OBSEŽNO DELO OBČINSKE SKUPŠČINE
Sprejeli veliko pomembnih dokumentov
Iz obšlrnega pregleda dela skupščlne občine LJub-IJana Center v mandatnem obdobju 1982 do 1986 povzemamo, da so skupščina In njeni organi tvorno In uspešno delovali pri razreševanju konkretnlh proble-mov urejanja družbenoekonomsklh in družbenopoli-tlčnlh odnosov. Med drugim so z dolgoročnim planom občlne In mesta Ljubljana do leta 2000 začrtali osnovne smerl družbenoekonomskega razvoja občlne In mesta v prlhodnjem obdobju.
Občinska skupščina je v tem obdobju sprejela več od-lokov s področja urejaiya pro-stora ter varstva naravne in kulturne dediščine. Podala je več pobud za spremembe in dopolnitve zakonov SR Slo-venye ter številne predloge in pripombe k dolgoročnemu, srednjeročnemu in letnim planom SR Slovenije. S spre-jemaiyem začasnih ukrepov družbenega varstva je prispe-vala k urejanju razmerij v or-ganizacijah združenega dela in delovnih skupnosti.
Pogoji za delovanje delegat-skega sistema se v preteklem mandatnem obdobju niso spremenili. Delegacye teme^j-nih samoupravnih organizacij in skupnosti niso v celoti uve-JjavUe svoje funkcije, predv-sem zaradi relativno majhne strokovne in drugačne pomo-či organov teh skupnosti. Za-to je tudi še vedno relativno majhen vpliv delegacij na oblikovarye vsebine dela ob-činske skupščine.
Nekoliko se lahko pohvali-mo z boljšimi gradivi in z day-šim - tntedenskim rokom, ki ga imajo delegati na voljo za obravnavo gradiva. Napredek je opazen tudi na področju povratnega informiranja.
Od skupnega Števila 322 vsebinskih vprašaiy, ki jih je
obravnavala skupščina je bilo približno 80 odstotkov vsebo-vanih v okirnih letnih progra-mih dela, Veliko večino za-dev, ki jih je skupščina obrav-navala, je predlagal izvršni svet in le neznatno število drugih predlagateljev.
Povprečna udeležba na za-sedaryih zbora združenega dela je bila 68 odstotkov dele-gatov, na zboru krajevnih skupnosti 77,3 odstotka in v družbenopolitičnem zboru 64 odstotkov. Relativno največjo udeležbo na sejah zbora kra-jevnih Skupnosti je imela de-legacija krajevne skupnosti Tabor, najmanjšo pa delegaci-ja krajevne skupnosti Ledina. Delegati s krajevne skupnosti Tabor so bili tudi med najboft aktivnimi.
Razmeroma majhen odsto-tek udeležbe delegatov na za-sedanju družbenopolitidnega zbora izvira iz dejstva, da se mandatna doba v družbeno-političnem zboru ne pokriva z mandatno dobo funkcionar-jev v organih tistih organiza-cij, ki delegirajo delegate y ta zbor. Kot je znan delegirajo v družbenopolitični zbor svoje delegate zveza borcev, SZDL^ Zveza komunistov, sindikati in zveza socialistične mla-dine.
 Pri obravnavanju vprašaiy s področja družbenih dejav-nosti so z zbori občinske skupščine sodelovale skupš-čine samoupravnih interesnih skupnosti za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, socialno varstvo, raziskovalna skup-nost, in telesnokulturna skup-nost.
Delegati so v tem mandat-nem obdobju podali skupaj 290 delegatskih vprašanj, naj-več jih je bilo y zboru krajev-nih skupnosti in sicer kar 192, v zboru združenega dela jih je bilo 80 in v družbenopolitič-nem zboru 18. V primeijavi s prejšnjim mandatnim obdob-jem se je število delegatskih vprašary povečalo za 12 od-stotkov.