Ameriška Domovina
^il/UEjm C/% Sli—HO iWl E
AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 106
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 14, 1975
LETO LXXVII.—VOL. LXXVH
Zakladni tajnik upa na zmeren primanjkljaj
Novi grobovi
Mary Kirchner
V 91. letu starosti je po dolgi
_____	! bolezni pretekli petek umrla v
Zakladni laji’.ik William E.1"65'6™ Reserve okrevališču v Simon je pretekli teden iz-Klrtl™d„u„’0hio' M,ary Kirch-razil upanje, da bo mogo- 186,09 Paw.nele ^ roie"a če primanjkljaj v zveznem^ Samob»™. »R k»daa proračunu omejiti na 60
bilijonov.
WASHINGTON, D.C. — Tekom razpravljanja o novem zveznem proračunu letošnjo pomlad je zakladni tajnik ponovno svaril pred povečavanjem zveznih izdatkov, ker da bi to sprožilo nov, nevaren val inflacije. Sam predsednik G. R. Ford je izjavil, da je treba primanjkljaj omejiti na največ 60 bilijonov. Prenekateri so napovedovali, da utegne ta doseči 80 ali celo 100 bilijonov.
Glavni predsednik AFL-CIO George Meany je ponovno prijemal vlado, ki da je v svojih predlogih, ko gre za ustvarjanje novih delovnih mest in boj proti brezposelnosti, ne le veliko prevar čna, ampak naravnost skopa, da ne kaže nobenega ra-
Ameriko nekako leta 1922. Bila je vdova po leta 1955 umrlemu možu Theodoru, mati Theodora, Paula (Fresno, Calif.), Mariona ter pokojnega Nicka, stara in prastara mati. Do svoje upokojitve je bila 30 let zaposlena kot šivilja pri Sterling Linder Davis Co. Bila je članica Podružnice št. 14 SŽZ. Pogreb bo danes ob 10. dopoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St.
Victor Muth
V 78. letu starosti je umrl v Women’s bolnišnici Victor Muth, 1198 E. 80 St., brat Ethel Banner, stric Jean Halbreda, pok. Arlene Beverlin, Donne Yono-sick, Melvina Sanner, 8-krat stari stric, rojen v Pittsburghu, Pensilvanija. Do svoje upokojitve leta 1962 je lastoval gaso-linsko postajo. Pogreb je danes ob 10. uri iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. na
zumevanja za ljudske stiske. Iz- ,	_____
javljal je, da naše gospodarstvo Knollwood pokopališče, prenese tudi 100 bilijonov pri-	Mike Barilatz
manjkljaja, če je ta potreben v boju proti brezposelnosti. V,svojem domu Kongresu je dosti zagovornikov tega gledanja.
Ko je začelo prevladovati mnenje, da je gospodarstvo prešlo iz zastoja v oživljanje in je mogoče upati na postopno zmanjšanje brezposelnosti, pa
V soboto zjutraj je umrl na na Lake Shore Blvd. 80 let stari Mike Barilatz, ki je preje živel na E. 172 St., mož Anne, roj. Mijacek in nekdanje Mary, roj. Zigler, umrle 1. 1966, oče Beatrice L. Barilatz in Michaela. Pokojnik je bil ro-
-----j—j-	FJ.)en na Hrvaškeip, od koder je
tudi na povečanje zveznih do- Prišel v ZDA 1. 1912 in kjer je hodkov, je pretekli teden za-|zaPustil svoje brate in sestre, ki kladni tajnik William E. Simon Pf 50 sedai že vsi mrtvi. Bil je izjavil, da se ne boji več, da bi|^an št. 99, Goranin kluba
•	.1-,..	( 1 Tc lil Vn r» L*	Xl —JI-  —1 - - 
primanjkljaj v zveznem prora-J
GIA zanika trditev, da je Butterfield v Beti hiši delal za njo
WASHINGTON, D.C. — Upokojeni letalski polkovnik L. F. Prouty je dejal, da je bil A. Butterfield v Nixonovi Beli hiši zveza s CIA. CIA je to odločno zanikala, žena A. Butterfiel-da je označila trditev za “popolnoma napačno”.
Kong. L. N. Nedzi, načelnik posebnega Domovega odbora za raziskava nje obveščevalnih služb, je dejal pretekli petek, da je imela CIA svoje ljudi dodeljene Beli hiši in zveznim tajništvom, pa poudaril, da njihova naloga ni bila vohunjenje, ampak “sodelovanje”.
Kong. R. W. Kasten, republikanec iz Wisconsina, in R. Y. Delluma, demokrat iz Kalifornije, sta preje obdolžila CIA, da je “vtihotapila” svoje ljudi v Belo hišo in v zvezno vlado. Načelnik senatnega raziskovalnega odbora sen. Church je izjavil nato, da za to trditev ni nobenih dokazov.
Razprava o delovanju CIA, zakonitem in nezakonitem, se nadaljuje, ko nekaj članov Kongresa išče možnosti za svoje u-veljavljanje pred svojimi voliv
Dow, odbor glasoval IZRAELSKA LETALA SPET
&S NAD BEGUNSKIM TABOROM'
Zunanjepolitični odbor Pred-
stavniškega doma j'e izglasoval s 16:11 predlog za končanje prepovedi dobav c rož ja Turčiji.
WASHINGTON, D.C. — Kljub odporu zagovornikov Grčije je z u n a n jepolitični odbor Predstavniškega doma po daljši razpravi pretekli petek odobril predlog za obnovo dobav orožja Turčiji. Ta je bila ustavljena v preteklem februarju na zahtevo Kongresa, ker je Turčija rabila ameriško orožje pri zasedbi dela Cipra lansko poletje, pa je odlagala nato pomiritev z Grčijo.
Načelnik odbora kong. Thomas E. Morgan, demokrat iz Pennsvlvanie, je dejal, da bo predlog verjetno odobren tudi v zbornici, da pa bo moral predsednik Ford “nekaj več storiti tam v ta namen”.
Odobreni zakon ski predlog predvideva dobavo orožja Turčiji za 185 milijonov dolarjev, ki je bilo že kupljeno in delno tudi plačano. Nad polovico tega je
Iz Clevelanda in okolice
Skupim, todsMh vojMih ^al 8» vferai.natadl« največje j	Golob, preje živeča
tekom'enega tedna drugi tak napad štiri osebe so bile |p“et“f ^vindTrbolnice! mrivc22 pa ramenih. Izrael odlozd odločitev v po- k svoji nečakinji Mrs Marie im mn ni. n um.l,,, no S,non,	Hosta, 19601 Cherokee AvCnUC.
Je še vedno pod zdravniško os-
ci in pred splošno ameriško jav- ^4 letal F4E in rezervni deli za
nostjo. To je del ameriške “politike”, ki ga svet z neverjetnostjo opazuje in se čudi njegovi neodgovornosti.
Obresti spet rastejo
čunu dosegel 80 ali celo 100 bi-iza St' Clair Avenue okrožje.
Pogreb bo jutri, v torek, iz Gr-
NEW YORK, N.Y. - First National City Bank je pretekli petek povišala obresti za posojila svojim najboljšim strankam in Kluba hrvaških upokojencev t od 7% na 7.25%, ko je Federal
Hjonov, kot je to “izgledalo
skoraj gotovo pred 6 meseci”.
Izrazil je upanje, da bo mogoče Aa]k^Sh°re BJvd- oj primanjkljaj omejiti na okoli Pallste Vernih dus
dinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 10. na poko-
60 bilijonov.
Pri sedanjem položaju narodnega gospodarstva W. E. Simon
Louis I. Supan
Reserve Board omejil rast denarnega obtoka, da ne bi sprožil novega vala inflacije.
ford, Annette Zucca, Charlotte, pok. Rosemarie in pok. Therese,
Po kratki bolezni je v soboto [ 19-krat stari oče, brat Augusta! zvečer v Cleveland Glinici umrl' s. M. Mercedes, Elsie Radina,' ne smatra za potrebno podalj-'"^ ^ s^a^ Louis I. Supan s'pok. Franka, pok. Victorja in šati znižanje zveznega dohod-1 farma	skozi 25 let do pok. Justine. Pogreb bo v sredo
ninskega davka preko leta 1975	954 ?jnik Slovenskega na* ob 10.15 iz Zabor pogrebnega
ki ga je Kongres odobril v pre- r°dnega doma v Newburgu in zavoda na 5680 Pearl Rd„ ob 11. teklem marcu. Odločitev o tem ^ uPokoIeneo	kier v cerkev Sv. Družine na York
bo prišla v 3 do 4 mesecih ko a zaPoslen kot nadz°i'nik, moz Rd. v Parmi in nato na pokopa-
Anne, roj. Yanchar, s katero sta lišče Sv. Križa pod vodstvom letos 3. februarja obhajala 50- Fortunovega .pogrebnega zavo-letnico poroke, oče Louisa V., da. Na mrtvaškem odru bo da-Paula, Augustina, Bernadette nes popoldne od 2. do 4. in zve-
nje, ostalo pa so rakete, tovor-njaki, strelivo in druga oprema. Turčija bo dobila tudi pravico do bodočih nakupov za gotovino in na kredit, v kolikor bo predsednik ZDA odločil, da so ti potrebni za vršenje obveznosti, ki jih ima Turčija v okviru NATO. Ti nakupi bodo dovoljeni le, če se bo Turčija držala premirja na Cipru in ne bo poslala tja iz ZDA dobavljenega orožja. Predsednik ZDA bo v o-kviru predloženega zakona obvezan poročati Kongresu vsakih 60 dni o napredku pogajanj za rešitev ciprskega spora.
gajanjih o umiku na Sinaju.
SIDON, Lib. — Včeraj so skupine izraelskih vojnih letal napadle z raketami in obstreljevale naj večje begunsko taborišče v ‘ Libanonu, ki je nedaleč od tod. V njem živi okoli 20,000 palestinskih beguncev. Pri napadu so bili štirje mrtvi, 22 pa ranjenih. Poročevalska služba Palestinske osvobodilne organizacije Wafa trdi, da je ta na izraelski napad odgovorila z napadom na izraelska naselja Naha-riya, Ras Nakoura in Malikya, ki vse leže blizu libanonske meje. Napad naj bi izvedli komandosi “znotraj Izraela”.
Levičarska Ljudska demokratična fronta za osvoboditev Palestine je objavila, da sta bili zadeti dve od napadajočih izraelskih letal in da je eno padlo v morje. Ujeli naj bi enega izraelskega letalca. Izraelsko u-radno poročilo pravi, da so se vsa letala vrnila na svoja oporišča.
pregledu v bolnišnici Ameriške univerze v Beirutu je Morgan odletel v Ankaro v Turčiji k svoji družini. E. R. Morgan je 43 let star črnec, dodeljen kot armadni polkovnik ZDA ameriški vojaški misiji v Turčiji. Ugrabitelji so ga dolžili, da je ameriški “vohun”, kar pa je ta odločno zanikal.
Izrael odložil odločitev
Včeraj je izraelska vlada štiri ure razpravljala o poteku pogajanj o umiku izraelskih čet z zahodnega dela Sinaja. O tem se je v soboto razgovarjal predsednik vlade Rabin z ameriškim državnim tajnikom Kissinger-jem pri Bonnu v Zahodni Nemčiji, kjer je bil tri dni na uradnem obisku. Kissinger je imel najprej v četrtek in petek razgovore s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom v Ženevi, nato pa po prihodu v Bonn z vodniki Nemške zvezne repub-
krbo, toda obiski so dovoljeni. Zahvaljuje se vsem za bodrilne kartice, obiske in pozdrave, Želimo ji hitrega okrevanja! Prijeten obisk—
Mrs. Tončka Krek s hčerko in Mrs. Mary Lausin, vse tri iz New Yorka, so se mudile na obisku v Clevelandu. Obiskale so tudi urad Ameriške Domovine in malo pokramljale. Hvala za obisk!
Pol stoletja letališča Hopkins—
Clevelandsko mednarodno letališče Hopkins je včeraj obhajalo 50-letnico svojega obstoja. V zadnjih letih so ga ponovno modernizirali in razširili.
ko položaj jasnejši.
JUTRI BODO ASTRONAVTI IN KOZMONAVTI POLETELI NA SREČANJE V VESOLJU
Izdela Peron pustila --------------,	nes pupoiane oa z. ao 4. in zve-
J-Opeza Kega izven vlade Lekan, Marianne Teorsky, Mer- čer od 7. do 9. v Zabor pogreb-BUENOS AIRES, Arg. — cedes Gribschaw, Barbare Craw- nem zavodu.
Predsednica republike Izabela Peron je imenovala pretekli petek 8-člansko vlado, v kateri pa te več Joseja Lopeza Rega, desničarskega politika, ki velja za biočnega moža režima, pa ga del peronističnih politikov in Predvsem delavske unije ne ma-tejo in zahtevajo njegovo izločitev iz vlade.
V novi vladi Rege sicer res te, toda skoraj vsi njeni člani so egovi prijatelji in sorrjišljeni-i- Zato sodijo, da bo nova vla-da naletela na odpor in poveča-110 nasprotovanje.
McNamara in Bundy zanikata povezavo Kennedyjev z umori
WASHINGTON, D.C. — Robert McNamara, obrambni tajnik v času predsednika J. F. Kennedyja in nato L. B. Johnsona, ter George Bundy, pomočnik predsednika Kennedyja za narodno varnost, sta pred Senatnim odborom odklonila vse odgovore na vprašanja novinarjev v tej zvezi.
like. Po daljšem razgovoru s Izraelsko poročilo pravi tudi, predsednikom izraelske vlade da so gverilci streljali z ruskimi Rabinom je odletel preko Lon-katjuša raketami iz Libanona dona, kjer je imel kratek sestra-na izraelsko naselje Nahariya ob nek z britanskimi voditelji, od-Sredozemskem morju, pri čemer ]etel domov, sta bili dve ženski lažje ranjeni | Rabin in Kissinger sta govo-in^ je bila poškodovana neka rija 0 verjetnosti sporazuma med k^a-	| Izraelom in Egiptom o novem
Gverilski viri govorijo o “tr- delnem umiku Izraela z zahod-dem odporu” protiletalske o- nega Sinaja. Rabin je včeraj na hrambe proti izraelskim letalom, 'seji vlade dejal, da je treba še pri čemer naj bi uporabljali tudi razčistiti več zadev predno bo SAM 6 in SAM 7 rakete.	J sporazum mogoč. Izgovarjal se
Ameriški polkovnik izpuščen ’ie> da Počasnega P°teka po-V Beirutu je ameriški polkov-'gaJanJ kriv E§1Pt’ ki se ne mora nik Ernest R. Morgan nakazal razgovarjati neppsredno z Iz-v svoji izjavi, da so k njegovi raeI°in, ampak le preko ZDA. izpustitvi pomagale prošnje črn-! E-er P°teče 24. julija sedanja skih skupin. Morgan je bil doba čet EN ,kot čuvarja pre-ugrabljen pretekli mesec od mirja na Sinaju med Izraelci in levičarske skupine gverilcev, ki Egipčani, obstoja nevarnost, da je zahtevala od ZDA razdelitev	odkloni podaljšanje dovo-
velike količine hrane in grad-	tem četam za opravljanje
benega materiala v delu Bei- njibave sedanje naloge. To bi ruta.
Prodaja na drobno v juniju le nekaj večja
WASHINGTON, D.C. — Prodaja na drobno je v juniju dosegla 48.29 bilijonov in je bila le 0.7% večja od one v maju. To je delno razočaralo vladne gospodarske strokovnjake, ki so pričakovali hitrejšo porast v skladu z napovedmi o oživljanju gospodarstva.
Bolj zadovoljni so bili s porastom v prvem tednu julija, ki je dosegel kar 2.2%.
moglo odpreti vrata novemu ZDA so to odklonile, ustregla ''°jnemu spopadu. Predsednik pa naj bi vsaj delno teh zahtevi vIade Izraela Rabin je dejal vče-
libanonska vlada, ki se je poga- rai’ da se Izrael zaradi teSa da’ ■	-	turna ne čuti obvezanega hiteti
s pogajanji.
jala z ugrabitelji. Ti so ugrabljenega ameriškega polkovnika v soboto izpustili. Po kratkem
Jumbo letala morajo
• v* . •
ojačiti
WASHINGTON, D.C. — Zvezna letalska administracija — FAA je odredila, da morajo jumbo potniška letala okrepiti, da bodo sposobna vzdržati nenadno zrna njšanje notranjega zračnega pritiska tekom poleta.
Sodijo, da je nenadno zmanjšanje pritiska v letalu Turkish Airlines DC 10 lani pri Parizu povziočilo nesrečo, pri kateri je bilo mrtvih 346 ljudi.
P temenski prerok
Jasno, proti večeru pooblači-ev in možnost dežja. Povprečna temperatura okoli 76 F (25 C). Verjetnost dežja 30% čez dan, ponoči, jutri 10%. — Neu-•te včeraj popoldne in zvečer je jteekinilo električno napeljavo v Jtenih delih mesta, predvsem na vhodni strani, kjer je bilo ne-a.i časa okoli 2000 domov brez jektričnega toka. V okraju Me-tea je uničil tornado neko hišo d senik, ni pa zahteval nobene cteveške žrtve.
CAPE CANAVERAL, Fla. — Danes vrše preglede in zadnje priprave za jutrajšnji polet Apclla vesoljske ladje z astronavti Thomasom Staf-fordom, Vancem Brandom in Donaldom K. Slaytonom v vesolje, kjer se bodo srečali, povezali in sodelovali s kozmonavtoma Aleksejem Leonovim in Valerijem Kubaso-vom, ki bosta prav tako jutri poletela v vesolje v sovjetski vesoljski ladji vrste Sojuz z otporišča Bajkanor v Srednji Aziji.
Astronavti in kozmonavta so se od lani pripravljali na ta skupni program v vesolju, ki ga je omogočilo izboljšanje odnosov med ZDA in ZSSR. Obe glavni sili sveta sta bili do pred par leti ostri tekmovalki tudi v vesolju. V času Hruščeva, ko so Rusi poslali svoj prvi Sputnik v vesolje, so se ZDA, ki so bile v zaostanku £>ri delu za raziskavo vesolja in v naporu za pro-
diranje vanj na predlog predsednika Johna F. Kennedyja odločile, da tekmo sprejmejo in jo dobijo.
V nekaj letih je bil izveden program Mercury, ki mu je sledil Gemini, ko se je enemu vodniku vesoljske ladje pridružil drugi (zato ime nove vesoljske ladje Gemini — Dvojčka). Z drugim programom so se ZDA približale u-spehom Sovjetske zveze in jo začele prehitevati, s programom Apollo pa so jo prehitele in poslale na Luno vrsto astronavtov. Sovjetska zveza je preje napovedovala, da bodo ameriške astronavte, ko bodo prvič dosegli Luno, tam že pričakali in pozdravili ruski kozmonavti.
Napoved je ostala napoved, sovjetski program za polet na Luno je obtičal in bil po a-meriški zmagi nekako potisnjen v stran, da bi svet dobil
monavte na Luno. Zahodni strokovnjaki trdijo, da bodo Rusi to le še poskusili, toda ne pred koncem tega desetletja. ZDA med tem mislijo na potovanje na Mars, če bo za tak program dovolj javne podpore.
ZDA so poslale v vesolje vesoljski laboratorij in končale lani v njem obsežne preskuse in študije. Sovjetska zveza ima sličen vesoljski la
žali 140 milj nad Zemljo in se povezali med seboj. Astronavt Stafford in kozmonavt Leonov si bosta segla v roke ob vhodu v Apollo, kar bo lahko opazoval ves svet na televizorjih.
Astronavti in kozmonavta bodo skupaj v vesolju dva dni in od tam bodo oddajali poročila na Zemljo, kjer jih bo prenašala televizija. Nato se bodo ločili in se vsak
boratorij v vesolju in v njem se ,D0d0 i0CUl m. se vsak kozmonavta, ki vršita podob- Sv°-’i lad-'i vrnili na Zemljo, ne poskuse, ki so jih pred nji-
ma izvedli astronavti.
Jutri ob 8.20 zjutraj bo poletel v vesolje Sojuz v Baj-kanoru, 7 ur in pol kasneje pa Apollo s Cape Canavera-la. Vzletu Sojuza bo prisostvoval poslanik ZDA v Moskvi W. Stoessel, vzletu Apol-la pa poslanik ZSSR v Wa-shingtonu A. Dobrinin.
Ameriško-rusko srečanje vesolju naj bi govorilo vsemu svetu o izboljšanju ame-riško-sovjetskih odnosov in o sodelovanju obeh glavnih sil sveta ne le na Zemlji, ampak tudi nad njo!
Obe strani sta se za skupni nastop in program dobro pripravili, astronavti so se naučili celo najpotrebnejšo ruščino, kozmonavta pa angle-
Samo pogumne besede?
WASHINGTON, D.C. — Poznavalci rjazmer trdijo, da kljub trdim besedam zakladnega tajnika W. Simona in samega predsednika ZDA G. R. Forda proti povišanju cen olja ZDA nimajo nobenega jasnega načrta kot odgovor na tako povišanje.
Ustavitev dobav orožja, hrane in industrijskega blaga bi bila učinkovita le, če bi bil ves svobodni svet med seboj trdno povezan in pripravljen skupno nastopati v obrambo skupnih koristi. Za enkrat na tak skupni nastop ni mogoče niti misliti!
v četrtek, 17. julija, okoli --------, _____________ ^ ailSiC-
vtis da ZSSR dejansko sploh	poldne se bosta obe vesoljski	ščino, da bi sodelovanje pote-
ni imela namere poslati koz-	ladji, Apollo in Sojuz, pribli-	kalo gladko in. brez motenj
ZDA bodo prodale Jordaniji za $350 milijonov orožja
WASHINGTON, D.C. — Vlada je obvestila Kongres, da bo prodala Jordaniji za 350 milijonov dolarjev modernega orožja, predvsem protiletalske rakete in topove. Prvotno je bilo govora le o prodaji tega orožja za skupno okoli 100 milijonov dolarjev. Povečanje količine je naletelo na odpor v Kongresu, kjer so nekateri zaskrbljeni zaradi vpliva te prodaje na Izrael,
Zadnje vesti
LONDON, Vel. Brit. — Ker se nekatere delavske unije upirajo vladni omejitvi poviškov plač na največ 10%, se bojijo, da utegne to privesti do odprtega boja med vlado predsednika Wilsona in unijami, kar bi moglo privesti do padca Wilsonove vlade, kot je lani do padca Heathove. Omejitev plač in cen je nujna, če naj se Velika Britanija izvleče iz sedanje inflacije, ki je dosegla povprečno letno raven 25%.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je napovedal postopno sprostitev cen olja v ZDA in bo imel danes v Beli hiši zadevne razgovore z vodniki Kongresa. Ta temu načrtu ni naklonjen, ker virji v njem občutno povečanje cen gasolina.
LIZBONA, Port. — Napovedujejo, da bo predsednik vlade Goncalves v kratem imenoval nove ministre in ministrske tajnike namesto odstopivših članov socialistične stranke. Levičarski vojaški vodniki Portugalske so napovedali konec večstrankarski demokraciji zahodne vrste v korist “ljudske demokracije” komunističnega sveta. Socialistična stranka je to napoved obsodila in odločno odklonila.	.
MzmšVA Dokioviiva
==fe
niiS la LCfA3h~S£3r'i'8 i irra i
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
;• Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 sa pol leta; $7.00 ra 3 mesec? * Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 8 months; $7.00 for S months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for S months Friday Edition $7.00 for one year.
Ob zlaii maši Rev, Jožeta Godina
SECOND CLASS POSTAGE PAD) AT CLEVELAND, OHIO
No. 106 Monday, July 14, 1975
Kristjani za marksizem
Pretekli mesec se je tisoče sfanataziranih manifestan-tov zbralo pred nadškofijsko palačo v Lizboni ter s transparenti in popevkami napadalo portugalsko Cerkev ter jo označevalo za “reakcionarno”. Povod za to je bilo vztrajno zahtevanje portugalske cerkvene hiearhije, da ji levičarska vojaška vlada vrne radijsko oddajno postajo Renan-cenda, katero so nasilno zasedli levičarski marksistični elementi. Manifestacija pred škofijo bi bila ena tolikih, ki danes pretresajo Portugalsko, če ne bi dobila posebnega žiga, in ta je bil, da je zborovanje podprla, se ga udeležila in mu dala vso zaslombo skupina takoimenovahih “kristjanov za socializem”.
slovenski župniji sv. Vida. Leta Lizbonski dogodek je ponovno pritegnil pozornost 1952 je bil nastavljen za kaplana javnosti na to svojevrstno skupino, katere dejavnost z vso ,v madžarski župniji sv. Marjete; skrbjo zasleduje Cerkev. “Kristjani za socializem” namreč leta 1960 pa je postal kaplan v nenehno zatrjujejo, da delujejo v cerkvenem okviru
Št. Jakob v Rožu, Avstr. — V nedeljo, 29. junija 1975 je v kapeli šolskih sester v Pliberku na Koroškem v vsej tišini obhajal zlato mašo g. Jože Godina. Zla-tomašnik je Slovencem v Združenih državah, v Kanadi in v Argentini znan po svojem delu kot duhovnik. Njegovi naj bližji prijatelji pa ga poznajo tudi po njegovem delovanju na drugih področjih.
Ko se je leta 1948 naselil v Clevelandu, Ohio, je najprej pomagal pri dušnem pastirstvu v
Gibanje je uradno nastalo v aprilu leta 1971 v čilski prestolnici Santiago, ko se je sestalo 80 čilskih duhovnikov raznih levosocialnih gibanj. Bila je doba, ko so bila v modi gibanja “za tretji svet”; in ko je v Čilu vladal levičarski režim predsednika Allendeja. Zborovanje so ponovili, prav tako v Santiagu, aprila 1972. To pot je prisostvovalo 400 duhovnikov iz vse Latinske Amerike, med njimi tudi škof iz Cuernavaca, Mehiko. Uradno so si nadali ime “kristjani za socializem” in prišli do zaključka, da krivice kapitalističnega sistema zahtevajo revolucionarnih akcij, da se tako izbojujejo marskistične rešitve.
Od tedaj se je gibanje razširilo ne le na vso Latinsko Ameriko, marveč se je tudi ugnezdilo v raznih evropskih državah, tako v Italiji, Franciji, Španiji in Portugalski, šli so tudi vedno dalje v svojih potezah, tako so v ideološkem oziru kmalu začeli predpostavljati materijo pred duhom in časovno pred večnim, ter kot posledico tega tudi smatrati tuzemsko “socialno osvoboditev” pred duhovnim odrešenjem. V političnem in taktnem oziru so se direktno spojili z marksisti. Tako se je 200 španskih “kristjanov za socializem” v januarju 1973 v Avili, Španija, “izreklo za marksizem”. Gibanje je zahtevalo od svojih somišljenikov, da se borijo za socializem v marksističnih političnih vrstah, “ne kot sopotniki”, marveč kot navadni in avtentični bojevniki”.
Cerkvena hierarhija je od vsega početka skeptično gledala na to gibanje, pa ga že od prvih izrazov nekrščan-skih pozicij ostro obsodila. To je najprej storila ,čilska škofovska konferenca, spričo obeh omenjenih zborovanj v Santiagu. Gibanje je potem najostreje obsodila tudi Španska škofovska konferenca, ki je na svojem sestanku v Tar-ragoni med drugim izjavila sledeče o namenih teh “kristjanov za socializem”:
“Jezus naj bi bil le socialni voditelj, evangelij pa priročnik (vademecum) revolucionarnega navdušenja; odrešilno srečanje z Bogom in Kristusom naj bi se uresničilo v aktivni udeležbi pri revolucionarnem procesu; Cerkev naj bi se poistovetila s svetom, odrešenje z neke vrste napredkom, zgodovina odrešenja s svetovno zgodovino, greh z gospodarsko in socialno odtujitvijo, odrešilna akcija kristjanov z razredno borbo, dobrota in dejavna ljubezen z revolucionarno izbiro v korist enega družbenega razreda proti drugemu. Skratka: zanikali bi vso nadnaravno in duhovno stvarnost.”
Končno je o stvari spregovoril tudi Sveti sedež. Vatikanski dnevnik L’Osservatore je pred kratkim ponovno obsodil to nekrščansko gibanje, nakazal njegove dogmatične zablode in taktične 'zmote. V članku izpod peresa urednika uradne jezuitske revije Civilita Cattolica (rev. Bartolomeo Sorgej je obtožil gibanje, da skuša zamenjati koncept odrešenja po Kristusu s konceptom politične osvoboditve v sklopu revolucionarnega marksizma.
S svojimi pohodi vedno bolj na levo so “kristjani za socializem” prišli v precep, kajti prekoračili so ž,e davno mejo, ki jo dopušča pluralizem v Cerkvi, ter zašli v teološke herezije in politične zablode. Mnogo prvotnih članov je stopilo iz gibanja in se povrnilo v naročje Cerkve. Vendar gibanje, podpihovano od zunaj, pridobiva na moči (na razpolago mu je dobrohotno ves komunistični aparat) in s svojimi akcijami dokazuje svoj pravi cilj, ki je ne že nek družbeni socializem, marveč popolnoma enostavni marksizem. pobarvan s svetopisemskimi frazami. Žalosten, a logičen konec gibanja, ki je sicer nastalo ob upravičenih zahtevah po socialni pravici, a pozabilo na osnovne temelje krščanstva, ki je edino porok za resnične rešitve človeškim problemom.
S. S. .
župniji Marije Vnebovzete. Začasno je deloval tudi v italijanski župniji San Antonio. Leta 1964 je odšel v Marquette, Michigan, kjer se je z vso vnemo posvetil delu za beatifikacijo misijonskega škofa Friderika Baraga, ki je marquettsko škofijo ustanovil in bil prvi škof v Marquettu. Godinova naloga v Marquettu je bila, da je s predavanji in članki seznanjal ljudi z delom in s svetniškim življenjem škofa Baraga in vzbujal v njih zaupanje v njegovo priprošnjo pri Bogu. V Ameriški Domovini so izhajali njegovi članki pod naslovom “Iz Baragove dežele”, česar se nekateri bralci gotovo še danes spominjajo.
Svojo srebrno mašo je Rev. Godina imel v Lemontu, lil., kjer so se 28. in 29. junija 1952 ob škofu Rožmanu zbrali slovenski duhovniki, ki so leta 1925 bili posvečeni v Ljubljani. To so bili pokojni p. Aleksander Urankar, takrat frančiškanski komisar, Jože Godina, Franc Jeraša, Leo Kristanc in Julij Slapšak. 29. junija je škof Rožman podelil mašniško posvečenje p. Baziliju Valentinu in p. Inocencu Ferjanu. Po evangeliju je imel nagovor na oba frančiškanska novomašnika in na navzočne srebrnomašnike, ki jih je v duhovnike posvetil škof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
Rev. J. Godina je svojo zlato mašo obhajal točno na petdeseto obletnico svojega mašniškega posvečenja. Rev. Julij Slapšak pa je svoj zlatomašniški jubilej obhajal 4. julija 1975 v Repnjah na Gorenjskem v kapeli šolskih sester, kjer mu je bil slavnostni govornik ljubljanski pomožni škof dr. Stanko Lenič. Rev. Godina je imel sam priložnostni govor na dan svoje zlate maše. Pisec teh vrstic in njegov dolgoletni prijatelj mu je mogel delati družbo šele pri kosilu, ki so jima ga pripravile šolske sestre v Pliberku, posebno njihova skrbna kuharica s. Konstantina.
Doživel pa je g. Godina ob svoji zlati maši drugačno veliko veselje. Od mariborskega škofa dr. Maksimilijana Držečnika je prejel lepo pismo, ki pove mnogo več, kakor bi mogel povedati še tako dober pridigar za zlato mašo. Zlatomašnikov rojstni kraj Doljna Bistrica v župniji Črensovci v Prekmurju spada namreč od konca prve svetovne vojne v mariborsko škofijo.
Ker je pismo škofe Držečnika vsebinsko tako bogato in jezikovno tako tekoče in blagoglasno, ga tukaj dobesedno objavija-
mo:
“Na našem zemeljskem romanju so mejniki, ob katerih se nehote ustavimo in zamislimo. To so godovi, obletnice smrti staršev ipd. Med te mejnike sodi pri nas duhovnikih tudi zlato-mašni, ki so ga nekoč dosegli le redki duhovniki.
Pred 50-leti ste tudi Vi doživeli veselje mašniškega posvečenja. Rodili ste se na Dolnji Bistrici, ki je spadala takrat v (ogrsko) somboteljsko škofijo. Po nasvetu Jožefa Klekla ste šli študirat v Ljubljano, kjer so Vas sprejeli misijonarji sv. Vincencija Pavelskega. Kot duhovnik Misijonske družbe ste nekaj časa urejevali Katoliške misijone. Pozneje ste postali duhovnik ljubljanske nadškofije in delovali kot dušni pastir med našimi izseljenci v Ameriki. Sedaj ste hišni duhovnik v domu počitka v Pliberku na Koroškem.
Kdo bi mogel prešteti vsa zrna božje besede, ki ste jih v 50 letih sejali v srca vernikov. Gotovo so mnoga padla na rodovitna tla in obrodila tudi stoteren sad. Noben elektronski računalnik ne bi mogel izračunati, kolikokrat ste dvignili svojo posvečeno roko in v spovednici v Kristusovem imenu skesanim grešnikom odpuščali grehe. Kdo bi mogel povedati, kolikokrat se je po Vas ponavzročila Kristusova nekrvava daritev! Še in še stopajo pred Vas veseli dogodki in spomini, vtkani v zlati šopek petdesetih let.
Dragi gospod zlatomašnik! Vi ste pomembni tudi za našo slovensko zgodovino, saj ste se ob koncu prve svetovne vojne kot dijak prostovoljec borili za osvoboditev Prekmurja. Noben zgodovinar, razen če je pristranski, ne bo mogel iti mimo Vašega imena.
Ne vem, če Vam bo mogoče opraviti zlatomašno slovesnost v domači župniji črensovci, zato Vam že vnaprej čestitam k zla-tomašnemu jubileju in Vam želim še mnogo sonca v jeseni Vašega življenja. Z Vami se dobremu Bogu zahvaljujem za vse dobro in hudo, ki ste ga bili deležni v teh petdesetih letih in pošiljam Vam ter vsem, ki se bodo veselili Vašega mašnega jubileja, — pozdrav in blagoslov! + Maksimilijan Držečnik, škof”.
Iz tega pisma spoznamo tudi zunanji potek jubilantovega življenja, odkriva pa nam tudi njegove zasluge za slovensko domovino, za katere premnogi Slovenci ne vedo, nekateri pa mu jih niti ne priznavajo.
Nikakor ni samo po sebi umljivo, da je Rev. J. Godina dočakal zlato mašo. Kdor je bil v njegovi neposredni bližini tako dolgo kakor pisec tega poročila, ve, da je njegovo zdravje bilo že v bogoslovskih letih tako šibko, da smo se bali za njegovo življenje. Tudi v času svojega bivanja v Ameriki bi skoraj omahnil pod bremenom dela in telesne izčrpanosti. Kakšno pa je bilo njegovo zdravstveno stanje zadnja leta na Koroškem, ve le malokdo. Še največ je zaupal svojemu staremu prijatelju, pa tudi njenu najbrž ne vsega.
Zato kličemo gospodu zlato-mašniku: Še na mnoga zdrava in srečna leta tja do biserne maše in čez! Jubilant se nam na svojih zlatomašnih podobicah v štirih jezikih priporoča v molitev; v slovenskem, nemškem, angleškem in madžarskem jeziku. Ne pozabimo noben dan te njegove prošnje!
Dr. Jakob Kolarič C.M.
------o—-----
Varovanje pred požari
Zvezna gozdna uprava porabi letno za preprečevanje in omejevanje požarov nad 20 milijonov dolarjev.
Odprto pismo newyorskim prosvetarjem
New York, N.Y. — Dragi Newyorčani!
Newyorska prosveta počiva! V poletni vročini in sopari je to menda najboljše, kar je mogla storiti. Toda newyorski slovenski duh ne počiva! Nemir velikega mesta nam je šel v dušo in telo. Čeprav nas oštevajo in z dobrimi nasveti napajajo, gremo Newyorčani po svoji poti. Mnogi komaj čakajo, da z urami začnejo, drugim je vseeno, če ur ni. Živela svoboda! Kam bomo prišli, če bomo vsi trobili v en rog!
Eden izmed tistih (morda je pa ena?), ki ure pogreša (morda zaradi klobas in zelja!), mi je poslal priloženo pesem s prošnjo, da jo preberem na septembrski uri. Ta je pa lepa! Kdo bo čakal do septembra? Jaz sem že v dogovoru z ljudmi, ki nam bodo septembra povedali kaj bolj pametnega. Naši newyorski pro-svetarji pa potrebujejo nekaj zdaj v poletni vročini, da se bodo spomnili, kako nam je “luštno” na naših urah.
Zato sem se odločil poslati pesem Ameriški domovini. Tudi prijatelj Vinko je v zadregi za material! Oseba, ki mi je pesem poslala, piše, da ni pesnik in tudi pesnik noče biti. Nima prav nobena namere tekmovati s Prešernom, Župančičem ali tistim newyorškim pesnikom, katerega pesem je bila pred kratkim objavljena. Tole je njegova (ali njena) pesem:
OB PETLETNICI
Na “Newyorškem” sonce sije, zopet tretja je nedelja.
Z vseh strani se zbira srenja. Vsak na Osmo jo zavije
Oče Rihard vero brani.
Ves je vnet za božjo slavo in za našo stvar slovensko.
Bog naj nam ga še ohrani!
Prošt Kalan prosveto vodi. Zaposljuje vse ljudi.
Še k sosedom v zelje hodi, samo da se stvar vrti.
Ko bi ne imel Cirile,
Helke, Toneta in Karla, Babnika, klobas in zelja, ure davno bi. minile.
Simon Kregar pesmi piše.
Ligo vodi, hiše riše.
Včasih tudi malo kuha, dobro jed takoj zaduha.
Babnik glava je družine!
To se vidi, kadar zine, vsa družina obmolči in posluša, kaj želi.
Oni Tone pa kar šteje, če te ni, te koj ošteje.
In še v časopis te da, da te svet za norca ima.
Šc ko v cerkvi molimo, sladki duh zavohamo, ki iz kuhinje se širi, zbranost našo vznemiri.
Kaj Kalanova prosveta?
Babnik golaž nam obeta!
Komur pa za golaž ni, par klobas takoj dobi.
Otroci naši vriskajo, pojejo in rajajo.
Pucki na klavir igrajo.
Faro vsi zabavajo.
Da še dolgo bi živela, rastla, rajala in pela, naša draga mala fara, ki na svetu nima para!
Ali še kdo dvomi, kaj je temu pesniku (tej pesnici) na naših urah naj ljubše! Prav gotovo ne prosveta! Toda ker je prosveta pred jedačo, se ga vendarle nekaj od prosvete prime.
Vsem vesele počitnice!
Dr. Zdravko Kalan
VESTI
Za boljši sprejem TV
Na Smolniku gradijo televizijski pretvornik. Omogočal bo boljši sprejem televizijskega programa po Dravski dolini pod severnim Pohorjem. Sodelujejo vsa domača podjetja, gradbena dela pa izvaja “Gradis”.
Resnica v oči bode
Ko je bil podan na avstrijski televiziji pretekli mesec film “Tujci v domovini”, ki obravnava položaj koroških &lovencev je koroški deželni deželni glavar Wagner dejal, da “v taki obliki ni mogoče poročati o Koroški” in da ibi bilo treba take filme v bodoče preprečiti. Film je šel nemškim šovinistom močno na živce in .je sprožil obsežno javno razpravljanje.
Slovence na Koroškem je prizadela izjava državnega predsednika dr. Kirchschlagerja, ki je v zvezi z odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo dejal, da je prišlo do težav z “vključevanjem maturantov slovenske gimnazije v Celovcu v politično življenje”. Smatrajo, da pomeni ta izjava napad na Slovence in zlasti na slovensko gimnazijo, ki so jo nacisti že pred časom označili za “hud strup”.
Beograd in Ljubljana mosta poskrbeti, da bodo v Celovcu in zlasti na Dunaju prišli do spoznanja, da so vseh težav krivi oni, ker ne izpolnjujejo določil o človečkih pravicah in niti ne določil avstrijske — državne pogodbe.
Iz jeze povozila sosedo
Ko je Antonija Š. nesla zadnjič domov košaro solate, je opazila, da dirja proti njej avtomobil. Umaknila se mu je s cesta, pa je ta zavozil za njo in jo kljub umikanja končno povozil preko stopala. V voznici avtomobila je spoznala svojo sosedo, s katero so že dolga leta v sporu zaradi kolovozne poti v njuni domači vasi Podgorje pri Kamniku.
Ranjeno Antonijo so prepeljali v bolnišnico, sosedo Marijo ž. pa je milica zaslišala in dognala, da je bila precej vinjena. Dejanje je priznala.
V okvirih ustave
Izvršni svet v Ljubljani je prišel do zaključka, da večina slovenskih duhovnikov v Sloveniji deluje v okviru ustave in da so odnosi med državno upravo in cerkvijo zadovoljivi. Posebno so ibili zadovoljni v vladi nad izjavo slovenskega cerkvenega vodstva ob 30-letnici. osvoboditve, ki je bila objavljena v osrednjem verskem listu.
Najdbe iz drugega stoletja v Ptuju
Medtem ko so buldožerji že zorali globoko jamo za gradnjo prvega trakta novega ptujskega zdravstvenega doma tik poleg bolnišnice, pa na sosednji parceli rastejo s tal nekam nenavadni temelji.
Skupina delavcev in strokovnjakov pod vodstvom kustosa ptujskega pokrajinskega muzeja Blagoja Jevremova končuje namreč raziskovalna dela na prostoru, kjer bo stal drugi trakt zdravstvenega doma. Najdbo — obrtniško središče Peto-vie iz druge polovice 2. stol. ocenjuje kustos Jevremov za zelo pomembno, saj je edinstvena v Sloveniji Leseno atrijsko hišo nepravilne oblike, manjšo z žarnim grobom , vodnjak, ki mu še niso prišli do dna, ter še kup vprašanj, ki čakajo na odgovore, so odkrili pri sistematičnem pregledu.
Tržaški nadškof Santin v pokoju
Sveti sedež je sprejel predlog o upokojitvi Antonia Santina, nadškofa Trsta in Kopra, ter imenoval za apostolskega administratorja Trsta ter župnij Milje in Mačkovlje iz koprske Škofije nadškofa iz Gorice Pietra Cocolina.
S to svojo odločitvijo Sveti sedež ne spreminja teritorialnega položaja tržaške in koprske škofije ter ostaja msgr. Janez Jenko apostolski adminis-jtrator v Kopru.
I Msgr. Pietro Cocolin, se je v svojem delovanju nas Goriškem 'med drugim zanimal za položaj slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem (to dokazuje z razumevanjem slovenskega jezika).
V slovenskih tržaških krogih so upokojitev nadškofa Santina sprejeli z velikim zadovoljstvom, saj bo to lahko ugodno vplivalo na sožitje med večinskim in manjšinskim narodom, na Tržaškem.
Za motoma vozila v Muti
Cib glavni cesti pri Muti gradijo novo bencinsko črpalko. Tu j bo tudi mehanična delavnica in 'pralnica za motorna vozila. Na j tem območju je okrog tisoč vozil.
Industrija v Mariboru
• Tovarna avtomobilov je lani proizvedla 14.000 motorjev in 13.000 kamionov in avtobusov. MTT je naj večji tekstilni obrat Slovenije. Zaposluje 4.500 delavcev.
Mariborska livarna se ukvarja predvsem s predelavo bakra. Zaposluje 1.800 ljudi in realizira milijardo dinarjev prometa.
Tovarna “Marles” je poznana skoraj v vsakem gospodinjstvu. Zaposlenih ima 2.200 delavcev.
“Metalna” pa je najmočnejša v hidromehanski opremi. Gradi naj večje železnice, konstrukcije in žerjave. Zaposluje 3000 ljudi.
“židovski stolp” v Mariboru
Ob obrambnem mestnem zidu je znani Židovski stolp, čas g* je že dobro načel in ob akcij’ urejanja mestnih zanimivostih ga renovirajo. Mnogim je bil do sedaj neznan. Turistični center ga je v svojih prospektih spet “rehabilitiral” in nanj opozoril kot na važen zgodovinski objekt.
Prva gimnazija v Mariboru
Prva gimnazija v Mariboru je bila ustanovljena že leta 1850 Do prve svetovne vojne je bila po številu dijakov in profesorjev pretežno nemška. Leta 1915 je postala slovenska, a se je P°' polnoma osamosvojila šele čez 10 let. Letos praznuje svojo 50-le nico. Ob tej priliki so bile mnoge proslave in slovesnosti.
Moravske Toplice
Kljub temu da se o njih malc piše, so po obisku kopalcev ta' koj za Rogaško Slatino. Prekašajo celo znane šmarješke in Dolenjske Toplice.
Lani so našteli 250 tisoč kopalcev in 60 tisoč nočitev. Mod gosti je bilo največ tujcev, M prihajajo po potrebno zdravje-
Umrli so 5. julija:
v Celju:	Franja Zorko, 1-0j-
Pohlin;
v Novem mestu: Franc Zora11’
v Stražišču pri Kranju: FraOc Mravlja;
v Križah: Marija Zupan, Ti116 Flor vat;
v Dol. Logatcu:	Anton ^
hevc;
v Ljubljani: Elizabeta Barbič roj. Tigerman, Leon Bogata]’ Marinka Baškovič, Milodar s:n, Viktor Kuhar, Nežka Vr rant;
v Mariboru: Ferdo Hudina!
v Ptuju: Tanja Mrgole; ,
v Stahovici (Stranje): Kar<3 Prelesnik.
Zadnje vesti je
Za zadnje vesti iz Slov&flV poslušajte v Clevelandu in lici Slovensko radijsko uro srni in melodije iz lepe Slo^ je” vsak večer od pcnedeljk0, petka na postaji WXEN-FM * 206.5 MC, katero vodita dr. ^ lan in ga. Barbara Pavlovčič-
Pokol slovenskih domobrancev pred 30 leti
V. št. Vid nad Ljubljano.
Eno najhujših taborišč v Slo-
dneh je pomrlo 27 Hrvatov. Ko smo kopali jamo za mrliče in
Veniji, v katere so zapirali svoje'smo prinesli enega iz kleti h nasprotnike, je bilo v Škofovih [grobu, sem ga na skrivaj odgrnil ter sem videl usta že vsa penasta, na hrbtu ni bilo niti ko-taborišča so bili slovenski be-;ščka cele kože, tako je bil pre-
zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Prvi jetniki tega groznega
gunci, ki so jih partizani zajeli na Koroškem, še predno so prišli do zaveznikov. Eden izmed njih pripoveduje:
“V Borovljah smo bili zajeti 8. maja 1945. Iz Borovelj so nas odpeljali v Št. Jakob ter nas čez .‘je grdo nahrulil in poklical ne-
Poročnik mi je stavil še tale vprašanja: “Kaj je tvoj oče? Ali je zelo farški? Kako gleda na OF? Kaj je volil? Koliko bratov in sorodnikov imaš pri domobrancih? Kje imaš sestre?.. Ko sem tudi na ta vprašanja odgovoril, kolikor sem mogel, se mi je začel približevati in govoriti: “Ali veš kaj si ti zaslužil? — Smrt! Dva metra pod zemljo, tako da ne bo ne duha ne sluha po tebi' da niti zasmrdelo
propalica
noč nastanili v neki samotni hiši. Eden iz naše sobe je skušal pobegniti, pa so ga prijeli.
Slišali smo, kako je vpil, naj ga ne udarijo s sekiro, naj ga rajši ustrele s pištolo. Na dvorišču je bil krik, nekateri so iz sobe pogledali skozi okno, med njimi jaz, in sem videl, kako je partizan s plenkačo, to je široko sekiro, ki jo rabijo tesarji, presekal glavo. Ko so partizani videli, da gledam iz sobe, so takoj s strojnicami streljali proti oknu. Prišli so tudi k nam in so tri ali štiri pobrali, češ da so gledali skozi okno in jih odvedli na dvorišče. Slišali smo kričanje in nato so z avtomobilom nekaj odpeljali. Naslednje jutro smo videli na dvorišču vse krvavo in smo prepričani, da so bili vsi Pobiti.
Naslednji dan smo šli iz Št. Jakoba v Beljak, kjer so nas nastanili v nekih barakah. Tam Smo ostali tri do štiri dni, nato Pa smo morali iz Beljaka peš na Eodroščico. Na tej postaji so ttas partizani natlačili na vlak in odpeljali na Jesenice. Na Je-
tepen.
Popolnoma drugače kot z na-|ne bo po tebi več, mi, so partizani postopali z bela!”
Nemci. Z njimi so lepo ravnali. | Nasmehnil sem se ... Tedaj Ko sem prosil partizana, ki nas .^a je planil vame, me podrl na je stražil, za košček kruha, me tla in me začel obdelovati z
brcami. Molčal sem. Ko se je končno naveličal, mi je ukazal naj se poberem. Vodnik me je
gli biti tega deležni,
Novomašnik bridko jokal, ko
je pripovedoval svoje trpljenje.
Škofovi zavodi v Št. Vidu so bili spremenjeni v eno najhujših komunističnih mučilnic v Sloveniji. Očividec nam je pripovedoval, da je v Št. Vidu videl, kako so fante do nagega slekli, jim nato čez glavo nataknili vreče ter jih pognali na dvorišče, kjer so jih toliko časa tolkli po glavi, da so ubogi mučenci izdihnili.
Neka žena, ki je bila istočasno zaprta v Št. Vidu kot naši fantje, ve povedati, da je videla fanta, ki so ga pripeljali nazaj v celico strašno stepenega. Srajca je bila vsa prilepljena na krvavem telesu; ko so mu dali vode, Senicah smo ostali v nekih bara- da ibi se umil, ni mogel z rokami kah dva dni; nato so nas z via- [ganiti, tako ga je bolelo. Hotela
kega Nemca in kruh njemu dal.
Ob koncu julija so odbrali Hrvate, za katere sem se tudi'odpeljal nazaj v sobo. jaz izdal. Odpeljali so nas naj Iz lMiarije se norčujej0. delo v Logatec in kasneje v Med- J Pozneje smo večkrat na tihem vode, kjer smo nalagali moko in [govorili med seboj o tem zasli-živila. Rekli so nam, da smo šanju in spoznal sem, da je z Hrvatje po posebni Titovi am-Jmenoj še kar lepo postopal, nestiji deležni prednosti, da gre-ip)rugim je dajal lepilo in marke, mo na delo. Slovenci nismo mo- j da so jih morali pred njim jesti,
nato pa jih je pretepal, z njiho-
kom odpeljali v Škofjo Loko in smo bili v samostanu poldrugi ^an. Iz Škofje Loke smo peš °dšli v Zavode v Št. Vid.
Šest dni podnevi in ponoči na dvorišču.
V Zavodih v Št. Vidu smo bili Prvi slovenski gostje. Ženske in otroke so takoj spravili po sobah, moški smo pa skozi šest dni Podnevi in ponoči ostali na dvorišču. V Zavodu so bili že takrat hekateri vojni ujetniki nemške io italijanske narodnosti. Polagoma so pripeljali tja ustaše, četnike in nato domobrance, ki s° jih Angleži začeli vračati. Pr-vih šest dni na prostem tudi nis-roo prejeli nobene hrane in smo dobesedno stradali. Nato smo bili razmeščeni po zgradbi. V s°bo, v katero sem prišel v pr-vern nadstropju, je tudi prišlo sedem duhovnikov, bivših procesorjev.
Nismo bili stalno v eni sobi,
ga je ona umiti, a. so jo grdo pahnili stran. Tudi to ve povedati, da so žene in dekleta, ki so bile takrat zaprte, dobile v pranje perilo zaprtih fantov. Perilo jie bilo vse krvavo in večkrat so se ga držali kosi ne samo kože, marveč tudi mesa.
V šentviških ječah je bilo zaprtih okrog pet tisoč domobrancev in civilistov, ki so prestajali mučenje in lakoto. Ven so prišli kot živi okostnjaki. Mnogi so še pozneje podlegli na posledicah teh ječ. Med jetniki je bilo tudi veliko duhovnikov. Neki novomašnik, ki je bil kasneje izpuščen, je toliko pretrpel, da je ob pripovedovanju bridko jokal. “Nisem nikoli mislil, da tako grozno boli.”
Postopanje z jetniki v komunističnih ječah še daleč ni bilo podobno postopanju kakšne redne policije. Zasliševanja so bila nesmiselna in samo pretveza za
arnpak so se večkrat posamezni :mučenj e. Takole nam pripove-^jetniki po sobah izmenjavali. !duje nekdo, kako so ga zasliše-^sak večer so prihajali novi Vali:
avtomobili, in sicer tovorni av- J “Nekega petka dopoldne je Comobili, po pet in tudi več, na prišel v našo sobo poročnik po-katere so nakladali ujetnike, litične policije. Vprašal je, kdo Stražarji so nam govorili, da je bil kaj pri partizanih in kdo
jih vozijo v razne tovarne na Gorenjsko, vendar smo se šele Potem, ko smo bili že na pro-stem, zavedli, da so bili odpe-ijani v Kočevski Rog v smrt.
Hrvatje na delo — Slovenci v smrt. domobrance in druge jetnike, ki so jih komunisti v Škofji Loki Postili še pri življenju, so poslali v Št. Vid, kjer so zopet mnogi Pošli svoj konec ...
Takole pripoveduje:
Približno 24. junija so nas po shupinah približno sto ljudi odbijali št. Vid. Zaprli so nas na dvorišče Škofovih zavodov, kjer StOo ostali sedem do deset dni Popolnoma pod milim nebom na Soiicu in dežju, podnevi in pojoči brez odeje, nekateri samo v spalnih srajcah. Štiri tedne b nismo mogli ne umiti ne ob-Cith Jesti nismo dobili tri dni Popolnoma nič. četrti dan pa so e nekateri dobili nekaj tople bzabeljene zelene vode. Sestra-bni smo bili tako, da* je nekdo Pobiral celo fižol- iz stranišča.
Poleg nas je bilo v Škofovih ?Pvodih približno štiri tisoč Svatov, Nemcev, raznih civili-st°v, žensk in celo otrok. V treh
je vstopil v domobranstvo leta 1943. Ko smo se javili, nas je popisal. Popoldne pa se je pričelo. Vsakega posamič je vodnik poklical in odpeljal iz sobe. Ko se je fant vrnil, je bil močno prestrašen, povedati pa si ni upal, kje je bil in kako je bilo. Na vrsto sem prišel tudi jaz.
Vodnik me je peljal v sobo, kjer je bil oni pomočnik. Začel je z zasliševanjem. Zanimal se je za moj vstop v domobranstvo in za moje dovoljenje. Ko sem mu do polovice povedal, je že bil strašno razburjen. Namignil je vodniku. Ta je pristopil in mi na hrbtu uklenil roke. Ko je to izvršil, mi je ukazal pripogniti se in napeti zadnji del telesa. Potem pa je začel udarjati z nemškim pasom po njem. Nato mi je ukazal sesti na stol. Na hrbtu sklenjene roke mi je dal zadaj za naslonjalo, da sem imet naslonjalo pod rokami in hrbtom. Nato pa me je začel tepsti po stegnih in nogah nad koleni. Naštel mi je točno 45. Nikoli nisem mislil, da to tako grozno boli. Noge so mi otrpnile, da sem se po končanem pretepu komaj držal na njih.
vimi glavami butal ob tla in ob zid, češ: “Svinja izdajavska, ali še nimaš dovolj krvi, ali moraš še moj denar požreti!” In zopet ga je tepel in bil z bičeip po obrazu.
Najhuje pa je bilo takrat, ko so prišli neko nedeljo popoldne ob 4. uri v sobo štirje oficirji in jedli sveže krofe. Mi pa smo bili še tešč. Smejali so se in nam krofe molili pod nos... “Kar sveto Marijo prosi pa ti jih bo poslala. Kaj sedaj je pa k... ker vam ne pomaga, preklete prašiče!”
Zaradi preenolične in premalo kuhane hrane so se nam ogno-jile čeljusti, lica, nebo in jezik. Zobje so se omajali, usta so bila polna gnoja. Na ambulanti nam je neki domobranski zdravnik z vato obrisal gnoj, nato pa rano razkužil z lizolom, dokler ga je imel. Nekateri sploh govoriti niso več mogli, ker se jim je jezik preveč gnojil in je bil kot kepa belega gnoja. Razen tega smo bili vsi grižavi in oslabeli. Sam sem bil proti koncu zelo slab, da me noge niso več držale. Šele zadnje dni, ko je bila že razglašena amnestija in smo dobivali po četrtinko koruznega kruha, sem si nekoliko opomogel. Kruh, ki smo ga jedli, je bil ves krvav, da smo imeli okrvavljene čeljusti in dlesni.
Nekdo, ki je bil že v dveh italijanskih taboriščih, nato pa še v Dachauu, je rekel:	“Rajši
grem eno leto v Dachau, kakor da ostanem tu še en mesec dni.”
Kar sem bil v Št. Vidu, so izmed naših ustrelili pet. Enega, ker je gledal skozi okno, druge štir pa iz same srboritosti. Delila se je hrana in fantje niso stali lepo v vrsti, pa jih je neki partizan kar počil.”
(Dalje sledi.)
------o-------
Jabolčni sok v hipu
Na živilski razstavi pri tehnološkem inštitutu države Massachusetts v Cambridgeu je zbudil precej zanimanja posnetek dr. Edgertona, ki je kroglo iz puške fotografiral v trenutku, ko je s hitrostjo okoli 900 metrov v sekundi prebila nastavljeno jabolko in je sok brizgnil za njo.

j!
j i * ' i:
3 > < > «f j i
j! j! < > !:
KOLEDAR
društvenih prireditev
“Šest zob so mi izdrli, dobil sem 17 novih, za vse z izletom vred sem plačal samo 88.000 jenov — okoli $300.
JULIJ
20. — Misijonski piknik v parku Triglav v Milwaukee, Wis.
20. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ
priredi piknik na Izletniških prostorih v Leroy, Ohio.
20.	— Belokranjski klub priredi “Belokranjski piknik” na Slovenski pristavi. Igrajo “Veseli svatje”.
27.	— Piknik Slovenske šole pri
Mariji Vnebovzeti.
AVGUST
3.	— Plavalne tekme na Slovenski pristavi.
6.	— Federacija Klubov slovenskih upokojencev priredi piknik na Izletniškem središču ADZ v Leroy ju.
10. — Štajerski piknik na Slovenski pristavi. Igra Alpski kvintet.
17.	— Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi na Slovenski pristavi svoj vsakoletni piknik.
17. — Farno proščenje pri Mariji Vnebovzeti. Festival v šolski dvorani.
17.	— SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi drugi društveni piknik v parku Triglav.
SEPTEMBER
7.	— Društvo SPB Cleveland
prireja romanja v Frank, Ohio.
14. — Vinska, trgatev na Slovenski pristavi.
16. _ Podružnica št. 14 Slovenske Ženske Zveze priredi “Vanity Fair” v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7.30 ■ večer.
21.	— Olatarno društvo fare sv.
Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 do 2. popoldne.
2l. — Skupne podružnice Slovenske ženske zveze priredijo bazar v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27.	— Graduacija šole av. Lovrenca — kosilo in ples ob 7. uri v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
28.	— Narodni Baragov dan: sv.
maša db 11.30 pri Mariji Vnebovzeti, ob 3.30 popoldne program pri Sv. Vidu.
OKTOBER
4.	— Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue.
5.	— Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
5. — Euclidska kulturna skupina priredi koncert v SDD na Recher Ave. ob 4. uri pop.
5. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi VINSKO TRGATEV v parku Triglav.
12. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
18.	— Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi ve-
Edgerton je posebno kamero naravnal na trimilijoninko sekunde.
Zobni turizem
čedalje več Japoncev si hodi ruvat zobe 'na 2000 kilometrov oddaljeni Tajvan. Tokijski turistični urad skorajda ne more več ustreči vsem željam.
Japonci se množično prijavljajo za šestdnevne izlete in vnaprej plačujejo za polet na ta otok, za bivanje in oskrbo ter za obisk pri zobnem zdravniku.
Izkušnje enega izmed njih:
čerjo in ples v SND na E. 80 St.
18.	— DSPB TABOR priredi je-
senski družažbi večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
19.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
25.— Halloween — kosilo in ples
v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
25.—Štajerski klub priredi svoje
martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu Začetek ob 7. zvečer. Igra Alpski kvintet.
NOVEMBER
8. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 25-letnico svojega obstoja s svečano akademijo v farni dvorani pri Sv. Janezu na 84 in Cold Spring Rd. Igrajo Veseli Slovenci iz Sheboygana.
8. — Belokrajski klub priredi
“martinovanje” v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
16. — Slomškov krožek postreže z domačim kosilom v Avditoriju pri Sv. vidu od 11.30 dopoldne do 2. ure popoldne.
23. — Bazar v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
23. — Zahvalni festival pri Mariji Vnebovzeti.
29.	— “Thanksgiving” kosilo in ples v slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
30.	— Pevska skupina ZŽZ “Dawn” priredi koncert v SDD na Recher Avenue.
DECEMBER
7. — Moški zbor Slovan priredi
koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 4. popoldne.
31.	— SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
31. — SILVESTROVANJE v
Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
31. — Slovenski delavski dom
na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvestrovanje.
JANUARY — 1976 18. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. FEBRUAR
14. — Štajejrski klub pripravi DOMAČE KOLINE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Čisti dobiček no razdeljen med bolne člane Kluba in med Slovenski starostni dom na Neff Road.
Nepalski metuzalem
Dobra jed, pijača in cigarete so še vedno všeč naj starejšemu prebivalcu Nepala Pitamu Rani Taruju, ki je nedavno dopolnil 131 let. Čeprav kadi in pije že nad sto let, je še smerom pri močeh.
Novinarji so ga vprašali to in ono, dobili so presenetljive odgovore. Pitam ni nikoli maral mleka in ga tudi zdaj ne pije, njegova poglavitna hrana je meso, pije pa vse razen vode. Seveda redno kadi:
Razlog za vitalnost tega starca: vse življenje je bil ob vznožju Himalaje, daleč od tovarniškega dima in avtomobilskih izpušnih plinov, živel je brez večjih skrbi, veliko je hodil. Od skupno 115 potomcev — sinov in hčera, vnukov in pravnukov — jih živi 95.
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 3-sobno stanovanje zgoraj. Ima peč in hladilnik. Tudi 4-sobno stanovanje spodaj. 1191 E. 60 St. — 881-7122
(106)
V NAJEM
6 sob stanovanje s tremi spalnicami, sprejemna soba, jedilna soba in moderna kuhinja, zdolaj, spredaj. Zadaj zgoraj pa tri sobe v najem. Vse na 6404 Carl Ave. Kličite 391-3320.
-(107)
ODDA SE
stanovanje pet sob odraslim, v prvovrstnem stanju, na 870 E. 75 St. Kličite 391-8875.
-(108)
FOR RENT
3 room apartment. Newly decorated and off street parking. Couples only 731-9431 after 5 pm
(107)
5»
PRI TEKMI — V San Franciscu je pri Artists’ Soapbox Derby ju nastopilo tudi tole vozilo in vzbudilo obilo zanimanja, kot kaže slika.
Promile na vodi
Na letni skupščini društva za prometno medicino v Hamburgu zbrani zdravniki so se zavzemali za uvedbo promilne meje v rečni, jezerski in obalni plovbi.
Nekaj predavateljev je govorilo o uživanju alkohola na ladijskem krovu ter o zvezi med alkoholnimi pijačami in nesrečami na ladjah.
Eden izmed podatkov: pri 78 odstotkih mornarjev, ki so v rečni plovbi padli s krova in utonili, so ugotovili veliko količino alkohola v krvi. Pri nesrečah na morju je odstotek precej nižji, vendar je ustrezno več nepojasnjenih vzrokov smrti.
------o-----
Koralna barva za učence
Kdor opazi na vzhodnoberlinski ulici koralno rdeč avto, takoj ve, da sedi za krbilom kandidat za vozniško dovoljenje.
Podjetje mestnih taksijev je svoje šoferske inštruktorje opremilo s takšnimi vozili. Šola za voznike amaterje se je odločila za to, ker so nepazljivi vozniki v letošnjih treh mesecih poškodovali 22 njenih avtomobilov.
Vozila koralno rdeče barve bodo poslej vidna že od daleč vozniki bodo tako opozorjeni na “šoferske vajence”.
ZA SMEH
Žena možu: “Kaj se ne bi mogla midva enkrat razgovarjati tako, da bi ti molčal?”
MALI OGLASI
LOT FOR SALE
Residential, in Euclid. 60 x 180 foot lot. Gas applied. Call after 5 p.m. 692-0678.
_______________________(106)
Naprodaj
V Sloveniji v okoli Brežic, naprodaj lepo posestvo z zidano hišo ter zidanim gospodarskim poslopjem. Elektrika in vodovod v hiši. Okolica v mirnem ter svežem zraku ob manjši cesti. Krasna prilika za rojake, ki ljubijo domovino in z lepim dohodkom. Kličite 216-431-2134. _____________________-(109)
For Sale
3 Bedroom - 2 Bathroom Ranch in slab hot water heat - Laundry room off large Kitchen - Big 4 ft. Fireplace. 2V2 car heated Garage with fruit or wine cellar below enclosed Patio. On app. 2 acres - About 1 acre gardened organically for 15 years. Large shed barn with loft -Fruit - Nuts and Berries -Spruce - Pine - Hemlock - Fir and Flowering Trees throughout. Near Eastern suburb. First time offered at reasonable $45000. 831-1131
-(14,18 jul)
PrijafePs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. G8 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE
5 Room Suite
Newly redecorated. Off street parking. Couples (adults pre-fered.) Call 731-9431 after 5 pm.
(107)
Iščejo stanovanje
Mati in hči želijo 4-sobno stanovanje v najem, 2 spalnici, med E. 185 in E. 260 St.
Kličite 531-1539 _______________________(106)
ZIDAN ZIDAN ZIDAN
Euclid zidan ranč, with rekreacijsko sobo, tri velike spalnice, dve kopalnici, formalna jedilna soba. Priključena garaža. V tridesetih.
EUCLID
po naročilu narejen zidan bungalow, veliki temelj (foundation), prijazna kuhinja z velikim prostorom za jest. Dve spalnici z prostorom za razšira-nje zgoraj, ploščata rekreacijska soba, 2% garaža, pokrajin lot. V boljšem kot novem položaju.
NOVI DOMOVI
kvalitetno delani ranči, z priključeno garažo za dva avta. — splits z priključenimi garaži, zidani ali z aluminij am obiti, po tri spalnice, iy2 kopalnica. Polna klet. V lepem prostoru od Route 91.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
(109)
House for sale
3 suites, 2V2 car garage, in good condition. On E. 67 St. Call 391-9833
-(107)
Help Wanted Male or Female COMPANION
For elderly lady plus light housework, 3 or 4 days a week. Call between 7 and 9 pm. 481-0491.
(Ill)
COOK & HELPER
Six hours, five days. Good working conditions. Call for appointment 531-8818.	(109)
Iščejo žensko
Slovenski dom za ostarele išče žensko za čiščenje in pospravljanje. Oglasite se osebno na 18621 Neff Rd. Enaki delovni pogoji.	(107)
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE
v Slovenskem Narodnem Domu na 6409 St. Clair Ave. ali kličite 361-5115 od 11. ure zj. do 3. ure pop. vsak dan; samo na sredo ne. Zvečer 361-3112.
(113)
HANDYMAN
2 months free rent to family willing to fix 3 rooms to their liking. Will furnish supplies. Between E. 40 and E. 55 St. 831-4075
Help Wanted
Housekeeper — live in, permanent position with family, excellent wages and benefits. 371-3054

Karl H. Waggerl
LETO GOSPODOVO
Roman
PREVEDEL FRANCE KUNSTELJ
IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO«.
rekel, denar za na pot — kaj
Stražmojster je ostal v izbi. Vrata je pustil odprta in poslušal, in potem se je zgodilo vse zelo hitro. Nenadoma je slišal šumot, kakor da bi kdo trgal blago, stekel je skozi hodnik in s silo odprl vrata v izbo.
Ondi je stala Kristina. Odtrgala je bila trak s svojega predpasnika, na steni je manjkala podoba Matere božje, zato je visel ta trak na žeblju.
Potlej, ko sta bila že na poti, se je stražmojster ustavil in prijel ženo za roko. Kristina, je menil, nič ne bova govorila o tem, kar je bilo, lahko ostane med nama. Toda sodniku moraš povedati resnico, slišiš, moraš!
Kristina ga je pogledala, obraz ji je bil ko mrtev! Samo trudno je zamahnila z roko in molčala.
Stražmojster jo je peljal k svoji ženi. Tu ostani, je rekel. Jaz bom poiskal kmeta, če ti je prav.
Da, da, bilo ji je prav.
Kmet je prišel ravno iz prodaj alnice, pod pazduho je nosil zavoj blaga, ki naj bi ga nesel domov.	\
Adam, je začel stražmojster, tvoja žena bi rada s tabo govorila.
Kristina? Z mano govorila, pravite?
Kajpak, pri meni sedi. Zaradi otroka, Adam. Pa si ne ženi preveč k srcu.
Kmet obstoji, pogleda straž-mojstra, nato spet predse v tla in kima z glavo sem pa tja. Nekaj je pokazal z roko v zrak, nekaj je pogoltnil.
Da, je rekel, pa pojdiva.
Kristina je čepela na stolu v kuhinji in se ni zganila, ko je kmet vstopil. Adam je dal straž-mojstrovi ženi roko, saj je dobrodušna žena. In zdaj je ihtela v svoj predpasnik, o Bog, kaj naj človek reče v tolažbo, nesreča je bila.
Da, nesreča, je ponovil kmet okorno. Naslonil se je zraven Kristine na mizo, še zmeraj je zrl predse v tla in zbiral svoje misli.
Kar se tiče voza, je menil, saj bi bil lahko napregel. Da mi bo tudi župan to storil. Zakaj nista vzela Rjavca s sabo? vpraša Adam. Da, in potem denar, prekleto, bilo je treba toliko premisliti. Saj sploh ni vedel, koliko je imel še pri sebi, nekaj šilingov, več ne ....
Kristina sliši. moža: voz, je
ODSTOPIL JE — Rabi Baruch Korff je odstopil kot načelnik “Državljanskega odbora za pravičnost do predsednika Nixo-na”, ki ga je sam ustanovil in v okviru katerega je pomagal zbrati $190,000 za plačilo Nixo-novih sodnih stroškov.
dolino. Težak veter je, šumeče vleče semkaj skozi gozd, in zbudi v trenutku stoterno pokljanje kapov in talečih se voda pod snegom. Potem se pokaže zgu-bančeni obraz zemlje, naj poprej krtine, strnišča in rumene bili in temne .brazde po njivah. Sleherno drevo stoji sredi nekakega otoka suhe krajine.
Vaščani se potikajo okoli po svojih vrtovih in mandrajo zadnje ledene kepe v senci plotov. Včasih jim upogne sunek vetra podkolenice, hlastno zgrabijo za
samo dobro, novi sneg požre starega. Samo še kratek čas, potem bo treba spet začeti z oranjem, treba bo streho popravljati, plotove, povsod najdeš kakšno pripravno delo.
David stoji v župnijskem skednju in skoblja ob macesnovem
stebru, nanj bo postavljen golob-njak. David ga je s kredo narisal na vrata, po videzu bo to vila, veličastna zgradba, kakor se to spodobi za prečastite golobe. David se je tudi zaradi tega sprl z župnikom, o pošteno sta se dajala.
mar ni kričal, je ni pahnil s sto-j klobuki) in žene stigkajo med la? Počasi je Kristina dvignila1^ svoia krilaj da ne dobi glavo, počasi so postala njena lica spet rdeča. Tu ni smela nič govoriti, ali medtem ko je straž-
mojster razložil ono z denarjem,
noge svoja krila, da ne dobi veter kaj nespodobnega v svoje oči.
Veliko se še ne da delati, saj
pomlad je še borna, nekaj tro-da ne bo potrebovala veliko in bentic cvete ob plotU) y steb]ikah
da tokrat ne bo dolgo trajalo, | nayija šainkavec. Drugi dan je
razprava da bo gotovo šele vjtudi gpet vihar) sneg, se yrtinči
jeseni, medtem ko je vse to sli- iz podečih se oblakov. Ali to je
šala kakor od daleč, je položila_______________________________

V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE
Jacob Jesenko
ki nas je zapustil 12. julija 1972 ravno na rojstni dan
Tri leta je minulo, odkar si nas zapustil.
Spomin na Tebe nas budi, ki Tvoj glas se ne oglasi.
V neskončni božji milosti, naj večna Tebi luč gori.
Žalujoči:
soproga, ANNA, rojena Žakelj sin MYRON, snaha DORIS hči ANNNE LEKAN z družino John, Regis, Jacki hči RUTH ABBOTT z družino Eugene, Bruce, Terry
Cleveland, Ohio 14. julija 1975.

svoje prste na moževo roko in!Ig zdrknila nekajkrat oprezno prek nje.
Da, tako je zdaj. Kmet pač ni vsega povedal, kar mu je tičalo v glavi, ko je stal v kuhinji. Na mnogo stvari je mislil. Da se je mnogokdaj razjezil, ker je bila Kristina tako zaprta vase, tako mrzla. In da ga je varala, o, da, na to je mislil. Pa se je tudi spomnil, kako hrabra je bila Kristina, kako sposobna in ueu-trudljiva, tako kot je bilo zdaj z njo, z otrokom, ki ga je nosila.
In kako je bilo to prav za prav: da poravna račun z Adamom, se je zadolžila pri Bogu, Gospod sam more to soditi, ne mož. če vzamemo stvar tako, potem velja beseda o zvestobi, ki traja večno. Zmeraj in še preko smrti.
Ne, med tema dvema ni nič obračunati. Pozneje bo morebiti prišla kdaj kaka takšna ura, težka ura za Kristino. Ali to bo minilo, tako kot bo minil ta čas, ta tri ali štiri leta, o katerih govori stražmojster. Treba je gledati, kako bo to minilo. Do poletja bo otrok tu, in ko bo šla Kristina proč, bo že iz najhujšega. Seveda je hudo, da bo morala iti v jeseni, toda z druge strani je spet dobro, čas ne bo tako prazen in izgubljen. Otrok bo medtem doraščal, v njem se bodo lahko srečavale njene misli.
Ti je težko? vpraša Kristina ob slovesu. Da, le pojdi zdaj, Adam, poglej doma pri živini! Deni blago v mojo omaro, reče, to je blago za plenice. ..
Tiste dni je prišel nenadoma jug prek gore, razcefral oblake na nebu in se silovito vrgel v

TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8436
Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas aa brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje
Oglašujte v naših malih oglasih
ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
ČE POTREBUJETE delovno moč,
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
NASTAJANJE PRIJATELJSTVA — Tri leta stara Ma-lanie Asprin “fotografira” delfina Hermana v Nassau-Paradaise Island morskem akvariju.
V BLAG SPOMIN
OB 9. OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ DOBRI SOPROG, OČE IN BRAT
John Saurich
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 14. julija 1966
Let 9. je že minilo, odkar Tebe več med nami ni, ali spomin na Tebe še živi in bo živel do konca naših dni!
Smrt je kruta, Uhiči up, razdre vezi, ostane le bolest v srcu in spomin na prošle dni. Spavaj mirno v hladni zemlji!
Žalujoči:
soproga MARY
sinova JOHN in JOE
hčerki MARY JANE JUSEK
in. URSULA ZEBKAR
vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo
Cleveland, Ohio 14. julija 1975.
%_enini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628
Za vsakovrstna tiskarska dela
ne priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnice.
Nailepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
i '.L
Težavno in nevarno
Visoko nad vodo se vzpenja v New Yorku V errazano most, ki ga je treba od časa do časa pr ep leskati. Na slikah vidimo delavce pri o-pravljenju ■ tega nevarnega posla. Tisti, ki se jim rado zavrti v glavi, za ta posel 700 čevljev od tal niso primerni.