------ 108 ------ Natoroznanske stvari. Potovanje po nebu. Po mnogih astronomi enih spisih poslovenil Dragotin S a u peri. Ce se, ljubi bravec, o lepi jasni noči ozreš v nebo, zagledaš neizmerno število svetlih nebnih trupel ali teles, ktere sploh zvezde imenujemo. Tudi zemlja, na kteri mi prebivamo, je takošno nebno truplo, in ako bi ti od zgorej s kake zvezde mogel doli gledati, bi tudi našo zemljo vidil kot lepo blisčečo zvezdo. Vse te zvezde prosto plavajo v neizmernem svetu, in ti glasno pričajo vsegamogočnost in modrost Stvarnikovo. Niso pa vse te zvezde enake, ampak razločujejo se po svojih posebnostih, in take so : 1) Zvezde stalnice (stellae fixae, Fixsterne) ; to so stalne zvezde, ki s svojo lastno trepetajočo lučjo svetijo in sploh svojega stališča ne premikajo. 2) Zvezde premičnice (planetae, Wandelsterne), ktere svojo luč od zvezde stalnice (od solnca) dobivajo in se okoli nje v rednih potih vrtijo. 3) Zvezde spremnice, m es eci (satellites, Tra-banten, Monde), ktere od solnca svetlobo dobivajo in se najpoprej okoli kake premiČnice, in ž njo vred okoli solnca vrtijo. 4) Zvezde repate, lasatnice (cometae, Haar-sterne). One se le včasi prikazujejo; zmeglenim ogrinjalom in s svetlim repom obdane spreminjajo prav hitro svoje stališče do drugih zvezd in se dajo le kratek čas viditi. Najimenitnejša zvezda stalnica za nas zemljane je solnce. Ono se nam proti drugim zvezdam zato tako veliko zdi, ker je nam mnogo bliže kakor druge zvezde, in vendar je zemlja od solnca oddaljena nad 20 milijonov milj! To se da\ lahko izreči, toda težko razumeti. Vedi tedaj, dragi bravec, da to daljino predirja luč v 8l/s minutah, glas pa še le v 141/.! letih; parovoz (hlapon ali lokomotiv) v najhitrejšem teku bi potreboval od zemlje do solnca nad 300 let; topovska krogla, ki bi noč in dan brez nehanja letela, bi potrebovala od solnca 25 let, da bi na zemljo dospela. Ako bi tedaj namerjena bila, ravno tebe, ljubi bravec, pokončati, se še lahko brez skrbi poprej oženiš , delaš in se potiš, in sreberno poroko obhajaš! Iz tega se vidi, kako neskončno veliko mora solnce biti. Učeni možje pravijo, da ima 192.600 milj presredja (Durchmesser), ali da je 1V2 milijonkrat veče kakor zemlja, to je, da se iz solnca d& tisočkrat tisoč in petsto tisoč zemelj narediti! — Solnce obseva in greje našo zemljo; zori poleti naša žita in sadje, da dobe ljudje in živali potrebnega živeža. Že v starih časih so poznali dobrotljivi upljiv mogočnega solnca na našo zemljo, tako, da so ga celo nektera ljudstva (pagani) kakor boga častili in molili in ga še molijo. Mi pa priznavamo tudi v njem vsegamogočnost dobrotljivega Boga, kteri je tudi solnce stvaril nam v prid in veselje. Pa ni namen moj, dalje izpeljevati lastnosti in so-sebnosti velikanskega solnca, ker je o njem že lani — 109 — večkrat v „Novicah" izurjeno pero pisalo; ampak o planetih ali premični ca h hočem nekaj črhniti v poduk prostemu ljudstvu. Narod naš se čedalje bolj povzdiguje do više omike; ni tedaj napačno, ako mu odperamo tudi čuda na nebu, v ktero se ozira oko tudi priprostega človeka. Plane tj e so sami po sebi temna trupla, sferoi-dična (to je, na dveh nasprotnih straneh vtisnjena ali vdrta), ki se vrte okoli svoje osi, v eliptičnih (pokrož-nih) potih pa okoli solnca, od kterega dobivajo luč in toploto. Nektere planete spremljajo meseci. Planeti so sledeči: a) Merkuri (§). On ima jasno belo luč; od solnca je nad 8 milijonov milj oddaljen, skonča svoj tek okoli solnca (ki 50 milijonov milj znese) v 88 dneh. Leto na Merkuriju tedaj le trpi 88 naših dni. Presredje njegovo znaša 671 milj, tedaj okrožje (Umfang) 2108 milj; krožno površje (Kugeloberflache) ima 1 milij. in 414.468 kvadratnih milj, in kubično držanje (Korper- oder Ku-bikinhalt) 158, milijonov in 420.390 kubičnih milj. Iz naše zemlje bi se dalo 17 tako velikih krogel narediti, kakor je Merkuri, kteri sam pa je trikrat veci kakor naš mesec. Med vsemi večimi planeti je Merkuri najmanjši , pa ima med vsemi nam do sedaj znanimi nebnimi trupli najgostejšo snovo ali maso , ktera je še te-žeja kakor svinec. Tedaj svinčnata krogla, ktere presredje bi 671 milj imelo, bi Še ne bila tako težka kakor je planet Merkuri. Suče se v svojem potu tako hitro, da več kakor 6 milj v eni sekundi dovrši, in ima tedaj med vsemi planeti največo hitrost. Zavoljo te svoje lastnosti je menda tudi dobil ime rimskega malika Merkurija, kteri je bil v stari mitologii sel (poslanec) bogov, zavoljo svoje umetnosti sloveč. Od zemlje je oddaljen 10 do 30 milijonov milj. Vidi se zmiraj blizo solnca ali malo pred solnčnim izhodom ali malo po zahodu. Čeravno Merkur od solnca sedemkrat več luči in toplote dobiva kakor zemlja, je vendar njegovo ozračje (atmosfera, parokrog) tako malo gosto, da se ta luč in vročina daje prestati, kar bi drugače nemogoče bilo. Tudi je njegovo površje polno gorovja, v kterem se tu in tam nahajajo bregovi 58.000 čevljev visoki, tedaj še enkrat tako visoki, kakor najviši vrhi Himalajske gore. Opazujejo se na njem svetlobine spremembe (Lichtpha-sen), kakor na luni, in on obrača včasih razsvetljeno, včasih temno stran proti zemlji; v zadnjem primerljeji gre včasih kot črna pika mimo solnca. Zadnji njegov prehod je bil 11. novembra 1861. V tem stoletji bo še ta prehod storil: 4. novembra 1868, 6. maja 1878, 7. novembra 1881, 9. maja 1891 in 10. novembra 1894. Iz teh in drugih tako natančnih poštetev, ktere se tudi vselej tako godijo, kakor so bile napovedane, tudi prosti človek lahko razvidi, da so podlage astronomii ali zvezdoznanstvu resnične, in da je res tako, kakor številke pravijo. Spomnimo se le mrknjenj solnca in lune, ktera vsako leto v pratikah napovedana nahajamo in ktera se prav ob tisti uri in minuti godijo, kakor so bila napovedana: in reči moramo, da je res tako. Kaže nam pa to tudi edinost in lepi red vsega stvarstva in modrost tistega, ki vse to v redu ohranuje. Ne čudimo se tedaj, in ne prašajmo kakor neverjetni Tomaži: „Odkod ti možaki to vejo? Kdo je gori bil, da je to premeril itd.?" Po daljnovidih in drugih znanstvenih pomočkih se vse to pozveduje, in učeni možje iz ene gotovosti na drugo sklepajo. Kdor kaj o geo-metrii in fiziki razume, bo vedel, kako to gre. (Dalje prihodnjič.) ----- 116 ----- Natoroznanske stvari. Potovanje po nebu. v Po mnogih astronomi&rih spisih poslovenil Dragotin Sauperl, (Dalje.) b) Venera (9), najlepša in najsvetlejša zvezda; odtod tudi njeno ime „ Venera", ktera je bila pri starih Rimljanih boginja lepote in ljubezni. Od solnca stoji skoraj da 15 milijonov milj; vrti se pa okoli njega v 225 dneh« Tedaj je tudi njeno leto krajše kakor nase. Zasuče se enkrat okoli svoje osi v 23 urah (tedaj blizo tako kakor naša zemlja). Njeno presredje ima 1694 milj (nekaj manj kot zemljino), tedaj okrožje 5186 milj; površje 8,712.480 kvadratnih, in kubično držanje 2.439,494.000 kub milj. Iz vsega s evidi, da Venera je le malo manjša kakor naša zemlja. Suče se v svojem potu 5 milj v sekundi. Tega planeta vsak dobro pozna: zakaj vidi se na večer v zahodu in se imenuje vecer-nica, ali pa zjutraj pred solnčnim izhodom v izhodu in se imenuje da niča. Prav prijazna in ljubeznjiva zvezda je in naši zemlji najbližja (5—35 milijonov milj). Venera dobiva od solnca še enkrat toliko luči in toplote kakor zemlja; pa vendar so fizične njene kakoš-nosti take, da se solnčna luč in vročina lahko prebije. Nahajajo se na Veneri kakor na Merkuriju veliki bregovi, med kterimi so nekteri vrhi 6 milj visoki, tako, da bi se moralo 7 naših Cimborasov nakupičiti, da bi to visokost dosegli. Snova, iz ktere je, sicer ni tako gosta kakor Merkurijeva, toda vendar nekaj gostejša kakor zemljina (100:91). Ce se Venera po daijnovidu opazuje, kaže pri svojem teku okoli solnca tudi take spremembe ali faze, kakor luna, in kakor tudi Merkuri. — Venera se včasih tudi podnevi vidi. Njeni prehodi memo solnca so osemkrat redkejši kakor pri merkuriju , in se bota v tem stoletji le še dva (8. decembra 1874 in 6. decembra 1882) prikazala. c) Zemlja (5). Od solnca je naša zemlja blizo 21 milijonov milj; vrti se okoli solnca v 365 dneh (in to naredi leto). Zasuče se enkrat okoli svoje osi v 24 urah (in to je dan — noč). Presredje njeno ima 1719 milj; tedaj okrožje 5400 milj; površje 9.260.500 kvadratnih, in kubično držanje 2.651^589.833 kubičnih milj. Suče se v svojem potu poprek 4 milje v sekundi. Njena snova je skoraj 5krat gostejša kakor voda; al, da se ložeje razume, ako bi se moglo 5 krogel (prav za prav 49/10) tako velikih kakor zemljina krogla iz vode narediti, bi te petere skupaj še le tako težke bile, kakor je zemlja. Ako kdo na Veneri prebiva (misli o tem, ali so, kakor na naši zemlji, tudi na drugih planetih umna bitja ali ne, so proste), in na zemljo gleda, vidil jo bo večo 7 in tudi še svetlejšo kakor mi Venero, — Zemlja ima tudi zvezdo spremnico, to ji je mesec ali luna. On je od zemlje 50.000 milj dalječ. Ker tedaj ni tako dalječ od nas, kakor druge zvezde, se nam tudi tako velik zdi kakor solnce, akoravno je še 50krat manjši kakor zemlja, ktera sama je 1% mili-jonkrat manjša kakor solnce. Mesec ima troj no premikanje: 1) on priteče okoli naše zemlje v 29 dneh in 12 urah: kteri čas mi tudi mesec imenujemo; 2) on spremlja zemljo na njenem potu okoli solnca; pride tedaj tudi v enem letu okoli solnca; 3) on se zavrti vsaki mesec enkrat okoli svoje lastne osi, ob enem, ko okoli zemlje teče. — Presredje lunino je 469% milj, okrožje tedaj 1475 milj. Površje obseže 692.512 kvadratnih (toliko, kolikor vse rusovske in kitajske države), in kubčno držanje 54,015.936 kubičnih milj. Snova lunina je samo J/85 tako gosta kakor zemljina. Mesec ima prav lahko opazljive maroge na sebi, in ker so te zmiraj enake, obrača naši zemlji zmiraj enako stran; zatoraj se v 29 dneh in 12 urah le enkrat okoli svoje osi zasuče. In tako trpi dan na luni zmiraj 143/4 dni, in noč 143/4 dni. Pa kakor mesec naše noči razsvetljuje, tako osvetljuje naša zemlja noči lunine: morebiti vidijo prebivavci lunini (če so kteri) našo zemljo 50krat večo svetiti, kakor mi mesec, in ta pogled mora krasen biti! Luna je krogla, in njena luč drugega nič, kakor odsvit (odbita svetloba) ljubega solnca. Ako solnce na luno sije, in ta svojo svetlo stran proti zemlji obrne, ali vso ali le deloma, razsvetljuje luna našo zemljo. Ker je pa luna le krogla, zaraore solnce na enkrat le pol lune obsijati, druga polovica je temna. Ako tedaj mesec med zemljo in solncem stoji, obrača svojo temno stran proti zemlji, in mi ga ne vidimo, dasiravno podnevi s solncem vred na nebu stoji, Ta njegov stan (fazo) imenujemo: mlaj. — Cez 7 dni in nekaj ur se je luna proti izhodu od solnca že precej odmaknila, in vidimo polovico njene svetle strani ob večernih urah pred polnočjo: luna je rogata, in ima svoja roga proti izhodu obrnjena. Ta njen stan imenujemo: prvi krajec, ker v tem mesecu prvikrat lunin krajec razsvetljen vidimo. — Po spet sedmerih dneh stoji luna unstran zemlje; zemlja se znajde med solncem in mesecem, in luna obrača vso svojo razsvetljeno stran zemlji, in sedaj imamo: ščip ali polnež. — In potem zopet 7 dni pozneje stoji mesec na zahodnji strani naše zemlje, še le po polnoči v prvih jutranjih urah sije, in ima spet r^gato podobo; obrača pa zdaj roga proti zahodu, ker mu solnce na izhodu stoji, in ta stan se imenuje: zadnji krajec. — Potem prihaja mesec zopet zmiraj bližeje pred solnce, dokler ni zopet mlaj. — Toda o tem in mnogem drugem so nam ljube ,,Novice" že leta 1863 obširneje govorile. O zemlji pa, če dovolite, bom drugokrat posebej govoril. (Dalje prihodnjič.) ------ 143 ------ Natoroznanske stvari. Potovanje po nebu. Po mnogih astronomiČnih spisih poslovenil Dragotin Sauperl. (Dalje.) d) Mars (^j1) ima krvavo-rdečo luč; zato tudi ime njeno po Mar tu, ki je pri starodavnih Rimljanih bil bog vojske. Od solnca je oddaljen ta planet 311/2 milijonov milj; dokonča pa svoj tek okoli solnca v enem letu in 322 dneh (tedaj skoraj v dveh naših letih). Pre-sredje njegovo ima 892 milj, okrožje 2800 milj; krožno površje 22/2 milijon, kvadratnih, in kubično držanje 371 milijonov kubičnih milj. Zemlja naša je tedaj dobro 7krat veča kakor1 Mars. Mars ima prav gosto In obširno ozračje. Ce se po daljnovidu opazuje, se prikažejo na njem različne maroge, od kterih nektere svojo lego preminjajo kakor naši oblaki, nektere pa nikdar ne, tako, da se sme" misliti, da so to dežele in morja, tem bolj , ko se njih meje včasih prav jasno razločiti dajo. Na tečajih ali polih njegovih se vidijo bele gro-made; verjetno je, da so sneg in led, zlasti ker se, ako ma planet poletje, na severnem, in pozimi na južnem tečaji zmanjšajo. Med vsemi premi čnicami je Mars po unanji podobi svojega površja in tudi po drugih lastnostih najbolj naši zemlji podoben, in je bil tudi v šoli njen nebesni stričnik imenovan. Ob& planeta imata skorej enako dolg dan in noč in enako zaporednih letnih časov, čeravno različne dolgosti. Oba imata ozračje, morja, suho zemljo, in na polih grmade snega in ledu. Le take spremnice (lune) nima Mars, kakor jo ima zemlja. e) Premičničice aliplanetoidi. Da med Martom in Jupitrom še drug planet biti mora, so že v starih časih mislili. Ta planet sicer ni bil iznajden, al namesti njega polagoma v&s skupek ali vsa grupa majhnih planetov, kteri se v astronomii „planetoidi" (premičničice) imenujejo, ker so mnogo manjši od drugih planetov, sicer pa imajo vse druge lastnosti, kakor velike premičnice. Vse te premičničice so še le v sedanjem stoletji iznajdene bile, in se le po velikih daljno-vidih opaziti dajo. Oddaljene so od solnca, kolikor do sedaj vemo, med 41!/2 in 65 milijonov milj, in dokončujejo svoj tek okoli solnca med 25/6 in 53/5 leti. Nek-tere izmed njih imajo prav prav ekscentrična pota. Do, leta 1858 je bilo že 55 takih planetoidov iznajdenih, med kterimi so najimenitniši: Ceres (C1)), od solnca oddaljena 57 milijonov milj, dokonča svoj tek okoli solnca v 4 letih in 221 dneh; — Palas ((2)), od solnca oddaljena 57,370.009 milj; za tek okoli solnca potrebuje 4 leta in 131 dni; — Ju no ((3)) oddaljena 55 milijon, milj; dokonča svoj tek v 4 letih in 131 dneh. — Vesta ((4)), od solnca 49 milijonov milj; se vrti okoli solnca 3 leta in 230 dni. — Vestino presredje je le 66 milj; pa vendar ima prav močno jasno luč, tako, da se včasih tudi z prostim okom vidi. — O drugih nam je še prav malo znano. (Dal. prih.) ------151 ------ Potovanje po nebu. Po mnogih astronomičnih spisih poslovenil Dragotin Šauperl. (Dalje.) f) Jupiter (?|,) ima jasno rumeno luč, in svoje ime od najvišega rimskih bogov, ker je res največi planet, kakor bomo kmaii vidili. Oddaljen je od solnca 107,506.000 milj; dokonča svoj tek okoli solnca skoraj se le v 12 letih (11 let, 314 dni in 20 ur): tako dolgo tedaj trpi na Jupitru eno leto. Zavrti se okoli svoje osi grozno hitro, namreč ne celo v 10 urah. Presredje njegovo ima 19.363 milj (tedaj 17.645 milj več kakor zemlja), tedaj okrožje 60.831 milj ; krožno površje 1177,870.653 kvadratnih milj, in kubično držanje 3 bilijone, 800.988 milijonov in 597.231 kubičnih milj. Jupiter je tedaj 1404krat veči kakor zemlja, to je, iz njega bi se dalo 1404 takih krogel narediti, kakor je zemljina. Neizmerna velikost! Popotnik, kteri bi vsaki dan 10 milj daleč hodil, bi potreboval blizo 17 let, da bi enkrat okoli Jupitra prišel. On je tedaj resnično največa zvezda premičnica. Tudi se d& lahko s prostim oko m viditi po svoji jasno rumeni luči, ktera je skoraj tako močna, kakor Venerina. Ker se tako hitro okoli svoje osi vrti, je tudi na obeh tečajih precej globokojvtisnjen, kar se po dobrih daljnovidih lahko opazuje. Ce je ravno Jupiter tako strašno daleč od solnca, ima vendar za to močno nadomestilo v tem, da je njegova atmosfera mnogo mnogo bolj gosta kakor zemljina, tako, da dosti lože solnčne žarke in toploto v sebi ohranuje. Gostota njegovega ozračja je tako velika, da precej doseže gostoto naših kapljivih tekočin, in da njegovi oblaki že celo trda in gosta trupla biti morajo. V njegovem ozračji so vedne prekucije, mimo kterih so naši najhujši viharji in najmočnejše burje le malenkosti. Po daljnovidih se na Jupitru vidi več pasov ali prog, ki se okoli njega vlečejo enakotečno z njegovim ekvatrom in med seboj. Vidijo se v njih večkrat jasne in temne maroge, ki ž njimi pridejo in odidejo. Najverjetnejše izhajajo iz teh prekucij v ozračji, in so goste trde, oblakom podobne snove, skozi ktere pri jasnih marogah solnčna luč prelesketuje. Kakor našo zemljo pri njenem teku en mesec spremlja, tako spremljajo Jupitra štirje meseci, njegove spremnice ali trabanti imenovane. — Prva, njemu najbližneja spremnica ima v presredji 545 milj ; okrožje znaša 1713 milj; krožno površje 933.385 kvadratnih, in kubično držanje 84,956.235 kubičnih milj. Oddaljena je od Jupitra 56.000 milj. Dovrši svoj tek okoli njega v prekratkem času, namreč potrebuje k temu le 42 ur in 18 minut (ali 1 dan, 18 ur in 18 minut), in Jupiter ga otemnuje 2 uri. — Druga spremnica ima v presredji 44972 milj; okrožje znaša 1413 milj; krožno površje 635.143 ? milj , in kubično držanje 47,635.725 kubičnih milj. Oddaljena je od Jupitra 91.304 milje. Dokončd svoj tek okoli njega v 3 dneh, 13 urah in 14 minutah, in njeno mrk-njenje trpi 3 ure. — Tretja spremnica ima v presredji 734 milj; okrožje ima 2307 milj; krožno površje 1,693.338 ? milj (tedaj bi razun Amerike vsi deli naše zemlje na njej prostor imeli), in kubično držanje 206,587.236 kubičnih milj. Oddaljena je od Jupitra 145.652 milj. Svoj tek okoli njega dovrši v 7 dneh, 3 urah in 43 minutah, in otemnenje njeno trpi 3l/2 ure. — Četrta spremnica ima v presredji 628 milj; v okrožji 1974 milj; krožno površje znaša 1,239.672 ? milj (tedaj bi skorej vsa Amerika in Afrika na njej prostora dovolj imeli), in kubično držanje 128,625.888 kubičnih milj. Doteče okoli Jupitra v 16 dneh, 16 urah in 32 minutah, in mrknjenje njeno trpi 5 ur. Iz tega se vidi, da so Jupitrovi meseci razun drugega veči kakor naš mesec, in da se tudi mnogo hitreje okoli njega vrte, kakor naša luna okoli naše zemlje. Tudi se vidi pri njih teku mnogo druzih prikazen, kakor pri teku naše lune okoli našega planeta, in tako se godi mrknjenje ali otemnenje solnca in mesecev mnogo-mnogokrat, ker so Jupitrovi trabanti prav malo nagnjeni proti ekliptiki (to je proti dozdevnemu solnčnemu potu). Kadar tedaj pridejo v snitje (v shod, konjunkcijon) s solncem, napravijo vsakokrat na tistem delu Jupitrovega površja, kamor njih senca pada, mrknjenje ali otemnenje solnca, ktero pa dolgo ne trpi, ker se meseci prehitro vrtijo, in ker je dozdevno presredje solnca na Jupitru le majhno (ko je tako daleč od solnca oddaljen). Ako pa spremnice s solncem v protistanje (Opposition) pridejo, pridejo tako tudi v senco Jupitrovo, in tako se godijo mrknjenja spremnic ali mesecev, ktere pa veliko dalje trpe kakor mrknjenja solnca, ker je planet tako neskončno velik. Le četrti trabant včasih odide temu otemnenju, ker je njegova pot bolj nagnjena. (Konec prihodnjič.) ----- 160----- Natoroznanske stvari. Potovanje po nebu. Po mnogih aatronomičnih spisih poslovenil Dragotin Šauperl. (Konec.) g) Saturn (tp) iina medlo belo luč, in je tako imenovan od Jupitrovega očeta, rimskega boga časa. Oddaljen od solnca je 197,286.000 milj; dokonča svoj tek okoli njega v 29 letih, 166 dneh, 23 urah in 16 minutah. Okoli svoje osi se zavrti v 10 urah in 30 minutah. Njegovo presredje ima 16.536 milj (tedaj le nekaj manj kakor Jupiter), tedaj okrožje 51.970 milj ; krožno površje 859,375.920 ? milj, in kubično držanje 2 bilijona, 368.440 milijonov in 35.520 kub. milj. Tedaj je Saturn 873krat veči od zemlje, to je, iz njega bi se dalo 873 tako velikih krogel narediti, kakor je naša Zemljina krogla. Tudi njegova tečaja ali pola sta ze!6 vtisnjena, še bolj kakor Jupitrova, akoravno se Jupiter hitreje vrti. To pa izvira od maiogoste snove Saturnove, ktera ni veliko gosteja kakor naša probka (Korkholz). Ker je Saturnova pot bolj nagnjena, se tudi letni časi dosti ostrejše spreminjajo, kakor na zemlji; tako je vsak Saturnov tečaj (pol) ob svojem času delj kot 7 let v vedno noč zakrit, in tačas ne pride noben solnčni žarek naravnost do njega. Podoba je, da sta tečaja Saturnova z vednim ledom pokrita. Na njegovem površji se vidijo kakor na Jupitrovem proge, ki so z ekvatrom enako-tečne; tudi ima menda ozračje, velikim prekucijam podvrženo. Ima tudi na svojem potu okoli solnca mesecev, ki ga spremljajo kakor več planetov. Pa še neko posebnost ima, ktero le še pri zadnjem planetu (Neptunu) nahajamo: okoli njega se namreč razun mesecev vrti pravi prstan, ali prav za prav dvojni kolobar (obroč). Debel ni celo 22 milj; pa zunanji obroč je širok 2298, in znotranji 3735 milj. Ta iz ravno taiste snove, kakor Saturn sam, stvarjena in z visokimi bregovi obsuta obroča se vrtita okoli njega skorej ravno tako hitro, kakor on sam okoli svoje osi. Prostor med obema obročema znaša 390 milj , in znotranji je od Saturna oddaljen 4237 milj. Senco delata na površji planetovem, kakor tudi ona sama od solnca odvrnjene strani njegove senco dobivata. Skoraj 15 let dolgo obsija solnce južno stran, in zopet 15 let severno stran teh obročev. Kar mesece, spremnice (Satelliten) Saturnove zadeva, jih do sedaj gotovo 7 poznamo; pa zelo zelo verjetno je, da jih je 8. Prvi njegovi mesec, ki mu je najbližji, ima najjasnejšo luč; sedmi pa je največi, ker je njegovo okrožje malo manjše kakor okrožje celega planeta Marta. Drugače pa so spremnice Saturnove mnogo manjše od Jupitrovih. Prva spremnica Saturnova je od njega oddaljena 26.087 milj, in dokončA svoj tek okoli njega v 22 urah in 38 minutah; druga: oddaljena 32.609 milj; tek: 1 dan, 8 ur in 35 minut, tretja: „ 41.304 „ „ 1 „ 21 ur 18 „ četrta: „ 52.826 „ „ 2 dneva, 17 ur 45 „ peta: „ 73.913 „ „ 4 dni, 12 ur 25 Jr šesta: „ 171.304 „ „ 15 „ 22 ur 41 n sedma: „ 499.348 „ „ 79 „ 7 ur 55 „ Solnce se na Saturnu celo majhno vidi; tako, da bi temu planetu dati moglo le 90. del te luči in toplote, ktero zemlja prejema, ako bi Saturn ne imel veliko bolj gostega ozračja kakor zemlja. Tudi spremnice in obroča na Saturnu tako močno svetlobo odbijajo, da je enaka svetlobi tisoč naših šipov ali polnomesecev. Najbližja spremnica se na Saturnu vidi z dozdevnim presredjem, ktero je desetkrat veče, kakor dozdevno presredje naše lune, in že v 22 urah dokonča vse lučne spremembe, za ktere naša luna en mesec potrebuje. Oh, kako krasen mora tak pogled biti! Res nerazumljiva so čuda Božja! h) Uran (<§) ima svoje ime od očeta Saturnovega, ki je pri starin Rimljanih bog nebes bil. Do najnovejšega časa se je mislilo, da je ta zadnji in najbolj od solnca oddaljeni planet, dokler ni bil leta 1846 še eden iznajden. Uran je od solnca oddaljen blizo 400 milijonov milj, kar se sicer lahko izreče, pa težko razume. Svojo pot okoli solnca dokonča v 84 letih, 5 dneh, 19 urah in 42 minutah. Eno leto na Uranu tedaj trpi 84 naših let. Jidor tedaj tamkaj 60 let doseže, ima lepo starost! Cas vrtenja njegovega okoli osi se še ni dal določiti, ker je tako strašno dalječ od nas. Presredje njegovo ima 7609 milj; tedaj njegovo okrožje 23.914 milj; krožno površje blizo 182 milijonov kvadratnih milj in kubično držanje 230.727 milijonov, 341.768 kubičnih milj. Uran je tedaj 88krat veči kakor naša zemlja, to je, iz njega bi se dalo 88 takih krogel narediti, kakor je zemljina. — Kako majhna se nam zdi pri takih številih naša zemlja; koliko neizmernega -----161 ----- sveta je še razun nje! — Gostota te premičnice pa doseže le peti del gostote zemljine snove, to je toliko kakor da je ta planet tako gost kakor naša voda. Uran se zavrti v svoji poti 1 miljo v 1 sekundi. Kakor majhno se tudi solnce na Uranu vidi, je vendar njegova luč že tako močna, da doseže močnost 300 naših šipov ali polnomesecev; in tudi toplota se množi po gostem ozračji te premičnice. Do sedaj je za gotovo 6 sprem-nic ali mesecev Uranovih znanih; al prav verjetno je, da so še 4 ali saj 2 več. Uni šesteri imajo dve čudni posebnosti. Vrte se namreč okoli planeta od izhoda do zahoda, tedaj celo narobe kakor naš mesec in meseci Jupitrovi in Saturnovi; in potem so njeni poti v pravem ali strmem okljaku (kotu) s potom Uranovim, med tem ko je pot naše lune precej taista, kakor pot Zemljina. Uranu najbližneja spremnica se zavrti okoli njega v 5 dneh, 21 urah in 25 minutah; in najdaljša pa v 107 dneh, 16 urah in 14 minutah. — Stareji Herschel je 13. sušca 1781 Urana najdel. i) Neptun. Astronom Le Verrier v Parizu je na potu Uranovem večkratna motenja opazoval, in je zatega voljo mislil, da mora za Uranom še drug planet biti, in je kraj, kjer se ta najti mora, tako na tanko popisal, da ga je dr. Galle na zvezdarnici berolinski 23. septembra 1846 resnično najdel. Ta planet ima ime Neptuna, rimskega boga morja, in je nad 621 milijonov milj od solnca oddaljen. Svojo pot okoli solnca dokončd v 164 letih, 225 dneh in 17 urah. Tedaj tako dolgo je na Neptunu eno leto! Koliko časa za vrtenje okoli svoje osi potrebuje, se še, kakor pri Uranu ne, ni dalo določiti zavoljo neizmerne njegove dalj-nosti. Verjetno je, da je njegovo presredje nad 8000 milj; njegovo okrožje 25.000 milj, okrožno površje 206 milijonov kvadratnih, in kubično držanje blizo 280.000 milijonov kubičnih milj. Neptun je tedaj 102-krat veči kakor zemlja. On ima tudi kakor Saturn okoli sebe obroč ali prstan, in tudi 2 meseca, kterih pa se gotovo bode še več najdlo. Toliko tedaj o do sedaj najdenih planetih. Le majhno trohico celega stvarstva smo premišljevali, in z občudenjem smo napolnjeni. Kolikor bolj nas mora vse stvarstvo, vse milijone prijazno jasnih zvezdic na nebu spodbadati in opominjati, občudovati in moliti v prahu Taistega, ki je vse to stvaril, ki pa tudi vse to t tako lepem redu ohranuje!