Letnik YI.
V	Grorici dn6 10. novembra 1898.
Številka. 33.
..Primorski List"
izhaja vsaki 1., iO.,in SO„ dan v mesecu. Cena za celo leto f gl-50 n., za pol leta 75 n.
Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
I
I
PRIMORSKI LIST
<§oučljiv list za slovensko ljudstvo na (primorskem.
Vao ca vero, dom, cesarja l
JL
UredniStro in npraraiStr«
mu je v Gorici, Nunske ulice St. 10. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravniitvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
+
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij „Primorskega Lista".
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
ili morejo slovenski poslanci j deš. zbor?
Žihavno gibanje je pričelo med našim učiteljstvom za zboljšanje gmotnega stanja. Mi to njihovo gibanje popolnoma umevamo, saj njihov položaj ves ni sijajen. Zato jim želimo od srca, da si pribore vsaj mrvico zboljšanja. V tem gibanju pa so se začuli tudi glasovi, tla slovenski poslanci vstopijo zopet v deželni zbor ter učiteljem pribore pristojno zboljšanje. Čuli so se celo izrazi nezadovoljnosti napram sedanjim zastopnikom-Slovencev na Goriškem, kakor daje njih izstop kriv, da se učiteljem ne pomore.
Njim je pod rame poseglo „naro-dno“ glasilo ljubljansko „Slov. Narod", ki slovenske poslance naravnost poživlja naj opuste abstinenco ter zopet vstopijo v deželni zbor, češ da je abstinenca zelo nevarno orožje. Iu kaj naj rečemo k temu ?
Ako povdarimo, da je to leto tržaški namestnik, potujoč po 30ški dolini, prigovarjal ljudstvu, naj sili svoje zastopnike, da vstopijo v deželni zbor, povedali smo vse. Kdor tako govori ali piše, ta vede ali nevedč napeljuje vodo na mliu tržaške vlade, ki pa ni posebno prijazna Slovencem. Gospoda v Trstu ničesar bolj ne žele, kakor zasejati nezadovoljnost med slovensko ljudstvo, zastopnikom pri ljudstvu izpodkopati zaupanje, ter tako zopet stvariti razmere, v katerih bi z Italijani svobodno mogli gospodariti, ne da bi jih motili Slovenci.
Mnogo let vladal je popolen mir v deželnem zboru. Slovenski poslanci bili so krotki liki jagnjeta, izogibali so se vsemu, kar bi moglo razburiti živce italijanskih zastopnikov, bili so vsikdar in v vsem popustljivi.
Deželni zbor se je sešel dva ali trikrat na leto, glasoval za deželne doklade, razdelil podpore za ceste, in delo je bilo končano. Vse količkaj kočljive stvari nikdar niso prišle v razgovor. Zato' je pred leti ljubljanski dnevnik deželni zbor go-riški primerjal nekakemu deželnemu cestnemu odboru. In pravo je zadel. Kaj so dosegli slovenski zastopniki z njih pri-jenljivostjo? Nič. Italijani so v vladni senci gromadili privilegije na privilegije, saj jih je vlada vedno božala.
Slovencem pa so delili drobtinice.
O	kakem dostojnem delovanju deželnega zbora tudi pozneje ni bilo govora. Prašanja, ki so v zadnjih časih postala pereča in s katerimi so se bavili deželni zbori, v goriško zbornico niso prodrla. Goriški deželni zbor je nedostopen kaki pametni preosnovi in vsaki poskus se je udušil že v odsekih.
Slednjič so se slov. poslanci naveličali. Zahtevali so, naj se tudi Slovencem da kar jim gre, in deželni zbor loti pametnega in dostojnega delovanja ter v tem oziru stavili svoje zahteve. Toda italijanski zastopniki so jih odbili! In vlada ni storila nobenega koraka, da bi se sporazumeli. Vsled tega so slovenski zastopniki zapustili deželno zbornico.
Glavni vzrok pa je bil deželni šolski zalog. Take zaloge imajo že vse kro-novine v Avstriji. Le goriška pokrajina dela izjemo. V drugih pokrajinah cela dežela z glavnim mestom vred jednako do-naša za šolske potrebe, le pri nas morajo za to skrbeti posamezni okraji. Pri nas nosita vse breme za šolstvo kmet in obrtnik, ker se šolske doklade nalagajo le na izravne davke. In kako neznosno je to breme, treba pregledati samo visokost šolskih doklad v posameznih okrajih. A to ni prav. Glavno mesto živi od dežele. Od nje ima dohodke, za to je tudi do cela pravično, da ž njo vred donaša k šolskim stroškom. Toda o tem italijanski zastopniki nočejo ničesar slišati, na to uho so gluhi. Pogajalo se je že od obeh stranij, toda vsa pogajanja so se razbila ob trdovratnosti italijanskih zastopnikov. In italijanski zastopniki so prav pridno po Furlaniji hiteli, hujskali proti dež. šolskemu zalogu. Jeli v teh razmerah kaj upanja, da slovenski zastopniki dosežejo kake uspehe ? Dvomimo....
Mi smo prepričani, da slovenski zastopniki niso stavili takih pretiranih terjatev, katerih bi Italijani, ako imajo le količkaj dobre volje, ne mogli sprejeti. In če jih nočejo, kaj torej preostaja slovenskim zastopnikom ?
Jedna moč pa je, kat&aj AAAukaj lahko posegla vmes in /šl&veireKiflNza-stopnikom vgladila pot v deželno zbornico. In ta moč, ki se ni ganila in se ne gane. je slavna vlada.
Ona ima vso moč in sredstva v rokah, s katerimi lahko pritisne na italijanske zastopnike ter zlomi njih trmoglavost, boji se vznemirjati italijanske zastopnike, s katerimi se je toliko let bratila v prijaznosti seveda ne na korist Slovencem. Dokler pa se vlada ne zgane ter italijanskim prenapetežem nekoliko posveti, ni misliti na zopetno vspešno delovanje deželnega zbora.
To potrjujejo vodilni krogi sami, ki v javnosti zatrjujejo, da slovenski zastopniki nimajo nobenega povoda vstopiti v deželni zbor, ker razmere se niso nikakor spremenile od zadnjega zasedanja sem.
Mi gotovo ničesar bolj ne želimo, kakor da prej ko prej prične redno delovanje našega deželnega zbora, ker cela dežela trpi ob tem. Da pa se isto omogoči ter da bode uspešno, je v moči vlade. Ako ista z vso resnobo nastopi proti onim, katerim treba nekoliko ukloniti tilnik, kmalu bodo Slovenci v deželnem zboru. Ko. bode zavladala pravičnost na obe strani, konec bode homatij ter deželnozborski stroj bode zopet v delu.
Jubilejno leto pa družba sv, Cirila in Metoda.
(Dalje in k o n e c).
Mislimo, da nam ni treba obširneje utemeljevati poziva za nabiranje jubilejnih darov v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Pripomnimo le, da je imela družba zadnji čas precej manj dohodkov, kot druga leta zlasti zato, ker je splošno žalovanje in pijeteta zahtevala, da se opuste vse — tudi že napovedane veselice, ki so druga leta donašale družbi lepih dohodkov. Ta izguba se lahko o-bilno nadomesti z jubilejnimi darovi, ako se nakloni družbi tudi to, kar bi bile veselice stale.
Družba sv. Cirila in Metoda goii zlasti jedno željo, da bi mogla z jubilejnimi darovi poplačati še precej obilni dolg katerega je morala narediti, da je i pod lastno streho spravila tako potrebno
—	jedrno slovensko ljudsko šolo v Trstu, in da je postavila lepo „Narodno šolo" v Velikovcu, na katero se smemo Slovenci s ponosom ozirati. Ta dolg kakor mora teži družbo in je vzrok, da moramo na boljše čase zavračati vse — tudi najbolj opravičene želje in prošnje za kakoršno koli razširjenje družbinega delokroga.
Še nekoliko o tem, kako naj bi se nabirali jubilejni darovi. Umestno bo, ako vsa podružnična načelništva ob tej priliki skličejo svoje redne letne zbore, ali pa prekoredne, kjer so se redni za letos že vršili. Tu naj svoje ude, in po teh tudi neude, s primernimi domoljubnimi govori navdušujejo za to, da poleg rednih letnih doneskov darujejo še iz-vanreden, če tudi le majhen jubilejni dar. Marsikaterega domoljuba, ki še ni ud naše družbe, bo morda mogoče ob tej priliki pridobiti, da pristopi k jedni ali drugi podružnici, ako ne kot ustanovnik z jedenkratnim doneskom 10 gld. ali kot letnik za 1 gld. na leto, pa vsaj kot podpornik z letnim doneskom 10 kr. Poslednji znesek bodo gotovo radi darovali prav mnogi izmed priprostega naroda, ako jim zavedrti rodoljubi na primeren način pojasnijo lep in blag namen, česar jih vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda uljudno prosi. Pokroviteljev, ki so vplačali jedenkrat za vselej vsaj 100 gld., ima družba sv. Cirila in Metoda že lepo
število, 238. Vendar upa vodstvo, da iz-vanredua prilika cesarskega jubileja navduši tudi za tak domoljubni dar še marsikaterega odličnega rodoljuba, kateremu to dopuščajo njegove gmotne razmere.
Ganimo se, dragi rojaki! Naj se ob tej priliki poživi, naj mogočno vsplamti duh, ki vodi družbo sv. Cirila in Metoda. Obnovimo in razširimo v vse kroge gorečnost in navdušeuost za mili naš narod, za dobro, nadarjeno, a ubogo slovensko mladino, katera je v toliko krajih v nevarnosti, da se nam odtuji in pogubi.
Leto za letom čujemo na velikih skupščinah družbe sv. Cirila in Metoda obupni klic odposlancev slovenskega naroda iz tužne Koroške, lepe Štajerske in za vso Avstrijo take važnega Primorja: „Mcrituri vos salutant!" Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda dobro pozna težki in skrajno nevarni položaj obmejnih Slovencev. A ono vstrajnosti ni izgubilo in noče obupovati. Dokler se borimo, dokler delamo za dobro stvar, za vzvišene ideje,
—	ne umiramo še, ampak živimo. Pomagajmo si sami, in Bog nam bode pomagal. Le pogumno in slosno naprej!
Vse za vero, cesarja in domovino!.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Slovenskim krojačem in šiviljam
na Goriškem.
Tovariši! V Gorici smo ustanovili krojaško zadrugo.
Kaj hočemo ž njo ?
Pomagati menimo samim sebi in odjemavcem.
Dobro veste, kako peša dandanes vsaka obrt, kako sploh trpijo vsi delavski stanovi v primeri z drugimi. Od kod to ? Grabeži-kapitalisti jemljejo poštenemu delu zaslužek. Med kapitaliste štejemo po pravici tudi neke vrste trgovce, kateri z nepošteno spekulacijo bogatijo, ker prodajajo slabo blago za visoke cene hoteč gosposko živeti in pa brez dela.
Proti tej sebičnosti ne pomaga javkanje, ampak le združenje delavskih stanov.
Tudi krojačem in šiviljam ni druge pomoči ko samopomoč.
Pomagajmo si sami in pomogli si bomo ! Pomoč naša bodi: krojaška zadruga.
Tovariši! Pristopite vsi, vsaki vsaj z enim deležem po 20 gld., premožni pa z več deleži. Če bomo vsi združeni, bodo pristopili tudi bogati odjemavci z vežo glavnico. — Treba nam bo namreč vsaj 10.000 gld.
S to glavnico hočemo najprej odpreti :
prodajalnico za blago v Gorici.
V	tej prodajalnici bomo mi sami prodajali in odjemali, nam bo služila najprej, potem pa tudi sploh občinstvu.
Pošteno zasluženi dobiček imeli bomo mi, ki delamo in ne drugi, ki ne delajo.
Prvi občni zbor bo dne 5. decembra, na semenj sv. Andreja.
Vse drugo objavimo prihodnjič v
listih.
Pravila so tiskana in je dobite za 20 kr. pri blagajniku Luka Dugar, Gorica, Placuta štev. 12.
Tovariši, širite in priporočajte krojaško zadrugo.
Goriški krojači.
Dopisi.
Iz Smasti. Nek dopisnik iz Ladri se je predrznil v „Prim. listu" št. 30 in št. 31 nesramno blatiti in črniti našo pošteno, mirno vas Smast z šolo vred.
V	odgovor naj mu sledi to-le:
Kaj povzdiguje, v njegovi obreko-valni ošabnosti našo ponižno vas Smast v trg, saj je na široko in dolgo dobro znano, da Smast je mala vas, broječa le 44 hiš. štev. Kar zadeva pa šolo v Sma-
sti, nismo jo ustanovili ne Smaščani, ne Vrsnoščani, ampak slavni c. kr. okr. šol-skiga svet v Tominu, ki je pregledal šolskov sobo in jo odobril.
Šolska soba ni bila nikdar hlev, ampak stanovanje pokojnega Tomažina.
Da je šola blizu korita, s tem ni povedal dopisnik iz Ladri nič novega in nič posebnega, saj to vsak ve in tudi slavna komisija je to vidčla.
Dopisnik še šolskega stranišča ne more pustiti v miru, češ da tam v kotu stoji planinski zamašeni hotel, v kateri lahko otroci padejo, ter da mora g. učitelj za otrokom, ki ga ni več časa nazaj v šolo pogledat na stranišče. Na stranišči stoji res kotel, a ne nevaren zamašen planinski, ampak le navaden kmetovški kotel in ko bi bil ta kaj nevaren, bi bil g. učitelj to že naznanil. Da pa mora g. učitelj večkrat pogledat na stranišče, da se ni otroku kaka nesreča zgodila, to ni res! Res je, da g. učitelj pogleda včasih za šol. otrokom, pa ga ne dobi več na stranišči in nikjer, ker otrok je na potu proti domu v Ladri, kakor se je zgodilo nekemu očetu v Ladri, katerega šol. otrok je pustil v šoli svoja šila in kopita in jo popihal v Ladri.
Da je dopis iz Ladri le obrekovanje, prepričal seje tudi g. učitelj na Kamnem, ki se je prebravši dopis sam na mestu hotel prepričati o resnici te zadeve.
Dopisnik mogočno in ošabno piše, da g. učitelj ni bil povabljen h seji, ko je bila šola razdeljena. Naj ve, da to ni naša skrb, najmanje pa njegova.
Dopisnika iz Ladri močno teži tudi stanovanje za učitelja, ali tudi radi tega naj bode brez skrbi; mi je imamo že pripravljeno, ako bo potreba.
Sramuje naj se tudi zlobne laži, da so hoteli bolnega učitelja tožiti radi pomanjkljivega poduka, kajti take omike je pričakovati le v Ladrih. Sramuje naj se dalje, da še toliko ne ve, da imamo na Libušnjem že več let g. kurata, a ne vikarja; saj to vedo že vsi otroci.
Dopisnik iz Ladri želi, da bi bila šola zopet določena na Libušnjem, kjer se podučuje vsak teden po dve uri verski nauk na saki razred, a še k tema urama pošiljajo Laderci svojih šol. otrok redno na Libušnje. Kako pa bi jih brez zamud vsaki dan pošiljali. Dopisnik iz Ladri Grdi, da njih otroci so in ostanejo tepci. Temu so pa sami krivi, ker njih otroci kar naravnost iz šole utekajo na dom.
Dopisnik iz Lader ne upa na dan s svojem imenom. Mi pa bi ga radi poznali, tedaj na dan ž njim, Mi se brez strahu podpišemo.
V	Smasti dne 14, novembra 1898.
Anton Koren Andrej Koren
Politični pregled.
Notranje dežele.
Slovenščina pri graškem nad-sodišču. Dunajsko upravno sodišče je ugodilo pritožbi slovenskih odvetnikov radi izključenja slovenskega jezika na graškem nadsodišču. Upravno sodišče je razsodilo, da nadsodišče mora slovenski jezik dopustiti ko razpravni jezik. Ta razsodba je silno razburila nemške duhove. Posl. Hochenburger je interpeliral v zbornici. Nemško-nacijonalni listi besne ter graško nadsodišče naravnost poživljajo na upor proti oblastim, t. j. naj vkljub razsodbi ne dopušča razprav v slovenskem jeziku.
Deželnozborske dopolnilne volitve v Južnih Tirolali. Ker italijanski zastopniki nočejo v deželni zbor, je vlada morala razpisati nove volitve. A volilci popolnoma soglašajo zastopniki. Radi tega v mnogih kmečkih občinah niti je-den volilec ni prišel na volišče, v drugih okrajih pa je udeležba tako majhna, da gre največkrat trda za potrebno število volilnih mož.
V	dfžavnem zboru je dela obilno, a malo veselja. Dosedaj se je tratil čas
7.	raznimi mimsterskimi zatožbami, s katerimi nemški Mihelini delujejo na korist delavskih stanov. Vse zatožbe so padle.
Delo v pododsekih za nagodbo še precej napreduje, dasi Nemci skušajo z Stvarno opozicijo t. j. s stavljenjem raznih predlogov razpravo zavleči. Pododsek za banko je že dokončal svoje delo, tudi ostala pododseka že končujeta. Vkljub temu je dvomljivo, da bi bila nagodba do novega leta rešena.
Banffyju se stolček vedno bolj maje! Opozicija ga vedno strastneje napada ter mu očita celo vrsto političnih grehov. Opozicija je dobila v roke pismo Banffyja, ki je je doposlal trgovinskemu ministru in v katerem zahteva, naj se premesti nek njemu ne posebno ljub uradnik. Da se bode opozicija poslužila tega orodja, je brezdvomno.
Wolfova zvezda rase. Posl. in kričat Wolf je nečuveno žalil poljski narod. Radi tega ga je poljski poslanec vit. Gniewosz pozval na dvoboj. Gnie-wosz je bil ranjen na glavi in roki. Wolf pa jo je dobil ploskoma po trebuhu. Tako smo v Astriji zopet za en škandal bogatejši. Pretepala sta se moža, ki sodelujeta pri postavodajstva, ter sama kršita obstoječi zakon. Še žalostneje je. da so poslanci hiteli čestitati možu, ki se je pregrešil proti cerkveni in državni postavi. Poljski klub mu je celo oflcijelno Čestital. Pač žalostno! Kako naj potem ljudstvo spoštuje postavo.
Kričaču Wolfu je pošteno posvetil mokraSki Posl- Daszjnski. Dokazal je Wolfu, da so v nemškočeških krajih nastavljene v javnih prostorih pušice, v katere se pobira denar za posl. Wolfa. Na ta način so se nabrali že tisočaki avstrijskega in pruskega denarja. Celo v najrevnejši vasi, kjer je beračem samo jedenkrat na teden dovoljeno beračiti, so nabrali za Wolfa častno narodno darilo v znesku 50 gld. In Wolf moško vse te svote spravlja v svoj častni nern-Sko-narodni žep. Ob teh očitanjih jo je „hrabri“ Wolf hrabro pobrisal iz zbornice.
Vnanje države.
Razpor mej Anglijo in Francosko je končan. Francoska, posadka se je umaknila iz zasedene pokrajue ter jo prepustila Angležem.
Na Grškem so tudi ministri odstopili. Sedaj so že imenovani novi, stari pa uživajo „zasluženi“ pokoj.
Prusija in Slovani. Policijsko vodstvo v ltreslavi je vsem ondi živečim avstrijskim Slovanom zapovedalo, da morajo v 14 dneh zapustiti prusko državo. Tiudi sad pruske kulture v 19. razsvit-ljenem st<»jetju.
Pogajanja med Španijo in Ameriko so skorej dokončana. Le radi Filipinskih otokqv se španski zastopniki še vstavljajo. Amerjkaiici pa, zavedajoči se svoje premoči, brezobzirno zahtevajo iz-r.očitev Filipinskih otokov. Konečno se bodo Španci morali udati.
Krcčansko prašanje bo rešeno te dni, ko dojde na otok kot guverner grški princ Jurij. Ljudstvo se pripravlja
LISTEK
OČE NAŠ.
(Iz hrvaščine K. Dvorjanec).
Oče naš, kateri si v nebesih.
Nekega dne je stal siromašen deček pri novem grobu in bridko jokal. Kako bi tudi ne pretakal grenkih solz ? Saj tu v grobu počivajo njegov dobri, ljubeznjivi oče, katerega so pred nekaj dnevi pokopali. Pred več leti so mu u-mrli mila mati in sedaj je izgubil ljubljenega očeta. Deček je tako postal uboga sirota brez sorodnikov, ki bi skrbeli zanj. To je tudi dobro, predobro čutil in vzdihoval: „Oh, kaj bo z menoj? Nimam matere, nimam očeta, nimam nobene ljubeče duše. Roke, ki so za me delale in me hranile, troline tukaj v tem grobu. Ne vidim več onih blagih lic, ki SO se ljubko smehljala, kedar sem bil priden ; ne slišim več lepili očetovih naukov, ker so njih usta utihnila... Ah nihče, nihče me ije ljubi več tako, kakor so me ljubili moj mili, (loljri oče. Kako žalostno, kako biidko. kako težko je, biti brez očeta!“
Tako je deček vzdihoval. Solze, grenke solze so mu zalile oči in po bledih licih kapale na očetov grob. Z objokanimi očmi je pogledal nagrobni križ in se zagledal v naslikanega angelja, ki je z desnico kazal proti nebu, v levici pa držal napis: „Oče naš, kateri si v nebesih 1“
na slovesen vsprejem novega načelnika krečanske uprave. Slednjič .vendar enkrat končajo žalostne razmere na tem nesrečnem otoku.
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. — V Hrenovicah je umrl č. g. župnik Al. Puc. — V Kočevju so neznani tatje ukradli denarja in vrednostnih papirjev v znesku do 3000 gl.
— V Ljubljani so iz Gradašice potegnili utopljenko Terez. Jaklič. — Grof Ervin Auersperg je odložil deželnozborski mandat. — Žalobni koncert v spomin pokojne cesarice priredi Glasbena Matica dne 20. t. m. — Slovenskemu delavskemu stavbenemu društvu je trgovinsko minister-stvo podelilo 1500 gl. podpore. — Gospodarsko društvo snujejo v Idriji. — Ponesrečil se je hišni posestnik in rudar
I.	Tušar. Izognil se je v jami prepozno strelu. — V vodnjak je v vinjenosti padel mizar Lovro Hribar v Suhadolih pri Kamniku, in utonil.
Na Štajerskem. — Mnogo štajerskih občin je že sklenilo odposlati prošnje za slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. In občine na Goriškem? —
V	Oseku, župnije sv. Trojice v Slov. gor. je Jern. Kozarju pogorelo poslopje z vsemi pridelki. — V Celju se je obesil sodnij-ski pisar in mestni godec N. Halbritter. Strah pred kaznijo radi poneverjenja gnal ga je v smrt. — V Mariboru je gorelo pri stavbenem mojstru Balcarju in v šked-nju stolnega župnika Bohinca. Dosedaj se še ni moglo dognati, kdo je zažgal.
— Krščansko-socijalni shod v Celju je bil številno obiskan. Sprejeli so mnoge primerne resolucije. — Kat. slov. politično društvo za Slov. gorice se prav pridno giblje. To posebno peče nemške germa-nizatorje.
Na Koroškem. Mil. škof ljubljanski je obikal krškega škofa. Isto noč je celovška fakinaža pobijala okna v kne-zoškofijski palači. „Slavna“ kultura!? — Pri Šmohoru je vlak povozil nekega posestnika. — Narodna šola v Velikovcu šteje 150 otrok. — Kmetijsko zadrugo so ustanovili v Ukvah. — Pogorel je hlev in skedenj matevžnjakov v Kotma-rivasi. — Župnijo Št. Jakob v Rožu dobi č. g. Matej Ražun, vnet zagovornik koroških Slovencev. —
IR 6 T I $ S.
Skupni pastirski list izdajo avstrijski škofje ob cesarjevi vladarski petdesetletnici. V tem listu spodbujajo vernike, da dostojno slave ta spominski dan, ter izražajo željo, naj bi se avstrijski narodi pomirili med seboj v pravičnosti in ljubezni. Dan sprave mej narodi bi bil za cesarjevo slavnost naj lepši dar, s katerim bi Avstrija mogla razveseliti svojega vladarja.
Župnikom v Ogleju je imenovan kot apostolski protonotarij č. g. Alojzij Sambucco. Imel bode pravico nositi mitro.
Te besede Gospodove molitve so osirotelega dečka potolažile in razvedrile njegovo žalostno lice. Obrisal si je solze, sklenil ročice in pričel moliti: „0, predobri Bog, Oče nebeški, na Tebe sem skoraj pozabil. Ti si še moj Oče, Tebe nisem izgubil. Ti si vzel mojega očeta k sebi in si sedaj Ti moj najboljši oče. Tvoja ljubezen do nas je veči ko vsaka ljubezen zemeljskega očeta, ker Te je nagnila, da si nam poslal svojega ediuo-rojenega sinu, ki je postal naš brat in mi po njem Tvoji otroci; zato Te prosim, Oče nebeški, ne zapusti svojega ubogega otroka!“
Tako je molil in v tej molitvi našel tolažbo in pomoč. Nebeški Oče se je ljubeznjivu nanj ozrl in ga milostno podpiral. Osiroteli deček je postal delaven, pošten, premožen in tudi pobožen mož. In še v sivi starosti se je rad spominjal in drugim z veseljem pripovedoval, kako veliko tolažbo je dobil iz ogovora Gospodove molitve, napisanega na nagrobnem križu dragega očeta,
Posvečeno bodi Tvoje ime.
Nekoč je duhovnik v nekem pariž-kem predlnestju srečal malega dečka, kateri ga je vljudno prosil malega daru, češ, da je zelo lačen. Duhovnik, po dečkovi vnajnosti sodeč, si je mislil, da deček resnico govori«; zato je vzel iz denarnice nekaj drobiža, ali preden mu ga da, vpraša : ^Ljubi moj, ali znaš moliti ?“ „Znam, gospod1*, odgovori deček, /fedaj poskusiva. Ako boš dobro znal, dobiš velik dar“.
Cerkveno obhajanje vladarske petdesetletnice. Knezo-nadškofijski or-dinarijat je izdal povodom 50 letnice vladanja našega presv. cesarja nasledno naredbo:.
1. Na predvečer t. j. 1. dec. naj celo uro slovesno zvonijo.
2. Na jubilejni dan naj se v vseh davnih cerkvah opravi služba božja s zahvalno pesmijo.
3. V nedeljo pred jubilejem t. j. 27. novembra, naj Sv. Rešnje Telo izpostavi celo uro se popoludne in verniki opominjajo, da se v kar največjem številu udeleže ter molijo zu dušni in telesni blagor presv. cesarja.
4. Tudi naj se verniki opominjajo, da s zasebnimi pobožnostmi in dobrimi deli obhajajo ta dan.
5. Povabijo naj se k slovesni službi božji zastopniki uradov.
6. Ta dan je sv. Oče dovolil popolno polajšanje od posta in zdržanja mesnih jedi, torej se sme ta dan, dasi petek, jesti meso.
Blagoslavljenje »Šol. doma“ bode dne 2. dec. po šolski maši. Seve ne bode posebnih slovesnosti, ker so sploh ta dan na izrečno željo Nj. Veličastva šumne slavnosti prepovedane. Saj bo to naša najlepša proslava, da na slavnostni dan petdesetletnice vladanja pokloni naš yedno zvesti narod svojemu .vladarju branik — proti vedno rastoči irredenti.
Kat. slov. del. društvo bode imelo dne 4. dec. slovesno sv. mašo z govorom v cerkvi sv. Ignacija ob osmih in tri četrt.
Ponovimo prošnjo na vse one gospode, kateri imajo kake knjige, da bi nam jih blagovolili poslati za naše del. društvo. Dobro je znano koliko izda lepo berilo. Knjige sprejme g. Luka Dugar, uradnik v pokoju, Placuta št. 12. I.
»Soča11 se zagovarja radi tega, ker smo rekli, da vidimo malo zanimanja za delavsko gibanje. Kako težko gre od srca tak zagovor. Boljše da bi molčala. Onih besed nismo zapisali samo, da bi pikali in iz zlobe, ampak — žal — ker je bridka resnica. Potrjujejo nas v tem zadnje številke in — zagovor.
„Soža“ se je razkoračila še jedenkrat radi zadnje naše opazke. Ponosno se bije ob prsi ter baha s svojimi zaslugami. Mi ji teh nikdar nismo odrekali, v kolikor jih je imela. Toda le preveč ne se hvaliti, ker lastna livala smrdi. „ Mi, pravi Soča" vsega tega „Prim. L.“ niti ne za-merjamo, ker se nam zdi drugače brez pomena, ali tudi on poseže v to akcijo ali ostane previdno v zatišju, saj „Soča“ in „Primorec“ dosežeta zaželjeni namen. Mi samo prosimo gospodo okoli „Soče“, naj le prečita zadnji Sočin uvodnik, ter prevdarja, je-li potem vse jedno ali ne, kako stališče naš list zavzema nasproti politiki naših poslancev. Ako pa naš list ne polni celih kolon s „capocontrada“ Brajdotom, treba pomisliti, da izhaja* mesečno trikrat, „Soča“ pa dvakrat na teden.
Kar se pa tiče športa, si ga nekateri gospodje res „špogajou pa mnogokrat na tak način, ki ni prekoristen slo-
In deček je začel moliti po vrsti : Oče naš, Češčena Marijo, apostoljsko vero, tri božje čednosti in še več drugih molitvic.
Duhovnik mu je potem zastavil še nekaj vprašanj iz krščanskega nauka. Deček je na vsa prav dobro odgovoril.
„Samo to mi še povej“ — pravi duhovnik — „kje si se vse to naučil ?“
Deček mu prične pripovedovati: „Odličen mlad gospod prihaja vsak dan iz mesta v naše predmestje, zbere krog sebe več dečkov, nam razlaga katekizem in uči molitvice. Večkrat se zelo trudi z nami; mej nami je namreč tudi precej takih, ki so bolj slabe glave ; zato mora kako stvar po stokrat ponoviti, da si jo vsi zapomnimo; ali pri vsem tem se nikoli ne razhudi, ampak vedno je krotak, prijazen in potrpežljiv ko angelj, Ta mladi gospod nas tudi uči. kako se moramo obnašati in nas pohvali, ako smo pridni. Gospod pride v naše predmestje ysak dan, naj bo že grdo ali lepo vreme. Gotovo ga podpira Bog, da vse to dela in nas ljubi ko svoje brate“.
Duhovnik se je začudil in stisnil dečku v roko velik dar. Občudoval je mladega gospoda in slavil moč svete vere, ki ga je nagnila, da s toliko vnemo dela za božjo čast. Ni čuda, da je želel spoznati tega gospoda. Njegova želja se mu je kmalu spolnila. Ta mladi gospod, o katerem mu je deček pripovedoval, je bil sin imenitne parižbe rodovine.
(Dalje pride.)
venski stvari. Toliko brez hudobnega namena.
O	napovedi radi dopolnila kon-grue se nam poroča od neke strani, da v Trstu zahtevajo, da se oziramo na črko postave, torej da je napovedi predložiti do konca novembra. „Odredbe“ res še ni, pa pride, kedar pride. Zato naj bode vsakdo pripravljen. Kat. bukvama v Ljubljani ima v zalogi „Napo-vedi“.
„Naša straža11. Ustanovni občn zbor tega prevažnega društva je bil v torek zvečer v Ljubljani. Namen društvu je ohraniti narod, braniti slovensko posest, varovati ljudsko premoženje, krepiti nravno moč. To društvo je bilo nujno potrebno, ker je sosebno požrešni Nemec na Štajerskem prodiral vedno dalje. Ako društvo ostane zvesto svojemu namenu, prepričani smo, da postane krepak jez proti nemškemu in italijanskemu navalu.
Obžalovati pa moramo, da se je narodno napredna stranka takoj v začetku odtegnila od društva. Stranka, ki edina hoče imeti v zakupu narodnost, se je popolnoma odtegnila društvu, ki je eminentne važnosti za Slovenstvo.
Kjer se strankarstvo stavi nad narodnost, je tako početje ob sebi umevno. Upamo pa, da slovensko razumništvo ne bode sledilo dr. Tavčarju. — Šveglovemu trobilu „Slov. Narod“.
Začasnim predsednikom je bil izvoljen državni posl. Sv. Vencajz, tajnikom iu blagajnikom pa dr. Janko Brejc, kateremu naj se pošiljajo zneski za „Našo stražo",
Za Primorje so v odboru : Dr. Gregorin G., odvetnik v Trstu ; Ivan Nabergoj, bivši državni zastopnik, posestnik na Proseku ; Andrej Gabršček, lastnik tiskarne v Gorici ; dr. Franko Alojzij, odvetnik v Gorici; dr. Tuma, odvetnik v Gorici ; Janez Rojic, kurat v Biljah; dr. Janežič Konrad, odvetnik v Voloskem ; dr. Trinajstič Dinko, odvetnik v Pazinu ; Gjivič Štefan, poslovodja istrske posojilnice v Pulju; Sankovič Mate, posestnik v Vodicah.
Kar najiskreneje pa priporočamo, da se vsi oklenejo tega društva ter ga gmotno podpro v obrambo slovenskega ozemlja.
Vatikan in tržaški škof. Piccolo poroča da je bil trž. župan v Rimu ter prinesel za trž. škofa brco. Za sedaj povemo veliko, ako povemo, da je to pii-nesel trž. — Piccolo. Ko se natančneje podučimo — kaj več.
Izpraševalna komisija. Minister za uk in bogočastje je imenoval v izpra-ševalno komisijo za ljudske in mestne šole gg: vod.-ravnatelja dr. Schreiber-ja, članom : ravnatelja Hafnerja, prof. Motza, Vodopivca, Seidla , llavalica, Culota, Plohla, Mostla in učit. Mercino in Tra-vana.
Komisija, katera je pregledovala v torek ,,Šolski dom“, je bila sestavljena tako : župan dr. Venuti, dr. Ar. Luzzatto, dr. Fratnich, inžener Battistig, dr. Rojic, dr. Gregorčič, vodja Hrovatin in oba ma-gistratova tajnika. Gospodje so si ogledali natančno „Šolski dom“, našli niso nič posebnega, kar bi oviralo poduk v poslopju ter so se končeno po županu izrekli, da je poslopje popolnoma sposobno za šolo, in pouk sm6 pričeti takoj.
Trgovska-obrtna zadruga v Gorici je v oktobru imela prometa 101.344 kron 34 vin. Število deležev je naraslo na 1759. Vplačanih deležev je bilo 81.317 kron 14 vin. Predujmov se je do 1. nov. izplačalo 239.077 kron 10 vin. Stanje hranilnih vlog dne 1. nov. je bilo 131.759 kron. Pač lep napredek.
Železnica Predel-Ture. Na Duuaju so se posvetovali drž. poslanci, ki se potegujejo za drugo železuično zvezo z Trstom. Vsi so se izrekli za progo čez Ture in Predel po soški dolini. Sklenili so vlado prepričati o potrebi take železnice, da se takoj pričue graditi. To je pač vršela vest za Goriško, posebno pa za Soško dolino. Sedaj imamo vsaj upanje, da se v nedolgem času prične graditi toliko za-željena železnica.
Važna ustanova. Slovenski mecen g. Jožef Gorup je položil na c. kr. deželnem prsdsedstvu v Ljubljani 30.000 gld. rente v ta namen, da se v spomin vladarske petdesetletnice napravijo štiri ustanove po 300 gld. za gojence slovenske narodnosti na trgovskih akademijah.
Danes so imeli otroci „Šolskega doma“ »v. mašo v blag spomin pokojne cesarice ob pol devetih pri sv. Ignaciju na Travniku.
Imenovanje. Provizorični glavni učitelj na učiteljišču v Kopru, g- Albin Šubic, imenovan definitivnim glavnim učitelj* m.
Zavarovalnico za starost ustanove Slovenski krščanski socijalisti. Zadnji „Glasnik“ je v prilogi objavil pravila in obrazce vplačevanja te nove in za de-
lavce prekoristne in prepotrebne zadruge. Na ta pravila opozarjamo naše čitatelje.
Goriška »Karijola" je poročala, da bodo z novim letom poštarji in poštni odpravniki po deželi strajkali, ako se ne upelje preosnova plač za neerarične poštne odpravnike. Gg. poštarji so debelo gledali prebravši to novico, ker se jim o kakem strajku niti ni sanjalo. Seveda je to le pobožna želja tržaških demokratov, katerim gre menda zelo trda za kruhek. Molzna krava njihova daje vedno manj e mleka. Prav nič pa bi se ne čudili, ako bi poštarji po deželi pričeli štrajkati, proti ,.Karjoli‘:.
Kaj vse smejo. V četrtek osem dni dopoludne ob 10 7„ je priletel kamen v okno prodajalnice g. Petra Draščeka v Stolni u-Jici, razbil steklo ter naredil škode 3 gld. Kamen pač ni sam priletel. Sumi se, kdo je kamen vrgel. V lepih razmerah res živimo v Gorici. Človek kmalu po dnevi ne bo varen življenja.
Lep kelih za Alojzijevišče, delo g. Valentinčiča »za mesnicami11 je bil izložen te dni v oknu pri g. G. Likarju. Delo je snažno. Srčen „Bog povrni11 vsem, ki so pripomogli zavodu do tako lepega keliha.
Iz mesta gredo! Veliko veselje je zavladalo v vsem židovskem in laškem taboru, ko je brzojav iz Dunaja prinašal klice zmage : „Vittoria completa11, „Tri-. onfo". — Ali na skrivnem so si stiskali roke, in čestitali. Dobro jim je v spominu lansko slavlje zmage pri volitvah in »bojkot11, kateri je bil le začetek, le senca pravega bojkota. In ti slovenski groši, kateri jih redijo.— ti so vendar le boljši, kakor take zmage. Zato pa so se vzdignili in bolj na varnem obhajali zmago — v Ločniku. Naj le gredo, saj je to dobro znamenje — naše zmage. Oni iz mesta obhajat zmage — mi v mestu polagoma do popolne zmage!
Kaj sedaj ? Tako se poprašujejo vsi, ki se zanimajo za naše šole v Gorici. Razne kombinacije si ta ali oni stvar-ja, kako opomoči in vkreniti. Za sedaj moramo čakati razsodbo iz Dunaja in videti, kaj napravi mesto in kaj porečejo
—	stariši.
Pojmi pravice. „Corriere & Co.", ko je plaval v veselji radi razsodbe na Dunaju je vpil, da je pravica zmagala, da Slovenci imajo vlado za sabo, Italijani pa pravico. Ali more biti veča brezsramnost, kakor zapisati kaj takega. Sedaj, ko je naš ubogi narod toliko pretrpel, ko je krivičen boj proti slov. šoli kradel tisočake slov. ljudstvu, ko so nekako prisiljeni, milostno dovolili „štiri slabe sobe v štiri vojašnici izven mesta za več nego 500 otryk“ se „čifut“ drzne govoriti o pravici. O vladi, katera bi bila za nami, niti ne govorimo. Dosedaj poznano le — klofute.
Bakla v socijalistično gnezdo.
Demokratje kaj radi na polna usta govore o svoji mednarodnosti. Oni ne poznajo narodnosti, njim je narodnost deveta briga, oni se zavzemajo le za človeka — trpina. Mi smo že večkrat dokazovali, da so vse te trditve le gola sleparija. Dokazovali smo tudi, da je demokracija naravnost sovražna Slovanom, ter da deluje na to, da v slovanskih delavcih zamori narodni čut. Demokracija v Avstriji na severu deluje za nemštvo, na jugu je v službi lahonstva. Nov dokaz nam je podal zadnje dni ^loviti'1 Camber, voditelj tržaške demokracije ter ureduik „La-voratore-a“. Camber je namreč zagovarjal nekatere Devince. Dr. Pretner je zahteval, da se obtožnica raztolmači tudi v slovenskem jeziku, da bi se ljudje ne sodili in obsodili, brez da bi jim povedali v njihovem jeziku, česa so obdolženi. Tej čisto naravni zahtevi se je protivil voditelj laških socijev tako srdito, da je celo žugal, da odloži posel branitelja, ako bi se ugodilo dotični zahtevi In ko je laški nacijonalec notar Piccolo, ki je zastopal „Lego“ na razpravi, zahteval, da se pokliče zapriseženi tolmač za slovenski jezik, priskočil mu je takoj na pomoč „mejnarodni11 socijalist Camber. Temu se je upiral branitelj dr. Pretnbr povdar-jajoč, da zakon pozna tolmače le za take jezike, ki niso v rabi na tem sodišču. Sodni dvor se je pridružil temu menenju izrekši, „da sta na deželnem sodišču jed-nako v rabi slovenski in italijanski jezik11.
V	taki luči se je pokazal sodrug Camber. In take vr»te ljudje hočejo na podlagi socijalizma rešiti narodno pra-šanjje ? Seveda bi je rešili, ako bi jim se posrečilo Slovence utopiti v žlici vode.
Zasluge za svoje delo si je stekel »Slovenski narod" s svojimi Članki o abstinenci slov. poslancev celo pri —- „Cor-rieru\ To pove morda več, kakor vsa polemika.
Naši prijatelji. V ponedeljek popoldne prišel je odlok vodstvu »Šolskega
doma“, da morajo takoj zapreti šole, dokler ne piegleda mestna komisija poslopja. Od kod taka skrb. Iz „prijateljstva11. Staknili so paragraf in ga skrajno »ljubeznivo11 porabili. Za trud so naložili zavodu 100 kron globe? Vtorek je bila komisija na mestu. Ugodno priliko, da si ogleda »Šolski dom“ je porabil sam „illustrissimo podesta/'. Zanimal se je posebno tudi za obrtno šolo, kjer je vse pregledal in „ostal“. Komisija je postopje in šola potrdilo. Nič čudno. Menda vendar ne bodo sklenili, daje stara vojašnica Podturnom sredi gnojišč, z majhnimi sobami sposobna, vzorno vrejen »Šolski dom11 pa nesposoben. Milostno se je tedaj slavna komisija izrekla, naj kedar hočejo, začnejo poduk.
V svesti si svoje moči. Ko so vstanovili v Trstu „Lega Gioventu pa-triotica", katero naj bi združilo vso dobro mislečo mladino proti laški iredenti, dobili so tudi iz Gorice brzojaven pozdrav. »Sentinella11 pozivlje, naj se oglasi oni, ki je podpisal. Nobeden se ni o-glaSil. »Budalo11 se veseli. Tako daleč smo v Gorici. Ired. list smelo lahko že trdi, da ni v Gorici mladine, katera bi pozdravila patrijotično društvo v Trstu, ali ako je kdo, si ne upa očitno pokazati.
Mačuli je začel svojo žetev med vojaki. Zbolelo je šest topničarjev; iz med teh so trije umrli.
Batujski izgredniki pred sodiščem. Ogorčenost radi krute posilne smrti naše cesarice razburila je tudi duhove v vipavski dolini. Ker ima Mulič v batujskih fužinah tudi italijanske delavce iz kraljestva, zbralo se je tamkaj več ljudij iz Černič, Sela in bljižnih krajev, ki so zahtevali naj preknlmžni Italijani zapuste Avstrijo. Pisali so tudi Mu-liču pismo, v katerem ga poživljajo naj razobesi črno zastavo ter odpusti italijanske delavce iz kraljestva. O kakih grožnjah v pismu ni govora, kakor sploh cela demonstracija ni imela nasilnega namena. Radi tega je sedelo 24 Slovencev na zatožni klopi. Razprava je dokazala, da niso imeli nikakih hudobnih namenov, da so le nekoliko preveč dali odduška svojemu avstrijskemu patrijo-tizmu. Vsi so bili obsojeni v kazen od 5 mesecev do 10 dni.
Razprava proti Nabrežincem in Devincem. V treh oddelkih sedi cela vrsto, Slovencev in tudi Furlanov na zatožni klopi radi izgredov povodom nasilne smrti naši presvitle cesarice.
V prvem oddelku jih je sedelo na zatožni klopi 15. Obsojenih je bilo 11 v kazen od 20 mesecev do 10 dni zapora. Štirje so bili oproščeni.
V drugem oddelku jih je bilo zatoženih 23, med njimi devinski župan g. Miroslav Ples, dve njegovi hčerki ter učiteljica gč. L. Scholz. Na tej obravnavi je bilo zanimivo to, da je priča Italijan Arzona na obravnavi izpovedal, da gospodičen ni mogel videti, ali so ploskale, ker je bilo med njim in njima več vozov sena. Pred preiskovalnim sodnikom v Tržiču pa je izpovedal, da je videl hčeri Ple-sovi, da ste ploskali in kričali „Doli z Lego11. Ker je na sumu krivega pričanja, so ga odvedli v zapor.
Obravnava se je proti koncu obrnila na dobro tudi za g. Plesa. Glavna priča, hlapec Boltar je preklical vse, kar je pričal proti g. Plesu.
Vkljub temu je bil g. Ples obsojen v 8 mesečno ječo, ker je kričal živio ter ploskal z rokami. Obe hčerki in gč. učiteljica so bile oproščene. Oproščen je bil tudi Miha Petrikar. Ostali so bili obsojeni v kazen od 16 mesecev do 6 tednov. Tako je končala obravnava proti drugi skupini izgrednikov. Naše iskreno sožalje miroljubnemu g. Plesu in družini.
Prvi sestanek zoper pijančevanje je bil v torek v Ljubljani. Zelo zanimivo je o alkoholizmu govoril č. g. Jožef Kosec, župnik v Kamnjem na Vipavskem. Izvolilo se je deset gospodov kot pripravljavni odbor, ki naj prouča-vajo to zadevo do prihodnjega sestanka, ki bode kmalu po Božiču. Bog daj svoj blagoslov tako potrebnemu kakor težkemu delu !
Vendar enkrat se odpravi nedostojni zid medvučiteljišč8m in gimnazijo v Tržni ulici, čas je že bil. V državnem proračunu je postavljenih 1100 ghl. za uravnavo, kanalizacijo in obsajenje tega prostora.
Ogenj v Solkanu. Sinoči malo pred polnočjo je pričelo goreti v Lenassijevi žagi za stolice. Ogenj je vpepelil čelo, večinoma leseno poslopje. Nevarnost je bila velika, da se ob silni burji vnamejo skladovnice drv. Vendar nas je Bog obvaroval hujše nesreče. — Včeraj so pri nas govorili, da se je v Št. Mauru obesil neki posestnik. Koliko je resnice na tem, ne vem.
Pol. društvo „Edinost“ je 13. t. m. svoje člane zbralo na občnem zboru. Udeležba je bila velika, razprave zanimive. Sprejeli so mnogo predlogov, n. pr. za okrajno glavarstvo, o šolskem prašanji, o sodnih razmerah itd.
Kako obrekujejo. Tržaški listi so poročali o nekem Romolo Lizzi, ki je prišel obdan z ranami v bolnišnico ter izpovedal, da so ga na Krasu napadli roparji, mu vzeli denar ter ga tri dni imeli zaprtega v nekem hlevu. Komaj mu je beg se posrečil. In vse to je bila laž. Mož je poneveril neki denar, ki ga je prejel v zastavljavnici za neko gospo. Da bi pokril svoj zločin, iztuhtala je brihtna glayica lepo dogodbico o kraških roparjih. In to ni bilo prvikrat! Skrajni čas je že, da oblast prične z vso odločnostjo braniti čašt Slovencev.
Poziv goriškim Slovencem. Leto 1898. je imenitno za avstrijske narode, ker praznujejo petdesetletnico slavnega vladanja svojega premilega cesarja Franca Jožefa I. — Presvitli cesar je pa izrazil željo, da bi narodje Njegovo slavlje poveličali z človekoljubnimi ustanovami. Goriški Slovenci so v ta namen zgradili „Šolski Dom". Podpisani odbor prosi sldvenske rodoljube, da bi ,.Šolskemu Domu“ pridružili tudi »Alojzijevišče11.
Slovensko »Alojzijevišče11 je bilo sicer ustanovljeno že 1. 1891., ali še danes ima znaten dolg 2600 gld. Ta dolg izbrišimo ob tej slovesni priložnosti.
Rojaki! Prosimo Vas napolnite nam doposlane Vam nakaznice, vsaki po 10 goldin.
Kdor bi tega ne zmogel sam, naj blagovoli nabirati mej prijatelji.
Ker poznamo Vašo požrtvovalnost upamo, da bo z Vašo pomočjo tudi „A-lojzijevišče“ veselo slavijo slavlje Njega Veličanstva Franca Jožefa I.
V	Gorici, dne 4. novembra 1898.
Dr. Jok. Pavlica,	Jos.	Paoletič,
profesor bogoslovja.	župnik.
Dr. Andrej Pavlica,	Janez	KolavSič,
vikar v stolni cerkvi.	župnik.
Jos. Golob,	Ant.	Berlot,
kurat.	župnik.
Temu pozivu so se nekateri takoj odzvali upamo, da se bodo odzvali vsi!
Za kelih v „Alojzijevišči“ so darovali gg. Šmid, kurat v Marijinem Celji 1 gld., Plesničar A., kurat v Tribuši 1 krono, J. K. v Gorici 1 krono, J. Jarec, dekanijski opravitelj 1 gl., J. Dermastia 1 krono, A. Pahor, vikarij v Kronbergu 1 gld., J. Pavletič, župnik v Renčah
1	gld.
Za »Alojzijevišče" so poslali (izkaz XIX. 1898); Preč. gg. N. N. 5 gl., N. N. 2 gl., Iv. Koršič 5 gl., Jos. Ger-golet 2 gl., Jos. Kosec 4 gl., blagorodna gospa Pavla Korenova 5 gl. Rihemberška občina 3 lil. vina. Papirnica v Podgori velik zvezek raznoličnega papirja. Vsem dobrotnikom prisrčna hvala! Rojaki spominjajte se goriških prepotrebnih zavodov.
Društvo „Šolski dom11. (XXVI. izkaz od 1. oktobra). Kot ustanovniki z doneskom 100 gld. oglasili so se: Dr. P. na Dunaju in slavno županstvo v Črničah.
Vplačali so:	gld.
Petrlič	Marija	v	Gorici	.	.	0'50
Po uprav.	„Soče“	št.	72 izkaz.	13.65
n »	n	n	74	„	50.42
n n	n	n	ti	20.50 Vj
Klanjšček F., kaplan v Kamnjah, na račun ustanovnine se	10.—
Valentinčič Š., kurat v Mirniku, 2. obrok ustanovnine	20.—
Čehovin Florijan, posestnik v
Branici  ....................... 5.—
»Podkuknik11 na račun ustan.
8.	obrok....................... 10.—
' Orešec Fran. c. kr. gimn. prof.,
za oktoberv..................... 1.—
Zamorec v Žganovi gostilni v
Kobaridu.............................. 1.50
Dr. P. na Dunaju 1. obrok
ustanovnine..................... 25.—
Leban Ivan, kurat na Libuš-
njem.......................... .	b.—
Gabršček Oskar, hotelier v Tolminu, na saldo ustanov.	80.—
Budin Anton, kurat v Pevflii, na račun ustanovnine .	.	10.—
Kotarski gospodje mesto venca na krsto pokoju, monsign. A.
Marušiču........................ 8.—
Vodopivec J., učitelj v Kamnjah, nabral pri omizjn o priliki inštalncije č. g. K6sca žup. kamenskim 11.60 gld.
(polovico Alojzevisču odraj-
tali)................................  5.80
Manzini A., vikarij v Sta-remselu .......	5.—
Fon Jakob, vikar v Kredu, na saldo ustanovnine ....	25.—
Po uprav. „SoČe“	št.	80	izkaz.	30.63‘/a
»	,,	„	»	82	»	59.62
n n	>•	d	86	„	59.45
Goriška tiskarna A. Gabršček na vernih duš dan v spomin pokojne	gospodinje	...	50.—
Zamoreč „pri Pošti11 Podbrdom	3.26
Hrovatin Josip, učitelj v Gorici svojo nagrado za oktober	5.—
Skupaj . .	504.34
Vsled prejšnih izkazov .	.	21.049.94
Do 2. nov. došlo torej v gotov. 21.553.67
Opomba. Ker mora društvo »Šolski dom" sedaj saldirati vse račune za končano poslopje in vrlio tega vzdrževati 7 razredov ljudske šole, obrtno šolo za u-umetno vezanje, za krojenje in izdelovanje oblek, obrtnonadaljevafno šolo za deklice in dečke, potrebuje nujno podpore od našega p. n. občinstva. Zato se obrača odbor do rojakov, naj bi nadaljevali nabiranje za »Šolski dom11, ki je zadnji čas skoro pretrgano.
Odbor društva „Šolski domu.
Družba sv. Mohorja. Z razpošiljanjem družbenih knjig smo ravnokar pričeli. Razpošiljatev se je nekoliko zavlekla zaradi raznih zaprek, ki se navadno le prerade vsako leto pojavljajo, in ker je imela tiskarna letos s knjigo „Naš cesar11 zaradi večje oblike in mnogih podob podvojeno delo. Upaino pa, da bode bftš ta knjiga po lepi vsebini in krasni zunanji obliki razveselila vse ude in da bode Slovencem trajen spomin petdesetletnice našega ljubljenega, toliko skušanega cesarja!
Knjige razpošljejo se letos posameznim škofijam po tem redu: 1. goriška,
2.	krška, 3. tržaška, 4. sekovska, 5. somboteljska, 6. senjska, 7. poreška, 8. razni kraji, 0. ljubljanska, 10. lavantinska, 11. zagrebška, 12. Amerika in Afrika.
Cenjene gospodo poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „aviso", pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzroču-jejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zaboji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani.
Odbor se bode po svojih močeh potrudil, da udje sedaj knjige čira preje dobe v roke. — Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem Slovenskem. Budite vojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga, domovine in cesarja! — V Celovcu, dne 8. novembra 1898.	Odbor.
Slovenski koledarji. Založnik Jož. Petrič, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev.
6,	je izdal »Skladni koledar", cena a 60 kr., po pošti 65 kr. Stenski koledar, cena a 25 kr., po pošti 28 kr. Koledarji vstre-zajo povsem, in ker se odlikujejo po svoji ličnosti, smemo reči, da so najlepši kar jih je dosedaj izšlo. Skladni koledar je v 7 raznih irvežbah.
»Matica lirvatska11. Kdor bi se hotel naročiti na letošnje knjige „Matice hrvatske11, kojili bode devet, in na „Hr-vatske narodne pjesme" (drugega dela knjiga prva), je naprošen, da pošlje, ali osebno prinese dotično svoto poverjeniku v osrednje semenišče v Gorici vsij do 15. decembra t. 1. in sicer za „Matičine“ knjige 3 gld. in za „Narodhe pjesme*
1	gld. 50 kr. — Razun tega izda letos »Matica lirvatska" v svojej zalogi: „Kse-nofontova Kirupedija11 cena 1 gld. in Srepel : »Rimska književnost" cena 60 kr.
Poverjenik.
Neznani roparji so ukradli več dragocenih stvari v Trnovem na Kranjskem.
Darilo. Občina vrhniška je za spomenik cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani v zmislu sklepa županskega shoda ljubljanskega dovolila prispevek 200 gld.
Milan — razkralj napaden. Na potu od Kragujevaca v Viš čakalo je cela vojska ljudi na vlak, v katerem se je vozil razkralj Milkn. Ko je došel vlak obsulo ga je od vseh stranij kamenje. Doma v spalnici Milanovi pa so prijeli neznanega, človeka kateri je z bodalom skrit čakal. — Za sedaj je „slavni" Milan odhesel svojo debelost. ■
Morilec Luccheni obsojen. Porotno sodišče v Gertevi je izreklo obsodbo nad nečloveškim činom anarhista Lucchenija ter mu prisodilo največjo kazen, ki jo določa švicarski kazenski zakonik, namreč dosmrtno poostreno ječo. Na predvečer porotne obravnave apeloval je oficijelni zagovornik Moriaud na tega nečloveka, naj vsaj tekom razprave opusti dosedauje
cinično vedenje. Toda Luccheni mu je, glasno krohotajoč se odgovoril: »Meni je to popolno vsejedno. Poskusil bom sicer vesti se dostojneje, toda obljubiti ne morem ničesar**. Zjutraj pred deveto uro, ko se je pričela obravnava, prinesli so morilcu novo obleko, da bi lepše opravljen stopil pred porotnike, a Luccheni je krat-komalo ni hotel vsprejeti rekoč: „Stopil bom pred svoje sodnike v obleki, v kateri sem umoril cesarico*'. Porotna obravnava pričela se je z zelo obširno obtožnico glavnega prokuratorja Navazze, ki popisuje večinoma že znane podrobnosti o osebi morilčevi, bivanju cesarice Elizabete v Švici, o umoru, o izjavah morilčevih in nadaljnih preiskavah. Iz zatož-nice je razvidno, da je Luccheni namenoma ravnal in se v dosego zlobnega namena poslužil zvijače. Posebno pa taji Luccheni, da bi bil s tem umorom v zvezi še kak drug anarhist. — Nato se je pričelo zaslišavanje prič. Na zahtevo luc-chenijevo je sodišče poskrbelo za laščine veščega tolmača. Skupno je bilo povabljenih 49 prič, dvornice grofinje Sztaray sodišče ni povabilo in se je njena izjava le prebrala. Najvažneje so bile izpovedi elektrika Chambertina, ki je pri padcu ujel umorjeno cesarico, nadalje čuvaja Rouge, ki je prijel bežečega morilca, ter voznikov Villemina in Fiauxa, ki sta mu pri tem poslu pomagala. Ko je glavni prokurator prašal neko pričo, se je li morilec kaj ustavljal pri aretovanju, je ta vzkliknil: »Nič nisem rekel, nič storil, le cesarico sem umoril! Ako me priča ni razumela, je to njena stvar !** Nadalje je izpovedal Luccheni, da bi bil, ko bi bil v posesti 50 francov, potoval v Italijo in raje umoril kralja Umberta. „Sicer je pa to popolno vsejedno ; to nalogo izvrši že nekdo drugi*. Luccheni potrdi besede policaja Ecuyera, da se je izjavil, da so dnovi orleanskega vojvode sošteti in da bo v teku jednega leta dobil svoj delež. Na vprašanje, ali je vedel, čemu bo rabil pilo, je odgovoril: „0 seveda sem to že vedel" ! Sploh je pritrdil samozavestno in z vidnim ponosom skoro vse izjave, ki se nanašajo na umor. Na prašanje, kaj ga je dovedlo do tega zlobnega čina, je odgovoril Luccheni: „Beda. Že ob rojstvu me je zatajila mati", in na prašanje. česa je pričakoval od svojega zločina, je odgovoril : »Ničesar, zase le smrtno kazen**! Na prašanje, ali želi, da pride njegovo ime v javnost, pravi morilec : »To mi je popolno vse jedno; prav nič se ne kesam “. Po raznih drugih izjavah, kakor da bi še koga umoril in dr., pričel je govoriti državni pravnik, katerega pa je Luccheni često motil z mejklici. Deloma je glasno pritrjeval, pa tudi ugovarjal. Za njim je nad jedno uro govoril oficijelni zagovornik Lucchenijev, ki je rotil porotnike pri spominu na blago cesarico, ki je vedno prosila milosti za obsojence, naj ga ne obsodijo prestrogo, ker je upanje, da postane v 20 letih popolno drug človek. Govoril je toraj za 201etno ječo. Takoj nato sošli so se porotniki, 20 po številu, v posvet, ki so potrdili znana prašanja, na kar je sodišče izreklo svojo sodbo nad Lucchenijem. Morilec pokoril se bode torej celo svoje življenje za svoje nečloveško dejanje v genevski ječi. Prvih šest mesecev bo moral prebiti v temni podzemski ječi. V celici ni razun malo slame prav ničesar druzega. Navadno hrano za kaznence bo dobival le tri ali štiri dni v tednu, sicer se bo pa moral dva dni zaporedoma postiti ob kruhu in vodi. Na svitlo bo prišel le vsakih štirinajst dnij jedenkrat in še tedaj samo za jedno uro. Najhuje poleg druzega bo pa to, da mu ne bodo dali nikakega opravila. Šele po preteku šestih mesecev dobi primerno delo. Vendar mu bodo tudi tukaj pogre-nili življenje z raznimi poostrenji.
Kakor poročajo časopisi ga je po obsodbi minil oni zaničevalni cinizem in je jokal. Privolil je tudi, da napravi zagovornik utok proti razsodbi.
aiiiiMiiiiiiimiiiiiimiiiimiiimiiiiiiitiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
Štev. 722	1_3
op.
Razglas.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil III. četrtleta t. j. mesecev
julija, avgusta in septembra 1897
začne v
ponedeljek, dne 12. decembra 1898.
in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavnice in ž njo združene hranilnice.
V Gorici, dne 9. novembra 1898.
Listnica ured. G. dr. O. Oprostite 1 Menimo, da je za zdaj bolje počakati.
Jfaznemile.
Družba vednega češčenja praznuje letos petdesetletnico. Voditeljstvo naznanja, da so sv. Oče podelili popolni odpustek sodružnikom, kateri se udeleže cerkvenih slovesnosti, ki naj se obhajajo po sodružnih duhovnijah. To velja do konca tega leta.
V Gorici se bo obhajala v ta namen tridnevnica v cerkvi sv. Ignacija kjer ima družba sedež. Na praznik brezmadežnega Spočetja Marije Device t. j. v četrtek 8. decembra bo ob 4. uri popolu-dne pripravljaven govor v italijanskem jeziku. V petek, soboto in nedeljo pa bo zjutraj govor v slovenskem jeziku po-poludne pa v italijanskem. V nedeljo zjutraj bo skupno obhajilo, popoludne ob 4. uri pa blagoslov, s katerim je združem popolni odpustek.
Voditeljstvo želi, naj bi tudi po deželi duhovnije, ki so združene z go-riško družbo vednega češčenja slovesno praznovale petdesetletnico, da se ljudstvo udeleži popolnega odpustka in si izprosi obilnega blagoslova Božjega.
VODITELJSTVO družbe vednega češčenja.
srebrar v Gorici, ulica Morelli 12
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje
cerkvene posode in oiodja.
Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni.
Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, katero se izplačuje na obroke Prečast. p. n. naročevalec si obroke sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto.
VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO
ZA RRDA
V
4
prodaja naravne in pristne briške pridelke
po zmernih cenah.
Zaoga pristnih briških vin: burgundeca rizlinga, modre frankinje
in druge.
§mmm4
Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini št. 20.
'V GORICI
v Nunski ulici štev. 14-16.
$elika zaloga šivalnih strojev
in
dvokoles
raznih sistemov kakor tudi iz
BOMBUSA.
Lastna mehanična delalnica za ,	popravljanje
dvokoles in nikliranje.
Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli).
Podpisani uljudno naznanja slavnemu občinstvu da otvori 13. oktobra t. I.
n, si im.
V Gosposki ulici Št. 14 (blizu lekarne Gironcolli).
Dajalo se bode tudi na obroke, bodisi mesečne ali te* denske. Zagotavlja točno postrežbo in ukusne izdelke po naj -novejših zahtevah te stroke. — Nadejajo se obilega obiska iz mesta in dežele, belježi z odličnim spoštovanjem
JLnton Breščak.
Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli).
':Q ■‘SO-SO 'SO ■3Q-'S‘2C\,r3'C\
03
>«
.1-1
p,
<u
h
p,
p
<R
•5“
fl
2
eS
en
>
Gosposka ulica št. 14 (blizu lekarne Gironcoli).
E. S US TER S IC
y Stolni ulici št, 13 nasproti veliki cerkvi.
Usojata si priporočati slavn. občinstvu in rojakom svojo
vsake vrste za možke in ženske obleke, kakor tudi vsake vrste modernega blaga za vsak stan, perilo in cvilil iz prvih tovaren, volno in žimo za blazine itd.
Vse se prodaja po jako znižanih cenah in se ne bojimo nobene konkurence. Postrežba je točna.
c3
>o
»i-4
u
Cm
4)
Fm
P4
4)
m
‘c?
0
2
c3
OB
I
JU. *«i voj i ■■■ S
T
072272222?:
Razpela Iz 377777? kovine in niklja
327E2S2720
Rožnivenci H	MSohice	svet-H
'77777777??.] nikov iz IjSZZSZ? porcelana
7222233222
27727722
Noflovice molke in ženske
JOŽEF CULOT
Gloricaj Raštelj št. 3.
32HZH722722j
j	Torbe
j	in
j kovčeki
zzzzzzzzm Velika zaloga raznovrstnih iger, oprava za božično drevo, in igrače za otroke.
Razna
obuvala
suknene
777777777
077222222272213
Rokovice h	fl	Pipe
T77?g- tt?!^ volnene in ^777777'77?fl ustniki In
pekovski mojster na Komu v Gorici
zvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
i—
Odlikovana tovarna
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan	D
v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč).
sx«!®>va
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali strugarski stroki od priprostega do najličnejšega izdelka.
Izdeluje točno in po najnižjih cenah,
da se ne boji nikake konkurence.
BOGATO
preskrbljena zaloga obladkov (remeša)
v najrazličnejših vrstah.
t
Kulantna postrežba.
ZALOGA
yseh, k mizarski
in
strugarski stroki
spadajočih potrebščin.