim
več delavcev vključi v zimsko rekreacijo. Kot prvo se pripravlja 13.2.1982
četveroboj v veleslalomu na Celjski koči, in sicer med Finomehaniko
Celje, Obrtnim združenjem Grosuplje, IFO Celje ter med skupno reprezen-
tanco Obrtnega združenja Celje in OOZS delavcev zaposlenih pri obrtni-
kih.
-	20. 2. 1982 bomo organizirali smučarski dan, ravno tako na Celjski
koči, kjer bi se naj čim več delavcev in pa seveda obrtnikov pomerilo na
izbirni tekmi, iz katere se bo sestavila ekipa delavcev in obrtnikov za'
republiško tekmovanje.
-	6. 3. 1982 bomo organizirali avtobusni izlet na smuč rske terene
Zatrnika. Vabljeni so tudi družinski člani z delno soudeležbo.
Za vse zgoraj navedene prireditve se bosta OOZS in Obrtno združenje
dogovorila o skupnem sofinanciranju glede na število tekmovalcev oz.
udeležencev.
Osnovna organizacija se je na željo delavcev odločila, da prijavi ekipo v
zimsko ligo malega nogometa, ki se prične ta mesec. Prijavnino v višini
25,00 din bo plačala OO.
Obrtno združenje in OO sta skupaj najela za celo leto steze za kegljanje v
Golovcu, katere naj bi koristilo čim več delavcev za rekreacijsko kegljanje.
Izvršni odbor je tudi sprejel sklep o nabavi vstopnic za kopanje v bazenu
hale Golovec za vse delavce, člane sindikata, ki se želijo razvedriti s
plavanjem.
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
44
LIBERALCI, KDO SO TO?
v grobem je moč slovensko politično emigracijo razdeliti
na klerikalni in liberalni del. Kakšna je razlika, sem posku-
sil že povedati, in tudi kakšen je skupen smoter enih in
drugih. Po kratkem pregledu klerikalnih skupin in organi-
zacij slovenske politične emip-acije, kakor mi ga je uspelo
posneti iz njihove literature in pogovorov, ostaja še infor-
macija o liberalcih.
Najpomembnejši neklerikahii stranki sta »Slovenska de-
mokratska stranka^ in »Slovenska pravda«. Ob& sta osta-
nek nekdanje meščanske liberalne stranke in Ijotičevcev.
Delujeta kar na vseh celinah - z enim izmed njenih članov
sem, denimo, govoril v New Yorku, z drugim pa v Zvezni
republiki Nemčiji.
Iz časnikov in revij mi je uspelo izluščiti »politični pro-
gram,* ki bi bil v grobem takle: pluralistična, parlamen-
tarna in konfederativna državna ureditev Jugoslovanske
skupnosti narodov.
»Smo za mimo kontrarevolucijo in narodno spravo,« mi
je bilo rečeno med pogovorom v New Yorku.
»Kaj pa naj bi to pomenilo?«
»Nič prelivanja krvi, odprava samoupravnega socializma
in postopna vrnitev h kapitalističnim družbenim odnosom.
Preteklost mora biti pozabljena, ampak s pogojem, da se
krivci za zločine kaznujejo in dobijo žrtve zadoščenje.«
»Kdo so krivci, kdo žrtve?«
»Krivci so sedanji oblastniki, žrtve pa tisti, ki so bodisi
obležali na slovenski zemlji, bodisi pobegnili z nje v tujino
pred partizansko prisilo.«
Toliko - in brez komentarja.
Člani »Slovenske demokratske stranke« imajo razme-
roma dobre zveze z nekaterimi vladnimi institucijami v
deželah, kjer delujejo, nekateri med njimi pa so si pridobili
tudi precej osebnih zvez z vplivnimi osebnostmi v teh
državah.
Ljubo Sire, Dušan Pleničar in nekateri drugi izdajajo v
Londonu revijo »Klic Triglava«, ki je glasilo stranke.
O »Klicu Triglava« meni celovška »Naša luč« v svoji
rubriki »revije časopisi« tole:
»Klic Triglava je politično neodvisen list in izhaja že 31.
leto. Izdaja ga .Slovenska pravda', združenje svobodnih in
demokratičnih Slovencev. Je politični list, ki zagovarja
demokratično ureditev Slovenije v sklopu jugoslovanskih
narodov. Z vso odločnostjo se poteguje tudi za pravice
slovenskih narodnih manjšin.
,Klic Triglava' se loteva predvsem slovenskih političnih
vprašanj, preteklih, sedanjih in prihodnjih, objavila pa vsaj
v obliki kratkih novic tudi druge zanimivosti iz Slovenije.
Morda pogreša bralec zadnja leta več izvirnih razprav o
slovenski aktualnosti: na njihovo mesto so stopile sinteze
zadevnih novic. Sicer pa je ta revija gotovo najboljše infor-
mirano politično glasilo o današnji Sloveniji.
Velika odlika ,Klica Triglava' je, da je zares svobodna
tribuna mnenj: vanj lahko piše slehernik, ki ima kaj sploš-
nega koristnega novega ali važnega povedati, ne glede na
to, kakšni ideologiji, političnemu prepričanju ah skupini
pripada. Neredko vodijo pisci člankov o določenih vpraša-
njih debato, kar je edini demokratski način razčiščevanja
mnenj.«
To o debatah kar drži, kakor je lahko na svojem primeru
spoznal ta avtor, potem ko je objavil v ljubljanskem ča-
sniku več nadaljevanj o slovenski politični emigraciji.
»Klic Triglava« je tedaj (v razpravi glede vloge ing. Crto-
mirja Nagodeta, o katerem je avtor pisal v člankih) zapisal.
da je želelo komunistično vodstvo med vojno odpor proti
okupatorju izkoristiti, da bi se polastilo absolutne oblasti.
Ker je ta trditev izredno pogosten gost na straneh glasil
slovenske politične emigracije in jo je mogoče slišati tudi v
pogovorih s tistimi emigranti, ki nepopustljivo vztrajajo na
tem stališču, bi bilo dobro, če bi, pač v »tradiciji Klica
Triglava in drugih demokratičnih glasil« slovenske poli-
tične emigracije dodali nekaj dejstev.
Razpad kraljevine Jugoslavije ni bil zgolj vojaška kata-
strofa, čeprav je bil kajpak tudi to. Bil je še posebej porsiz
tistih političnih sil, ki so imele v njej glavno besedo, a niso
zmogle opraviti poslanstva, ki naj bi ga imele. Vladale so, a
to je bila samo vladavina, ki je bila sama sebi cilj, rečeno
drugače: vladavina manjšine nad večino vimenu manjšine
. Ta manjšina je bila vseskozi na drup strani razrednih
interesov orjaške večine ljudi in nikoli ni poskušala razu-
meti, še manj pa karkoli storiti za to, da bi te množice ne
bile zgolj sredstvo za polnjenje mošenj bogatinov najrazlič-
nejših vrst in odtenkov, ki jim je bila stična točka lastništvo
kapitala.
Nihče ne more trditi, da bi Jugoslavija ne bila vojaško
premagana, če bi tudi politično ne bila tako krhka, kot je
bila. Naposled so v drugi svetovni vojni padle tudi moč-
nejše, večje in bogatejše države. Toda razsulo bi nikoli ne
bilo tako mučno in odpor proti napadalcu ter agresorju bi
bil drugačen.
A ker je bilo, kakor je bilo, so se »ljudske množice v
vehki večini oklenile tiste revolucionarne sile, v katero so
imele zaupanje, da bo ne le izbojevala zmago v borbi proti
fašističnim agresorjem, temveč tudi v borbi za novo Jugo-
slavijo, za tak položaj slovenskega naroda v njej, ki ustreza
elementarnim demokratičnim, socialnim in nacionalno-
kulturnim interesom slovenskega ljudstva, pa tudi za tako
oblast, ki bo delovala v skladu s socialnimi težnjami slo-
venskega človeka.« (Edvard Kardelj, predgovor k II. izdaji
»Razvoja slovenskega narodnega vprašanja.«)
Iz tega gibanja in hotenj je zrasla Osvobodilna fronta,
katere temeljno načelo je bila samoodločba slovenskega
naroda, ob kateri pa se je Osvobodilna fronta opredelila
tudi za enotnost jugoslovanskih narodov. Toda to je veljalo
samo za Jugoslavijo, ki bo federativna in demokratična
zveza jugoslovanskih narodov in v kateri bo oblast v rokah
tistih, ki so zmagali v narodnoosvobodilnem boju, v rokah
ljudstva.
Tem ciljem in smotrom Osvobodilne fronte so stali na-
sproti izdaja, udinjanje tujcu okupatorju, strahopetnost ii^
izmikanje boju, nedejavnost.
POROKE
št. 4 - 28. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
DIABETIKI
ZBIRAJO ZA
LASER
Društvo diabetikov iz Ce-
lja že dalj časa zbira sredstva
za nakup laserja pri zdravlje-
nju očesne retinopatije. V
Celju in okolici so fiaknadno
darovali denar za nakup la-
serja še Boris Debič, Branko
Vudler, Branko Kotar, Franc
Krajnc, Sonja Košir, Janez
Vran, Karmen Gleščič, He-
nrik Jordan, Frančiška
Smerc, Andrej Debelak. Te-
meljno sodišče v Celju pa je
Društvu diabetikov podarilo
20 rabljenih stolov in eno
mizo.
V pričakovanju pomoči
prosi Društvo diabetikov, da
nakažete vsote namenjene
nakupu laserja na žiro račun
št. 50101-678-49451 za Zvezo
društev diabetikov Sloveni-
je, Ljubljana, Zarnikova 3, s
pripisom »za nakup laser-
skega aparata«
Predsednik društva
VIKTOR DOBRISEK
UREDNIŠTVO
Pridružujemo se pozivu
za to humano akcijo. Soli-
darno in skupno smo v Ce-
lju razrešili že marsikatero
zagato, tudi v zdravstvu.
Zato pričakujemo, da se bo-
do posamezniki, organizaci-
je in drugi še odzvali pozivu
Društva diabetikov, ki mu
želimo veliko uspeha v ak-
ciji za zbiranje denarja za
laser in seveda tudi v re-
dnem in aktivnem društve-
nem delu.
VZGLEDNO
ZBIRANJE
PAPIRJA
Ob sprehodu po Celju smo
ob Merx marketu na Ljub-
ljanski cesti opazil lep pokrit
mrežast kontejner namenjen
zbiranju odpadnega papirja
in kartonov. Bil je že popol-
noma poln. Vsekakor vre-
dno pohvale. Vseeno pa bi
dodal predlog, da uprava
Merxa opomni vse svoje pro-
dajalne, da kartone najprej
razdrejo in lepenko lepo zlo-
žijo in jo nato lepo odložijo v
kontejner. Mislim, da ta
usluga ne bi bila preveč za-
mudna, a zelo koristna, kajti
v kontejner bi se dalo tako
spraviti gotovo petkrat več
lepenke. Namesto petih bi
bil tako potreben le en odvoz
do »Surovine«. In če strne-
mo vsoto vseh odpravljenih
nepotrebnih prevozov teh
kontejnerjev, ugotovimo, da
bi se tudi tako dalo privarče-
vati marsikateri liter nafte.
To sicer ni varčevanje za
Merx, a vsej skupnosti bi bi-
lo gotovo v prid.
EDO LORGER
Breg 24, Celje
ODGOVOR: Pobude za
varčevanje, skromno, a po-
trebno in pomembno, so tu.
Izjfmno pomembno ob tem
je, da občani opažajo na de-
lovnih mestih in drugod
številne možnosti za kakšen
privarčevan dinar. Pobude
te vrste ne bi smele izzvene-
ti v prazno.
ZAKAJ TAKŠEN
ODNOS DO
ZELIŠČ AR J A?
v rubriki Pisma ste 30. 12.
objavili pismo tov. Stanka
Zajca iz Mozirja, ki piše o ze-
liščarju z Vinske gore.
Sem težka bolnica že od
leta 1963. Pred tem sem se
zdravila na Onkološkem in-
stitutu v Ljubljani in tudi v
celjski bolnišnici. Najprej
sem prestala operacijo, kljub
temu pa sem ponovno obole-
vala. Leta 1963 sem bila s
svojim zdravjem popolnoma
pri kraju in sem dejansko
pričakovala le še svoj žalost-
ni konec. V skrajni sili sem
se zatekla k Franju Robeku
iz Vinske gore.
Kot vsakogar je tudi mene
odklonil, rekoč, da naj se
obrnem na zdravnike, češ da
so le ti-za težja bolezenska
stanja primerno usposoblje-
ni in dobri strokovnjaki.
Sele na vztrajno prigovar-
janje se je Robek odzval, mi
na svojstven način postavil
diagnozo in mi na podlagj te-
ga dal zdravila, ki se mažejo
na kožo. Nikoli nisem od Ro-
beka dobila zdravil brez
predhodnega pregleda.
Večkrat sem bila priča, da
je imel z vsemi bolniki isti
postopek in do nas vseh
enak odnos, za katerega
trdim, da je resnično pošten.
Vedno je vse čakajoče po-
zdravil, ko je vstopil in se z
vsemi rokoval. Ob tem je ob-
vezno vsakogar vprašal ali je
že bil kdaj pri njem ali pa je
morda prvič. Tiste, ki so
prišli prvič, je takoj opozoril,
da novih bolnikov ne spreje-
ma, da naj ne čakajo, ter naj
se obrnejo na svojega zdrav-
nika.
Ogorčenja vredno je, da se
nekdo na to, da ga Robek ni
sprejel odzove s tako nere-
sničnim in obenem tako na-
padalnim pismom.
U.Z.
Tomšičeva 24,
Titovo Velenje
ZDAJ SEM
ZDRAV
Bil sem pri sorodnikih v
Titovem Velenju, kjer sem
prebral pismo o zeliščarju z
Vinske gore, objavljeno v va-
šem tedniku 30. decembra,
in ki ga je napisal Stanko
Zaje iz Mozirja. Tudi jaz vam
želim opisati svoj stik s Fran-
cetom Robekom.
Leta 196S sem imel hudo
prometno nesrečo, tako da
sem imel stegnenico zdrob-
Ifeno. Kost se mi ni hotela
nikakor zarasti, tako da bi
moral ponovno na operacijo.
Ker sem imel do nje časa le
dva meseca, sem se namenil
prej še k Robeku. Tudi meni
je dejal, da ne. sprejema no-
vih pacientov, ker jih ima
dovolj in naj se obrnem pač
raje na zdravnike.
Ker sem ga lepo prosil in
bil do njega vljuden, me je le
sprejel in me tudi pozdravil.
Tako sem že po prvi kuri za-
pustil eno berglo.
Ko sem prišel v Ljubljano
na pregled, se je zdravnik za-
čudil in ni mogel verjeti. Mo-
ja noga je sedaj samo za 2
centimetra krajša, lahko pa
bi bila za šest centimetrov,
če bi moral ponovno na ope-
racijo. Za to se imam zahvali-
ti samo F. Robeku. Tudi že-
no je pozdravil, tako da je po
dvanajstih letih zakona rodi-
la hčerkico, čeprav prej ni bi-
lo upanja.
To sem vam napisal zato,
ker že dolga leta hodim k
njemu in vem, da se brani
novih pacientov. Takšno iz-
javo pa, ki jo je napisal Stan-
ko Zaje, pa resnično lahko
imam za neresnično.
IVAN STRAJHAR
C. 20. julija 12,
Zagorje ob Savi
UREDNIŠTVO:
Na pismo našega bralca iz
Mozirja imamo zdaj dva od-
meva, povsem nasprotna
njegovim trditvam. Zagoto-
vo gre za zelo zanimiva
vprašanja, zato v uredniš-
tvu že razmišljamo, da bi
Robeka obiskali in o njem
ter njegovih metodah
zdravljenja napisali kaj
več. Seveda, če bo na to pri-
stal.
ŠE PO CELJU
Ob koncu Prešernove uli-
ce, v strogem centru Celja je
dvonadstropna hiša. v kateri
imata spodaj prostore Kom-
pas in gostišče Majolka. 2e
več kot leto dni se nihče ne
zgane, da bi popravil luknje
na strešnih žlebovih, ki pre-
makajo ob deževju. Zlasti je
bilo to nadležno nedavno, ob
močni odjugi. Prešernova
ulica v Celju je menda naj-
bolj obljudena, saj prihajajo
preko celega dneva skozi njo
velike množice ljudi, ki pri-
potujejo v Celje.
Tu so občani na dveh me-
stih izpostavljeni nadležnim
curkom, včasih že kar prhi,
ki prihaja iz preluknjanih
žlebov. Ali res ni nikogar, ki
bi preprečil to sramoto naše-
ga mesta? V prvi vrsti je po-
klicana turistična organiza-
cija Kompas, da prispeva v
vsakem pogledu k vzgledne-
mu turizmu in ob sodelova-
nju s Samoupravno stano-
vanjsko skupnostjo poskrbi,
saj stroški ne bi bili veliki, da
se žlebovi uredijo. O tem je
naš tednik med letom že pi-
sal, pa kaže da zaman!
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
UREDNIŠTVO
Zagotovo so ti žlebovi še
ena od celjskih cvetk, ki jih
je mogoče zbrati v kaj ne-
simpatičen šopek. Ponovno
prosimo Samoupravno sta-
novanjsko skupnost za od-
govor, ki smo ga zahtevali
že v prvi letošnji številki, k
njemu pa lahko dodajo tudi
obvestilo o tem, kdaj pride
na vrsto popravilo omenje-
nih luknjastih žlebov. Upa-
mo, da na odgovore ne bo-
mo čakali tako dolgo, kot
(zaman?) čakamo na zahte-
vana popravila.
Na eno od pripomb v pi-
smu »Štiri celjska čudesa«
pa smo dobili uradni zazna-
mek občinskega inšpekto-
rata - občinske straže v Ce-
lju.
»7. 1. 82«sem opravil raz-
govor s tov. Pfeiferjem, di-
rektorjem Samoupravne
stanovanjske skupnosti,
glede poškodbe fasade v
Kocenovi ul. št. 2. Poškodba
je posledica dotrajanih in
zamašenih žlebov. V razgo-
voru sva se dogovorila, da
se bo povezal z rajonsko
službo skupnosti in mi ob-
ljubil, da si bodo stvar ogle-
dali, ocenili, po potrebi pa
pristopili k obnovi fasade.
Obiskal sem tudi stranko
Fink, ki stanuje v 1. nad-
stropju te stavbe. Ugotovil
sem, da so y dveh sobah od-
stopile tapete v približni
izmeri 4 kv. metre. Očitno je
stena v celoti prepojena in
obstaja nevarnost, da bodo
tapete odstopile do stropa.
O tem sem obvestil vodjo
rajonske službe pri Samou-
pravni stanovanjski skup-
nosti, ki mi je zagotovil, da
bodo stvar uredili, čim bo
prišel rajonski tehnik (8.1.).
Občinski stražnik
LUDVIK VOLAVŠEK
KDAJ BO
ODGOVOR?
v Novem tedniku št. 51, z
dne 24. 12. 81, ste objavili
moj prispevek pod naslo-
vom »Strokovno« spodbija-
nje pravic. Na pismo še sedaj
ni odgovora. In ker je pote-
klo že tri tedne, želim spo-
mniti odgovorne v zdrav-
stveni skupnosti občine
Šentjur, naj na zastavljena
vprašanja odgovorijo.
Mislim, da bo odgovor za-
'nimiv za večino bralcev na-
šega regionalnega časopisa,
tem prej, ker niso osamljeni
primeri tako neodgovornega
obnašanja posameznih de-
lavcev v socialni in drugih
službah.
Pričakujem odgovor, za
katerega se še enkrat zahva-
ljujem.
VENTISLAV PIPERCIC
Velenjska 9, Žalec
UREDNIŠTVO:
Tudi mi se pridružujemo
zahtevam za javni odgovor.
V naši družbi naj bi namreč
bilo tako, da javno vpraša-
nje vselej dobi tudi javni
odgovor, saj vsi organi in
institucije delujejo javno.
Za odgovor torej prosimo in
hkrati obljubljamo vsem
bralcem, da bomo v začetku
februarja objavili popoln
spisek dolžnikov, ki na jav-
na vprašanja v tej rubriki
še niso odgovorili.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstvo med tednom; po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure,
glavni zdravnik od 15. do 6. ure
zjutraj. Ob nedeljah je dežurstvo
od 12. ure do naslednjega dne do
6.	ure zjutraj, ob praznikih pa od
7.	do naslednje dne do 6. ure zju-
traj.
LEKARNE CELJE
Do sobote, 30. januarja do 12.
ure je dežurna lekarna Center v
Stanetovi ulici, nato prične z de-
žurstvom Nova lekarna na Tom-
šičevem trgu.
TRGOVINE
V tednu od 25. do 30. januarja
je dežurna samopostrežba RIM-
SKI DVOR v Zidanškovi ulici
vsak dan do 20. ure, V tednu od 1.
do 6 februarja pa bo dežurna sa-
mopostrežba RIO v Prešernovi
ulici.
PRIREDITVE
MUZEJ REVOLUCIJE
v muzeju revolucije je odprta
stalna razstavna zbirka vsak dan
razen ponedeljka od 9. do 12. ure,
ob sredah tudi popoldne od 14.
do 17. ure.
POKRAJINSKI MUZEJ
Pokrajinski muzej je odprt
vsak dan od 9. do 12. ure, ob sre-
dah tudi v popoldanskem času
od 14. do 16. ure, za obiskovalce
pa je zaprt ob ponedeljkih. Obi-
skovalci si lahko ogledajo stalno
arheološko zbirko, rimski lapida-
rij in stalno zbirko, ki prikazuje
kulturno umetniške spomenike.
Zaradi nujnih obnovitvenih
del je zaprta razstava kulturno
zgodovinske zbirke v I. nad-
stropju stare grofije.
LIKOVNI SALON
v Likovnem salonu v Cplju bo-
do odprli 5. februarja ob 18. uri
razstavo Borisa Uršiča, obliko-
valca iz Kamnika. Razstavo je or-
ganiziral Arhitekturni muzej iz
Ljubljane, razstavo pa bo otvoril
in predstavil avtorja direktor Ar-
hitekturnega muzeja, Peter Kre-
čič.
KINO VOJNIK
v kinodvorani v Vojniku bodo
predvajali v soboto, 30. januarja
ob 19.30 uri in v nedeljo, 31. ja-
nuarja ob 17. in 19.30 uri angle-
ško grozljivko Vampirjeve ljubi-
ce. Za otroke in ljubitelje risane-
ga filma pa so pripravili v nedeljo
ob 10. uri matinejo - ameriški
risani film Palčiča.
DITOV PLES
Zveza društev inženirjev in te-
hnikov celjskega območja orga-
nizira tudi letos tradicionalni Di-
tov ples, ki bo 13. februarja ob 20.
uri v Narodnem domu v Celju.
TITOVO VELENJE
v galeriji študijske knjižnice v
Titovem Velenju je odprta raz-
stava Janka Dolenca - lesene
plastike. Razstava bo odprta do
31. januarja.
ZDRAVILIŠČE
DOBRNA
v avli hotela Dobrna je odprta
prodajna razstava likovnih del
članov Društva likovnih amater-
jev iz Celja. Razstava bo odprta
do 31. januarja.
Danes, v četrtek ob 20. uri pa
bo v dvorani Zdraviliškega doma
tradicionalni družabni večer.
RAZSTAVNI SALON
ROGAŠKA SLATINA
v Razstavnem salonu v Roga-
ški Slatini je od 8. januarja dalje
odprta razstava likovnih del sli-
karske kolonije Titovi kraji - na-
ši kraji. Razstava, ki jo je pripra-
vila Delavska univerza Rogaška
Slatina v sodelovanju z občinsko
kulturno skupnostjo in Turistič-
nim društvom iz Rogaške Slatine
je posvečena predkongresnim
aktivnostim na področju umet-
nosti in kulture.
RAZVOJNI CENTER
v avli Razvojnega centra v Ce-
lju je danes, v četrtek ob 16,30
otvoritev razstave slikarja - ama-
terja Jožeta Krambergerja. Ob
otvoritvi bo avtorja predstavil
akademski slikar prof. Karel
Pečko.
KNJIŽNICA EDVARDA
KARDELJA
v okviru proslav ob sloven-
skem kulturnem prazniku prire-
ja Knjižnica Edv?rda Kardelja
razstavo Osvobodilni boj v slo-
venskem leposlovju. Otvoritev
razstave bo v četrtek, 4. februarja
ob 11. uri v avlah I. in II. nad-
stropja. Razstava bo odprta v ča-
su, ko knjižnica posluje za bralce
do 20. marca.
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE CELJE
Petek, 29. januarja ob 18.. He-
nrik Ibsen: GOSPA Z MORJA.
Abonma Laško in izven.
Torek, 2, februarja ob 18.30: Mo-
liere: 2LAHTN1 MESCAN. Go-
stovanje v Hrastniku.
ROJSTVA
CELJE
Rodilo se je 26 dečkov in 18
deklic.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rojstev ni bilo.
SLOVENSKE KONJICE
Rodili so se 3 dečki in 4 de-
klice.
CEUE
Poročilo se je 14 parov od teh:
CRETNIK Ivan in POGELSEK
Olga. oba iz Celja, KRAJNC Igor
iz Smartnega v Rožni dolini in
BLAZINSEK Ivanka iz Brdc pri
Frankolovem, KOSTADINOViC
Zoran iz Celja in MEDED Danica
iz Bosanske Dubice. MERNIK
Stanislav iz Celja in JAZBEC
Alenka iz Pernovega. GORISEK
Marjan iz Dobriše vasi in
UPRAZNIK Janja iz Kasaz. GA-
BRIJEL Alojz in KRISTAN Ne-
ža. oba iz Trbovelj. HAND2IČ
Halil iz Kopice Maglaj in Trtic
Marija iz Cabune. Virovitica.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Porok ni bilo.
SLOVENSKE KONJICE
Poročili so se: PETRIC Branko
in TOPOLSEK Karmen, oba iz
Slovenskih Konjic, GUMZEJ
Franc in MAGERL Vlasta. oba iz
Zreč. KALSEK Ivan m GUM-
ZEJ Irena, oba iz Slovenskih Ko-
njic, PETRIC Drago iz Planine
na Pohorju in SADEK Cvetka iz
Bezovja nad Zrečami, KOVAC
Ivan iz Zreč in VIDAK Danica iz
Slovenskih Konjic.
SMRTI
CELJE
Umrli so: SILAN Siegelinde.
Karolina, Helena, 79, Vojnik. LE-
SEK Marija. 77. Požnica pri La-
škem. POZNIC Franc. 76. Jero-
nim pri Vranskem, KOPRIVNIK
Frančiška, 69, Zreče, BOZiC Te-
rezija. 77, Gomilsko pri 2alcu.
SALECL Janez. 77, Pirešica. RE-
BER Janez. 80, Sevnica. PENIC
Terezija. 73. Celje. POLENIK
Marjan 16. Brezova pri Smart-
nem v Rožni dolini. PETROVIČ
Jelka. 32. Celje, SKRUBEJ Ja-
nez. 67. Celje. GORENSEK Bo-
go. 3. Celje, SRIBAR Janez. 64,
Celje. GRCAR Anton. 78, Prožin-
ska vas, LESKOVSEK Oskar
Franc. 70. Celje. KOVAC MARI-
JA. 69, Celje. BOBERA Bogo-
ljub, 88. Loka pri Zidanem mo-
stu. CRETNIK Friderik, 69, Ce-
lje. FIDLER Ivan. 31. Tomaž nad
Vojnikom, CECKO Anton, 78,
Polže.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Umrli so: KRI2NIK Ferdi-
nand, 53, Gubno, KOVACIC Ce-
cilija. 74 Ceste pri Rogaški Slati-
ni. GOLOB Alojz. 79. Spodnja
Ponkvica.
SLOVENSKE KONJICE
Umrli so: PUNGARTNIK Ma-
rija. 89, Stranice, IRSiC Marija.
76, Slovenske Konjice. GRO
BELNIK Alojz, 83, Vitanje.
»TKANINA« n. sol. o. CELJE
TOZD MALOPRODAJA n. sol. o. Celje
Komisija za delovna razmerja
OGLAŠA
dela oz. naloge v novi prodajalni
»MOJCA« v Titovem Velenju
1.	VODJA PRODAJALNE II
Pogoj:
SŠ ali VK-komercialne ali trgovske smeri
2 leti ustreznih delovnih izkušenj
moralnopolitične in etične kvalitete
2.	POMOČNIK VODJE PRODAJALNE
Pogoj:
KV-prodajalka (Šola za prodajalce)
5 let delovnih izkušenj
3.	2 PRODAJALKI
Pogoj:
KV-prodajalka (Šola za prodajalce)
S kandidatkami sklepamo delovno razmerje za nedo-
ločen čas, s polnim delovnim časom in 2- oz. 1-
mesečnim poskusnim oelom.
Pričetek dela predvidoma 1. 4, 1982.
Vloge sprejema Sektor za samoupravno organizira-
nost in kadre »Tkanine« Celje, Ul. XIV. divizije št. 12, v
roku 15 dni od dneva objave oglasa
Kandidatke bomo pisno obvestili o izbiri najkasneje v
roku 30 dni po izteku objave.
TEŽKO JE PREPREČITI
POSLEDICE DELA V JAMI
Rudarjevt) delo ni lahko.
Ogrožajo ga težki klimatski
pogoji in le zdrav človek lah-
ko vzdrži vso duševno in te-
lesno obreme^iitev. Zaveda-
jo se tega in zato tudi name-
njajo vso skrb zdravstveni
preventivi. O njej smo se po-
govarjali s Karlom Cretni-
kom, in o aktivu Rdečega
križa, katerega predsednik
je, in o kulturnem življenju
rudarjev.
Na kaj se opira zdravstve-
na preventiva?
»Potreba po preprečeva-
nju zdravju škodljivih vpli-
vov je živa pri vseh nas.
Zdravstvena preventiva slo-
ni na letnih preventivnih
zdravstvenih pregledih. Ti
pregledi jasno kažejo, kako
pogoji dela vplivajo na
zdravje delavcev. Pred dese-
timi leti so bile glavni pro-
blem okvare hrbtenice kot
posledica težkega fizičnega
dela. Takrat je bilo le 10 od-
stotkov mehanizacije in stre-
meli smo, da bi z več meha-
nizacije izboljšali delovne
pogoje. Danes je mehanizira-
nega že preko 50, skoraj že 60
odstotkov dela, kar pa je pri-
neslo s sabo drugačne posle-
dice. Posledice težkega dela
so zamenjale posledice me-
hanizacije: okvare sluha, na
primer.«
Kako skušate zmanjšati
škodljive vplive?
»Izredno težko je zmanjša-
ti posledice mehanizacije za-
radi razmer, v katerih delav-
ci delajo. Osebna zaščitna
sredstva težko uporabljajo.
Ce ostanemo pri okvarah
sluha - delavec mora še ve-
dno slišati sodelavca, prav
tako mora pravočasno zasli-
šati nevarnost. Tehnična za-
ščita je v jamskih razmerah
prav tako izredno težko
izvedljiva. Pravi izhod še ve-
dno iščemo - skupno s stro-
kovnjaki s področja medici-
ne dela in drugimi.«
So bolezni in poškodbe
pogoste?
»So. Bolniški stalež je na
primer lani znašal kar 10 od-
stotkov, toliko kot leto po-
prej. V okviru Zdravstvene-
ga doma delujejo štiri obrat-
ne ambulante, kar pa naših
potreb ne zadovoljuje. Pove-
zave med zdravstvenimi de-
lavci in strokovnimi služba-
mi v delovni organizaciji so
zaradi odaljenosti rahle, kar
ne prispeva k hitremu reše-
vanju problemov, kot so na
primer premeščanje na
ustreznejša dela, pojavi alko-
holizma ... Zaradi tega smo
se odločili, da bo obratna
ambulanta dobila svoje pro-
store znotraj delovne organi-
zacije. To bo mogoče v okvi-
ru novih Prelog. Od timske-
ga dela sicer ne pričakujemo
veliko zmanjšanje bolniške-
ga staleža, gotovo pa hitrejše
reševanje številnih proble-
mov in predvsem drugačno
raven peventivnega zdrav-
stvenega varstva. Združena
preventiva in kurativa bosta
morali roditi sadove.«
Kakšna pa je dejavnost
Aktiva Rdečega križa?
Prav vsi člani delovnega
kolektiva smo tudi člani ak-
tiva Rdečega križa. Ustano-
vili smo ga leta 1975, naša
glavna dejavnot pa je bila
doslej na področju krvoda-
jalstva. Ni čudno, da smo bili
pri tem med najuspešnejši-
mi v Sloveniji. Dejavnost že-
limo še razširiti, zlasti na po-
dročje socialnega skrbstva.
Marsikaj se bo dalo narediti
za naše upokojene delavce.
No, to zdaj pripravljamo.«
OBISKALI SMO VELENJSKIMI
ČRNI
sm
Delovna organizai
marsikatera kraje
krajevna skupno&
skupnost in prizm
marsikatera kraje
PROBLEMI INVALIDOV SO REŠLJIVI V ŠIRŠI SKUPNOSTI
Se tako dobra zdravstvena
preventiva ne more v celoti
preprečiti nastanka invali-
dnosti v težkih delovnih po-
go jih. Tako je danes v rudni-
ku kar 900 invalidov, v okvi-
ru REK pa celo preko 1000.
Največ invalidnosti je zaradi
okvar hrbtenice, ki sedaj
upadajo, vse bolj pa je ogro-
žen sluh in vid. Zaradi invali-
dnosti se letno upokoji okoli
30 delavcev. Invalidi, pri ka-
terih je delazmožnost zmanj-
šana, prihajajo večinoma od
dela v jami, na odkopih. Te
delavce, invalide 2. in 3. ka-
tegorije, razporejajo na dru-
ga delovna mesta, kar pa pri
tako številnih invalidnostih
nikakor ni preprosto. Z razu-
mevanjem vseh sicer v glav-
nem uspejo, vedno pa ne,
zlasti ne pri večjih omeji-
tvah. Na drugih delovnih
mestih dosegajo ti delavci
zelo dobre uspehe, največ pa
jih najde delo v Plastiki in v
tiskarni, kjer je kar polovica
delavcev invalidov.
Aktivu invalidov, ki so ga
ustanovili na pobudo delav-
cev in Društva invalidov iz
Velenja, dela ne manjka.
Podpredsednik aktiva Val-
ter Golob, ki je bil včasih ko-
pač na odkopu, od leta 1970
pa dela pri dokumentiranju,
nam je to potrdil.« Za invali-
de je v delovni organizaciji
dobro preskrbljeno, a pro-
blemi so še, saj jim še ni za-
gotovljeno vse, kar zagotav-
lja zakonodaja.« Toda, vsega
le ni mogoče rešiti le v okvi-
ru delovne organizacije. Že
na primer ustreznih del za
invalide v njej ni dovolj. Na
tem in še na kakšnem po-
dročju je marsikaj rešljivo
šele na ravni občine.
Med konkretne pobude
Aktiva invalidov spada tudi
pobuda za rekreacijsko leto-
vanje invalidov. Marsikdo,
ki zaradi invalidnosti, zaradi
težine dela, potrebuje oddih,
tega ne bi več iskali v bolni-
škem staležu. Tedensko re-
kreacijo pod vodstvom
zdravnika enkrat letno bi bi-
la gotovo velik doprinos za
uspešnejše delo invalidov.
Tudi za invalide primerne
prometne poti, sredstva za
delo in možnosti gibanja na
samem delovnem mestu, so
ena izmed pomembnih na-
log. Avtobusi, zlasti pa stop-
nice, so za marsikoga kar ne-
premajgljiva ovira. Kaže, da
teh ovir v novem objektu ne
bo.
V PRETEKLEM LETU 1162
KRVODAJALCEV
Kri rešuje življenja. Rudar-
ji, nad katerimi stalno visi
meč nesreče, poškodbe in
smrti se tega zavedajo, prav
tako tudi drugi delavci REK.
Kri darujejo, da z njo poma-
gajo sočloveku, kateremu
koli. Zato so na pobudo akti-
va Rdečega križa ustanovili
Aktiv krvodajalcev, zato je v
preteklem letu darovalo kri
1162 delavcev, zato je med
njimi tudi deseterica takš-
nih, ki so kri darovali več kot
50-krat.
Pogovarjali smo se s krvo-
dajalcem Alojzem Potrčem,
ki dela v rudniku že od leta
1953. Nadzornik zračenja v
jami je. Od leta 1955 je daro-
val kri 29-krat. Čeprav goto-
vo utrujen od dela v nočni
izmeni, tega tistega dopol-
dneva ni pokazal. Zgovorno
je tekla beseda delavca in kr-
vodajalca, ki je poleg tega še
predsednik pevskega druš-
tva Karel Destovnik-Kajuh
iz Titovega Velenja. »Ne za-
radi koristi, zato, ker se zave-
damo, da tudi naši kri potre-
bujejo, zato jo darujemo. To-
liko krvodajalcev je pri nas,
da moramo organizirati kr-
vodajalski akciji dvakrat na
leto, saj bi sicer trpela proiz-
vodnja. Čeprav je veliko ta-
kih, ki so dali kri 30-krat, 40-
krat, pa tudi 50-krat, smo ve-
seli, ker močno narašča šte-
vilo mladih darovalcev.
Poleg rednih krvodajal-
skih akcij se je že večkrat
zgodilo, da so poklicali ru-
darje, kadar so kje hitro po-
trebovali kri. Lani so nas po-
klicali iz celjske bolnice na
pomoč. Ob takih dogodkih
ni oklevanja.
Krvodajalstvo je del naše-
ga življenja in vsi smo po-
zdravili pobudo občinske or-
ganizacije Rdečega križa, ki
nas je tesno povezala s krvo-
dajalci iz pobratene občine
Split. Mi smo dali kri pri
njih, oni pri nas. Takšna
izmenjava krvi ljudi povezu-
je in želja nas vseh je, da bi
še bolj razvijali to eno naj-
bolj čistih oblik humanosti.«
Besede Alojza Potrča so
dovolj zgovorne. Tudi takšni
so rudarji.
DELO POD ZEMLJO VELIK
RAZLOG FLUKTUACIJE
Konec leta 1981 je bilo
v Rudniku 4906 delavčev.
Izobrazbena raven še zao-
staja za željami, vendar se
zaradi stalne zavzetosti
kadrovske službe izbolj-
šuje. Tako je bilo lani
med delavci 30 odstotkov
delavcev ozkega profila,
57 odstotkov širokega
profila, 10 odstotkov de-
lavcev s srednjo izobra-
zbo in le 1,7 odstotka de-
lavcev z višjo in visoko-
šolsko izobrazbo.
Po narodnosti pripa-
dnosti je bilo 67 odstot-
kov Slovencev in 33 od-
stotkov delavcev iz dru-
gih republik, kar je za od-
stotek več kot leto poprej.
Največ delavcev iz drugih
republik je iz Bosne in
Hercegovine. Med njimi
pa nastopa celo šestkrat
večja fluktuacija kot pri
Slovencih, kar pa je ra-
zumljivo zaradi drugač-
nega kulturnega okolja, v
katerem so živeli, preden
so se zaposlili v Rudniku
lignita Velenje. Poleg te-
ga so med njimi v večini
mlajši ljudje, ki šele išče-
jo svojo pot, domotožje
pa jih pogosto vrne v
rojstni kraj, kjer pa so se
v zadnjem času tudi
izboljšale življenjske ra-
zmere.
Fluktuacija delavcev je
bil vedno velik rudniški
problem. V letu 1981 je
bila 17 odstotna, od tega
je bilo izbežne, torej takš-
ne na lastno željo delav-
cev, 11 odstotkov, kar pa
je za odstotek in pol manj
kot leta 1980. Rudnik in
delo pod zemljo skupno z
medosebnimi odnosi, ki
jih prinaša, je po analizi,
ki so jo naredili, še vedno
glavni razlog za odhaja-
nje, vendar se tudi tu po-
goji močno spreminjajo.
Težko ročno delo zame-
njujejo stroji, zaslužek ni
slab, delavce vedno bolje
uvajajo k delu z uvajalni-
mi seminarji in z mentor-
stvom. »K zmanjšanju
fluktuacije pa so brez
dvoma prispevale tudi
vse manjše možnosti za-
poslovanja, kijih prinaša-
jo s seboj zaostreni pogoji
gospodarjenja doma in v
svetu,« je poudaril indu-
strijski psiholog Ivan Mi-
joč.
»Slovenski rudar je v neenaki borbi
z naravo, kapitalom in borzo vzdržal. Z
žrtvami in z občutkom storjene krivice
je sprejemal udarce, ki so ga ogrožali v
samem obstoju biti ali ne biti. Preživel
je vse potrese in krize.
Končno je v požrtvovalni narodnoo-
svobodilni borbi dočakal svobodo.
Rudno blago je postalo zopet splošna
ljudska imovina. Premagal je sovraž-
nika, ki ga je politično zatiral in prezi-
ral, materialno izkoriščal in kulturno
skozi stoletje dušil. Ponosno in samo-
zavestno je prevzel vodstvo in uprav-
ljanje rudnikov v lastne roke.
Slovenski umetniki so postavili
pred rudnike mogočne kipe rudarja
kot simbol dela v Velenju, Trbovljah
in v Indriji...« (iz knjige IVANA MO-
HORICA »Problemi in dosežki rudar-
jenja na Slovenskem«, 1. del)
Velenjski rudarji, zbrani v veliki
družini iz vse'
blik in pokrajii
segli neverjetei
pali so pet rr
Prvič v svoji v
ni! Dobili so t
prvi vrsti botre
lovna zavest. I
ba in kako se 1
Njihovo osr
premoga. Črne
pri tem delu u;
toviti celo vr/
jev. Rudar na
razpoložen, d
sposoben v v
težaško delo-'
trebno, da m
goje, družb^r
poskrbijo za
pravočasno zd
dijo dovolj VI
KJER SO DELA VCI IZ VSE JUGOSLA VIJE
DLAN ZA
:LDAN
Rudnika lignita Titovo Velenje je večja kot
skupnost, pestrejša kot marsikatera
)a večje probleme kot marsikatera krajevna
f - vse skupaj tudi marsikdaj bolje rešuje kot
skupnost!
spvanskih repu-
anskem letu do-
li rekord. Nako-
' ton premoga!
itoletni zgodovi-
(tko, kateri je v
ihova visoka de-
] so, kako je tre-
tla.
lelo je kopanje
{ Da pa so lahko
■jt potrebno zago-
•Ijajočih faktor-
lamo vsak dan
.fizično trden,
»<^dih opravljati
' ''šen pa je po-
0 delovne po-
mU, stanovanje,
njo, omogočijo
e, za otroke ure-
-šol, za žene in
matere ustrezne službe...
Zato smo že v uvodu zapisali, da je
skrb za delovnega človeka v rudniku
marsikdaj ali največkrat večja in težja
ter odgovornejša, kot v kakšni krajev-
ni skupnosti, ki jih že tretje leto pred-
stavljamo na teh straneh. Ob obisku
velenjskega rudnika nam tokrat ni bi-
lo vodilo kopanje premoga in kako z
delovnim planom naprej, ampak nam
je bilo vodilo, kako v rudniku kot de-
lovni organizaciji zagotavljajo tiste po-
goje, da je rudar zadovoljen in priprav-
ljen tudi v največjih krizah delati.
Današnji reportažni zapis je samo
delček prikaza dela in življenja velenj-
skih rudarjev na različnih področjih.
Da smo te podatke uspeli zbrati in jih
'objaviti'pa je velika zasluga vodje in-
terne informatike v DO RLV Antona
Ribariča in vseh, ki so z nami sodelo-
vali.
OSNOVNI
PODATKI O
VELENJSKEM
RUDNIKU
Rudnik je bil ustanov-
ljen leta 1875, torej obsta-
ja že 107 let!
V velenjskem rudniku
je z dne 13. januarja 1982
zaposlenih 4686 delavcev
iz vseh republik in pokra-
jin SFRJ!
DO RLV sestavlja
enajst temeljnih organi-
zacij združenega dela in
tri delovne skupnosti! Te-
meljne organizacije so:
Mehanizacija, Klasirnica,
Transport, Jamske grad-
nje, Mizarska dejavnost.
Gradbena dejavnost. Ja-
ma Pesje, Jama Skale, Ja-
ma Preloge, Priprave in
Zunanja dejavnost. De-
lovne skupnosti: Zrače-
nje, kopalnica in DSSS.
Do RLV vodi Kolegij-
ski poslovodni organ, ki
ga sestavljajo: ALOJZ
DIACCL predsednik,
TEODOR JELEN, pod-
predsednik, JANKO
MEH, član, MITJA ŠVI-
GELJ, član, FRANC AV-
BERŠEK, član in AV-
GUST TERGLAV, član.
Predsednik Delavske-
ga sveta Delovne organi-
zacije Rudnika lignita Ve-
lenje je MARJAN
TAMSE.
Predsednik Konferen-
ce Osnovnih organizacij
sindikata v DO RLV je
FRANC KRIVEC.
Koordinator Osnovnih
organizacij Zveze komu-
nistov v DO RLV je
SREČKO MEH (700 čla-
nov zveze komunistov v
RLV).
Predsednik Koordina-
cijske konference Osnov-
nih organizacij ZSMS v
DO RLV (1800 članov) je
FRANC GLUK.
Trenutko je delavec z
najdaljšim stažem v ru-
dniku SLAVKO KOSAN
iz Velenja, kvalificiran
kopač, trenutno zaposlen
v TOZD Klasirnica. V ru-
dnik je prišel 20. novem-
bra 1947 ter je tako v
njem nepretrgano zapo-
slen do našega obiska že
34 let, en mesec in 12 dni
(zdaj že nekaj več)!
INFORMACIJE IZ RADIA DO RLV TITOVO VELENJE
Na posnetku vidimo ANTONA RIBARICA (levo), vodjo interne informatike in
FRANCA KACNIKA (desno), operaterja razglasne postaje, kako sta posnela razgo-
vor z našo novinarko MILENO B. POKLIC, ki je ob obisku v rudniku nabrala veliko
zanimivih stvari s področij sociale, zdravstva, kadrov. Rdečega križa in krvodajal-
stva, invalidnosti itd. Studio je sicer majhen, vendar takšen, da bi bil lahko vsem za
vzgled. Milena je duhovito pripomnila, da je po čistoči, urejenosti in redu ta radijski
studio bolj podoben operacijski dvorani, kot pa namenu, ki mu služi! Rudarski
radio oddaja dvakrat tedensko - ob torkih in petkih po trikrat od 5. do 6., 13. do 14.
in 2L do 22. ure, skratka pri vseh treh delovnih izmenah.
ZEMLJEMERCI SMO
NAKAZOVALCI RUDARSTVA
Tako meni BOJAN SKAR-
JA (na sliki), ki je predsed-
nik Izvršilnega odbora sindi-
kalne organizacije v DSSS v
DO RLV, sicer pa rudarski
inženir s specialnostjo jamo-
merca. Je pa tudi med evi-
dentiranimi možnimi kandi-
dati za delegate v zveznem
zboru skupščine SFRJ za
področje Slovenije. Poleg
njega je to iz Velenja-še Peter
Habjan iz Gorenja.
Kdo je jamomerec?
BOJAN SKARJA: »Jamo-
merec s svojim delom nepo-
sredno usmerja po višini in
po smeri jamske rove. To je
ena od osnovnih nalog. Dru-
go: neposredno usmerja z vi-
šino in smerjo odkopavanje
stebrov ah po ,naše' etaž.
Spremlja vso tektoniko v ja-
mi, to se pravi, da vse regi-
strira: nariše, zabeleži itd.,
kje so prelomnice oz. prelo-
mne cone. Kje so na to opo-
zarjamo. Opozarjamo tudi na
krivine, lego talnine, lego pe-
skov in ali je voda v pe-
skih...'Kako je z lego tria-
de... po navadi so to apnen-
ci dolomiti, ki so porozni z
vodo pod velikim priti-
skom ...
Od zunaj spremljamo pre-
mikovanje tal. Poseben pro-
blem so površinske vode, je-
zera in vse, kar sodi zraven.
Gre tudi za varovanje obsto-
ječih objektov na takšnih
mestih.
Spremljamo kapacitete
premogovnega sloja. Gleda-
mo, kako je z rezervami pre-
mogovnega sloja. Smo ,po-
klicani', da stalno skrbimo
za to, kje bomo odkopavali.
Kdaj in kaj! Na primer: loka-
cijo določimo - začeli bomo
odkopavati steber ta in ta s
to in to kvaliteto. Neposre-
dno smo odgovorni za kvali-
teto izkopanega premoga in
preko vzorcev ugotavljamo,
za kakšno kvaliteto gre.«
V kakšni akciji ste?
BOJAN SKARJA: »Ena
od velikih nalog je izkop ja-
škov s površine v jamo. Ja-
šek Šoštanj je že narejen,
zdaj pripravljamo izkop ja-
ška Nove Preloge. Globok je
že okoli 130 metrov, šli bomo
do globine -44, to je globina
pod morjem ...«
Mnogi tarnajo nad slabo
kvaliteto sedanjega pre-
moga...
BOJAN SKARJA: »Naj-
večji problem pri kvaliteti
premoga je v tem, ker ga zdaj
odkopujemo na robu sloja,
kjer je kvaliteta slabša. Tu pa
odkopavamo zato, ker ne
moremo prestavljati objek-
tov na novi jašek.«
Kaj je vaša osnovna na-
loga?
BOJAN SKARJA: »Kako
priti do uspešnega izkopava-
nja premoga v kadunji naše-
ga rudnika, kjer so izredne
količine premoga. Tega pre-
moga pa zaradi naravnih te-
žav oz. pogojev še ne znamo
ali ne moremo varno izkopa-
vati. Z današnjo tehnologijo
in znanjem si ne moremo po-
magati, to pa pomeni za nas
veliko delo, da bomo s tem
lahko začeli.«
Koliko premoga letno bo-
ste nakopavali?
BOJAN SKARJA: »Odlo-
čili smo se za 4,7 milijona ton
letno do leta 2005. To je
osnovna naloga. Da bi to za-
gotovili imamo velike naloge
in dolžnosti tudi mi, jamo-
merci.«
O celotnem delovanju sez-
nanjate vse delavce. Kako?
BOJAN SKARJA: »Ima-
mo dve glasili Rudarja in In-
formatorja ter razglasno ra-
dijsko postajo. To oddajo po-
slušajo v vseh prostorih v ja-
mi Preloge, tozd zunanja de-
javnost ter v vseh dislocira-
nih obratih v Skalah in kla-
sirnici v izvoznem nadkopu
Pesjp... Oddajo pošiljamo v
eter iz centra v Prelogah po
koksoalnem kablu v Skale
ter po omrežju v ostale pro-
store. Linija je zaenkrat dol-
ga okoli 3000 metrov ter je
po doslej zbranih podatkih
najdaljša te vrste in teh na-
menov na svetu. Veseli in
hvaležni smo, da je kolektiv
osvojil takšen način obve-
• ščanja ter zanj tudi prispeva
del sredstev. Veseli smo tu-
di, da smo to ,zadevo' uredili
s pomočjo in znanjem doma-
čih strokovnjakov ter doma-
čim materialom.
Zanimivost ugrajene linije
je v tem, da vsebuje tudi vse
potrebno za montažo video
sistema. To pa pomeni, da
bomo kmalu doslej samo po-
slušarto- besedo lahko tudi
videli. Z vsem tem smo zače-
li že leta 1975, medtem ko
smo prej delali bolj ,na ho-
ruk'. Potrebni pa so nam do-
bri kadri in tehnika ter volja,
da bomo vse izpeljali.
Pri radijskih postajah želi-
mo, da bi kmalu začeli odda-
jati vsak dan. Rudarji bi bili
tako bolje obveščeni. Se bo-
lje, hočem reči.«
Povratna informacija...
BOJAN SKARJA: »Na ve-
čih mestih imamo skrinjice,
kamor rudarji oddajajo svoje
pripombe, navodila, nasvete,
,stresajo jezo'... Mi to pre-
gledamo, posredujemo
ustrezni službi ali posamez-
niku in vse skupaj v uri od-
dajanja posredujemo rudar-
jem. Želimo samo podpisane
pripombe, kajti le tako lahko
vodimo konstruktiven dia-
log.«
Imate tudi nek način soli-
darnostnega zbiranja sred-
stev za »hude« čase...
BOJAN SKARJA: »Soli-
darnostna sredstva se zbira-
jo tako, da se vsi odpovedu-
jemo delu regresa. To se zbi-
ra in potem za posebne nalo-
ge porabi.«
Gre rudar rad na dopust?
BOJAN SKARJA: »Mi ga
,prisilimo', da gre na dopust!
Rudar mora imeti svoj poči-
tek, saj vseskozi trdo in tež-
ko dela. Počitek pa bi mu
morali omogočiti pozimi in
poleti, pravzaprav vsak dan,
kajti le tako bo lažje in bolje
kopal. Mislim, da smo veliko
naredili, vse pa še ne. Rudar
je človek, ki ne sitnari veli-
ko... V temi je zaradi kopa-
nja premoga za nas vse tudi
njegova dlan bela, z njo pa
tudi bodočnost. Tega se za-
vedajmo!«
Velenjski rudnik. Jugo-
slavijo v malem, sta obi-
skala in o njej pripravila
zapis:
MILENA B. POKLIC
in TONE VRABL
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 28. januar 1982
STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV
ZA KMETICE JE NEZANIMIVO?!
Razveljavljeno zakonsko določilo, če je bil že kdo zavarovan
Ce vse delavčeve in kme-
tove pravice in obveznosti
izhajajo iz dela, potem ni v
skladu z ustavo tisto določilo
zakona o starostnem zavaro-
vanju kmetov, ki odreka po-
kojnino kmetu v primeru, če
je član njegove družine ali
skupnega gospodinjstva že
zavarovan v delavskem zava-
rovanju.
Kmetje, ki so jim doslej
odrekali pravico do pokojni-
ne, si bodo torej to pravico
lahko spet pridobili. Vsak
kmet, ki so mu prošnjo za
pokojnino zavrnili, je lahko
zahteval tudi vračilo že vpla-
čanih prispevkov. To pa po-
meni, da bi zdaj, če bo po-
novno uveljavljal pravico do
starostne pokojnine, moral
plačati zaostale prispevke.
Ce jih bo začel plačevati šele
zdaj, si bo pridobil pravico
do starostne pokojnine čez
pet let.
Za pridobitev starostne
pokojnine sta namreč poleg
drugih pomembna dva bi-
stvena pogoja: da se kmet
ukvarja s kmetijstvom in je
to njegov edini ah glavni vir
dohodka, da je pet let sta-
rostno zavarovan v kmetij-
skem zavarovanju.
Kar zadeva tako imenova-
ne mešane kmetije, je videti,
da se kmetice pretirano ne
zanimajo za samostojno
kmečko zavarovanje, ker so
že zavarovane po moževi
strani v delavskem zavarova-
nju. Po zakonu ni nujno, da
bi bile kmečke žene iz meša-
nih kmetij obvezno zavaro-
vane v kmečkem zavarova-
nju, če tega ne zahtevajo ozi-
roma se opredelijo kot go-
spodinje, torej kot osebe, ki
jim kmetijstvo ni edini oziro-
ma glavni poklic.
V razpravah o novem siste-
mu pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja pou-
darjajo pobudo, da v prihod-
nje ne bi imeli več dveh po-
kojninskih sistemov, ampak
le enega. Ta bi obravnaval
kmečko starostno zavarova-
nje in pokojninsko in inva-
lidsko zavarovanja delq,vcev.
Ob podrobnejši analizi ce-
lotnega sistema starostnega
zavarovanja kmetov je na-
mreč ustavno sodišče opozo-
rilo še na druge nepravilno-
sti. Tako, na primer, ni v
skladu z ustavo določilo, ki
določa, da v okviru obvezne-
ga starostnega zavarovanja
kmetov pripada eni kmetiji
le ena pokojnina.
V takem prim.eru namreč
le-ta ni osebna pravica kme-
ta (delovnega človeka), am-
pak pripada kmetiji in je ve-
zana na lastnino in ne na člo-
vekovo delo.
Največ pomanjkljivosti
izhaja iz dejstva, da je bil za-
kon o starostnem zavarova-
nju kmetov sprejet leta 1972,
torej pred novo ustavo in za-
konom o združenem delu.
Nobena od petih sprememb
in dopolnitev posameznih
določb v zadnjih letih pa ni
posegla v sistem.
ZDENKA STOPAR
HRANA 1982
Vsa zemlja mora biti obde-
lana - in to dobro obdelana!
Da z zemljo ne ravnamo rav-
no najbolj smotrno, je znano
in v zadnjem času že veliko-
krat poudarjeno. Pa pri tem
ne mislimo samo na zazida-
ve, temveč je bila tudi usme-
ritev v setev krmnih rastlin
na ravninske njive, primerne
bolj za pridelovanje tržnih
presežkov poljščin za pre-
hrano ljudi, nesmotrna.
Seveda ne bomo veliko
štorih, če se bomo zaradi
mnogih stari kmetijskih gre-
hov samo tolkli po glavah ali
prsih, zato začenjamo v Slo-
veniji v letošnjem letu z
družbeno akcijo HRANA
1982, predvsem še na osnovi
dobrih izkušenj iz akcije ZA
KRUH IN SLADKOR. O sa-
mi akciji si lahko daljši se-
stavek prebere na četrti stra-
ni današnjega NT, na tem
mestu bi radi le poudari našo
časnikarsko zavzetost in
dolžnost, ki jo bomo lahko
dobro opravili tudi z vašo
pomočjo, bralci NT in poslu-
šalci Radia Celje.
Pozivamo vas torej, da se v
našo informacijsko sprem-
ljanje akcije HRANA 1982
vključite s svojimi predlogi,
mnenji, strinjali nestrinjanji
tudi vi. Pišite nam, opozar-
jajte nas še posebej na poče-
njanje, ki ni v skladu z naši-
mi skupnimi prizade- vanji,
da bi pridelali čim več hrane
- za živino, zase in za izvoz.
Ostajamo odprti, in zavzeti
za vaše sodelovanje.
UM
ŠE O DAVČNIH NOVOSTIH
V	prejšnji številki NT smo vas seznanili z nekaterimi
predvidenimi davčnimi novostmi, danes podobo teh
novosti zaokrožujemo. Najprej o obdavčenju po do-
hodku, kajti o obdavčenju po dejanskem dohodku
smo že spregovorili.
Vsekakor je treba takoj na prvem mestu poudariti,
da je osnova za davek iz kmetijstva tako imenovani
ostanek čistega dohodka. Ta se ugotovi tako, da se od
celotnega prihodka odštejejo vsi stroški in amortiza-
cija, razne pogodbene in zakonske obveznosti, najpo-
membnejše pa je to, da se od celotnega prihodka od-
števa tudi osebni dohodek zavezanca-kmeta, njego-
vega zakonca in družinskih članov, če jim je delo na
kmetiji edina zaposlitev in so na tej osnovi tudi zdrav-
stveno in pokojninsko zavarovani.
Tako ugotovljeni ostanek čistega dohodka bo le
osnova za plačevanje davka iz kmetijske dejavnosti.
Prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje
kmetov naj bi v prihodnje plačevali iz osebnega do-
hodka kmeta, njegovega zakonca in drugih družinskih
članov.
Dokler ne bodo predpisi s področja zdravstvenega in
starostnega zavarovanja kmetov omogočali, da se za-
varujejo tudi družinski člani, se bo njihovo delo priz-
navalo med stroške v višini povprečnega mesečnega
čistega osebnega dohodka kmetijskega delavca.
Predvidene so progresivne stopnje, ki naj jih dolo-
čijo občinske skupščine na podlagi medobčinskega
dogovora o usklajevanju davčne politike. Dejstvo, da
je kmetijska dejavnost v tem srednjeročnem obdobju
opredeljena za prednostno, bo pri določanju višine
stopenj potrebno upoštevati. To pomeni, da bodo mo-
rale biti nižje kot pri.drugih gospodarskih dejavnostih.
V	novem sistemu so predvidene tudi davčne olaj-
šave zaradi elementarnih nezgod, za kmete iz hribovi-
tih krajev, socialne olajšave v primerih, ko kmetje
preživljajo mladoletne otroke in druge za delo ne-
zmožne družinske člane, posebne olajšave za združene
kmete in podobno.
Vsekakor je iz yseh omenjenih opredelitev vsaj to
jasno, da novi predvideni način obdavčitve dohod-
kov iz kmetijstva in določanje davčne osnove omo-
goča kmetom, da si z vloženim delom v prvi vrsti
zagotavljajo svojo gmotno in socialno varnost in da
predstavlja davčno osnovo le morebiten ostanek či-
stega dohodka. To pa torej pomeni, da pri oblikova-
nju novega davčnega sistema ne gre za iskanje do-
datnih virov občinskih proračunov, saj poznavalci
ocenjujejo, da bodo s tem davkom zbrana sredstva
celo nižja od sedanjih.
MITJA UMNIK
ZA VAROVANJE KMETIJSKE
PROIZVODNJE
Proizvodnja hrane in oskrba z osnov-
nimi življenjskimi potrebščinami je po-
stala temeljna naloga vse naše samou-
pravne družbene skupnosti.
Vendar pa moramo upoštevati, da je
kmetijska proizvodnja »tovarna na pro-
stem,« kjer je celoten proces kozi celo
dobo rasti (vegetacije) izpostavljen
vsem mogočim naravnim nesrečam, bo-
leznim itd. Veliko denarja, truda in um-
skih sposobnosti je potrebno vložiti, da
lahko dosežemo optimalne proizvodne
rezultate. Od dobre in pravilne obdela-
ve, to je uporabe vseh sodobnih
agrotehničnih sredstev in ukrepov, je
odvisen uspeh v proizvodnji. Zaradi če-
dalje večjih vlaganj pa postaja tudi pro-
izvodnja vse dražja. To pa je tudi vzrok
za večje potrebe po uspešni zaščiti te
proizvodnje proti nekaterim najhujšim
naravnim nesrečam, kot so toča, spo-
mladanska pozeba, vihar itd. Te nesreče
so še toliko bolj nevarne, ker nastopajo
množično, hitro in tudi posledice so lah-
ko hude. Do sedaj je še najbolj zaneslji-
va in uspešna zaščita - zavarovanje.
Potrebe po povečanju obsega zavaro-
vanja kmetijske proizvodnje so se še
bolj okrepile ob vsakoletnih nesrečah in
škodah, po pozebah, toči in viharju. Iz-
kazalo se je, da gre za velik izpad dohod-
ka - samo na območju Zavarovalne
skupnosti Triglav, območne skupnosti
Celje je bilo lani izplačanih preko 12
milijard starih dinarjev odškodnine. Ve-
lja pa tudi, da je vprašanje zmanjšanja
rizika kmetijske proizvodnje eno ključ-
nih vprašanj ekonomske in socialne var-
nosti vseh, ki se preživljajo s kmetijsko
dejavnostjo.
Vzroki za neustrezno razširjenost za-
varovanja zasebne kmetijske proizvod-
nje so predvsem v majhnem deležu
tržne proizvodnje in v razmeroma viso-
kih stroških zavarovanja, kar pa je spet
posledica premajhnega obsega zavaro-
vane kmetijske proizvodnje.
V primeru nesreč so kmetje ekonom-
sko in tudi socialno ogroženi. Zato je
odgovornost za povečanje obsega zava-
rovanja kmetijske proizvodnje velika in
moramo s širšo družbeno akcijo doseči
večji obseg takšnega zavarovanja.
Zavarovalna skupnost Triglav, ob-
močna skupnost Celje že dlje časa orga-
nizira takšne oblike zavarovanja v kme-
tijstvu, ki so cenejša in dostopnejša za
kmete. To so oblike kolektivnih in koo-
peracijskih zavarovanj, v katera je
vključeno preko 90 odstotkov vseh za-
varovancev za vinograde, hmelj, ribez,
sadje in druge povrtnine.
Začela se je že »sezona« sklepanja za-
varovanj za kulture, ki imajo v jamstvo
vključen tudi dodatni rizik spomladan-
ske pozebe. To so vinogradi, ribez in
sadje. Rok za sklepanje takih zavaro-
vanj je 28. februar 1982. Na ta rok še
posebej opozarjamo in kdor želi skleniti
omenjeno zavarovanje, naj se pravoča-
sno zglasi pri svojem krajevnem zavaro-
valnem zastopniku in sklene zavarova-
nje.
KUPONE POŠLJITE
SKUPAJ!
v prejšnji številki smo objavili kupon št. 1. Nekatere ste ga že izrezale in tudi
poslale, kar pa seveda nI prav. Pod 2. točko navodil snno jasno napisali, da jih
lepo spravljajte, izpolnite in po zadnjem objavljenem kuponu pošljite na naše
uredništvo. Da ponovimo: ko bodo izšli vsi štirje kuponi, jih spnite skupaj in
točno izpolnjene pošljite v kuverti s pripisom »100 kmečkih žensk na morje«.
Vse ostalo ostane nespremenjeno. Pri žrebanju lahko sodelujejo samo tiste
kmečke žene, ki še niso bile na morju oziroma, ki bodo prvič potovale z nami.
Po vsej verjetnosti bomo tudi letos potovali v Rovlnj, sicer pa o tem podrobneje
več takrat, ko bomo imeli potrjene dogovore z našimi soorganizatorji.
Kovinotehna Celje
Kovinotehna Celje
Kovinotehna Celje
št. 4 - 28. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZNIČAR CELJE
POZORNOST MLADINI
Več kot polovica članstva v šolah
Pred dnevi so se sestali
člani Planinskega društva
Železničar Celje na svoji re-
dni letni konferenci. Poleg
članov PD2 so konferenci
prisostvovali tudi predstav-
niki PD Cinkarna, AERA,
Metke, Prebolda, Polzele,
PD2 Zagreba, Planinske
zveze Slovenije. V kultur-
nem programu so sodelovali
člani planinskih krožkov na
OS Franja Vrunča na Hudi-
nji in Frana Kranjca na Polu-
lah.
Po uradnem delu konfe-
rence, ki je bil zelo razgiban,
so sledili planinci še preda-
vanju z diapozitivi s poti po
Peruju. To je bil zelo učinko-
vit zaključek konference, na-
kar je sledil zabavni del ob
zvokih diatonične harmoni-
ke. Vzdušje je bilo prav pla-
ninsko, čeprav smo se znašli
le na Gričku pri Celju.
O delovanju društva v mi-
nulem letu je poročal najprej
predsednik Tone Florjanič,
nato pa so sledila še kratka
poročila predsednikov ko-
misije za izlete, za pota, Gor-
• sko stražo, alpinizem, vodje
mladinskega odseka.
Iz poročil je bilo razvidno,
da je bilo delo Planinskega
društva zelo uspešno. Žal pa
so bili nekateri izleti zaradi
narave dela železničarjev
planincev številčno malošte-
vilni. Morda se bo udeležba v
letu 1982 izboljšala, saj bo
PD2 slavilo 10-letnico svoje-
ga uspešnega dela.
Najboljša udeležba je bila
na zimskih pohodih na Stol,
Porezen in Snežnik. V poča-
stitev dneva borca so bili na
XXI. srečanju PD2 Jugosla-
vije na Fruški gori, kjer so
zasedli med 15 PD2 v pla-
ninskem mnogoboju 2. me-
sto.
V treh planinskih krožkih
na osnovnih šolah na Hudi-
nji in na Polulah okrog 100
planincev, kar je več kot po-
lovica vsega članstva. Vsak
član teh krožkov se je udele-
žil povprečno 9 izletov. Na
svojih izletih in pohodih po-
svečajo še posebno skrb
obujanju in ohranjanju tradi-
cij NOB. Udeležili so se izle-
tov po poteh Celjske čete,
pohoda na Dobrovlje, po po-
teh I. Štajerskega bataljona.
Planinci na nižji stopnji tek-
mujejo za bronasti, na višji
stopnji pa za zlati znak Pio-
nir-planinec. Zavedajo se, da
bodo morali za osvojitev
enega od obeh znakov pre-
hoditi še precej kilometrov.
Za srebrno značko mora na
primer planinec opraviti 12
izletov, od katerih morajo bi-
ti najmanj 3 dvo ali večdnev-
ni, najmanj 6 pa jih mora biti
v višino nad 1000 metrov.
Opraviti mora tudi tečaj prve
pomoči. V juliju bodo orga-
nizirali v Logarski dolini pet-
dnevni planinski tabor, kate-
rega se že sedaj veselijo. Med
bivanjem na taboru se bodo
povzpeli na Korošico, Ka-
mniško sedlo, Okrešelj in na
Raduho.
13 planincev s hudinjske
šole je prejelo diplome za
uspešno opravljeno planin-
sko šolo.
Na konferenci je bil spre-
jet tudi bogat program izle-
tov v letu 1982. Le-teh je pre-
dvidenih kar 38, in to po Slo-
veniji in Jugoslaviji. Med
drugim se bodo udeležili
XXII. srečanja PD2 Jugo-
slavije, organizator bo letos
PD2 Zagreb. Že četrtič bodo
med udeleženci kolesarske-
ga planinskega maratona iz
Celja do Logarske doline, ki
ga bo organizirala planinska
sekcija Metka.
Podrobneje o drugih izle-
tih iz programa pa kdaj dru-
gič. Čeprav je program dela
precej pogumno in obširno
zastavljen, so planinci želez-
ničarji prepričani, da ga bo-
do uspešno izvedli. V razpra-
vi po poročilih je bilo pove-
danih tudi nekaj kritičnih
pripomb, kar je pa povsem
normalno, saj vsak greši,
kdor dela. Vse pripombe, ki
so bile povedane, bodo upo-
števali in jih skušali odpra-
viti.
MILAN GOMBAC
Komisija za delovna razmerja pri
OGP »Remont« Celje, Oblakova 32
VABI
k sodelovanju in objavlja prosta dela, oz. naloge
1.	Stavbni ključavničar
(1 KV delavec)
Pogoj:
končana ustrezna poklicna šola
3 leta delovnih izkušenj
2.	zidarje
(več KV ali PK delavcev)
Pogoj:
ustrezna poklicna šola ali
vsaj priučitev v stroki
3.	gradbene delavce
(več NK delavcev)
Pogoj: .
starost nad 15 let
fizično in zdravstvena sposobnost
Delavcem nudimo primerne osebne dohodke.
Dela se opravljajo pretežno na območju mesta Celja.
Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim
časom s pogojem 3-mesečnega poskusnega dela.
S stanovanji ne razpolagamo!
Prijave sprejema kadrovska služba do zasedbe ome-
njenih opravil!
VULKANIZACIJA
obrtno proizvodno
in Storitveno podjetje
Celje, Kosova ul. 11
'Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKE
SLUŽBE
2.	SAMOSTOJNI KOMERCIALIST
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati
še naslednje pogoje:
pod 1
-	višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri
-	4 oziroma 7 let delovnih izkušenj
pod 2
-	srednja izobrazba gumarske, strojne ali ekonom-
ske smeri
-	3 leta delovnih izkušenj v tehnično-komercialni
službi
Prednost imajo kandidati z lastnim avtomobilom.
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom in 3 mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim
življenjepisom in opisom delovnih izkušenj naj kandi-
dati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov VULKANI-
ZACIJA CELJE, Kosova ul 11.
ŠOŠTANJ:
PRIZADEVNI
GASILCI
v soboto 23, januarja je bi-
lo v gasilskem domu v Šošta-
nju zborovanje gasilcev, ki
vstopajo že v 103. leto neu-
mornega delovanja. Poleg
domačih gasilcev in delega-
cij sosednih društev so se
zborovanja udeležili pred-
stavniki družbenopolitičnih
organizacij in delovnih ko-
lektivov ter delegacija po-
bratenega društva iz hrvaške
Cazme, ki jo je vodil Jože Ra-
danovič.
Poročila o delovanju druš-
tva so podali predsednik
Ivan Stvarnik, poveljnik
Ivan Ojsteršek in blagajnik
Tomo Hudoletnjak. V druš-
tvu, ki neprekinjeno deluje
že od leta 1879, je sedaj 73
članov, 8 članic, 10 mladin-
cev in 18 pionirjev. V lan-
skem letu so pogasili 11 po-
žarov, pri katerih je sodelo-
valo kar 128 gasilcev. Med
pomembnejšimi akcijami, v
kateri so gasilci sodelovali,
je bila elementarna nesreča
pri zaledenelem hladilniku
termoelektrarne, v kateri je
sodelovalo 18 gasilcev. Vse-
kakor velja poudariti tudi so-
delovanje pri proslavi 110
letnice pobratenega društva
v Cazmi, kateremu so daro-
vali 6 mlajev, ki so jih tudi
postavili s simboličnim po-
menom povezovanja vseh
naših republik.
Poleg tega je predstavnik
Občinske gasilske zveze Ve-
lenje dolgoletnim članom
društva podelil ' priznanja,
med katerimi velja omeniti
Pavlo Turk, ki deluje v druš-
tvu že 30, Hinko Bolha pa 40
let. Priznanje društva je pre-
jel tudi avtoprevoznik Rajko
Vrtačnik, ki je 6 velikih mla-
jev srečno pripeljal v Cazmo.
Posebne pozornosti, šopka
rož in čestitk pa je bil dele-
žen neumorni gasilski vete-
ran Miloš Volk za svoj 80-
letni življenjski jubilej. Po-
častili so tudi direktorja šo-
štanjskih termoelektrarn
ing. Dušana Janežiča in mu
podelili posebno priznanje
za veliko razumevanje, ki ga
ima on kakor tudi kolektiv
do gasilskega društva Šo-
štanj.
VIKTOR KOJC
UREJEVANJE BANKIN
Delavci Cestnega podjetja Celja, delovodstvo Vransko, so
minuli teden urejevali bankine na cesti Petrovče-Vransko.
Kljub mrazu so vztrajali in uredili doberšen del bankin in s
tem prispevali k varnejši vožnji.	T. TAVCAR
LEDENA PAST
Kar je prepovedano, je naj-
bolj mikavno. To je staro na-
čelo, ki so se ga oprijeli tudi
nekateri otroci, ne da bi pri
tem pomislili na nevarnost,
ki jim preti.
Odločili so se za veselo dr-
sanje na poledenelem celj-
skem bazenu. Voda je ostala
v bazenu po naročilu izvajal-
ca in seveda je zdaj površina
zamrznjena. Otroci prepleza-
jo ograjo, prezrejo opozoril-
no tablo in se veselo podijo
po ledu. Na nesrečo, ki vse
prerada pride ob takih ne-
premišljenih igrah, seveda
ni- hče ne pomisli. Najbrž
starši teh otrok ne vedo za
■ novo drsališče« ob Ljub-
ljanski cesti, zato te vrstice v
premislek tudi njim.
M. PODJED
ZIMSKI VZPONI V POLNEM RAZMAHU
Prejšnjo soboto se je zopet
zbrala cela vrsta celjskih al-
pinistov na Okrešlju, od ko-
der so v g!avnem izvedli zim-
ske ponovitve v severovzho-
dni steni Štajerske Rinke in
sicer Povše in Cankar, v po-
nedeljek pa so isto smer po-
novili še Palir, Jevšenak,
Tanšek in Pepevnik. V sobo-
to je Bornšek s pripravniki
opravil pristop skozi Turški
žleb na Rinke, Horvat in Vo-
lavšek sta plezala Hudi
prask v Mrzle gore, Cankar
in Pepevnik pa smer »Avri-
kelj v Mrzli gori ter sestopala
po Poševni grapi. To je ver-
jetno prvi zimski pristop
smeri Avrikelj.
Tudi to soboto je bil Okre-
šelj zopet prepoln. Canžek in
Pepevnik sta vstopila kot
prva v zimskih razmerah v
Cicovo smer Turške gore, ki
je še ostala kot ena težkih
nepreplezanih zimskih sme-
ri Savinjskih Alp. Smer ima
poleti oceno IV. do V. in je
redkokdaj ponovljena. Od
sobote na nedeljo sta bivaki-
rala v zgornji tretjini stene,
ko to poročam, sta še dve
vrvni dolžini pod izstopom,
ki tehnično ni več tako za-
hteven.
V	stebru Štajerske Rink«
sta bili dne 23. januarja tudi
navezi Cankar-Golob in pa
samostojna ženska naveza
Sah Marjana - AO Celje in
Irena Markuš - AO Kamnik.
V nedeljo 24. januarja so odš-
li tečajniki AO Celje na vež-
be proti Savinjskemu sedlu,
Cankar in Povše pa v Vzho-
dno Male Rinke.
V	nedeljo se je začelo vre-
me v gorah slabšati in s tako
idealnimi pogoji je verjetno
za letos konec. Zato opozar-
jamo za naslednje tedne vse,
ki so namenjeni v hribe, da v
primeru snežnih padavin
med tednom ostanejo raje
doma, kajti zaledenelost se-
danje površine je idealna
podlaga za plaz že pri manj-
ših debelinah novega snega.
Ce pa nov sneg ne bi zapa-
del, pa zopet opozarjamo
planince in turiste, da se naj
ne podajajo proti visokogor-
skim postojankam ali na vr-
hove, ker je za vsak vzpon
potrebna popolna zimska
oprema in tudi dobro znanje
plezalne tehnike, ker je sneg
že do Okrešlja vseskozi zale-
denel.
Ključi od zimskih sob so
spravljeni pri Jerci Plesnik v
Logarski dolini, tako za bi-
vak pod Ojstrico, kot za zim-
sko sobo na Okrešlju, vsak
pa, ki se teh postojank poslu-
ži, se mora vpisati v vpisno
knjigo in vrniti ključe takoj
po opravljenem vzponu.
Vstop v kočo GRS imajo sa-
mo člani GRS in eventualni
soplezalci.
Postojanka GRS Celje je
dala na razpolago letos tudi
aparate »voki-toki«, tako da
so lahko plezalci v težkih
smereh nad Logarsko dolino
v stalni zvezi s stacionarno
postajo, ki je prav tako pri
Jerci Plesnik.
CIC
KREDITI OBRTNIKOM
v temeljnih bankah, združenih v Ljub-
ljansko banko - združeno banko, veljajo
od prvega januarja letos trije dopolnjeni
pravilniki o kratkoročnih kreditih obča-
nom. Spremembe uveljavljajo nekatere bi-
stvene prednosti. Zato bodo današnji in
naslednja dva prispevka pod to rubriko
veljali nekaterim glavnim vsebinskim po-
sebnostim teh pravilnikov.
Sicer pa je treba zapisati še to, da je tudi
Ljubljanska banka Splošna banka Celje
sprejela vse te pravilnike v skladu z usme-
ritvami samoupravnega sporazuma o te-
meljih planov bank v Ljubljanski banki
združeni banki za obdobje 1981-1985.
Najprej nekaj besed o pravilniku o krat-
koročnih kreditih obrtnikom za obratna
sredstva. Gre za pravilnik, ki je korak v
splošnih prizadevanjih, v tem primeru se-
veda bančnih, za pospeševanje nadaljnje-
ga razvoja drobnega gospodarstva na po-
dročju samostojnega osebnega dela.
Ljubljanska banka Splošna banka Celje
daje po tem pravilniku kredite za občasna
obratna sredstva samostojnim obrtnikom,
ki na podlagi določil obrtnega zakona z
osebnim delom in delovnimi sredstvi v lasti
občanov samostojno opravljajo obrtno,
gostinsko, avtoprevozniško in brodarsko
dejavnost ter prodajo na drobno, oziroma
občanom, ki opravljajo domačo in umetno
obrt.
Razumljivo je, da banka daje kredit le
tistemu obrtniku, ki z njo poslovno sodelu-
je. Kredit pa odobrava za nakup materiala
za poslovanje, za osebne dohodke delav-
cev s prispevki, če jih obrtnik nakazuje na
hranilno knjižico ali tekoči račun banke
Znesek kredita je odvisen od kreditne
sposobnosti in bonitete obrtnika.
Najvišji znesek kredita sme znašati
600.000,00 dinarjev.
Obrestna mera za kredit je 12% letno,
obresti zanj pa se obračunavajo trimeseč-
no za čas od pričetka porabe do plačila
kredita.
Rok za odplačilo kredita je največ 12
mesecev, kadar pa gre za kredit za osebne
dohodke delavcev s prispevki, je rok od-
plačila največ 3 mesece. Število obrokov
določi banka sporazumno z obrtnikom ob
upoštevanju vrste njegove dejavnosti.
Povsem razumljivo je, da mora obrtnik,
ki želi kredit za občasna obratna sredstva,
predložiti Ljubljanski banki Splošni banki
Celje zahtevek za kredit in ustrezno doku-
mentacijo. To pa je priporočilo obrtnega
združenja, potrdilo skupščine pristojne
občine, da je dejavnost obrtnika v skladu z
razvojnim programom občine, potrdilo
skupščine občine, iz katerega je razviden
opravljen bruto promet obrtnika in stroški
poslovanja v preteklem letu in potrdilo o
plačanih davkih. Potrdilo Zveze obrtnih
združenj Slovenije predložijo le občani, ki
opravljajo domačo in umetno obrt
Obrtnik zavaruje kredit po tem pravilniku
s plačilom premije pri zavarovalni skupno-
sti ali s poroštvom kreditno sposobnih po-
rokov. Banka pa dovoli obrtniku porabo
kredita in jo nadzoruje na podlagi ustrezne
dokumentacije.
To na kratko o pravilniku o kratkoročnih
kreditih obrtnikom za obratna sredstva
Da, na kratko, kajti vse podrobnosti o pri-
dobitvi takšnega kredita dobite v enotah
Ljubljanske banke Splošne banke Celje
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 28. januar 1982
MLADI PIŠEJO
V ŠOLI NAS JE
OBISKAL DEDEK
MRAZ
Zadnji dan v letu 1981 smo
imeli na šoli silvestrovanje.
Okrasili smo razred in jelko.
Vsak je prinesel nekaj okra-
skov, da je bilo lepše. Naša
tovarišica je sestavila skupino
za kratko igrico: Pri dedku
Mrazu. V tej skupini sem bila
tudi jaz. Imela sem vlogo
palčka. Nastopalo je še več
skupin. Po proslavi je prišel
dedek Mraz. Pogovarjali smo
se. Dedek Mraz nas je vprašal,
kako se kaj učimo. Za konec
pa smo zapeli pesem: Pozdrav
dedku Mrazu. Po proslavi
smo šli v razred in dobili
izboljšano malico. Tudi med
sabo smo se obdarili. Potem
smo se zabavali, plesali in pe-
li. Preden smo se razšli, nam
je tovarišica razdelila darila
dedka Mraza. Dobili smo lepo
darilo, igrico, ki mi bo koristi-
la še dolgo.
Zaželeli smo si srečno novo
leto 1982 in šli domov.
KARMEN TRUPEJ, 3. c.
OS Primoža Trubarja, Laško
ZIMA
Ju hu, ju hu hu
spet počitnice so tu.
Sala se zaprla bo,
mi se zunaj kepamo.
Smučke čakajo snega*
m razsajajo za dva.
Sanke si snega žele,
brž po hribu zdrve.
Ušesa hočejo že kapo,
da jih zeblo več ne bo,
šal pa nam krog vratu naj bo,
da nam bo toplo.
KARMEN SMALC, 4. b.
JU HU HU,
POČITNICE SO TU!
Želim si počitnic in da bi
padel sneg. Sli se bomo smu-
čat, sankat in drsat. Zbrali se
bomo in se šli sankat. Zjutraj
mi ne bo treba tako hitro vsta-
jati, kot moram vstati, če je
pouk. Ce bo mrzlo, se bom šla
gret na peč. Zvečer bom nare-
dila v hlevu in bom šla tudi na
peč. Vključila bom televizor
in bom gledala risanko. Učiti
se mi ne bo treba tako kot v
šoli, a malo se bom vseeno
učila.
MARTA RANCAN, 3. a.
OS Dušana Jereba,
Slov. Konjice
KRMIM PTIČKE
Vsako zimo skrbim za ptič-
ke. Očka mi je napravil krmil-
nico. Krmilnico imamo na
balkonu. Vsak.dan hodim gle-
dat, če so ptički pojedli hrano.
Ko ptički pojedo vso hrano,
jim nasipljem drugo. Ptičkom
ne smemo dajati kruha, ker
lahko poginejo. Največkrat
jim natrosim pšeničnega
zdroba. Ce pridem na balkon,
ptički zbežijo, nato se zopet
vrnejo. Ptičke se mi pozimi
zelo smilijo.
SUZANA IRSIC, 3. a.
OS Edvard Kardelj,
Slovenske Konjice
TELEFON
Po razkopanih zelenicah so
v Novi vasi skozi telefonske
kable pred nekaj dnevi stekli
prvi telefonski pogovori.
Vsak dan sem, ko sem prišla
domov, vzela slušalko v roke,
a iz nje ni bilo glasu.
Nekega dne pa sem le zasli-
šala zvoke. Hitro sem tekla k
sosedi, ki je prav tako dobila
telefon.
»Koliko imate številko?«
sem vprašala.
Izmenjali sva si številki in
se nekaj časa pogovarjali. V
telefonskem imeniku sem
poiskala sošolkino številko in
jo zavrtela.
»Halo!« se je oglasilo po te-
lefonu.
»Zdravo, veš danes smo do-
bili telefon!«
■■Res?« se je začudila.
■'Pridi na dvorišče,- mi je še
utegnila reči, kajti že sem od-
ložila slušalko. Tudi mamica
je preizkusila telefon.
Telefon zdaj zvoni in zvoni.
Velikokrat nas zjutraj tudi
zbudi. Ce je to med tednom,
če pa je to ob sobotah in nede-
ljah, se vsi jezimo. Velikokrat
nas telefon tudi razveseli. Le-
po je imeti telefon, čeprav se
večkrat jeziš nanj.
KSENIJA ULAGA? 6. b.
COS Franc Roš, Celje
SANKANJE
Letos sem dobila nove san-
ke. Sankala sem se na Vajdi-
čevem bregu zraven Petre.
Petra se je zato sankala zra-
ven mene, ker si je zlomila
sanke. Treščila je z njimi v ka-
men. S Petro se zato skupaj
sankava, ker jaz»ie znam zavi-
rati - rudati. Sankali sva se do
njive. Sneg mi je letel po no-
gah. Enkrat sva se peljali čisto
ob njivi. Takrat se nisva mogli
ustaviti. Padli, sva ena na dru-
go. Petra je ležala na meni.
Smejali sva se, če sva se pre-
vrnili v sneg. Jaz sem bila ta-
krat, ko sva padli v sneg, prva.
Ce bi bila zadnja, me ne bi
mogla Petra držati in bi se
lahko jokala. Sankala sem se
rada na tistem bregu. Zelo ra-
da se sankam po tem bregu,
kadar utegnem.
TEREZIKA SUSTARŠIC, 4.
r.
COS Marija Broz
Bistrica ob Sotli
NAŠ PIONIRSKI
ODRED
Pionirski odred si je že v
začetku šolskega leta začrtal
nalogo, ki jih med letom sku-
paj z mentorico izvajamo. Ker
so te naloge kar precej zahtev-
ne, smo na prvi seji sklenili,
da bomo imeli redne teden-
ske sestanke. Na teh sestan-
kih razpravljamo le o stvareh,
ki so koristne in za nas po-
trebne.
Sodelujemo pri vseh prosla-
vah. Sodelujemo tudi z mla-
dinsko organizacijo na šoli.
Prijavili smo se na natečaj Mi
mladi, pri katerem nam po-
magajo krožkarji. Ugotavlja-
mo vzroke učenčevih neuspe-
hov in jim skušamo na različ-
ne načine pomagati. Zelo si
prizadevamo, da bi bilo na šo-
li čim več učencev, ki se lepo
obnašajo.
PO se povezuje tudi s PO z
drugih šol in krepi prija-
teljstvo.
KAROLINA HOSTNIK, 7. r.
OS Lesično
SREČANJE
Pred nekaj dnevi nas je obi-
skal literarno-novinarski kro-
žek iz osnovne šole Ivan Ko-
vačič Efenka. Ko so učenci
prispeli do naše šole, nas je
tovarišica zbrala in odšli smo
v slovensko učilnico. Najprej
so bila na vrsti vprašanja.
Učence je najbolj zanimala
naša šola in šele potem jih je
zanimal novinarski krožek.
Povedali smo jim, da radi obi-
skujemo celodnevno šolo, da
nam v njej čas mine hitro kot
prejšnja leta na poldnevni šoli
in da se nanjo ne bi vrnili.
Največ vprašanj se je glasilo:
Kako se počutimo na naši šo-
li? Ali nam ni predolg pouk?
Po končanem pogovoru so si
gostje ogledali šolo. Povabili
so pa tudi nas na ogled njiho-
ve šole.
SIMONA ARNSEK, 6. b.
COS Franc Roš, Celje
POČITNICE SO TU
22. januarja se je končalo
prvo polletje. Z očijem se bo-
va šla smučat na Roglo. Po-
tem bom doma. Doma se bom
sankiila in smučala. Ko bo ko-
nec počitnic, se bomo morali
učiti.
NATAŠA STARC, 2. b.
OS Primož Trubar, Laško
NE IGRAJMO SE Z
OGNJEM
Veliko požarov povzroči na-
ša nepazljivost in malomar-
nost. Povzročitelji požarov so
ljudje, živali in strela. Precej
požarov povzročijo otroci, ki
se igrajo z ognjem, zato mora-
mo paziti posebej na mlajše
otroke, ker še ne vedo, da se
lahko zgodi kaj npvarnega.
Požari pa nastanejo tudi ta-
krat, ko kurimo odpadke s
travnikov, kadar pride do sti-
ka z elektriko, v sušnih mese-
cih... Ogenj lahko zakurimo
le, če smo oddaljeni od gozda
približno 50 m. Kajti, če nasta-
ne požar, se lahko tudi mi po-
škodujejno, ko pomagamo ga-
siti.
Ce nastane požar, so gasilci
naša prva pomoč. Zato se ni-
koli ne igrajmo z ognjem!
MILENA JESENICNIK, 5. a,
OS Vitanje
SONCE IN DEŽ
Sonce sije,
dežek pa lije,
meni pa srček
glasno bije, ko
sen me zavije.
Mamica prime
me tedaj,
jaz zbudim se
iz zlatih sanj.
MELITA B02ICNIK, 3. r.
COS Marija Broz
Bistrica ob Sotli
TO SEM JAZ
Jaz sem Simona. Stanujem
v bloku Cesta na Roglo 21.
Hodim v 3. razred osnovne šo-
le Boris Vinter Zreče. Sem
odlična učenka.
Rodila sem se v Riedlinger-
ju. Dne 12. aprila 1972. Ura
rojstva ob 9. uri zjutraj. Ob
rojstvu sem tehtala 3 kg in
pol. Dolga sem bila 52 cm.
Hodim tudi h karateju. Sem
zelo dobra športnica. V pro-
stem času grem ven. Zunaj se
igram, tekam. Imam veliko
prijateljic in prijateljev ter se-
stro Katjo. Pomagam mamici
in očku, če je treba kaj naredi-
ti. Sem zelo živa. Fantom se
ne pustim in če je treba, se
zravsam z njimi. Komaj ča-
kam, da bodo počitnice, da
grem smučat na Roglo. Moja
želja je, da bi bila na šolskem
smučarskem tekmovanju
prva in potem na občinskem
tekmovanju vsaj med prvimi
desetimi dekleti. To so moje
želje o smučanju.
Taka kot sem, bi rada ostala
vedno.
SIMONA KRANCAN, 3. a
COS Zreče
PIKAPOLONICA,
POKAŽI NAM POT
V januarju smo dobili v pio-
nirski hranilnici novo nagra-
do. To je igra »Pikapolonica,
pokaži nam pot«. Je zelo zani-
miva igra, podobna igri Člo-
vek ne jezi se. Igrajo lahko
štirje naenkrat. Ker smo v
družbi štirje, se lahko igramo.
Doma smo se z igro takoj za-
poslili, ker je zanimiva.
MATEJA DRUSKOVlC,-3. a.
OS Edvard Kardelj,
Slovenske Konjice
BLIŽAJO SE ZIMSKE
POČITNICE
Kmalu bodo nastopile zim-
ske počitnice. Učenci komaj
čakajo na tri tedne prostega
časa. Mnogi se bodo odšli
smučat, drugi bodo odšli na
počitnice k svojim prijate-
ljem, nekateri bodo pa kar do-
ma. Jaz se bom šla smučat na
Pokljuko. Tega se zelo vese-
hm. Tiste dni pa, ko bom do-
ma, si želim mnogo snega. Se
nekaj bo zelo prijetnega. Spali
bomo lahko dolgo dolgo in tu-
di brez nalog bomo tiste dni.
Jaz pa bom vseeno vzela v ro-
ke knjigo in se učila.
MOJCA VREČKO, 4. a.
OS Primož Trubar, Laško
NAŠA ŠOLA
Naša šola je velika. Ima štiri
razrede. Na celi šoli je 69
učencev in štiri tovarišice, ki
učijo vsaka svoj razred. Zra-
ven šole so nam dogradili
vrtec in kuhinjo. Ta kuhinja
nam zelo skrbno kuha, za nas
in naše malčke. Okoli šole
imamo tudi lepo okolico.
HAJKA RIBIC. 3. r.
OS Tabor v Sav. dolini
NAŠ RAZRED
Sem učenka 3. razreda
osnovne šole Tabor. V razre-
du nas je 17. Vsi smo navihani
in če se le da, kaj ušpičimo.
Nagajamo tovarišici, prepisu-
jemo, se kregamo in prereka-
mo. Med fanti pride do borb,
dekleta pa iščemo nafto, gri-
zemo nohte ali pa se vlečemo
za lase in ščipljemo. Med od-
mori frčijo po razredu gobe in
kreda. Takšni smo!
MOJCA KRIŽNIK 3. r.
OS Tabor
OPAZOVALA SEM
SINIČKE
Ko sem pogledala skozi
okno, sem zagledala siničke,
ki so zobale hrano. Zelo dolgo
sem jih opazovala. Bilo jih je
osem. Poklicala sem sestro.
Rekla sem ji, da naj pogleda,
kako so lepe. Obe sva jih še
nekaj časa opazovali. Odprla
sem okno in siničke so odle-
tele.
VERICA HROVAT, 3. b
OS Zreče
MOJ DOMAČI KRAJ
Moj domači kraj je Paka.
Paka je zelo lep kraj. Ima do-
sti hribov in tudi nekaj ravni-
ne. Skozi Vasico Paka teče re-
ka Hudinja, ki izvira na Ra-
kovcu pri Rogli, ki je naše naj-
večje smučišče na Pohorju.
Reka Hidinja se izliva v reko
Savinjo pri Celju.
Razvoj vasiče Paka poteka
počasi. Na Paki je malo novih
hiš. Te so razmetane po ravni-
ni. Po hribih pa se sredi zele-
nih pohorskih gozdov sra-
mežljivo skrivajo stare in
trdne kmečke domačije.
MARKO HRIBERNIK, 5. b.
OS Vitanje
FRANCI SI JE
ZLOMIL NOGO
Nekega dne, ko so se smu-
čali, si je Franci zlomil nogo.
Ko se je pripeljal, je zadel ob
drevo in padel. Ko smo prišli
naslednji dan v šolo, ni bilo
Francija. Tovarišica je vpraša-
la Bojana, kaj je s Francijem.
Rekel je, da si je zlomil nogo.
Tovarišica je vprašala, če se je
hudo poškodoval. Bolan je
povedal, da si je zlomil nogo v
gležnju. Upamo, da bo Franci
hitro okreval in . prišel med
nas. Vsak dan mu Bojan nosi
v zvezku napisano učno snov.
SAŠKA SPES, 3. a.
OS Edvard Kardelj,
Slovenske Konjice
MAMICA IN ATI
Mamica in a ti.
imata se rada.
z njima jaz
družim se rada.	*
Delati morata,
kot vsi drugi.
Res rada jima
pomagam. In
rada ju tudi imam,
ker lepo. skrbita zame
in moje štiri brate
pa še za strica,
ki se le z vozičkom
premika...
MILITA BOZICNIK, 3. r.
COS Marija Broz,
Bistrica ob Sotli
SKRBIMO ZA
STAREJŠE LJUDI
V petek smo se zbrali v učil-
nici št. 15. Prišla je učenka
srednje medicinske šole iz Ce-
lja in se predstavila. Rekla je,
da se bomo pogovarjali o sta-
rem človeku in o odnosih do
njega. Povedala nam je o
zdravju starega človeka, o hi-
gieni, prehrani, bolezni in
skrbi zanj. Postavljala je vpra-
šanja, na katera smo težko od-
govorili. Tudi mi smo postav-
ljali vprašanja, na katera je ra-
da odgovorila, če je le znala.
Kmalu pa je pozvonil šolski
zvonec. Odšli smo v svoje ra-
zrede in se tam še pogovarjali
o stvareh, ki smo jih slišali.
ESTERA TAJNIKAR, 3. a.
- OS Edvard Kardelj,
Slovenske Konjice
MOJA SESTRA
DARJA
Imam sestro, ki je stara pet
let. Hodi v malo šolo. Je zelo
velika. Ko pride iz vrtca, bi se
kar naprej tepla. Včasih pova-
bi kakšnega prijatelja. Ima
dolge lase in rjave oči. Včasih
je tako poredna, da bi jo najra-
je poslala od doma. Ker pa
sem ji sestra, je še nisem po-
slala od doma in je tudi ne
bom. Učim jo že prve črke in
številke. Pravim ji tudi, da ne
bo šla nikdar v šolo, če bo
tako poredna. Sedaj se je že
nekoliko poboljšala. Imam jo
zelo rada.
DORICA CRESNAR, 4. b
OS Dušana Jereba
Slov. Konjice
DAN NA TABORJENJU
Zjutraj se zbudiš in nato telovadbo brž odhitiš,
ker če zamudiš,
en škaf mrzle vode v zahvalo dobiš.
Dopoldne prav hitro mine
in čas kosila pride,
ko napolnimo si želodce,
da jih imamo kot težke sodce.
Do treh samostojna zabava,
ki nam čas okrajšava,
nato kopanje sledi,
ki veselimo se ga prav vsi.
Ob vrnitvi pa kakšna tekma nam življenje v taboru
popestri
in za šaljivo zabavo poskrbi.
Pa je čas večerje
in vsi hočemo prvi v vrsti biti
in hrano dobiti.
Ko spustimo zastavo in spat odhitimo
baterije prižgemo, da v kakšno jamo ne stopimo
in si še noge ne zlomimo.
Takrat se začne direndaj,
ko je treba mir dati in hitro zaspati.
Tu se prepirata dva,
tam nobenega ni doma,
tu so se zbrale tri,	\
da se pogovorijo o pripetljajih teh dni.
nekje morda dva
utrujena zaspala sta.
Tako ves tabor nekaj počne,
ke spati se mu ljubi ne.
Včasih preje, včasih pozneje
utihne spet glas,
kije podnevi molčal
a zvečer ukrotiti se ni dal.
Tako najbolje je,
da pokakamo spet belega dne,
ko se bo vse skupaj s telovadbo pričelo
in zvečer k spanju odhitelo.
. DARJA LUZAR,6.a
OS Bratov Juhart,
Šempeter
Skrbimo za ptice -	HeJenca Potočnik, I. r.,
OŠ Edvard Kardelj, Slovenske Konjice
št. 4 - 28. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
OBČNI ZBOR GASILCEV VRBJA
V soboto so se na rednem občnem zboru sestali člani gasilskega društva Vrbje. Zbora se
je udeležilo veliko članov društva, pa tudi ostalih krajanov. Poročilo o delu sta podala
predsednik društva Alfonz Pšenič in poveljnik Anton Cretnik. Z obeh je bilo razvidno, da je
bilo delo v minulem letu zadovoljivo. Čeprav lani niso imeli v kraju požara, so posredovali
pri dveh gozdnih požarih, se udeležili več proslav in slovesnosti. Lani so pridobili tudi štiri
podčastnike in s tem kadrovsko okrepili društvo. Člani društva so pomagali tudi pri gradnji
Doma krajanov ter še pri raznih drugih delih v krajevni skupnosti, ves čas pa so skrbeli za
strokovno izpopolnjevanje svojih članov.
Med važnejša dela, ki jih bodo opravili v letošnjem letu, ko bodo slavili 50 letnico
delovan-ja društva je obnovitev gasilskega doma ter nabava nakatere nove gasilske opreme.'
Praznovanje bo ob letošnjem občinskem prazniku občine Žalec, združeno pa bo s prazno-
vanjem Dneva gasilca. Na sliki: Anton Cretnik-poveljnik društva med branjem svojega
poročila.	T. TAVČAR
ZASLUŽNIM PRIZNANJA
Občnega zbora PGD Žalec, ki je bil v soboto zvečer v
gasilskem dornu v Žalcu, so se poleg članov društva
udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življe-
nja kraja. Obsežna poročila o delu so podali predsed-
nik društva Ivan Prašnikar, poveljnik Alojz Vidmajer
in referent za mladino Rihard Kopušar. Iz njih je bilo
razvidno, da je bilo delo lani zelo uspešno, posebno še
prireditve ob 100-letnici društva. Po krajši razpravi so
sprejeli program dela za letošnje leto. Poveljnik občin-
ske gasilske zveze Žalec Anton Gros je podelil več
priznanj. Za 10-letno uspešno delo so jih prejeli:
Ivan Orešnik, Rudi Rožič, Jože Marinko ml., Jaka
Ugovšek in Aleš Cilenšek; za 20-letno delo: Novak
Leopold; za 30-letno delo: Ivan Kline, Dušan Šemrov,
Alojz Tanjšek, Marko Flis, Jože Turnšek, za 40 letno
delo: Edi Cimperman, Matevž Hriberšek, Štefan Vid-
majer, Konrad Zaje in Franc Smukavec.
T. TAVCAR
LJUBEČNA:
NOVO VODSTVO
Gasilci iz Ljubečne so ko-
nec tedna imeli svoj redni
občni zbor. Na njem so oce-
nili preteklo delo in si zasta-
vili nov program dela. Dose-
žene rezultate so ocenili kot
zelo dobre. Med največji
uspeh uvrščajo ustanovitev
desetine mladink. V prihod-
njem obdobju želijo povečati
gasilski dom. Ta, ki ga imajo
je namreč že premajhen za
vso dejavnost v društvu. No-
vo vodstvo, ki so ga izvolili
bo imelo kar veliko dela.
Vendar pravijo, da so prepri-
čani, da bosta Stanko Le-
skovšek kot predsednik in
Edi Konjadič kot poveljnik
to tudi zmogla.	MB
19
Janezek sname na pol raztrgani klobuček z glave, kakor
ga je bila doma mati naučila, in na vsem životu tresoč se ob
zidu koraca široko kakor raca h gospici, svoj pogled vedno
v psa uprt. Gospica mu pride naproti, pogladi mu s svojo
ročico mršave lase s čela in ponavlja: »Kaj bi pa rad,
Janezek?«
Gospod so rekli, da bi radi, ko bi prišli k njim,« počasi in
polglasno boječe pove, kakor so ga bili naučili.
»Kateri gospod?«
»Naš.«
»Ali ne jaz, ni rekel, da naj jaz pridem. Kdo drug gotovo;
ne veš kdo?« vprašuje gospica.
Janezkove informacije so pak bile proč; ali ga je zapustil
spomin ali si ni upal več govoriti, molčal je. Tako je morala
gospica sama ugibati in iz vsega, kar je Janezek nekoliko s
kimanjem še najbolj potrjeval, sklepala je, da doktor Zober
pošilja po Lisca.
Ona prime dečka za roko in ga vodi ob gradu na zgorenji
konec. Tam sta bili dve okni odprti; gospica droben ka-
menček in od veselja smehlja se, kakor da bi kaj prijetnjega
opravljala, nalahko zaluča kamenček na ne visoko okno.
Takoj se prikaže Liščev obraz med cvetlicami, katere mu je
bila že od početka njegovega prihoda Senčarica tja posta-
vila, in, videč veselo deklico, zardi in zjasni se tudi njegov
obraz.
»Pojdite dol, tale moj Janezek vam ima nekaj važnega
povedati od doktorja Zobra,« kliče ga ona in v hipu je bil
Lisec pri njej na vrtu, kjer sta potem, ko je odšel mali sel, še
dolgo govorila. Rada bi bila zvedela, kaj mu Zober hoče, ah
pravzaprav najrajši bi bila ž njim šla, ko bi bila smela, ker
sedaj je bila ona vselej na Liščevi strani, ako je proti
Senčarici zagovarjal starega čudaka, če si prav ni znal&
razlogov iskati. Nazadnje pa je prišla Senčarica k njima,
katera je tako kisel obraz naredila, da je obenem vesele
besede zmanjkalo in sta se ločila, ona v grad nazaj, on v vas,
doktorja Zobra iskat.
Med tremi slivami je imel doktor Zober privezano svilnato
visečo vrvno posteljo in je ležal v njej ter pušil tobak iz
dolge pipe. Bil je sicer čisto brez dela, niti čitanja ni imel
nobenega. Nad njegovo glavo so bile lepo plavo zrele češp-
Ije, vabljivo so visele na polnih vejah, treba bi se mu bilo
samo stegniti in pripognil bi si jih bil.
A pipa je starcu bolje dišala, kajti ko je izpušil, vzdiguje
se, da bi drugo natlačil. Zdaj pride Lisec.
»Baš prav, da pridete. Tamle na oknu je tobak, natlačite
mi pipo,« reče prišlecu, »vi ste mlad, moji udje so pa danes
nekaj trdi.«
Ta stori po njegovi želji in ležečemu še prižge tobak.
»Sedaj mi pa prinesite moje naočnike iz izbe. Na mizi jih
najbrž kje najdete na knjigi. Jaz vas moram enkrat natanko
pogledati,« nadaljuje doktor in Lisec mu tudi to stori, dasi
je bilo čudno motivirano.
Starec natakne očala in gleda v Lisca v obraz nekaj časa.
Potem sname zopet umetelne steklene oči in jih v travo
vrže, tja, kjer je ležala že njegova kapa.
»Meni se zdi, da ni nobene podobnosti, sicer pa menda ne
vem več ali pa nikoli nisem vedel, kakove oči sem imel. Saj
izreka že sveto pismo veliko modrost - če se ne motim, sv.
Pavel - da človek gleda v zrcalu obraz svojega rojstva, pak
se obrne proč in takoj pozabi, kakov je.«
Lisec ga s čudom gleda.
»Ne zamerite, da vam ne postrezam nič, dasi ste povab-
ljen gost. Izvolite si vzeti stol in sedite, da se nekaj pogovo-
riva,« reče Zober.
Lisec stori tako.	'
« Včeraj sem nekaj slišal, kar me zopet jezi,« začne starec.
»Zaradi tega hočem danes drugače z vami govoriti, nego bi
bil, ko ne bi bil slišal, kar vem. Vendar prej moram še
vedeti, ali je res ali ne. Včeraj sam bil namreč v krčmi s
kmeti. Včasi me'še nekohko veseli med te ljudi zaiti, dasi
mi tudi zoprni postanejo, posebno kadar so pijani in posta-,
nejo krave iz človeka. Govor je bil o vas; in župan mi je
natanko pripovedoval, kako je bilo tačas, ko sta prvič v
gradu bila. Povejte mi sedaj vi, je h res, da vas - ona ni
zaradi tega hotel vzeti, ker imate nekoga oči. Koga je ime-
novala? Povejte mi celo stvar, kako je bilo?«
Lisec mu razloži in kolikor se onega prizora in besedi
domisli.
»Blaznost sem ali tja, nekaj je resnice v tem,« govori
starec kakor sam zase. »To je dokaz, da se moja oseba še
vedno opleta v njeni glavi, pa da nisem posebno prijetno
sprejet. Ha, ha, ha! Potem bi bil jaz prizanašljiv? Čemu jaz
boljši kot drugi, ki so krivi? In tako, ljubi moj prijatelj, vam
bodem danes drugačen svet dal, nego bi ga bjl včeraj, to se
razume, če hočete moj svet poslušati.«
»Vkateri stvari menite?« vpraša Lisec.
»Ko bi bil včeraj dopoldne prišli, bil bi vam - ker sva že
enkrat toliko besedi govorila, da vas moram nekoliko rad
imeti - jaz menda takole govoril: Veš kaj, moj mladi znanec
in psevdonečak, jaz se sicer nič ne brigam za ves svet,
vendar na nekaj še vedno vse držim, in to je: na svojo
besedo. Jaz je nisem še nikdar prelomil, kadar sem jo držati
mogel. In tako rad vidim, da tudi oni, s katerimi sem jaz že
toliko govoril kakor z vami, drže besedo in moštvo, kolikor
se baš z moževskimi močmi da. Posebno lahko je to, ker
število takih, ki so moji ljudje, je majhno. V ceh deželi je
razen vas, s katerim sem se prav slučajno seznanil in s
katerim sem prav tudi slučajno morda več govoril, nego je
moja navada, samo še eden, s katerim sem sedaj na stara
leta o sebi toliko govoril kakor z vami, in ta je pošten
duhoven, moj součenec, tri ure od tod proč nastanjen.
Torej, prijatelj, ker ste v tako majhnem številu, storite tako,
kakor vas jaz prosim, bodite možati in pošteni, če ne, imate
z menoj opraviti in vi boste videli, da brezobzirnejšega
človeka ne dobite kmalu, nego sem jaz, kadar hočem biti.
Jaz sem Rimljan za vas, mir ali vojno imam v togi«.
»Kaj mislite o meni, kaj govorite?« vzplamti Lisec rdeč
od jeze.
»Prav nič zlega, mirni bodite,« govori Zober, kakor da ne
bi bil prej nič rekel.
»Ali gospod doktor, vi govorite, kakor da bi bil jaz nekaj
nepoštenega storil, in tega...«
»Niste še,« pade mu Zober v besedo. » Vendar me poslu-
šajte, če hočete, če ne, pa amen in razidiva se. Aut - auti...
Torej, kaj sem že rekel? Da, ko bi bili vi včeraj zjutraj k
meni prišh, govoril bi tako-le: Prijatelj, vi vidite, da stara
ženska v gradu gori ni pri vsej pameti. Jaz za svojo osebo jo
sedaj obžalujem, dasi bi jo včasi ne bi bil; ne vem., zakaj je
sedaj tako, mislim, da sem oslabel. To so pa moje stvari.
Vendar naj bode tako ali inako, vi, gospod inženir, ste moj
gost tam in veste, zakaj ste moj nečak postali. Starka neče,
da bi njena hči v prvi mladosti znanje storila, zato seje vas
od kraja bala. 'Clara Pacta, boni amici' velja za vas. Vi ste se
v dekleta zagledaU, dekle se je najbrž v vas, torej se je bati
kakove mladostne budalosti, kakor smo jo doživeli tudi mi.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 28. januar 1982
NA KRATKO
PESTRO V OBČINSKI
LIGI
Na celjskem strelišču je bilo
izvedeno že tretje kolo izredno
množične in pestre občinske lige
z zračno puško. V tem kolu so v
posameznih ligah zmagale ekipe:
»Celje« I., »Franc Steklič« in
»Kovinar« II. Med posamezniki
pa v I. ligi Marja Dobovičnik, v
II. ligi 2eljko Lamut in v III. ligi
Rafko Gorenšek. Po treh kolih je
v I. ligi v vodstvu SD »Celje« I.
pred »Kovinarjem« in II. ekipo
•Celja« ter ostalimi. V II. ligi si je
že nedosegljivo prednost nabrala
ekipa »Franc Steklič«, ki je naj-
bljižnjima zasledovalcema »In-
gradu« i »Savinji« že krepko po-
begnila. V III. ligi, ki je hkrati
najštevilčnejša pa je vrstni red
najboljših ekip sledeč: »Kovi-
nar« II. »Metka«, »Celje« IV.,
»Frankolovo«, »Žična« itd. Med
posamezniki se v vseh treh ligah
vrstijo zanimive borbe za najbolj-
ša mesta. V I. ligi je vodstvo po-
novno prevzel veteran Marjan
Dobovičnik, ki je doslej zbral
1096 krogov, sledi Alenka Jager
1091, Envin Seršen 1083 in ostali.
V II. ligi je v zanesljivem vodstvu
trojica Želko Lamut, Marko Ko-
bale in Brane Znidar, v III. ligi pa
Rafko Gorenšek pred Hildo Slo-
gar, Vlado Bogdanovič itd.
TONE JAGER
PO TREH KOLIH VODI
SD GRIŽE
v nedeljo je bilo na sporedu
tudi 3. kolo občinske strelske li-
ge Žalec v Libojah. Ekipno je bi-
la najboljša strelska družin Griže
1. s 1370 krogi, na 2. mesto se je
uvrstila SD Griže 2 s 1354 krogi
in na 3. mesto prva ekipa strelske
družine Liboje s 1340 krogi.
Posamezniki so se uvrstili ta-
kole: 1. Franc Kotnik, SD Griže
358 krogov, 2. Ivan Uplaznik, SD
Prebold, 350 krogov in 3. Jože
Hrvatin, SD Liboje, 349 krogov.
Po treh kolih ekipno vodi SD
Griže 1 s 4102 krogi, na drugem
mestu je ekipa SD Griže 2 s 4033
krogi in na tretjem mestu SD Li-
boje 1. s 3998 krogi. Posamezno:
1. Franc Kotnik, SD Griže, 1184
krogov, 2. Jože Turnšek, SD Gri-
že, 1048 krogov, 3. Ivan Novak,
SD Liboje, 1035 krogov.
SINDIKALNA LIGA
Tudi letos bo v Celju sindikal-
no prvenstvo v hokeju na ledu.
Prijavile so se ekipe EMO, Zla-
tarne, Železarne Store in Opekar-
ne Ljubečna. V drugem kolu 1.
februarja igrajo ob 20.30 uri Ope
karna - EMO in ob 21.30 Železar-
na - Zlatarna. Zelo dobro pri-
pravljenost so letos prikazali
igralci Zlatarne.
AMADEUS POROČA
Moj sladek nasmeh ve-
lja vsem tistim, ki so kri-
vi, da je še celo vložkov
zmanjkalo. MoJemu
Franceljnu sem malo na-
mignila in meje rešil nji-
hove uporabe za nadal^
njih devet mesecev. Če
bodo vse ženske tako
ravnale, nas bo Sloven-
cev kmalu toliko kot Ki-
tajcev. Napočil je torej
čas zgodovinske odloči-
tve!
št. 4 - 28. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
rVD PARTIZAN ZREČE
PREDVSEM MNOŽIČNOST
Smučarska sekcija na 7. mestu v Sloveniji!
Čeprav ima TVD Partizan
v Zrečah dolgoletno tradi-
cijo pa je bil zadnjih nekaj
let do pred tremi leti dokaj
neaktiven. Pred tremi leti
so se znova zbrali športni
zanesenjaki, vodstvo je
prevzel MLADEN MAJCEN,
in Partizan je »zadihal«!
V zreškem Partizanu se
predvsem ukvarjajo z mno-
žičnimi športi oz. športnimi
akcijami, manj pa s tekmo-
valnimi sistemi. Med moč-
nejšimi sekcijami je nogo-
nietna, kjer delajo tudi s se-
lekcijami od pionirskih do
kadetskih, načrtujejo pa tudi
delo z mladinsko ekipo. Tre-
nutno imajo registriranih
okoli 120 nogometašev.
Prav gotovo je njihova naj-
močnejša sekcija smučar-
ska, ki jo vodi Boris Lepšina.
Ta sekcija je tudi registrira-
na pri Smučarski zvezi Slo-
venije ter je po številu član-
stva (okoli 250) na odličnem
sedmem mestu! Predvsem
se ukvarjajo z organizacijo in
izpeljavo smučarskih tečajev
od vrtcev do članskih kate-
gorij. Tečaje poskušajo pri-
rejati v bližini Zreč, da bi bili
stroški manjši, udeležba pa
večja. S tečaji pokrivajo tudi
širše zreško obmpčje od Vi-
tanja preko Stranic do Gore-
nja, kjer ni ustreznih vadi-
teljskih kadrov. Sami so v
sekciji začeli s tremi vadite-
lji, zdaj pa jih imajo že se-
dem. Veliko delajo tudi na
razširitvi smučarskih tekov,
za katere so na bližnji Rogli
odlični tereni. V letošnji zimi
so pomagali osnovni šoli z
nakupom večjega števila te-
kaških smuči. Pripravljajo
tudi II. smučarski tek na Ro-
gli v republiškem merilu, ki
bo predvidoma 21. marca.
Pred Novim letom so izpelja-
li tudi tečaj za klubske so-
dnike vseh smučarskih kate-
gorij.
Imajo tudi sekcijo rekrea-
cije! V zimskem času je toli-
ko udeležencev, da je včasih
v telovadnici premalo pro-
stora za normalno delo!
Deluje tudi košarkarska
sekcija, kjer imajo pionirsko
ekipo in ekipo rekreativcev.
V TVD Partizan Zreče
imajo v vseh sekcijah trenut-
no okoli 400 članov, vključu-
jejo pa vse od najmlajših v
vrtcih do tistih v šolah in de-
lovnih organizacijah.
In kateri so največji pro-
blemi pri zreškem Parti-
zanu?
O tem predsednik Mladen
Majcen takole: »Največji
problem je pomanjkanje ka-
drov za dobro in učinkovito
delo, kar pa je tudi posledica
pomanjkanja denarja in ča-
sa. Ce hočeš, da nekaj dobro
gre, moraš žrtvovati čas. Do-
bro sodelujemo z delovnimi
organizacijami in TKS Slo-
venske Konjice. Športni ob-
jekti? Imamo jih na razpola-
go, vendar lastniki nismo.
Vse, kar je pri šoli, je lastnik
šola. Mi pomagamo samo pri
nakupu opreme. Bomo pa
razpolagali z novim nogo-
metnim igriščem z atletsko
stezo. To igrišče, ki ga je bilo
potrebno zaradi predhodnih
slabih del popraviti, bomo
verjetno imeli nekje do jese-
ni. Z bazenom upravlja Kra-
jevna skupnost, mi pa v ko-
palnih dneh nudimo dežur-
stvo. Imamo tudi plavalne
učitelje, ki pa v novem baze-
nu ne morejo, učiti plavanja,
ker je preglobok. Pri bazenu
tudi gradimo dve igrišči za
tenis. Naš največji problem
trenutno pa je ta, da nimamo
niti kvadratnega metra svoje
pisarne.. Vse nosimo v aktov-
kah. Sicer pa je najbolj po-
membno to, da delamo!«
TONE VRABL
5 SKUPNIM DOGOVOROM DO REŠITVE
Na osnovi skupnega dogovora med
šahovsko sekcijo Železarne Store in
ZTKO Celje, ki je bil 22. 1. 1982, so bile
sprejete naslednje pripombe:
1.	Vsi prisotni so bili mnenja, da
tekmovanje v šahu ni potekalo v skla-
du s pravilnikom in propozicijami
SSl-81. V tekmovanju so nastopali čla-
ni DO, ki po pravilniku niso imeli pra-
vice nastopa, sodnik je nastopal isto-
časno tudi za svojo ekipo. Vendar so se
vse nepravilnosti ugotovile po konča-
nem tekmovanju,zato lestvica ostane
nespremenjena in s tem tudi zaključu-
jemo vso polemiko glede regularnosti
tekmovanja.
2.	Pri razporedu tekmovanja in v
propozicijah so bile določene po-
manjkljivosti, ki jih v bodoče ne bo
več.
3.	V okviru pravilnika SSl 82 so
sprejete določene točke, ki bodo regu-
lirale vse nejasnosti.
V zaključku bi želeli pripomniti, da
je ekipa Železarne s svojim pismom
opozorila na določene nepravilnosti,
ki so se dogajale v šahu in v nekateriji
svojih trditvah tudi imela pravilno sta-
lišče. Skupni dogovor je prinesel bi-
stvene spremembe, ki se bodo upošte-
vale že v tekmovanju za leto 1982.
Na splošno bi želeli, da se vse nepra-
vilnosti odpravijo že pred zaključkom
tekmovanja in ne potem, ko so že ob-
javljeni rezultati. To je bila dobra šola,
vendar smo prepričani, da do podob-
nih težav ne bo več prišlo, kar je pro-
pomogel prav skupni sestanek. V pri-
hodnje si želimo, da se o vseh stvareh
prej skupno dogovorimo in šele po-
trem gremo v nadaljno akcijo.
S športnimi pozdravil
ZTKO Celje
Šahovska sekcija Železarne
REKREACIJA V SOZD REK TITOVO VELENJE
V TRINAJSTIH PANOGAH
Letos organizirana rekreacija tudi v letoviščih
Jože Grubelnik je edini
redno zaposleni rekreator v
SOZD Rudarsko elektroe-
nergetskem kombinatu Ti-
tovo Velenje, kjer je zapo-
slenih več kot 6000 delav-
cev. Pri organizaciji šport-
nih tekmovanj in rekreacij-
skih akcij mu pomaga 24 re-
kreatorjev, ki delajo prosto-
voljno po posameznih de-
lovnih organizacijah in te-
meljnih organizacijah v
SOZD REK Titovo Velenje.
Prav njim gre zahvala, da je
to delo resnično dobro orga-
nizirano ter da je sedaj ak-
tivno vključenih v šport in
rekreacijo že več kot 2500
delavcev. Z novimi prijemi
želijo to številko v letoš-
njem letu še povečati!
Imajo dve podkomisiji: za
tekmovalni šport in rekrea-
cijsko dejavnost. V tekmo-
valnem športu imajo zajetih
trinajst razhčnih panog.
V	smučanju izvedejo naj-
prej tekmovanja na nivoju
DO in TOZD, najboljši pa se
pomerijo na prvenstvu
SOZD. Od 25. januarja do 13.
februarja bodo vozili vsak
dan posebni avtobusi na
Golte, kjer bodo imeli smu-
čarske tečaje za člane delpv-
ne organizacije in njihove
družinske člane. Z 31. ja-
nuarjem bo 150 rudarjev tudi
na smučanju na Češkem,
večja skupina pa namerava
tudi v Kranjsko goro, kjer
bodo tudi imeli tečaj.
V	kegljanju imajo enkrat-
na srečanja, sodeluje pa 24
ekip, medtem ko imajo šah
organiziran po liga sistemu.
Pomerijo se tudi v streljanju,
ribolovu, krosu, plavanju, at-
letiki, namiznem tenisu, ro-
kometu, odbojki in vlečenju
v^i. Igrajo mali nogomet,
kjer imajo prvo in drugo ligo
s po dvanajstimi člani, njiho-
va najboljša ekipa pa nasto-
pa tudi v prvi občinski ligi v
Celju.
K tekmovalnemu delu pa
je treba prišteti še številne
rekreacijske akcije od trim
akcij do pohodov, izletov itd.
Jože Grubelnik: »Za vse
člane imamo tudi posebne
ugodnosti. Tako recimo lah-
ko kupijo letno karto za vse
tri bazene (velenjski zimski
in letni ter v Šoštanju letni)
za minimalno vsoto starih
petnajst tisočakov. Sama re-
kreacija ni draga, največ
sredste\ nam »poberejo« na-
jemnine telovadnic in dvo-
ran. Kako se financiramo?
Ob koncu vsakega leta pri-
pravim delovni načrt in ga
ovrednotim. To gre skozi po-
sebne komisije, nato pa raz-
delimo na posameznega za-
poslenega. Za letošnje leto je
to 213 din ali skupaj okoli
155 starih milijonov. Ta sred-
stva DO in TOZD združijo na
nivoju žiro računa SOZD iz
sklada skupne porabe z po-
sebno oznako za rekreacijo.«
Predvidevate v letošnjem
letu kakšne novosti na po-
dročju rekreacije.«
Jože Grubelnik: »Športno
- rekreativno dejavnost želi-
mo uvesti tudi v počitniški
čas v naše domove ob morju
in v planinah. Tako bomo na
morju prirejali plavalne teča-
je za otroke in odrasle, tečaje
za serfanje, tekmovanja v ru-
skem kegljanju, namiznem
tenisu, pikadu itd. Tudi letni
odmor mora bitf organiziran
in aktiven. To velja tudi za
posamezne izlete in pohode,
katerim moramo dati novo,
svežejšo in koristnejšo vse-
bino.«
Imate kaj svojih športnih •
površin?
Jože Grubelnik: »Za mali
nogomet, ruska kegljišča in
namizni tenis. Igrišča prila-
gajamo tako, da lahko na
njih izvajamo več različnih
akcij. Imamo dve kegljišči v
TES in družbenem standar-
du, medtem ko mali nogo-
met v glavnem igramo na
travnatih površinah.«
TONE VRABL
NA KRATKO
ZMAGA V BEOGRADU
Hokejisti Cinkarne so v 21. ko-
lu državnega prvenstva gostovali
v Beogradu in premagali Parti-
zan 5:2. Bila je precej trda tekma
v kateri sta se lažje poškodovala
Franci Zbontar in Milan Bernjak.
Strelci za celjsko moštvo so bih:
Zbontar in Bratec po dva ter Po-
Ijanšek en zadetek.
Na lestvici so Celjani tretji in
imajo 28 točk. Vodijo Jesenice s
40 točkami, Olimpija je druga 37
in Crvena zvezda četrta 22 točk.
V nedeljo igrajo Celjani v Suboti-
ci proti Spartaku in v torek v
Beogradu proti Crveni zvezdi.
ZMAGA KOŠARKARIC
LIBELE
Košarkarice Libele so zadnje
kolo v prvem delu slovenske ko-
šarkaške lige odigrale že v petek,
ko so na domačem igrišču zaslu
ženo' osvojile novi dve točki z
zmago nad ekipo Novega mesta.
Domačinke so povedle že v prvi
minuti, nato pa so zlasti po zaslu-
gi številnih zadetkov razpolože-
ne Aleksičeve iz napada v napad
večale prednost in zmagale z re-
zultatom 65:51.
Z nekoliko manj zbranosti kot
v uvodu so Celjanke zaključile
igro prvega polčasa, zato jih je
trener na začetku drugega preu-
smeril v agresivno obrambo.
Ravno ta poteza je bila odločilne
ga pomena; Celjanke so krepko
povečale prednost, kar jih je na
koncu rešilo, saj so ostale brez
treh najučinkovitejših igralk ki
so morale z igrišča zaradi petih
osebnih napak.
Libelo so zastopale: Koželj 12,
Franko, Pibernik 3, Božič 10,
Cerjak 7, Janžek, Aleksič 22,
Cencelj 10 in Hajdinjak.
Celjanke so se na koncu prve-
ga dela slovenske košarkaške li-
ge z 8 točkami prebile na solidno
osmo mesto na lestvici. Ne glede
na to, da so v celjski regiji boljše
od njih tako igralke Rogaške, kot
tudi Kometa, so s svojo uvrstitvi-
jo še kar zadovoljne, saj se je v
primerjavi z lansko sezono uspeh
vidno izboljšal. Seved pa se ko-
šarkarice Libele zavedajo, da so z
boljšo udeležbo na treningih in z
fnalce več zagrizenosti zmožne
doseči še več. Tako si bodo poleg
jedra ekipe Libele, ki ga trenutno
tvorijo: Aleksičeva, Božičeva,
Cencljeva, Cerjakova in Kozelje-
va, tudi vse ostale ijgralke na čelu
s trenerjem Subotičem prizade-
vale izboljšati položaj v republi-
ški konkurenci vsaj še za kakšno
friesto.
JB
LIBELA GOSTILA
VOJAKE KOŠARKAŠE
V	Celju je bila zanimiva košar-
kaška tekma v kateri so nastopi
proti celjski Libeli najboljši ko-
šarkaši vojaki, ki služijo vojaški
rok v Ljubljanski armijski obla-
sti. Zbrali so se za redno tekmo-
vanje in vsearmijsko prvenstvo.
Srečanje proti Libeli je prine-
slo lepo košarko v kateri so zma-
gali igralci LAO z rezultatom
113:106 (58:52). V ekipf LAO sta
bila najboljša Subotič 32 in Ra-
dovanovič 34, v ekipi Libele pa
Tovornik 41, Kralj 16, Muha 12,
Cencelj 11 in Aničič 10, Kafedžič
12 in Kugonič ter Prodan 2 koša.
Libela bo tekmovanje v drugi
zvezni ligi nadaljevala v soboto s
srečanjem proti Puljanki v Puli.
J. K.
ŠEMTJUR PREMAGAL
POMURJE
V	prvem kolu drugega dela
druge republiške lige vzhod so
košarkarice Šentjurja doma pre-
magale ekipo Pomurja iz Murske
Sobote z rezultatom 78:65 (34:34).
Za domačo ekipo so dosegle ko-
še: Hernausova 8, Puserjeva 12,
Skerjančeva 4, Bevčeva 2, Zalo-
karjeva 3, Prezeljeva 26 in Esiho-
va 10. •
V	zaostali tekmi kadetske lige
pa je ekipa Šentjurja visoko izgu-
bila v Mariboru z ekipo Branika -
135:78 (72:40).
ŠAHOVSKI TURNIR
INVALIDOV
Šahovska sekcija Društva in-
validov Žalec bo v soboto 30. ja-
nuarja ob 17. uri v klubu Družbe-
ne organizacije Žalec priredila
posamezni brzopotezni šahovski
turnir, kjer bodo nastopili člani
društev invalidov iz vse Slove-
nije.
KAČIČ NA OSMEM
MESTU
Izbirnega tekmovanja v keglja-
nju za nastop na svetovnem pr-
venstvu sta se udeležila tudi tek-
movalca Kačič in Naraks. Tek-
movanje je bilo v Novem mestu
in Kačič, ki je trenutno na 8. me-
stu s 3607 podrtimi keglji, je že
prvi dan izenačil rekord kegljišča
z 936 keglji. Naraks je kegljal ne-
kohko slabše ter zasedel 18. me-
sto in tako izpadel iz nadaljnega
tekmovanja.
Ženske so tekmovale v Slavon-
skem brodu, kjer se je Lesjakova
uvrstila na 11. mesto, Seškova je
zasedla 16. mesto, Pečovnikova
pa je izpadla iz nadaljnega tek-
movanja.
VLADO BOJOVIČ ŽELI
MEDALJO
Državna rokometna reprezentanca je na pripravah v
Trogiru, kjer nabira moči in znanje za bližnje svetovno
prvenstvo, ki bo v Zvezni republiki Nemčiji. V repre-
zentanci je tudi Celjan Vlado Bojovič, član 2RK Aero
Celje. Priprave trajajo trikrat po dvanajst dni, po vsa-
kih dvanajstih dneh pa dobijo igralci dva dni odmora,
da se lahko vrnejo domov. Ob enem takšnih obiskov
smo se pogovarjah z edinim celjskim reprezentantom
v naši najboljši rokometni ekipi.
Vlado Bojovič: »Priprave so sicer naporne, vendar si
vsi prizadevamo, da bi se za težko tekmovanje kar
najbolje pripravili. Predtekmovalno skupino imamo
ugodno in ob malce športne sreče se lahko uvrstimo v
tisti krog, ki že pomeni bitko za eno izmed treh me-
dalj.«	^
Na številnih mednarodnih tekmovanjih si že nasto-
pil, Ali si že dobil tudi kakšno medaljo?
Vlado Bojovič: »Bil sem na olimpiadi in svetovnem
prvenstvu. Obakrat smo osvojili^eto mesto. Za malen-
kost smo zgrešili medaljo, ki jo pred zaključkom
športne kariere le žehm osvojiti skupaj z ostalimi so-
igralci.«
Celjski rokomet?
Vlado Bojovič: »Mladinci so znova osvojili republi-
ški naslov in bodo nastopili že sedmič na državnem
prvenstvu, kar še ni uspelo nobeni ekipi. Torej imamo
dobro zaledje. In če bodo v upravi dobro delali, ni
bojazni za celjski rokomet.«
Prognoza za prvenstvo?
Vlado Bojovič: »Nič še ni izgubljenega, favorit je
bjelovarski Partizan, mi pa se ne predajamo v naprej.
Zal bomo igrali brez odličnega strelca Anderluha, ki je
v vojski.«
Izven igrišča...
Vlado Bojovič: »Sem poročen, žal pa sem bolj malo
doma, tako da se od prej ni skoraj nič spremenilo. V
službi na sodišču pa sem hvaležen kolektivu, ki mi
omogoča, da še lahko sodelujem v državni reprezen-
tanci.«	T.VRABL
TUDI TENIS
ZASTONJ
Ljubitelji tenisa med osno-
vo in srednje šolsko mladino
bodo prišli na svoj račun tu-
di v času šolskih počitnic.
Sekcija za teniš pri HDK Ce-
lje in ZTKO Celje sta namreč
rezervirala zračni balon zra-
ven dvorane Golovec, kjer je
teniško igrišče, za rekreacijo
mladih. Ti bodo lahko v času
počitnic igrali tenis vsako
sredo in petek bd 8. do 12.
ure zastonj.
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 25
Zadnjič so slovenski šahisti osvojili naslov državnega prvaka leta 1968. Janez
Stupica je delil prvo mesto, Bruno Parma pa je bil tretji.
Vprašanje:
v katerem izmed navedenih krajev je bilo leta 1968 odigrano državno šahovsko
prvenstvo za posameznike
UUBUANA	ZAGREB	CATEŠKE TOPLICE
Pravilni odgovor obkrožite, kupon izrežite in nalepite na dopisnico ter vse
skupaj pošljite najkasneje do 10. februarja 1982 v naše uredništvo NT-RC.
Tokrat podeljuje nagrade JUTRANJKA iz Sevnice, industrija otroške konfek-
cije!
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 28. januar 1982
SLUH, ROPOT IN STAROST
Piše: doc. dr. mgr. Janez Kraševec
v današnjem prispevku bi
rad na kratko prikazal še ne-
kaj problemov iz zanimive in
aktualne problematike stara-
nja slušnega organa in teža-
ve v zvezi s tem. Večkrat sem
o tem že pisal, vendar še ve-
dno se najde nekaj nedoreče-
nega, dodatno vprašanje pa
tudi spoznanje. Zato ni
odveč še nekaj besedi.
V procesu splošnega stara-
nja, ki je pri tem hitreje, pri
drugem počasneje, so različ-
na tkiva in organi tja do celic
bolj ali manj prizadeti. Pose-
ben problem staranja so
motnje srca in ožilja, proble-
mi krvnega pritiska, motnje
v sklepih in sestavi kosti, gi-
bal nasploh in hrbtenice. Tu-
di koža in njena elastičnost
sta v procesu staranja priza-
deti. Poseben pomen pa ima-
jo vsekakor naša vodilna ču-
tila, predvsem vid in sluh. In
o slednjem bi rad nekaj po-
dal.
Klasičen odgovor in teža-
ve, ki jih človek pri začet-
nem procesu staranja in na-
zadovanja sluha navaja je
tak: »Sedaj pa čujem slabše.
V restavraciji in v trgovini,
pa tudi v gledališču pri od-
moru, ko sem stal v avli ni-
sem čul dobro. Ne vem, ali
ljudje govorijo prehitro in
nerazumljivo ali pretiho?«.
To je dpis značilnih tegob za-
četnega starostnega nazado-
vanja sluha, prezbiakuze
imenovanega. Ce na kratko
opišem, kakšne so motnje
sluha po jakosti, bi dejal; sta-
rostna naglušnost spočetka
zajema prvenstveno visoke
tone naše slušne skale, to je
6000 in več tres. ajcv zraka
na sekundo oz. valovanja v
sekundi, kar pojmujemo pod
pojmom Herz. Zato je vsaj
sprva prezbiakuza motnja v
poslušanju visokih tonov.
Izgubo sluha v praksi me-
rimo z enotami, ki jih imenu-
jemo decibeli in so fizikalni
pojem; To je enota za jakost
zvoka, v praksi pa tudi za iz-
gubo sluha. Tako v razponu
med O in 20 decibelov padca
krivulje sluha v avdiogramu
v govornem območju še ne
smatramo za naglušnost. Av-
diogram je zapis sluha na za
to posebnem obrazcu. Iz'gu-
ba med 20 in 40 decibeli v
področju govornega območ-
ja, ki ga smatramo med 250
in 4000 Herzov že ponjeni
lažjo naglušnost.
Izpad sluha v govornem
območju za 40 decibelov in
več pa že lahko smatramo za
kritično mejo normalnega
socialnega kontakta. Od 40
do 60 decibelov izpada sluha
smatramo za srednjetežko
naglušnost, nad 60 pa že tež-
ko. Pri izpadu sluha za 80 in
ve decibelov v govornem ob-
močju pa je prizadeti prak-
tično gluh. V kolikor gre za
ostanke sluha živčnega izvo-
ra in je okvarjena prevo-
dnost tresljajev zraka zaradi
vnetij, počenega bobniča in
podobno, lahko sluh do neke
meje popravimo s slušnim
aparatom. In katere črke, to-
ni, zlogi in besede so pri iz-
padu sluha slabo razumlji-
ve? V območju visokih to-
nov in te prizadene ravno
najprej prezbiakuza, ležijo
sičniki: s, š, c, č. Te črke pa
so kot nalašč večkrat na kon-
cu zlogov ali besed in zato še
večja nerazumljivost za na-
glušnega. Glavnina našega
govornega območja je dokaj
skromna in obsega, kot sem
že omenil, frekvence nad 250
pa do 4000 Herzov. Torej gre
za sredino območja, ki ga
lahko preiskujemo z apara-
tom, avdiometrom imenova-
nim.
Poleg navadne avdiome-
trije s posameznimi toni
uporabljamo v večjih centrih
tudi govorno avdiometrijo,
kjer izračunavamo odstotek
razumljivosti zlogov in be-
sed. Najnovejše oblike pa
uporabljajo kombinacije z
možganskimi elektroencefa-
lografskimi metodami. V
nižjih frekvencah, nekaj de-
set tresljajev na sekundo le-
žijo šumi, zamolkli toni in ro-
pot. V visokih pa nekatere
melodije instrumentov, pi-
ski, sopran pri petju itd. V
kolikor leži takšna krivulja
slušnosti v višjih tonih pod
mejo 40 decibelov, je sluh v
okolju restavracije, družin-
skega vrveža in podobno že
omejen. Prav tako na avto-
busu ali pa ob visoku turaži
motorja na avtomobilski ce-
sti. Sporazumevanje je otež-
kočeno.
Začetek starostnih spre-
memb na slušnem organu in
napredovanje okvare je kaj
različno. Večina jih prvič
opazi motnje med 40 in 50 le-
tom starosti. Nadalnji padec
napreduje ponavadi počasi,
tja do značilne avdiometrič-
ne krivulje sedemdeset in
osemdesetletnika. Ta krivu-
lja je v govornem območju
nekje med 35 pri nižjih in 70
decibelih pri visokih tonih.
Že pri 4000 Herzih, to je pri
visokem ceju je krivulja pad-
la že pod mejo možnosti me-
ritve, oz. pod 100 decibelov.
Prezbiakuza ali starostna
naglušnost je degenerativni
proces notranjega ušesa, ozi-
roma polžka in v njem leže-
čega slušnega čutnega dela,
Kortijevega organa imeno-
vanega. Tu in tam je to hiter
ali trenutni proces, ko gre za
akutno nastalo motnjo krv-
nega pretoka, trombozo ali
pa embolijo male žile, ki ta
organ prekrvljuje.
Poznamo pa trenutne
oglušitve zaradi zastrupitev
z nikotinom, kofeinom, alko-
holom itd. V primerih, ko
gre za motnje pretoka skozi
možganske žile in žile notra-
njega ušesa, je seveda indici-
rano zdravljenje z zdravili, ki
take žile širijo in pospešujejo
krvni obtok. Motnje pa na-
stanejo tudi v slušni verigi, o
tem pa prihodnjič.
UNIOR
- kovaška industrija Zreče
TOZD - Obrati kovinskih izdelkov in
livarna Vitanje
takoj zaposli
15 novih sodelavcev za delovne naloge:
kovaška pomožna dela
z možnostjo priučitve za
utopnega - strojnega kovača
Osebni dohodki se gibljejo ob 9.500-15.000 din in so
močno odvisni od vloženega dela.
Od kandidatov pričakujemo, da so stari najmanj 18
let. Zaželeno je, da imajo odslužen vojaški rok. Vabi-
mo vse, ki so pripravljeni delati zahtevna kovaška
dela, da pošljejo pismene vloge na naslov UNIOR -
kovaška industrija Zreče, TOZD - Obrati kovinskih
izdelkov in livarna Vitanje.
* Trgovsko proizvajalno podjetje
Kmetijski kombinat Šentjur n. sol. o.
Šentjur pri Celju
razpisuje
po sklepu delavskega sveta KK Šentjur prosta dela
in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA
ORGANA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za opravlja-
nje del in nalog individualnega poslovodnega organa
izpolnjevati še naslednje:
1.	da imajo visokošolsko izobrazbo agronomske,
ekonomske, pravne ali veterinarske smeri in 5 let
delovnih izkušenj pri izvrševanju vodilnih del in nalog
2.	da imajo višjo šolo istih smeri in 7 let delovnih
izkušenj pri izvrševanju vodilnih del in nalog
3.	da imajo ustrezne moralno-politične vrline
4.	da predlože progam uresničevanja razvojnih ciljev
KK Šentjur.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnje-
vanju razpisnih pog(^ev pošljite v 15 dneh na naslov:
Kmetijski kombinat Šentjur - kadrovska služba
Komisija za delovna razmerja
Hmezad
Notranja trgovina
TOZD Veleprodaja
objavlja
dela in naloge
1.	skladiščni delavec
2.	evidenčnik v skladišču
Pogoji:
Pod 1. končana osemletka, 6 mesecev ustreznih de-
lovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
Pod 2. končana šola za prodajalce, 1 leto delovnih
izkušenj v skladiščnem poslovanju, poskusna doba 2
meseca.
Komisija za delovna razmerja
DSSS Hmezad Notranja trgovina
objavlja
prosta dela in naloge
1. kontrola in obračun obresti
Pogoji:
Končana ekonomska srednja šola, dve leti ustreznih
delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo vloge v roku 15 dni po objavi
kadrovski službi Hmezad Notranja trgovina Žalec,
Celjska cesta 7.
Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74,5/76,
10/76, 31/76 in 8/78) izdajajo uprave za družbene prihodke občin
CELJE, LAŠKO, MOZIRJE IN ŠENTJUR PRI CELJU
POZIV
K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV
OBČANOV
za leto 1981 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1982 za
zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto.
Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1982.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
ZA LETO 1981
1.	Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih
gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih
doseženih v letu 1981;
2.	Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih
storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu
1981;
3.	Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih
izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu
1981;
4.	Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih
doseženih v letu 1981. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z
oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od
podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega
6.000,00 dinarjev;
5.	Zavezanci davka od premoženja - na posest gozdnega zemljišča za leto 1981. Napo-
ved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za
kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1981
presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo
10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana;
6.	Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1981.
Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1981 presega
330.000,00 dinarjev.
Napoved vložijo:
-	zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke
občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega
prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če
pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo
njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene pj-ihodke občine, na katere območju
imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
-	zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno
prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem
ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere
območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
-	zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene
prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin,
pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; - zavezanci
iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju leži gozdno
zemljišče;
-	zavezanci iz 6. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so
imeli v letu 1981 najdalj stalno prebivališče.
ZA LETO 1982
1.	Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih
gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja c^avek v pavšalnem letnem znesku za leto
1982;	'
2.	Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih
storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1982.
Napoved vložijo:
-	zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke
občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega
prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če
pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo
njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju
imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
-	zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno
prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem
ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere
območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi v
sprejemni pisarni občinskih upravnih organov oz. pri upravi za družbene prihodke
občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker
bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma
najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj
200 dinarjev.
UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČIN
CELJE, LAŠKO, MOZIRJE IN ŠENTJUR PRI CELJU
št. 4 - 28. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
^A CELJSKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI
I NOŽEM NAD PREDPOSTAVLJENE
flamiz Maksutaj v priporu, ker Je osumljen poskusa uboja
s približno pol metra dol-
girn, nabrušenim nožem
(lahko bi mu rekli že kar ma-
četa) je v petek ob 13. uri 27-
letni delavec Železniško
transportnega podjetja Ra-
jniz Maksutaj iz Sodne vasi 4
pri Podčetrtku na celjski že-
lezniški postaji napadel vr-
šilca dolžnosti šefa postaje
gtefana Jurmana in direk-
torja tozda za promet Janeza
Volka. Jurman je huje ra-
njen in se zdravi v celjski
bolnišnici, .Volk pa ima lažje
poškodbe.
Ramiz Maksutaj je po na-
padu na železniški postaji
pobegnil. Ob progi je tekel
do Stor ter med Storami in
Šentjurjem vstopil na avto-
bus, ki je peljal v Rogaško
Slatino. V Mestinju je izsto-
pil in potem ustavil osebni
avtomobil ter se pripeljal v
Sodno vas, kjer so ga pred
njegovim domom že čakali
miličniki in ga ob približno
16. uri aretirali. Ramiz Mak-
sutaj se ni upiral.
Povod za napad na železni-
ški postaji je bila Ramizova
izključ tev iz delovne organi-
zacije. Celjski železničarji
pravijo, da je bil precej nasi-
len do sodelavcev na tovorni
železniški postaji v Cretu.
Ramiz je preiskovalnemu so-
dniku povedal, da so ga so-
delavci zaničevali.
Ramiz Maksutaj naj bi že
prej pretepel sodelavca, po
zadnjem, drugem pretepu pa
ga je disciplinska komisija
izključila iz delovne organi-
zacije. O pritožbi je v petek
zjutraj razpravljal delavski
, svet, seje pa se je udeležil
' tudi Ramiz. Kot so povedali
I člani delavskega sveta, je po-
stopek tekel po predpisih.
člane delavskega sveta so
seznanili z vsebino pritožbe,
Maksutaj pa se je lahko zago-
varjal. Kljub temu so se člani
delavskega sveta soglasno
izrekli za potrditev sklepa
disciplinske komisij oziroma
Maksutajevo izključitev iz
delovne organizacije.
Ramiz Maksutaj je kasneje
povedal preiskovalnemu so-
dniku, da je šel najprej k
družbenemu pravobranilcu
samoupravljanja, kjer pa so
ga napotili na sodišče zdru-
ženega dela, k' ureja tovrst-
ne zadeve.
Maksutaj ni odšel na sodi-
šče, ampak v gostišče »Zvez-
da«, kjer se je napil. Ker si-
cer ni bil vajen alkohola, v
»Zvezdi« pa je tudi kadil, mu
je postalo slabo in je bruhal.
Iz »Zvezde« se je napotil v
trgovino »Zelezninar«, kjer
si je kupil približno 50 centi-
mrtrov dol nož.
Preiskovalnemu sodniku
je povedal, da je hotel v obu-
pu in pijanosti ubiti ženo (ki
je nezaposlena), 18 mesecev
starega otroka in sebe. Kljub
temu pa je še enkrat odšel na
železniško postajo. Prosit, da
ga spet sprejmejo nazaj, kot
je kasnje povedal. Bil je v
kadrovski službi, pri direk-
torju tozda in nazadnje pri
Štefanu Jurmanu. Ramiz
pravi, da ni imel namena, da
bi kogarkoli napadel ali po-
škodoval.
Ker naj bi bil vsiljiv, je Jur-
man rekel, da bo poklical mi-
ličnike. Maksutaj naj bi ta-
krat stopil nekoliko naprej,
Jurman pa naj bi se ustrašil,
pograbil stol in ga udaril. Ra-
miz je preiskovalnemu so-
dniku povedal, da je takrat
izvlekel nož in nekajkrat
udaril Jurmana. Kolikokrat,
ne ve. Ne spominja se niti
tega, kako je prišel iz pisar-
ne, pač pa naj bi bila pred
vrati gneča. Med ljudmi se
spominja le Janeza Volka, ki
ga je ranil z nožem.
Nekako je potem uspel po-
begniti, proti Storam pa je
tekel ob železniški progi.
Štefan Jurman je v pone-
deljek povedal celjskim kri-
minalistom, da je Ramiz pri-
šel v pisarno in mu grozil.
Potem je odšel, čez nekaj ča-
sa prišel nazaj in izpod bun-
de izvlekel dolg nož ter začel
z njim mahati. Jurman se je
-ustrašil. Umikal se je v kot in
se poskušal zavarovati s sto-
lom. Maksutaj naj bi takrat
skočil na mizo, z roko odma-
knil stol in Jurmana udaril
po glavi. Nekako mu je po-
tem le uspelo uteči iz pisar-
ne, toda Maksutaj ga je dohi-
tel in ga s ploščatim delom
udaril po rami (Jurman ima
približno 8 centimetrov širo-
ko modrico na rami).
Med očividci je bil tudi
prometni referent Franc Pe-
šec, ki je že prej poklical mi-
ličnike, ker se je Ramiz Mak-
sutaj obnašal nasilno.
Pešec je prihitel pred pro-
metno pisarno in skozi okno
videl Maksutaja, ki je z no-
žem v roki tekel za okrvav-
ljenim Štefanom Jurmanom.
Zunaj pisarne je Maksutaj
dohitel Jurmana in ga s plo-
ščatim delom noža udaril po
rami, da se je zgrudil. Ko je
hotel zamahniti še tretjič, je
pritekel Jurmanu na pomoč
direktor Janez Volk. S suho
vejo je zamahnil proti napa-
dalcu, ki je potem stekel za
Volkom in ga dvakrat udaril
z nožem po hrbtu. Kljub te-
mu je Janez Volk uspel ube-
žati napadalcu.
Maksutaj naj bi se vrnil na
mesto, kjer je ležal Jurman.
Vendar pa je delavec 2TP-ja
Pavlovič takrat že zvlekel ra-
njenca v pisarno in zaprl vra-
ta, tako da napadalec ni mo-
gel do njiju. Maksutaj je po-
tem pobegnil, po približno
treh urah pa so ga miličniki
že prijeli v Sodni vasi.
Ramiz Maksutaj je v pripo-
ru. Njegove izjave pa se pre-
cej razlikujejo od izpovedb
obeh ranjencev in očividcev
napada na železniški postaji.
Delavci ZTP-ja so povedali,
da je bil napadalec že prej
nasilen v kadrovskem oddel-
ku pa tudi v pisarni direktor-
ja Janeza Volka.
Domnevo, da je napad mo-
goče le načrtoval, pa v neki
meri potrjuje tudi podatek,
da si je nož, potem ko ga je
kupil v »Zelezninarju«, na-
brusil v delavnicah Železni-
škega transportnega podjet-
ja v Celju.
Bolj podrobno sliko o na-
padu in motivih zanj pa bo
vsekakor dala kksnejša prei-
skava in seveda obravnava
pred senatom celjskega te-
meljnega sodišča.
SREČKO SROT
PROMETNE
NESREČE
v ovinku levo
v Tepanju sta se srečala
voznik tovornega avtomobi-
la MILAN MAJAL, 26, iz Ci-
gonce pri Slov. Bistrici in
voznik osebnega avtomobila
ROK SODERŽNIK, 20, iz
Dobrneža. Ker je voznik Ma-
jal v levem ostrem ovinku
zapeljal na levi vozni pas, je
prišlo do trčenja, pri kate-
rem je škode za 100.000 di-
narjev, težje je poškodovan
voznik Majal, lažje pa So-
deržnik.
izven prehoda
Po Kidričevi cesti v Celju
je vozil z osebnim avtomobi-
lom MARJAN GA VEZ, 25,
iz Grobelnega in približno 10
m pred prehodom za pešce
opazil JOŽETA KOLARJA,
54, iz Straže pri Strmcu, ki je
prečkal cestišče. Kljub te-
mu, da je Gavez zaviral, je
pešca zbil, le-ta pa se je težje
poškodoval.
med srečevanjem
zbil pešakinjo
Blizu bencinske črpalke v
Ljubiji pri Mozirju se je voz-
nik tovornega avtomobila
JANEZ GRZE, 37, iz Cerkni-
ce srečeval z avtobusom, pri
tem pa spregledal pešakinjo
MARIJO KLADNIK, 20. iz
Podvolovjeka. ki je prihajala
nasproti pravilno po svoji le-
vi strani. Z desnim blatni-
kom je Grže zbil pešakinjo
na bankino, pri čemer se je
Kladnikova težje ranila.
nestrpen voznik
rešilca
Voznik osebnega reševal-
nega avtomobila MARTIN
DOBNIK, 39, iz Celja, je pri-
peljal po cesti v Trnovlje do
železniškega prehod pred
katerim je utripala rdeča luč,
polzapornice pa so bile spu-
ščene. Dobnik je ustavil, čez
nekaj časa pa zapeljal med
zapornicami. Takrat je z nje-
gove leve strani pripeljal to-
vorni vlak, ki je z odbijačem
vagona zadel v levi del rešil-
ca in ga potiskal po progi 21
metrov. Pri nesreči se je lažje
poškodov sopotnik v rešil-
nem avtomobilu IVAN SI-
TAR, 69, IZ Pristave pri Voj-
niku, škode pa je za okoli
100.000 dinarjev.
zbil železni drog
Iz smeri Žalca je pripeljal
do križišča v Petrovčah voz-
nik tovornjaka MARJAN
SMAHER, 33, iz Celja. Tik
pred križiščem je z dvignje-
nim kasonom trčil v železni
drog, ki označuje razvrstilne
prometne pasoce in-ga moč-
no upognil, tako da jo drog
razbil prometne znake. Na
tovornjaku je škode za
150.000 dinarjev, na promet-
nih znakih pa za 50.000 d i
narjev.	'
'utrujen voznik
Okrog četrte ure zjutraj je
vozil iz Celja proti Ljubljani
voznik osebnega avtomobila
ŠTEFAN NOVAK, 33. iz
Domžal. Zaradi utrujenosti
je v Sentrupertu zadremal in
zato zapeljal v levo ter s
sprednjim delom vozila trčil
v betonski propust. Voznika
ob trčenju vrglo iz vozila m
je obležal težje poškodovan.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 4 - 28. januar 1982
št. 4 - 28. januar 1982
NOVI TEDNIK - stran 23
ZAPISI S POTI OKROG SVETA (2)
A VSTRALUA -
TOKRAT DRUGAČE
Počasi se je večal pritisk
mednarodne javnosti, da je
treba kaj storiti tudi za do-
morodce. Ce že ne zaradi
njih samih, pa vsaj kot za
ohranitev etnološke poseb-
nosti. Kot prva poklicana za
pomoč, se je čutila angleška
cerkev. Misijonarji so usta-
navljali misijonske postaje
in šole.
V	arhivih muzeja v Sy-
dneyLi je zapisan zanimiv
primer, iz katerega se vidi
odnos cerkve do domorod-
cev. S ciljem kultivirati in
pokristjaniti domačine, so
sprejemali njihove otroke v
šole. Pred sprejemom v šolo
so bili vsi otroci deležni po-
sebne selekcije na naravno
inteligentne in neinteligent-
ne. Vsi so se morali postaviti
v vrsto in dvigniti desno ro-
Piše:
STANE ŽiLNIK_
ko. Kateri niso bili kosmati
pod pazduho, so se zdeli mi-
sijonarjem inteligentnejši in
sposobnejši dojemati zah-
tevnejšo snov. Ostali, ko-
smati pa so bili verjetno še
bolj opičje sorte in zato so
spadali v nižjo šolo. »Enkrat-
no!« Skoda, da niso takšne
selekcije doma Angleži upo-
rabljali sami zase! Občutek
manjvrednosti in zaničeva-
nja je pripeljal do tega, da so
domačini začeli izgubljati
svojo kulturo. In kar je bilo
za njih še bolj pogubno - beli
človek jih je zastrupil z alko-
holom. Se danes je problem
v tem, da belci nočejo, oziro-
ma ne morejo razumeti omi-
ke domačinov. Domorodci
pa bi radi brez dela dobro
živeli in se nacejali s pivom.
Ta naval »civilizacije« je ve-
čini prvotnih avstralskih ple-
men prinesel veliko mero
negotovosti.
Problem domorodcev po-
'skuša avstralska vlada uredi-
ti tako, da jih tlači v rezerva-
te, ki so v pustih in nekorist-
nih delih celine - v puščavi.
Belci jih pustijo živeti po
svoje le, če na njihovem
ozemlju ne vidijo kakšnih
materialnih koristi. Takšen
"500-leten odnos belca do te-
mnopoltih domačinov je
vzrok za sovraštvo in prezir
avstralskih črncev do zdol-
gočasenih in oholih belih
Avstralcev. Na žalost se beli
Avstralci v odnosu do te-
mnopoltih domorodcev vse
premalo zavedajo, da sami
živijo na ukradeni zemlji.
Ce bi hotel izvedeti zakaj
takšna razlika v miselnosti
med Angleži in Avstralci, bi
bilo treba iskati vzroke že v
prvi skupini priseljencev. Ti
so bili Škoti, Valižani, Irci in
Angleži. V kasnejših letih so
prišli tja še Nemci. Priseljen-
ci so se naselili po različnih
koncih avstralske obale.
V	pogovornem jeziku pra-
vijo prebivalcem južne Av-
stralije »vranojedci«. Tam so
se naselili večinoma Nemci,
uživanje vran pa je star ger-
manski običaj. Prebivalci av-
stralske države Queensland
imajo ime »bananarji«, ker
tam rastejo banane in ana-
nas. Oh, kako se prileže po-,
leg govejega zrezka še pečen
ananas in kozarec hladnega
piva. Prebivalcem zahodne
Avstralije, kjer je sam pesek,
pa pravijo »iskalci peska«. V
tem pesku pa je možno najti
tudi opale in zlato.
Iz avstralske zgodovine sta-
znana še izraza »zlatokop•• in
■goščavski klatež«. Z »zlato-
kopom« si ogovoril prijate-
lja. Ta izraz je spomin na edi-
ni oborožen spopad na av-
stralskih tleh med zlatokopi
in vojaki. Zlatokopi se niso
strinjali z vladno politiki) in
obdavčenji. V tem oborože-
nem spopadu so izgubili bit-
ko, ta dogodek pa je ostal v
spominu kot častno dejanje
podrejenih.
Sočasno z zlato mrzlico so
se porajale tudi tolpe razboj-
nikov, ki se jih je oprijelo
ime puščavski klateži. Eden
izmed najbolj znanih in slav-
nih razbojnikov je Ned Kel-
ly. S svojo nepremagljivo
skupino je jemal bogatim in
dajal revnim. Lansko leto je
bila 100-letnica njegove
smrti. Na kraju kjer je bil
ubit, se je zbralo nekaj tisoč
ljudi, da se poklonijo njego-
vemu spominu. Ustanovlje-
na je bila organizacija, ki se
bori za rehabilitacijo njego-
vega imena. Skušajo dokaza-
ti, da Kelly ni bil ropar, tem-
več revolucionar, ker je po-
magal revežem
Za razliko Nove Zelandije,
ki je še vedno zelo navezana
na matično Anglijo, je Av-
stralija skrajno proameriško
usmerjena. Washington bu-
dno pazi na svoj satelit pred
Sovjeti. Ta odmaknjeni kon-
tinent je zelo bogat z narav-
nimi dobrinami. Kot pravijo
analitiki, je neprimerna izo-
brazba ljudi v veliki meri kri-
va nizke razvitosti gospodar-
stva. Plodna tla za širjenje
svojih dobičkov so našle tu
tuje nadnacionalne družbe.
Kljub visoki življenjski
ravni v Avstraliji, je v zad-
njem času opaziti manjšanje
števila članov družine. Glav-
ni vzrok so socialna neena-
kost in siromaštvo. Krut je
klasičen primer avstralskega
kapitalizma. Bogati vse bolj
bogate, siromašni pa so vse
bolj siromašni.
V	publikacijah AMWSU
»Australia Ripped Off« sem
naletel na naslednje podat-
ke. Najbogatejši odstotek av-
stralskega prebivalstva si la-
sti 22% celotnega bogastva
te dežele, ostalih 50% av-
stralskega prebivalstva pa
ima samo 8% celotnega bo-
gastva. Najbogatejših 2000
Avstralcev ima toliko kot 2,5
milijona najsiromašnejših.
Od leta 1975 postajajo social-
ne razlike vse večje. Prej je
bila večina Avstralcev indi-
ferentna na politične dogod-
ke v državi, danes pa se poli-
tične opredelitve vedno bolj
oblikujejo na razredni osno-
vi. Kljub predvolilnim oblju-
bam vlade o zmanjšanju in-
flacijske stopnje in števila
nezaposlenih, stanje ni nič
boljše. Melbournski inštitut
za družbene spremembe in
ekonomsko raziskavo pre-
dvideva, da bo do leta 1985
okoli 900 tisoč ljudi brez de-
la. Vsako leto okoli 100 tisoč
mladih zapusti šole in išče
delovna mesta.
V	zadnjih petih letih so ka-
pitalisti in njihovi politični
somišljeniki, ter tudi sred-
stva javnega obveščanja pre-
dvidevali in obljubljali, da bi
padec dohodkov delavcev
odprt več novih delovnih
mest. Med tem časom pa so
profiti kapitalistov rasli do
rekordnih številk. Finančni
tisk piše, da so štiri od vsa-
kih petih kompanij v državi
povečale svoje profite, neka-
teri celo preko 50 odstotkov.
V istem času je bil del celot-
nega narodnega dohodka,
namenjenega za mezde de-
lavcev nižji od povprečja
zadnjih 20 let.
Delavci plačujejo vladi vse
večje dajatve na dohodek in
med drugim tudi na bencin.
Nazaj pa dobivajo vse manj v
obliki dotacij za zdravljenje,
stanovanja in socialno zava-
rovanje. A istočasno dobiva
oblast od velikih kompanij
manj dajatev, dajejo pa jim
večje dotacije. Velike me-
dnarodne korporacije kot so
CRA, TNT, Shell, Ampol,
CRS in druge so brez velikih
težav dobila od vlade posoji-
lo 200 milijonov dolarjev za
preureditev in širjenje svojih
tovarn v Avstraliji.
Melbourne
Na njenem najviš-
jem delu je stal mogočen bergfrid s
poltretji meter debelimi zidovi. Ta je
s svojim edinim, delno še ohranje-
nim severovzhodnim vogalom vpet
v obzidje, opremljeno z nadzidki, ki
v obliki mehkega, nepravilnega tri-
kotnika zamejujejo kopo.
Koncepcija pozidane površine
grajskega jedra je torej izrazito dvo-
delna, vsak del pa je imel svojo na-
tanko določeno funkcijo. Na že na-
ravno dovolj zavarovani terasi so bi-
la stanovanjska in gospodarska po-
slopja, kopa pa je bila organizirana
kot utrdba. Bergfrid, z vogalom obr-
njen proti sedlu, je z vseh strani bra-
nil možne dostope do grajskega
kompleksa, obenem pa je varoval
tudi objekte na terasi. Ce bi bil ta del
gradu sovražnik zavzel, bi se grajski
prebivalci še vedno lahko zatekli v
stolp in si v njem poiskali zadnje
zavetje. Grad, ki še vedno učinkuje
kot nezavzetno gnezdo, pa se vrh
skalnega stožca spričo naravno za-
mejenega prostora ni mogel povsem
razviti, zato so že od kraja pritegnili
v njegov sestav tudi s skalovjem ob-
dano globačo južno od njegovega
stanovanjskega dela. Vhod v grajski
kompleks ob vznožju pečine, zava-
rovan z utrjenimi vrati in v tlorisu še
ohranjeno stražamico, je bil hkrati
tudi edini možni dostop do obora v
globači. Pot se kmalu za vhodnimi
vrati razcepi. Desna drži navzgor v
grajsko jedro, druga navzdol v obor.
Tu so bili nekdaj hlevi in morda
grajski vrt, vendar so se ohranili sa-
mo ostanki obzidja, ki zamejujejo
prostor na odprtih straneh. Tako se
nam stari vi tanj ski grad razkrije kot
kompleksna in diferencirana zasno-
va, kot močno utrjena in že naravno
dobro zavarovana fevdalna posto-
janka, ki je po potrebi rabila tudi za
rezidenco. Njegovi graditelji so izra-
bili vse prednosti terena in so celo
skalovje domiselno vpeli v obramb-
ni sistem, hkrati pa so v zadostni
meri poskrbeli za udobnost in repre-
zentančni videz.
VITANJE
(Weitenstein}, novi
grad
Na strmem grebenu zahodno od
istoimenskega trga. Občina Sloven-
ske Konjice.
Novi vi tanj ski grad so pozidali re-
lativno pozno, saj se prvič posredno
omenja šele 1353 skupaj s starim
gradom, ko je beseda o obeh utrd-
bah - paidevest, neposredno pa šele
v urbarju vitanjske gospoščine iz
1404 kot nouum častnim Weiten-
stein. Tako kot stari grad je bil last
krških škofov, na njem pa je gospo-
doval rod vitanjskih vitezov; ko je ta
1430 izumrl, so bili celo gradniki ali
oskrbniki obeh gradov največkrat
isti. Sčasoma, zlasti od 16. stol, dalje,
je grad v čedalje večji meri prevze-
mal vlogo gospodarskega in uprav-
nega središča gospoščine, medtem
ko so stari grad prepustili uničenju.
Med gradniki nastopajo Auerji, Lin-
deški, Schrotti, Wageni, Gačniki in
drugi. Stavbo so 1542 ob cenitvi pre-
moženja ocenili na 600 funtov vre-
dnosti, torej šestkrat več kot stari
grad, ki je bil tedaj pač že hudo opu-
stel. A tudi novemu vitanjskemu
gradu ni bilo dano, da bi nepoškodo-
van dočakal naš čas. 18. julija 1748 je
vanj udarila strela in ga uničila, na-
kar ga niso več obnovili. Njegove
upravnogospodarske funkcije je
prevzel dvorec v trgu.
Vischerjeva upodobitev kaže grad
v času, ko je bil stari grad že razva-
Ijen. Pot do njega drži ob južnih
obronkih grajskega hriba in je zava-
rovana ne le z obzidjem, predrtim s
strelnicami, ampak tudi z utrjenimi
obzidnimi vrati. Jedro zasnove obli-
kuje čokat stanovanjski stolp, ki je
na upodobitvi oprerriljen s pomolni-
mi pristrešnimi stolpiči. Funkcija
obeh stolpov levo in desno od graj-
skega jedra je teže opredeljiva. Pri
levem gre očitno za obrambni stol-
pič, pri desnem za stolp s kapelo.
Vischerjevo upodobitev lahko do-
polnimo z elementi, ki jih povzema-
mo iz skiciranega Piprovega tlorisa
iz 1909. 2e hudo razvaljena zasnova,
iz katere izstopa stolpasto stano-
vanjsko jedro - palacij, je obdana s
pasom sekundarnih renesančnih
utrdb, poudarjenih z obrobnimi ron-
delnimi stolpiči. Ta zasnova je danes
razvidna le še na nekaterih mestih.
Ohranjene stene v grajskem jedru
odločno kažejo na gotiko (nepravil-
na zidava etc.), pri obodnih rene-
sančnih sestavinah pa so tu in tam
še razvidne posamične strelnice ipd.
Stavbna zgodovina gradu še ni razi-
skana, vse pa kaže, da gre tudi tu za
diferencirano zasnovo, ki se je šele
postopno razrasla v mogočno utrje-
no rezidenco.
Novi vitanjski grad na Vischerjevem bakrorezu iz okoli leta 1681., v
ozadju stari vitanjski grad.
OBJAVO JE OMOGOČIL STC - JAVNA SKUDIŠČA CEUE
4
NOVI TEDNIK - GlasUo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 16L Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija:
Marjela Agrež, Milan Božič, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo,
Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105.