Ambri kanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
41. ŠTEVILKA.	JOLLET, ILLINOIS, 1<». SEPTEMBRA, 1910.	' LETNIK XIX.
OBTOŽBE PROTI TRUSTU ZA MESO.
Več chicaških velemesarjev je dejala zavezna velika porota pod zatožbo.
OBRAVNAVA MESECA OKTOBRA
Velemesarji Swift, Armour in Morris utegnejo priti v kaznilnico.
Chicago, 111., 15. sept. — Po zavezni veliki poroti v ponedeljek obtoženi velemesarji pridejo pred porotnike šele meseca oktobra. Tako se je določilo na konferenci, ki se je vršila včeraj popoludne med posebnim zaveznim pravdnikom Wilkersonom in John S. Millerjem, enim izmed zagovornikov velemesarjev.
“Pokličite na odgovor zares krive o-sebe in ne samih podrepnikov.” Tako je opominjal zavezni sodnik Landis zavezno veliko poroto, ko je dne 14. julija pričela svojo sedaj končano preiskavo proti trustu za meso. In zavezna velika porota se je ravnala po opominu in je topot obtožila celo vrsto posameznih oseb, a ne samo korporacij.
Velemesarji, ki so po mislih zavez-ne velike porote odgovorni za ustanovitev mesnega trusta in torej tudi za visoke mesne cene, in ki so bile v ponedeljek podane proti njim po tri obtožbe, so: Louis F. Swift, predsednik tvrdke Swift & Co.; Edward F. Swift, podpredsednik tvrdke Swift & Co.; Francis A. Fowler od tvrdke Fowler Bros.; Edward Tilden, predsednik tvrdke National Packing Co.; J. Ogden Armour, generalni poslovodja tvrdke Armour & Co.; Edward Morris, predsednik tvrdke Morris & Co.; Louis H. Heyman, poslovodja tvrdke Morris & Co.
Obtoženci pripadajo, kakor razvidno, skoro vsi trem velikim mesarskim tvrdkam Swift, Armour in Morris. Iz-vzemši Francis A. Fowlerja, so obtoženci zajedno ravnatelji National Pack ing-kompanije, ki je glava in duša trustu.
Proti njim podane troje obtožbe temelje vse na Shermanovem protitru-stovskem zakonu. Prva obtožba ob-dolžuje omenjene mesarske barone, da so ustanovili nezakonito združbo z namenom, da tri velemesarske tvrdke Swift & Co., Armour & Co. in Morris & Co. ne bodo med sabo tekmovale niti pri nakupovanju žive klavne živine, niti pri prodaji mesa, ter niti v Chi-cagi, niti po vseh Združenih Državah. Tako so omenjene tvrdke umetnim potom zvišavale ceno mesu po svoji volji.
Druga obtožba obdolžuje imenovane mesarske barone zarote, in v tretji obtožbi se jim predbaciva samotrštvo z mesom nezakonitim načinom.
Med velemesarji je povzročila vest o podanih obtožbah veliko presenečenje. Nikakor niso pričakovali, da bodo podane obtožbe proti posameznim osebam.
Obtoženci utegnejo priti v kaznilnico. Iz strahu pred tako kaznijo so si najeli najboljše zagovornike v deželi.
Zakon predpisuje za vsak prestopek proti antitrustovskemu zakonu zaporno kazen v kaznilnici, ali globo do $5,-000, ali tudi oboje zajedno. Ker navajajo obtožbe skupaj sedem posameznih prestopkov, bi utegnili priti obtoženci v kaznilnico vsak za sedem let. Ampak tako daleč — seveda ne pride.
Linčanje.
Tiptonville, Tenn., 13. sept. — Will Sharp in Bob Bruce, črnca, ki sta že več let delala tu po soseščini na farmah, sta bila linčana. Obdolžena sta bila zločinskega napada na Sallie in Gallie Downing, hčerki Jack Down-inga, ki stanuje nedaleč od tu. Tolpa kacih 40 moških je črnca iztrgala šerifu in ju obesila, nakar se je množica razpršila. Nihče ni streljal. Nihče ni nosil krinke.
Zlato ukradeno.
Seattle, Wash., 11. sept. — Za $57,-000 zlata v palicah, ki je bilo namenjeno za Dexter-Horton National-banko v Seattlu, je izginilo na skrivnosten način iz zabojev, v katerih je bilo shranjeno. Namesto zlata so našli v zabojih kepe svinca. Ukradeno zlato v palicah je tehtalo 250 funtov. Ko je dragocena poslatev zapustila Fairbanks, Alaska, so bile zlate palice sprav ljene v treh močnih zabojih. Ko so na meji kanadski colninarji odprli zaboje, so bile še vse zlate palice notri, in zaboji so bili spet zaprti in zapečateni. Ko pa so bili v petek v Seattlu odprti, se je pokazalo, da je en zaboj vseboval svinec namesto zlata. Pečati so bili neoskrunjeni; bržkone je bila tatvina izvršena, ko so se zaboji nahajali na parniku v reki Yukon.
Premogarji zmagali.
Chicago, 111., 9. sept. — Illinoiški premogarski štrajk je končan. Na včerajšnjem posvetovanju med operatorji in premogarskimi uradniki so se prvi popolnoma udali in so privolili v zahteve, ki jih določa peorijska pogodba, izvzemši nekaj nevažnih omejil.
Vse prvotne plačilne zahteve so bile dovoljene, vštevši plačevanje razstre-ljevačev po operatorjih ter dodatne 3c na ton v okrajih Franklin in Williamson ter 2c na ton v severnem okolišu illinoiških premogovnikov. Poravnava se tiče cele države Illinois,izvzemši dva distrikta, katerih operatorji so se ločili od združbe in so podpisali peorijsko pogodbo že meseca maja.
Po določbah peorijske pogodbe bodo premogarji pridobili $4,000,000 na leto vsled nove povečane plačilne lestvice. To se smatra za največjo zmago, ki so jo kdaj pridobili organizirani premogarji. Vsled poravnave se povrne 44,000 premogarjev na delo, brž-ko bodo premogovniki pripravljeni za poslovanje.
Veliko število dninarjev in drugih delavcev okoli rudnikov prične danes pripravljati rudnike za “može s piko-ni”. Jutri zjutraj bo večina rudnikov pripravljenih, in večji del premogarjev bo spet na delu.
Po novi plačilni lestvici bodo premogarji dobivali plačo povišano povprečno za 8c pri tonu. Splošna poviš-ba znaša 3c pri tonu za vse premogar-je ter 5.55 odstotka za razstreljevače, strojnike, kurjače, črepalničarje, dninarje in druge delavce okoli rudnikov.
Mir bo sedaj vladal po okoliših illinoiških premogovnikov najmanj dve leti.
Braidwood, 111., 12. sept. — Z delom se je spet pričelo tukaj davi v rudnikih po skoro petinpolmesečnem praznovanju. Klic rudniških piščali ob 6. uri v nedeljo zvečer je bil dobrodošla novica za premogarje, ki so se borili in so pridobili častno delavsko bitko.
Vsi trgovci so veseli, da je štrajk končan, kajti vsa kupčija je bila že v silni zadregi.
Premogovnike pripravljajo.
Spring Valley, 111., 10. sept. — Po 23 tedenskem štrajku se zdaj spet prične z delom v premogovem okolišu Spring Valley. K temu spadajo razun rudnikov v tem mestu oni v mestih Ladd, Dalzell, Seatonville in Marquette. Sedaj pričenjajo s pripravami za zopetno otvoritev. Trije tedni bodo potrebni za poprave. Skoro četrtina od 4,000 premogarjev si je med štrajkom poiskala delo v drugih premogovih okrajih. Bati se je, da bo delavcev nedostajalo, ker se mnogi ne povrnejo.
Slabi časi za Gary.
Chicago, 111., 15. sept. — Začasno pomanjkanje naročil je povzročilo, da je na tisoče delavcev ob zaslužek po jeklarnicah blizu Chicage. Poroča se, da je bilo 2,000 delavcev odslovljenih v zadnjih štiridesetih dneh v jeklarni-škem mestecu Gary, Ind., torej skoro 33 odstotkov skupnega delavstva. Mno gi odslovljenci so šli v Pittsburg, Cleveland in druga mesta. Odslovljeni so bili predvsem neoženjeni delavci.
V tovarnah Illinois Steel-kompanije v South Chicagi je bilo število delavcev zmanjšano za 25 do 30 odstotkov vsled pomanjkanja naročil.
9 delavcev ubitih.
New York, 11. sept. — Devet in morda še več delavcev je bilo na mestu usmrčenih in deset ranjenih, ko se je utrgal kos viseče skale od zapadne odprtine starega Erie-tunela in zvalil na gručo delavcev. Izmed usmrčencev so bili štirje Američani, ostali ino-zemci.
Nova jeklarnica.
Aliquippa, Pa., 13. sept. — Gradnja nove tovarne Jones & Laughlin Steel-kompanije v bližnjem mestecu Wood-lawn bo dovršena ta mesec, ko se zakuri četrti plavž. Gradnja se je pričela pred tremi leti in prvi trije plavži so bili zakurjeni dne 1. dec. 1909, 14. febr. in 12. apr. 1910. Izdelovavna zmožnost vseh štirih plavžev bode na leto 600,000 tonov na debelo. Skupna zmožnost sedanjih kompanijskih plavžev je nad 1,650,000 tonov na leto.
Ko se dogradi nova “openhearth”-jeklarna v Aliquippi prihodnji mesec, bode zavzemala Jones & Laughlin Steel Company tretje mesto med velikimi jeklarniškimi družbami v tej deželi, tako da jo bosta presegali samo Carnegie Steel Company in Illinois Steel Company.
28 oseb utonilo.
Ludington, Mich., 9. sept. — Osemindvajset človeških žrtev je zahtevala nesreča, ko se je prevozna ladja št. 18 Pere Marquette-železnice, namenjena iz Ludingtona v Milwaukee, pogreznila sredi Michiganskega jezera. Ostali člani ladijskega moštva so bili rešeni. Kaj je povzročilo nezgodo, morda do-žene preiskava. Na ladji je bilo začasa nesreče 62 mož.
VELIKANSKA
PROCESIJA.
Kačih 100,000 ljudi se udeležilo sprevoda ob zaključku evharističnega kongresa.
V MONTREALU, QUE., CANADA.
Tujcev toliko, da jih 200,000 prenočilo pod milim nebom.
Z velikansko procesijo se je zadnjo nedeljo zaključil 21. mednarodni evha-riški kongres, ki se je vprvič vršil v Canadi in sicer v Montrealu, Quebec.
Po zmerni cenitvi se je nahajalo
100,000	ljudi v štiri milje dolgem sprevodu, na čegar čelu so nosili sv. Reš-nje telo, in gledalcev je bilo do 500,000. Tako prenapolnjeno je bilo mesto s tujci, da je bilo kacih 200,000 ljudi prisiljenih. prenočiti od sobote na nedeljo pod milim nebom, na javnih trgih in v raznih parkih.
Procesija se je pričela opoludne, a bila je skoro sedma ura, ko je papežev poslanec kardinal Vannutelli položil zlato in z dragimi kameni opremljeno monštranco s sv. Rešnjim telesom na altar ob vznožju Kraljevskega griča.
Vkljub svoji visoki starosti je nosil kardinal Vannutelli sv. Rešnje telo med celo procesijo. Kakor ogromen romarski sprevod, med prepevanjem nabožnih pesmi v raznih jezikih, se je pomikala procesija po glavnih ulicah mestnih navzgori po pobočju Mount Royala. Vsaka narodnost je bila zastopana v sprevodu; za domačimi Ka-nadci so korakali Poljaki, Grki, Ogri, Sirci, Malorusi, da celo Kitajci in Indijanci.
Raznim plemenom in narodnostim so sledili verski redi, dominikanci, kar-meliti, jezuiti, benediktinci, redempto-risti, pasionisti, pavlisti, trapisti in drugi. Za menihi je korakalo 1000 duhovnikov in misijonarjev v svoji navadni duhovni opravi, katerim je sledilo nadaljnjih 1000 v svojih mašnih oblačilih. Potem so prihajali prelatje, 70 škofov in 50 nadškofov v polnem ornatu s pomožnimi duhovniki ob strani.
Veliki zvon stolne cerkve Notre Dame je potem naznanjal, da se bliža Najsvetejše. Od vojakov obdan, je korakal kardinal Vannutelli pod ogromnim baldahinom, noseč zlato monštranco. Gledalci so se odkrivali in so poklekali, medtem ko je bilo neseno mimo njih sv. Rešnje telo.
Za kardinalom Vannutellijem sta korakala kardinal Gibbons in kardinal Logue, prvak med nadškofi irskimi, a tema so sledili škofje in ostali papeški dostojanstveniki, kakor tudi osebnosti, ki imajo papeške rede in odlikovanja. Med njimi se je nahajal rhode-island-ski guverner Pothier s svojim štabom.
Procesija se je pomikala naprej le počasi, in zmračilo se je, ko je dospelo čelo procesije na Fletcherjevo poljano do vznožja Mount Royala, kjer je bil pripravljen altar. V trenutku, ko je papežev poslanec povzdignil monštranco, so zažarele tisočere električne luči in navzoči so pokleknili. Ko je kardinal podelil blagoslov, je množica zapela “Te Deum”, s čimer je bil 21. evharistični kongres končan.
Premogova zemljišča.
Washington, D. C., 9. sept. — Približno 90,000,000 akrov zemlje, odtegnjene od vzetja v posest zastran njenega bogastva na premogu, je bilo danes otvorjenih za posedbo poljedelske površine po odredbah, ki jih je odobril začasni tajnik notranjih zadev Pierce.
Otvoritev te zemlje se je izvršila po zakonu z dne 22. junija 1910, ki določa poljedelsko posedbo površine javnih premogovih zemljišč, tako da se premogovi zakladi ohranijo za posebno razpolago po Združenih Državah. To se ne tiče Alaske.
Poljedelci, ki se nameravajo naseliti na teh zemljiščih zaznamovanih kot premogova zemljišča, si bodo smeli zagotoviti posestno pravico samo do površine zemljišč.
Springfield, 111., 51,678.
Washington, D. C., 13. sept. — Po naznanilu iz urada za ljudsko štetje je znašalo prebivalstvo mesta Springfield, III., pri zadnjem ljudskem štetju 51,678 glav, proti 34,159 leta 1900; to je narastek za 51.3 odstotka v zadnjih desetih letih.
Preveč medvedov.
Winnipeg, Man., Canada, 13. sept.— V farmarskih okrajih Manitobe se zdaj potepa toliko medvedov, da so postali prava deželska nadloga. Sicer plahe živali so gozdni požari prignali v obljudene krajine, kjer napravljajo na poljskih pridelkih veliko škodo.
9,771,512 priseljencev v 10. letih.
Washington, D. C., 13. sept. — Izza leta 1901. je dospelo 9,771,512 inozem-cev v Združene Države. Po plemenih so bili priseljenci razvrščeni v štirideset pododdelkov. Južnih Italijanov se je največ priselilo, skupaj 1,761,948; na drugem mestu so Judje, 976,263; na tretjem mestu Poljaki, 873,660.
Povprečni znesek denarja, ki ga je imel vsak priseljenec pri izkrcanju, je bil $22. Španski Američani so bili najbogatejši, ker je imel vsak s seboj povprečno $104, a Koreanci so bili naj-ubožnejši, s samo $7 vsak. Judje so bili med najubožnejšimi. Povprečno je imel vsak $13.
Priselitev v zadnjih desetih letih je bila jednaka prebivalstvu sedmih največjih južnih držav ali petnajstih zapadnih držav.
Demokrati v državi Maine.
Portland, Me., 12. sept. — Česar se niso drznili upati niti najupapolnejši demokrati, se je zgodilo; njihova stranka je pri volitvah sijajno zmagala. Izvoljen je demokratski kandidat za guvernerja Colonel Fred. W. Plaisted z 72,711 glasovi, dočim je dobil njegov nasprotnik Bert M. Fernald, rep., 64,090 glasov. Polegtega sta iz- I voljena dva demokratična kongres-1 nika.
Portland, Me., 13. sept. — Popolna poročila o volitvah kažejo, da so demokrati dobili od 31 sedežev v državnem senatu 21. Zadnji senat je obstajal iz 23 republikancev in 8 demokratov. Tudi v poslanski zbornici imajo demokratje gotovo večino.
Browne oproščen.
Chicago, 111., 10. sept. — Lee O’Neil Browne je oproščen. Velika senzačna pravda, ki je trajala čez mesec dni, in ki bo brez dvoma zelo vplivala na razvoj političnega položaja v Illinoisu, da, morda v celi deželi, je bila včeraj popoludne ob treh končana. Porotniki so se posvetovali samo 21 ur. Po razglasu razsodbe je zavladalo v sodilnici veliko veselje. Državni pravdnik Way-man je pa prepričan, da donese pravda državi mnogo koristi. Browne je bil obtožen, da je podkupil poslanca Charles A. White-a in druge v svrho glasovanja za senatorja Lorimerja. Browne je vodja demokratične manjšine v državni poslanski zbornici.
Lorimer in Roosevelt.
.Chicago, 111., 9. sept. — Bivši predsednik Roosevelt se je mudil včeraj v Chicagi in se je udeležil kot častni gost banketa, ki ga je priredil Hamilton Club. Mučno pozornost je vzbudilo dejstvo, da je g. Roosevelt nekaj ur pred banketom najodločneje izjavil, da se pojedine ne bo udeležil, ako bo navzoč tudi zavezni senator Lorimer. Preostalo ni nič druzega, nego tega naprositi, da izostane. Danes je Lorimer izstopil kot član iz Hamilton kluba.
Dobra vest.
Washington, D. C., 13. sept.—Brzojavka, ki jo je poslal superintendent Young od indijanske rezervacije Yakima na indijanski urad, poroča, da se je položaj glede gozdnih požarov zelo zboljšal. Gospod Young pravi, da so indijanski agenti in gozdni čuvaji kos položaju in da bodo čete poslane nazaj v svoje posadke.
Nov gozdni požar.
Seattle, Wash., 13. sept. — Vsled močnega vetra se je gozdni požar, ki je blizu- Lindena nanovo izbruhnil, tako razširil, da je sedaj v nevarnosti več vasi v okraju Whatcom. Na tucate osamljenih hiš in gospodarskih poslopij je razdejanih in skupna škoda znaša čez milijon dolarjev. Ogenj je obkolil naselbino Blaine in tri hiše so že zgorele. Vseh devet hiš naselbine Hazelmore, 4 milje od Blaina, so plameni uničili. V White Rocku, B. C., 2 milji od Blaina, je več manjših hiš zgorelo. V mestecu Enterprise, 13 milj severno od Bellinghama, je zgorela žaga z več poslopji vred. Dvanajst hiš je zgorelo pri Ferndalu. Custer je od požara obdan.
Ladja zadela ob kite.
New York, 13. sept. — Največji trop kitov (whales), ki ga je kdaj videl kak oceanski parnik, je odkrila blizu new-foundlandskega obrežja zadnji petek straža na parniku “La Gascogne”, pravkar dopluvšem semkaj iz Havra.
Potniki so bili vstanu našteti petdeset sesavcev na enkraten pogled.
V resnici je bilo morje tako napolnjeno s kiti, da je parnik zadel kar ob dva počez.
Pšenična žetev v Canadi.
Ottame, Ont., 13. sept. — Po cenitvi vladnega statistika znaša letošnja pšenična žetev v Canadi 122,785,000 bušljev, ali 43,959,000 bušljev manj nego lani.
V AVSTRIJI SE KOLERA TUPATAM.
Pomanjkanje mesa na Dunaju, v Budimpešti in drugod od dne do dne večje.
ZOPET “OBČEVALNI JEZIK”.
Pri letošnjem ljudskem štetju spet ne bodo vpoštevali narodnosti.
Washington, D. C., 13. sept. — Poročila o nastopu kolere v več krajih na Ogrskem so bila danes doposlana državnemu departmentu od konzularnih zastopnikov. Konzul Slocum na Reki (Fiume) je brzojavil, da so se osamljeni slučaji kolere pojavili v o-smih občinah ob Donavi med Požu-nom in Mohačem.
Dunaj, 13. sept. — Pomanjkanje mesa, ki je od dne do dne večje, je povzročilo pravcat mesni bojkot v alpskih deželah. V Budimpešti in drugod so zastopniki uradniških društev, ki štejejo na stotisoče članov, sklenili, pričeti s pasivnim odporom ah proglasiti generalni štrajk, če se tekom enega meseca ne dovoli uvoz argentinskega mesa. Tukajšnji občinski svet se je istotako obrnil s prošnjo do vlade za pripust mesa iz Argentinije.
Dunaj, 12. sept. — Ljudsko štetje v Avstriji se bo letos decembra meseca vršilo spet po “občevalnem jeziku”, ne po narodnosti. Zadnja številka državnega zakonika ima naredbo ministrstva notranjih stvari od 20. avg. glede izvedbe ljudskega štetja. Po tej naredbi ostane tudi pri letošnjem ljudskem štetju rubrika “občevalni jezik.” Vkljub temu, da je poslanska zbornica v seji dne 22. junija t. 1. vsprejela resolucijo, zahtevajočo, da se ima pri letošnjem ljudskem štetju vpoštevati tudi narodnost, se vlada vendar ni ozirala na omenjeni sklep zbornice, marveč je odredila, da se ima ljudsko štetje vršiti edino-le na podlagi občevalnega jezika. (Op. ur. Spet bodo torej pri novem ljudskem štetju v Avstriji potajevali in prikrajševali Slovane, posebno Slovence v Trstu, na Koroškem, Štajerskem in drugod. Avstrijske vlade so nepoboljšljive, ampak Slovencev niso spravile iz sveta in jih ne bodo.)
Dunaj, 11. sept. — Usodni spopadi so se vršili v Ceni, Sedmograško, med žandarji in kmeti. Ogrski žandarji so hoteli prisiliti odstranitev rumunskih barv s sedmograške kmečke noše. Vsledtega je prišlo do spopada. Žandarji so ustrelili dva kmeta in hudo ranili tri kmete.
Dunaj, 10. sept. — Časopisi očitajo zdravstvenim oblastvom, da zanemarjajo oprezne naredbe glede kolere, dasi nevarnost za Dunaj še ni odstranjena.
Dunaj, 10. sept. — Kmalu bo minulo 100 let, ko je napravila naša država bankerot (1811) in so izgubili državni bankovci vso veljavo. Ob tej priliki primerja dr. Beurle takratne razmere s sedanjimi. Država je imela takrat dvanajstkrat več dolga, kolikor je imela dohodkov. Zdaj imamo Avstrijci petkrat toliko dolga, kolikor smo ga imeli pred okroglo sto leti. Dr. Beurle se peča tudi s številom uradnikov pred 80 leti in zdaj. Takrat je imela | Velika Avstrija z Ogrsko in z italijanskimi deželami (leta 1828) 13,729 uradnikov in 62,310 slug z državnimi delavci. Sedanje cislatvanske dežele so imele 7712 uradnikov in 35,916 nastav-ljencev. Prebivalstvo je bilo 15,665,-000. Na 360 prebivalcev je prišel v “policijski” Metternichovi dobi en državni nastavljenec. Zdaj daje država, vštevši državne železnice, posla 500,-000 nestavljencem. Približno vsaka 50. oseba se torej nahaja v državni službi. Število državnih uslužbencev zelo narašča. Od leta 1890 do leta 1900, je poskočilo število uradnikov od 263,544 na 334,974, torej za 71,430 (27 odstotkov). Prebivalstvo je naraslo v tem času od 23,895,000 na 26,150,000 (9.4 odstotka). Penzije so v desetih letih poskočile od 34,700,000 na 57,700,000 K. Od leta 1828. sem je poskočilo prebivalstvo za 66 odstotkov, število državnih nastavljencev pa za 660 odstotkov.
Štrajkarski nemiri v Tampi.
Tampa Fla., 12. sept. — Neki kubanski izdelovalec smodk, imenoma Gras, je tukaj umrl vsled poškodb, ki mu jih je zadalo več štrajkujočih izdelovalcev cigar. Tudi danes so se pripetili nemiri, posebno na Seaboard Air Line-kolodvoru, kjer so se štrajkarji upirali prekladanju tobaka. Na štrajku je kacih 15,000 izdelovalcev smodk. Zahtevajo višjo plačo in priznanje unije.
Car za svoje sovernike.
Passaic, N. J., 10. sept. — Ruski car je podaril $40,000 kot prispevek za gradnjo rusko-pravoslavne cerkve v Passaicu. Poslopje bo stalo $120,000.
Navihana sleparja.
Berolin, 12. sept.—Neki Mehikanec, jadrajoč pod visokozvenečim imenom kot Don Piriali de Elardny, in neki amerikanski Nemec, predstavljajoč se kot poznavalec umetnosti iz Chicage imenoma Emil Becker, se iščeta odstrani nemške policije, ker sta ocigani-la nečega zlatninarja v Frankfurtu za drage kamene vredne $36,000. Zlatni-nar se je seznanil z dvojico v Mona-kovem, kjer se mu je Mehikanec predstavil kot milijonar in veleposestnik. Da si ogladi pot in uveri ljudi o svojem bogastvu, se je dal slikati po prof. pl. Kaulbachu, slovitem bavarskem a-kademiku. Ko je bil Kaulbach vprašan za priporočilo, je rekel, da mora Mehikanec imeti denarce, drugače si ne bi naročil tako drage slike. Zlat-ninar se je hitro zadovoljil s priporočilom in je rad sprejel od Mehikanca za dragocenosti ček na Nemške banke podružnico v Wiesbadenu, ampak ček je bil brez vrednosti.
Zeppelin ima smolo.
Baden-Baden, Nemčija, 14. sept. — Neprestrašenega apostola zrakoplovstva, grofa Zeppelina, je zadela spet nesreča. Njegov najnovejši zrakoplov, “Zeppelin VI.”, je bil vsled eksplozije enega od treh motorjev v zadnji gondoli razdejan. Zrakoplov je zgorel na poletu v Heilbronn, ko je preletel že 20 milj.
Kolera v Evropi.
Gdansko (Danzig), Nemčija, 13. sept. — V tukajšnji bolnišnici so sedaj štiri osebe obolele za kolero.- V Ma-rienburgu, 27 milj jugozapadno od tu, so umrli trije odrasli in peteri otroci za obolenjem, ki je bilo menda kolera.
Neapolj, Italija, 13. sept. — Tu se je pripetilo v enem dnevu 12 novih obolenj za kolero in 8 smrtnih slučajev.
Vojvoda Abruški in Miss Elkins.
Rim, 12. sept. — “Tribuna” danes trdi glede poluradnega poročila, da ženitev vojvode Abruškega in gdčne. Elkins ni bila nikdar nameravana, da vkljub temu preklicu lahko trdi “brez strahu na opovržbo”, da je kralj privolil v ženitev, da pa je vojvoda sam iz osebnih vzrokov razdrl zaroko.
Roparji na parniku.
Harbin, Mandžurija, 12. sept. — Roparji, preoblečeni kot potniki, so se polastili nečega ruskega rečnega parnika, ki vozi po reki Sungari, 20 milj južno od te luke, ko so v obupnem boju premagali ladijsko moštvo. Pri poizkusu, braniti svojo ladjo, sta bila lastnika ladje, dva Rusa, usmrčena in mnogi od kitajskega moštva so bili ranjeni, kakor tudi nekateri od 80 kitajskih potnikov, ki so se upirali. Ko so gusarji zmagali, so zvezali potnike, ladijsko moštvo, enega ruskega mornarja in dve Rusinji ter mirno odvzeli ujetnikom vse njihove dragocenosti. Čoln z lovci, ki je bil slučajno v bližini, je dal alarm in odposlana je bila ruska topničarka zasledovat gusarje.
Viljem na Dunaju.
Dunaj, 10. sept. — Z največjim zanimanjem se pričakuje v nemških krogih bližnji obisk cesarja Viljema na Dunaju. Po uradnem naznanilu pride nemški cesar dne 20. septembra zjutraj v Penzing. Na kolodvoru ga bo osebno sprejel cesar Franc Jožef. Cesar Viljem bo bival kot gost belolasega prijatelja in zvestega zaveznika dva dni v gradu Schoenbrunn. Obisk je v prvi vrsti namenjen za čestitanje. Cesar Viljem donese naknadno svoje čestitke k 80. rojstnemu dnevu cesarja Franca Jožefa.
Pred svojim prihodom na Dunaj bo bival nemški cesar od dne 16. septembra v ogrskem gradu Bellye kot gost nadvojvode Friderika na njegovem svetovnoslavnem lovišču.
Iz konvencije J. S. K. J.
Poroča se nam, da je bila končana konvencija J. S. K. J. v Denverju, Colo., in sicer v soboto dne 10. sept.
Glavna prememba je mesečni ases-ment, ki je popolnoma posnet od K. S. K. J., namreč, da se bodo člani in članice vpisovali v 6 razredov in plačevalo se bo toliko kot pri naši K. S. K. Jednoti. Tudi žehska društva se bodo lahko ustanavljala kot pri naši Jednoti.
Uradno glasilo ostane še nadalje “G. N.”
Prihodnje zborovanje se bo vršilo v Pittsburgu, Pa., 1. 1913, koje mesto je zmagalo za nekoliko glasov nad Jo-lietom.
Ob volitvi odborov je bil izvoljen predsednikom g. Ivan Germ iz Brad-docka, Pa., z večino 3 glasov nad prejšnjim predsednikom g. Fr. Medošem. Gg. Brožič, Govže in dr. Ivec so bili soglasno zopet izvoljeni. A. K.
Joliet, 111., 14. sept. — Rev. Jos. F. Stukel je imenovan začasnimi asistentom ali pomočnikom v naši župniji sv. Jožefa, kakor je zadnjo nedeljo naznanil župljanom g. namestni župnik, Rev. A. M. Kraschowitz, ki je prejel dotično naznanilo od chicaškega nadškofa, mil. g. Quigleya.
—	Vstopnice za veselico, ki se bo vršila v korist naši cerkvi dne 15., 22. in 29. oktobra, to je zadnje tri sobote prihodnjega meseca v Eagles’ Hallu (bivši Golobičevi dvorani), so na prodaj v slovenskih trgovinah ter stanejo: Enkratna vstopnica 25c, veljavna za eno osebo in en večer; sezonska vstopnica 50c, veljavna za eno osebo vse tri večere, ali pa za celo družino en večer. Ker ima veselica najblažji namen, je pričakovati, da si vsak faran o prvi priliki omisli vstopnico.
—	Veselo znamenje za napredek naše naselbine je, da postajajo prostori naše župnijske šole vsako leto tesnejši — naše šolske dece je čimdalje več. Pa ne samo to. Večati se je začelo tudi število skrbnih staršev, ki pošiljajo svoje nadarjene dečke v višje šole. Tukajšnjo “High school” pohajajo letos: John Grahek ml., Josip Uršič in Mihael Malovrh. Danes pa sta se odpeljala v Quincy, 111., v tamošnji “college” Clarence Stukel, sin g. Johna Stukel, in Edward Stukel, sin g. Josipa Stukel. Torej imamo letos pet pravih študentov iz naše naselbine in želeti je le, da srečno dosežejo svoj cilj.
—	“Joliet Slovénie Bottling Co.” je priredil» včeraj v Theilerjevem parku svojim odjemalcem in prijateljem imeniten piknik, ki se je obnesel izvrstno, dasi je mrzlo vreme nekoliko nagajalo. Omenjena domača tvrdka je na najboljšem glasu v Jolietu in njen “business” procvita, da je veselje.
—	Dr. Ivec nam poroča, da je bil zopet izvoljen za vrhovnega zdravnika
J.	S. K. J. na konvenciji v Denveru, Colo., ki je bila zaključena v soboto.
—	Anton Težak, zaposlen pri gradnji za povzdig tirov Santa Fe železnice je bil v sredo 7. t. m. zjutraj povožen po urejajočem parovozu. Ko je poizkušal iti čez tir, ga je stroj prehitel in podrl. Zaščitna priprava spredaj na stroju mu je rešila življenje. Leva roka mu je bila hudo odrgnjena in ena noga tako zmučkana, da so jo doktor-$ mislili odrezati; ali so jo ali ne, ne vemo.
—	Oškodninsko tožbo za $10,000 je podal John Rajala, oskrbnik zapuščine po iajnem Matevžu Šipoli, proti kon-traktorju A. Wenbergu. Šipola je delal za toženega kontraktorja pri neki prizidavi k Porterjevi pivovarni in tedaj mu je padel velik kamen na glavo in strl črepinjo.
—	Uradniki American Can-kompa nije nameravajo spet pričeli z delom v pleharni v Rockdalu v nekaj dneh, in najmanj kacih petdeset delavcev bo spet zaposlenih. Rockdalska plehar-na je bila zaprta dobri dve leti in med tem časom se je izvršilo več izpre-memb in poprav. Ko se spet odpre v nekaj dneh, bo baje poslovala celo leto.
—	Opozarjamo na velezanimivo po vest “Zadnja instanca”, ki jo je po slovenil in posvetil našemu listu za objavo g. Barbič iz New Yorka. Glej stran 6.
—	“Naveličal sem se izdeldvati srajce in v nadi, da se rešim tega dela, sem zažgal srajčno delavnico,”S»je izpove dal Arthur W. Doyle, kaznjenec v tu kajšnji državni kaznilnici, ki je v ne deljo dopoludne ob 10. uri poizkušal z ognjem uničiti poslopje, v katerem iz delujejo kaznjenci srajce. Poklicana je bila mestna požarna bramba, ki je ogenj pogasila, vendar znaša škoda do $400. Doyle pride zaradi požiga pred veliko poroto, ki se snide prihodnji ponedeljek.
—	Pošta v Plainfieldu je bila v noči od 8. na 9. t. m. oplenjena. Vlomil ci so blagajnico razstrelili in so odnesli $327 in nekaj zlatnine. Straža je v bližini spala.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Dimitrovič Jandro, Ne deljkovič Stojan, Skvarča Anton, Ten-gelič Tone in Viholac Mike.
Calumet, Mich., 9. sept. — O zmagi poročam, ki smo jo dosegli združeni slovenski in hrvatski delavci proti ka pitalistom v volitvenem boju. Naš kandidat za državni zbor michiganski, odvetnik Anton Lucas-Lesac, rodom Hrvat, je nominiran z večino 158 gla sov. Naše veselje je bilo nepopisno, Pokazali smo, da si pri volitvah ne damo zapovedovati od nikogar, ker smo neodvisni državljani in ne podrepniki C. & H. Živeli zavedni volivci!	G.
lamo samo 5 dni v tednu in devet ur na dan, skoro že slabo kaže.
Kar se tiče društvenih zadev, zelo dobro napredujejo, posebno društva nova, katera so predkratkim vstanovili in imajo zelo izobražena imena. In tudi naše katoliško društvo lepo napreduje, namreč sv. Janeza Krstnika J. S. K. J.
Še nekaj bi rad omenil, namreč o cerkvenih zadevah. Nič se ne moremo pritoževati. Naš g. župnik Rev. A. Smrekar se zelo trudi na vse krip-lje, kako bi bilo boljše za faro. A ža-libog vsejedno vkljub lepim pridigam še skoro polovico ljudi hrbet obrača cerkvi.
Ne smem pozabiti omeniti, da imamo novo “public school” namesto zgorele, ki je bila zgorela na pepelnično sredo pred dvema letoma. Nova šola je zelo lepo poslopje, a žalibog, zgorelo šolo so pozabili, zgorelih otrok pa seveda ne morejo pozabiti in njihove mučeniške smrti.
Naj zadostuje za zdaj. Pozdrav vsem čitalcem A. S.
Adamkov Lojze.
Collinwood, O., 11.'sept. — Cenjeni gospod urednik! Sprejmite par vrstic v priljubjeni katoliški list, in objednem pošiljam naročnino, ki mi je ravno potekla.
Kar se tiče dela, je bolj na slabo stran. V Lake Locomotive shopu de
Denver, Colo., 7. sept. — Dne 4. t.
m.	blagoslovila se je v navzočnosti odbornikov J. S. K. J. podarjena zastava dr. sv. Jožefa, Denver, Colo. Zastava je lična, z ene strani je slika slovenske in ameriške zastave, spodaj znak Jed-note in na vrhu slike je orel, grb naše nove domovine. Druga stran je z napisom kot darilo dr. sv. Jožefa ter slika istega. To je nadomestilo one od g. Gosarja podarjene zastave. In potem ko bila je blagoslovljena, je zastavo ter blagoslov nazaj vzel, le palice je dal delegatom, in te palice so menda sedaj kot znak Gosarjeve ba-rantije.
Dne 5. t. m. prišli so delegati v Denver iz raznih krajev, in na kolodvoru čakalo jih je več slovenskih in slovanskih druš.tev z godbo. Spremila so jih do Eagles Halla. Ob prihodu v dvorano je predsednik društva sv. Jožefa
J.	S. K. J., Denver, Colo., s priličnim nagovorom oddal predsedniku J. S. K.
J.	, bratu Medošu darovano zastavo J.
S.	K. J. Predsednik Medoš nagovori navzoče'brate in delegate, izpodbuja-joč jih k edinosti in složnemu delovanju v korist J. S. K. J. Govorili so tudi še drugi govorniki. Dne 6. t. m. so skupno korakali iz dvorane v cerkev, kjer bila je sv. maša za žive in mrtve člane Jednote. Ob tej priliki je duhovnik imel lep govor in slikal nam je delovanje slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda, kako sta onadva delovala in učila slovanski narod. Obenem cerkveni govornik potrjeval je vse ono, kar sta naša sobrata sv. Ciril in Metod učila, ki sta zaščitnika J. S.
K.	J. Potem odprla se je seja zboro-
vanja J. S. K. J. Odprl je sejo z molitvijo preds. Medoš ob 10. uri 21 minut, in zborovanje vrši se dosedaj v sporazumnem redu, in danes 7. t. m. gre vse v redu. Zapisnikarja Jedhotinega zborovanja sta gg. Fr. Sakser, urednik Glas Naroda, in L. Pirc, urednik Clevelandske Amerike.	M. P.
lepa, kar ni zgorelo. Nova železnica je veliko jarkov skopala, in voda nam je odšla, koder je plavalo nekdanje Triglavsko jezero. Sedaj se lahko vse zorje in z vozom vozi skoz. Upam, da v letošnjem letu se nima nikdo pritoževati zaradi pomanjkanja dela. Čudim se, da se nobena slovenska kolonija noče ustanoviti. S pozdravom!
F. S. Jakše.
Moon Run, Pa., 8. sept. — Cenjeno uredništvo Am. Slovenca! Malokate-rikrat se čita kak dopis iz naše naselbine. Danes pa sem se jaz namenil malo sporočiti naše dogodljaje, žalostne in vesele.
Prvo poročam, da nam je nemila smrt pobrala vsem priljubljeno in obče spoštovano Mrs. Marijo Maček. Rajna bila je bolna celih devet mesecev in je naposled v starosti 27 let v bolnici sv. Frančiška v Pittsburgu, Pa., mirno v Gospodu zaspala. Tu zapušča žalujočega soproga, dv’e mali hčerki in enega brata; v starem kraju starše, enega brata in dve sestri. Rajna bila je članica dr. sv. Frančiška št. 99 J. S. K. J., ki je nedolgo tu vstanovljeno. Da je bila res od vseh spoštovana, pričal je njen pogreb, ki je bil naravnost veličasten. Razun goriomenjenega društva, kateremu je ona pripadala, ki se je tudi polnoštevilno udeležilo, udeležila so se tudi vsa društva; posebno velika udeležba bila je od dr. sv. Barbare, spadajoče v Forest City, katero se je korporativno z zastavo in vsemi društvenimi znaki vdeležilo. Tako se je toraj zaključil ta žalostni dogodek.
Takoj drugi dan po gorajšnjem-dogodku pa je prvoomenjeno dr. imelo piknik, seveda, ko je bilo že vse prirejeno, da se ni moglo odložiti, in ker je bilo ravno na Delavski praznik, to nam se je čez pričakovanje dobro obnesel. Vdeležile so se razen naših rojakov vse druge narodnosti, tudi dosti Angležev se je z nami veselo zavrtelo, tako da se je zgodilo ravno po besedi slov. pesnika, ki pravi: Žalost in veselje sta bližnji sosedi — Eno in drugo k nam pride večkrat — Božja previdnost stoji pa na sredi — Da vse možno nam je prestat.
Ker se mi je dopis precej narasel, bodem končal, ker se tudi bojim, da ne bi ga previdnost urednikova radi o-korne pisave ne obsodila v uredniški koš.	Star naročnik.
Ely, Minn., 10. sept. — Ker vsako številko Am. Sl. pazno prečitam, posebno dopise, sem med temi čital tudi dopis iz Soudana, ki je bil priobčen v št. 39. Moj namen ni kritizirati nobenega dopisnika, če resnico poroča v javnost, a v dopisih, ki jih priobčuje soudanški dopisnik, pa dokaj pomanj-kuje resnice. Zatorej se zopet oglašam.
Piše, da mora poročati v javnost, kako da se še kaj imajo soudanški farmarji. Še enkrat ti povem na vsa usta, da v Soudanu ni nobenega farmarja, pa če se še tako jeziš, meni ne boš natvezel tega na vrat. Pa mi dokaži, kolega dopisnik, prvič, da sem le en bušel krompirja kupil začasa mojega bivanja na Ely; drugič, kateri naš rojak je iz Soudana na Ely krompir pošiljal kar na kare; tretjič, da imate v vaši sredi le enega rojaka, ki bi se vkvarjal samo s kmetijstvom. Za vsak dokaz Ti dam petdeset dolarje^ torej požuri se! Kar se pa tiče vriskanja, vedi, da v Ameriki vriskajo samo “greenhorni”.
Soudan je že imeniten kraj, ampak samo glede rudarstva. Ljudje si služijo svoj vsakdanji kruh v rudnikih, ne pa na farmah, katerih ni tam okoli. Še marsikaj bi se dalo napisati o tej stvari, pa bi se dopis preveč razširil, zatorej naj zadostuje za danes, pa vdrugič kaj več in kaj boljšega.
K sklepu naj še omenim, da je bil v četrtek 1. sept. g. Jožef Šikonja tako vesel, da bi bil najrajši kar ves svet objel. Prišedši od dela domov, je našel v naročju svoje soproge zalo hčerko prvorojenko, ki so jo potem krstili na ime Barbara. Čestitam.
Pozdravljam vse rojake, posebno v Soudanu in seveda tudi ondotnega dopisnika, slavnega krompirjevega farmarja. Živio!
Frank Erčul-Zagoričan.
McGregor, Minn., 4. sept. — Tukaj smo imeli velik ogenj skoz poletje do 1. sept. Sedaj ga je dež udušil. Napravil je precej škode, pa tudi nekoliko zboljšal te švampe, da se lahko orje. Ali žalibog naši konji so se valjali poleg ograje v pepelu in obrezali noge, da ne morejo orati. Letina je
North Chicago, 111., 6. sept. — Cenjeno uredništvo Amer. Slovenca! Vas prosim, da odstopite tudi meni malo prostora v vašem listu, da sporočim nekoliko o tukajšnji slovenski naselbini.
Kar se tiče dela, gre bolj slabo. Na društvenem polju pa prav dobro napredujemo. In tudi naša slovenska fara prav lepo napreduje.
Seveda povsod se pa tudi dobi lulika med pšenico, ravno tako je tudi pri nas. Pred par tedni mi je prišel v roke neki list iz Chicage, po imenu Glas Svobode, ki sem v njem bral, kako se neko človeče zaletuje v duhovnike in jih imenuje z grdim imenom. Iz tega se pa vidi, da oni človek ni kaj prida vreden, ko se ni upal podpisati s svojim polnim imenom. Vprašam te, g. dopisnik, kaj ti je na poti naš duhovnik in pa naša fara, ko še nisi nič nikoli zanjo dal? Če so ti pa postala tukaj tla prevroča, ti pa mi ne moremo pomagati. In če ne maraš, da bi bil duhovnik v naselbini tam, kjer ti živiš, si pa lahko sam pomagaš, saj je Amerika dovolj velika, pa pojdi tja, kjer ni nobenega katoliškega duhovnika, da si boš tam ohladil svojo vročo kri. Za danes dovolj, lahko pa še drugipot kaj več.
H koncu dopisa pa pozdravljam vse zavedne Slovence in Slovenke širom Amerike. In tebi, katoliški list A. S., pa želim obilo uspeha in veliko novih naročnikov in pa dobrih predplačnikov.	Frank Osredkar.
Waukegan, 111., 13. sept. — S teni se poživljajo brati dr. Vitezov sv. Jurija, da bi se blagovolili udeležiti društvenih vaj prihodnjo nedeljo, dne 18. septembra, ker to je v korist društvu, vsakemu posamezniku v .zvedrilo ter v ponos vsakemu udu pri javnih nastopih, ako vidi občinstvo, da društvo ne nosi samo lepo uniformo, ampak da zna tudi po vojaško izvajati na klic poveljnikov. Vsak bivši avstrijski vojak lahko se spominja, da je moral za borih 6 beličev na dan poslušati slavnega c. in kr. častnika, kako mu je prav po divjaško kot Culukafri blagovolil dajati imena, katera ne spadajo niti v predpotopno dobo, za nameček pa je imel še vsaki prazen želodec. Toraj k stvari. Vsako uniformirano društvo brez praktične izobrazbe dela sramoto narodu, kateremu pripada, samo sebi, najbolj pa poveljniku, čeravno on najbolj dobro hoče pri javnih nastopih, a ne more pomagati v slučaju neizobrazbe. Toraj bratje, treba je vaj in malo več zanimanja in požrtvovalnosti v dr. ozirih. Ni prisiljen, ampak potrebna stvar je. Vsak posameznik lahko ve, da v slučaju bolezni mu je dr. takorekoč skrbni oče, treba pa je gotovo biti tudi poslušni sin. Upajoč polnega odziva, kličem vsem bratom: Na svidenje v nedeljo dopoldne na dr. vajah! S pozdravom Matevž Slana, predsednik.
Črnomelj, Dolenjsko, 28.. avg. — Dragi mi Amerikanski Slovenec! Prosim te, da sprejmeš ta dopis iz Črnomlja od svojega starega prijatelja. Kakor ti je znano, sem bil jaz eden od navzočih, ko si zagledal beli dan v Chicagi, 111., 1. 1891.
Jaz sem že večkrat slišal praviti od starih ljudi, da v časnikih se le slabo sliši, in včasih je tudi res. Te dni sem čital, da je moja nečakinja Mary Jerman umrla, 21 letna hči dobroznanega gostilničarja Johna Jermana v Jolietu,
111.	Res žalostna novica iz Amerike. Jaz hočem rojakom naznaniti žalostno novico iz stare domovine in sicer imeli smo pretečeni teden dvakrat požar v Črnomlji. Prvi požar je bil dne
22.	avg. Začelo je goreti zjutraj okoli
4.	ure pri g. Kožarji. Ta požar je bil hitro pogašen in škoda je majhna. A drugi požar je bil v petek dne 26. avg. dopoldne ob 9:30 (poldesetih). Začelo je goreti na pristavah. V 1 uri so bila vpepeljena 7 gospodarjem gospodarska poslopja, napolnjena se senom. Škode je več tisoč kron, a zavarovani so za majhno svoto, in zavarovalnina nikakor ne pokrije škode, katero imajo. Pristave so zgorele naslednjim posestnikom: Karel Getarju, Zupčiču, Malneriču, Kobetiču, Jermanu, kozolec; potem vdovam Skubičevi in Zupančičevi. Kako je požar nastal, se ne
ve; eni pravijo, da mogoče iz cigaret. Jaz bi na tem mestu opozoril oblastva, naj prepovejo kaditi mladoletnim fantom, kateri ne znajo ognja varvati. Posebno bi pa moralo biti prepovedano kaditi na prostorih, kjer je seno spravljeno, sploh vsem, star ali mlad, na pristavi ne bi smel kaditi.
Letina bode slaba v Belikrajmi letos. Ker je bil zmiraj dež in naenkrat solnce, pa se je vse opalilo, a poleg tega so pa črvi grozno škodo napravili na koruzi, krompirju in drugih poljskih pridelkih. Vina bo jako malo, ker se je vse posušilo na trtah. V noči od 5. na 6. avg. je toča padala v Črnomlji in okolici. Kar ni črv uničil, mora pa toča vzeti. Bog se usmili čez revnega kmetovalca!
K sklepu pozdravljam vse rojake širom Združenih Držav, posebno pa v Chicagi in Jolietu. Tebi pa, dragi mi A. S., obilo naročnikov in plačnikov.
Anton Jerman.
Največji slovenski katalog na svetu.
Vsebuje polno vrsto ur, verižic in druge zlatnine, nožičev, samokresov, križcev, glasbenih podob, zemljevidov, daljnogledov, povečalnikov, peres “fontain pens”, fonografov in krožnikov za iste, harmonik, orgljic, goslij, flut, klarinetov in drugih godbenih stvari, pip, tobaka in električnih stvari; stotine še drugih krasnih stvari in potrebnih reči po najnižji ceni. Katalog se pošlje vsakomur na vprašanje. Pišite ponj še danes. Dobite ga zastonj.
C. F. ZARUBA & CO.
(Dept. A. S.)
320 W. Pike St., Clarksburg, W. V a.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše at-•o po najaižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & A. Pasdertz
■e dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» ooskusite naše msse.
Nizke cene in doDra postrežba j« «aše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Jhic. Phone 4531. N. W. Phone iii;-
Slovensko Podporno Društvo
“Slovenski Sokol”
Waukegan, Illinois.
Uradniki:
Pavel Bartel, starosta.
Josip Hribar, tajnik, 604 — 10 St. Frank Belec, blagajnik.
Al. Grebenc, učitelj telovadbe. Mesečne seje 3. nedeljo v Belec-ovt dvorani ob 1:30 uri pop.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čer treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajta se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	Joliet,, Uls.
040*404040tC404040404040t04040t04040
I Joliet Citizens Brewing Co. |
North Collins St., Joliet, 111.	§
5 HPijte Ells: Brand" pivo \
2 Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. I
04040*0*0404940*04040«0*0«0«040*040440404040404040K(
Soudan, Minn., 5. sept. — Dragi mi g. ur. Am. Sl.! Prosim Vas, da mi natisnete teh par vrstic, da opišem, kako da se še kaj mi obnašamo, slabo ali pa dobro. No, pa kakor sem slišal odstrani na te moje ušence, da tukaj se imamo prav ‘fajn” zato, ker smo zelo “kunštavih” glav, tako da zmeraj kakšno “gut” poberemo odstrani. Te dni smo se menili od prašičev vse sorte, in potem mi je eden najbolj pametnih mož govoril od prašičev in mi rekel: “Ako hočeš prašiče ‘gut’ imeti, moraš pa mene poslušati, kaj da ti sedaj jaz povem. Ako češ, da se ti prašiči vča-si Sčistijo, jim moraš hudo drobnega mehkega kolna dati parkrat na teden, pa bodeš videl, da bodoTotem prašiči dobri in debeli.” No, tu se spet precej vidi, da smo prav stari farmarji, ki eno ali drugo reč uganemo in zgrun-tamo. To je za sedaj, drugipot kaj več.
In še nekaj važnega moram 'sporo-ročiti, da ne bodo kaj več od nas govorili, da nismo mi farmarji za nič. Zadnji teden smo dobili tri novorojenčke. G. Mike Mušič ima enega čvrstega sinčka, in tudi g. Frank Gornik ima enega sina in g. Frank Špo-lar sina. “Obajgat”, to je bilo ječme-novke od vrha do tal od veselja vseh sinčkov in je tudi vse zdravo, tako da je veselje dvojno in tudi poštenje od nas soudanških farmarjev.
Sedaj, g. urednik, bom pa končal, bom pa drugipot kaj več, ko ne bodo tako hude muhe, ko se bomo pri črni Lizi tiščali in gruntali. Sedaj pa pozdravljam vse rojake in rojakinje po vseh Združenih Državah. Tebi, Am. Sl., pa obilo naročnikov in predplačnikov. In ostanem vaš stari soudanški farmar	Stepanov zet.
“Severovo Olje sv. Gotharda je izvrstno mazilo”, pravi g. K. Coniff, hotelir v Ashley, Pa. “Imel sem hude bolečine v svojih nogah, a ko sem jih namazal s tem oljem, so bolečine izginile v štirih dneh.”
Za
bolečine in rane spahke in odrge.
Vedno rabite
nevralgijo in ledveno bol otrpli vrat in bol v hrbto
Severovo Olje Sv. Gotharda
edino pravo in preizkušeno mazilo. Poskusite ga! ni s hitro olajšbo, ki jo ž njim dosežete.
Gotovo boste zadovolj-
Za		Za otrple
otekline in vnetja		sklepe in mišice
		hromo ramo in
krče in revmatizm.		bolečino v prsih.
Imejte ga na polici za nujno rabo. Cena 50c.
S^verova Zdravila so na prodaj v lekarnah. Nobena druga zdravila niso “pravtako dobra kakor Severova” bodisi glede moči čistosti ali izdatnosti. Pazite, da dobite pristnih.
Prerana starost
je stanje, ki sledi, če razne škrlatne žleze oslabe in ne izpolnjujejo svoje dolžnosti.
Severov življenski balzam
deluje na razne žlezne sestave, ki prejemajo hrano iz želodca in drobja med prebavo, dajajoč pri tem novo življenje. Vzorno zdravilo za žolčnico, zimnico, zapeko in težko prebavo! Cena 75 centov.
“Bolje se počuti ”
se pravi navadno o bolniku, ki trpi na kaki pljučni bolezni, (izvzemši jetiko), ako uživa.
Severov balzam za pljuča.
Proslul je kot lek, ki uspešno ozdravlja že trideset let. Znan je kot najzanesljivejše zdravilo za vsakovrstni kašelj. Cena 25c in 50c.
Pišite za zdravniški »vet — je zastonj.
W. F. Severa Cc.
CEDAR RAPIDS IOWA
KRANJSKO.

—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 22. avgusta 46 Hrvatov; 24. avg. 93 Slovencev, 27 Hrvatov in 40 Macedoncev.
—	V Ameriko se je hotel odpeljati dne 25. avgusta 211etni Anton Žugel, rodom iz Rad&vjce pri Črnomlju, ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Na ljubljanskem južnem kolodvoru mu je preprečil pot policijski stražnik s tem, da ga je aretoval. Oddali so ga deželnemu sodišču.
—	Letina. Z dne 25. avg. poročajo iz Ljubljane: Otavo so ponekodi že začeli kositi. Mokra in vlažna pomlad je d;vla obilo sena, deževno poletje pa je pripomoglo, da je tudi otava letos tako izborno vzpela, kakor že celo vrsto let ne. Ker je pri spravljaju sena vreme zelo nagajalo, so začeli otavo ob najlepšem vremenu z največjo naglico kositi, da ne pride kako razočaranje; žal, da koscev primanjkuje, da jih niti za drag denar ni dobiti. /—• Na Gorenjskem okrog Lesec je še mnogo travnikov, ki niso niti vprvič pokošeni, deloma ker je košnja predraga, deloma, ker ni dobiti delavcev in imajo sicer dovolj živinjske klaje. — Druga košnja v tržiški okolici obeta biti zopet zelo dobra. Ker tudi deževje v mesecu juliju ni posebno škodovalo temu okraju, je upati, da bodo z letino letos prav zadovoljni. — Zgodnje zelje, ki se prideljuje zlasti na ljubljanskem polju, prihaja že nekaj tednov na tukajšnji trg. Zadnjo soboto pa so ga začeli izvažati v večjem obsegu v naše južne obmorske dežele, Trst, Pulj, Grško, Malo Azijo in celo v Egipet. Lepe, zdrave zelna-te glave plačujejo po 10 do 14, vinarjev, včasi tudi čez. Kupčija je živahna in daje precej dobička.
—	Cesar je potrdil zakon kranjskega deželnega zbora o deželni banki.
—	“Mlekarska zveza” v Ljubljani je imela 22. občni zbor. Preteklo leto je imela 1,040,474 K 35 v. prometa in 3288 K 40 v. čistega dobička. Promet se je proti onemu iz leta 1908 trikrat pomnožil.
—	Otvoritev novega mostu pri Tacnu se je izvršila jako slovesno dne 18. avg. Ljudstva je bilo na tisoče. Popoldne je bil naval v Tacnu; a proti večeru še večji pri Bitencu; zažarela je prvič elektrika; ria cesarski inicijali 26 žarnic, tri na mostu, ostale na vrtu, vseh nad 80. Luč je krasna. Električni tok ima 230 k. m., voda je nad turbino 3 metre. Pri mostu je železne konstrukcije nad 70 metrov, ostalo beton; vsa dolžina mostu je nad 114 metrov; konstrukcija vsa jako okusna, elegantna; vsa čast g inženirju! Dne 17. novembra poteče že tretje leto, kar je stari most odnesla Sava. Tudi na cesti mrgoli delavcev; od Tacna do Skaručine ne bo nobenega- klanca več.
—	Učni jezik na c. kr. višji realki v Idriji. Ministerstvo za uk in bogočastje je za c. kr. državno višjo rcalkp v Idriji dovolilo razširjenje uporabe slovenskega učnega jezika in sicer v tem smislu, da se bo od sedaj naprej poučevalo le nemščino, zgodovino in zem ljepis, kemijo in geometrijo v nemškem jeziku in to samo v višjih razredih, vsi drugi predmeti pa, v kolikor so slovenske knjige že aprobirane, v slovenskem jeziku. Le terminologija se bo morala poučevati v obeh jezikih. Vporaba slovenskega kot učnega jezika se bo s šolskim letom 1910-11 pri čela sistematično izvrševati.
—	Iz Vipavske doline, 26. avg.: Po dolgotrajnem deževju smo dobili pretekli teden lepo jasno vreme. Solncc gorko pripeka in grozdje lepo zori. Obeta se nam splošno srednje dobra vinska letina. Letos imamo tudi obilo češpelj, sena in prav lepe otave. Poljski pridelki, zlasti krompir in fižol, so se letos dobro obnesli. Cena vinu je zadnji čaš za polovico poskočila.
—	Spomenik Frančišku Lampetu. Dne 21. avg. so izkazali poslednjo čast manom nepozabnega Frančiška Lam-peta — vršila se je slavnost odkritja spomenika v njegovi rojstni župniji Črni vrh in odkritja spominske plošče na njegovi rojstni hiši Zalogom. Dr. Frančišek Lampe (1859-1900) je živel domovini, delal narodu, služil Bogu. Bil je branitelj resnice, ljubitelj lepote, oče sirot, modroslovec in književnik. Ustanovil je mesečnik “Dom in Svet”, pisal “Zgodbe sv. pisma” za Mohorjevo družbo itd. Bil je duševen velikan.
—	Umeščeni so bili: na župnijo Mirna peč č. g. Anton Zore, na župnijo Motnik č. g. Ivan Plahutnik, na župnijo Češnjice č. g. Pavel Perko.
—	Velik požar v Črnomlju. Dne 26. avgusta je v Črnomlju velik požar uničil sedmim gospodarjem gospodarska poslopja s krmo in mnogo žita. Škoda je velikanska.
—Požar v Trzinu. Dne 26. avgusta ponoči je velik ogenj v Trzinu u-ničil 7 gospodarskih poslopij.
—	Krašnja. Dne 23. avg. popolu-dne je udarila strela v hišo posestnice Poznič v Trdnjavi, občina Krašnja. V hipu je bila hiša v plamenu, prihitelo je hitro veliko ljudi, kateri so prav pridno gasili. Vsa čast tudi požarni brambi iz Lukovice.
—	Požar v Zasipu. Dne 16. avg. je udarila ob 5. uri popoldne strela v gospodarsko poslopje zaspiškega župnišča. Predno so se domačini zavedli, kaj se je zgodilo, je bilo že vse v plamenu. Nečakinja župnikova se je mudila ravno na podu in se ni mnogo zmenila za streho, ker je mislila, da je nekdo ustrelil. Šele ko je zaslišala klic, da gori ter se je takoj poleg nje prikazal ogenj, se je v zadnjem trenutku rešila. Sosedni posestniki so bili ta dan v krmi pod Triglavom, tako da je bila nevarnost za vso vas še večja. Prvi na mestu so bili seveda do mači gasilci, ki so komaj potegnili brizgalno iz shrambe, ki je bila tik gorečega poslopja in tudi že v ognju; veliko cevi jim je pa zgorelo. Domačim gasilcem se je gotovo največ za hvaliti, da so ustavili ogenj, ki je užgal tudi že župnišče samo in mežnarijo. Takoj na to so prihitele druge požarne brambe in veliko domačinov in gospo de z. Bleda. Gospoda se je takoj po razdelila po hišah in nosila opravo na prosto. Med reševalci so posebno občudovali presvetlega kneza Roberta Windischgraetza in njegovo visoko-rodno družbo, ki so nosili vsi opravo iz hiš. I.z Radovljice, katera je oddaljena od Zaspega skoro dve uri, so v 18 minutah prihiteli na pogorišče vo-jaki-kolesarji, ki so se takoj porazdelili pod poveljstvom dveh častnikov med gasilce in so 'vsled svoje pridnosti in neumornosti želi od občinstva obilno pohvalo.
—Smrtna kosa. V Trnovem na Notranjskem je umrl dekanov oče Martin Kržišnik, star 75 let. — V Postojni je umrl g. Franc Maček, c. kr., okrajni gozdar. —■ V Kranju je umrl mizarski mojster g. Franc Nadižar. — V Mostah pri Ljubljani je umrl ondotni župan g. Franc Zakotnik. — Pri kopanju je utonil v Krki pri Mačkovcu 18 let stari hlapec Franc Žagar iz Nove gore. — V Trebelnem je umrl g. Janez Klemenčič, trgovec in ključar župne cerkve. — V noči od 26. na 27. avgusta umrl je na Dunaju po daljšem bolehanju, star 64 let, magister farmacije in c. kr. višji provizor na c. kr. cesarice bolnici gospod Franc Pečnik iz znane Vrbančkove rodovine na Stožicah. Pokojni je bil tudi v Ljubljani dobro znan ter vse svoje življenje vrl narodnjak. — V Domžalah je umrla vdova Ana Pucihar. — V Šiški je sedel dne 20. avg. ponoči natakar Franjo Grašič na oknu svojega stanovanja in poslušal. Nakrat je izgubil ravnotežje ter je padel z okna na cesto. Poškodoval se je tako, da je v deželni bolnici umrl.
prsa hudo razmesarila. Prepeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov.
—	Porotne obravnave v Ljubljani so se pričele dne 29. avgusta, ko je stal pred porotniki Franjo Kotnik, samski delavec iz Spod. Bernika, 26 predkaz-novan, 11 krat zaradi tatvine. Tudi topot je bil obtožen hudodelstva tatvine in obsojen na dve leti težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsaka dva meseca, — Dne 30. avgusta se je pričela obravnava proti zakonski dvojici Hladnik.
—	Legar je izbruhnil na Mirni. Zbo-el je tudi župnik g. Kocjančič.
—	Dober prijatelj. Ko sta dne 24. avg. zvečer čakala kosca Ivan Skubic in Jožef Zupančič, rodom iz Muljave, na Cesarja Jožefa trgu v Ljubljani za delo, jima je postalo dolgčas in sta odšla v gostilno. Ko sta se navžila
sladke kapljice”, sta se napotila na Grad Ko je pričel Skubic dremati, ga je Zupančič toliko časa nagovarjal, da mu je ta dal spraviti 7 K. Presenečen pa j e bil, ko se je prebudil, kajti Zupančiča ni bilo nikjer, poleg tega pa tudi ne Skubičeve kose.
—	Nepoboljšljiv grešnik. 251etni mesarski pomočnik J. Prepeluh, ki je bil zaradi nepoštenosti že večkrat kaznovan, je 20. avg. obsedel štirimesečno ječo, a je takoj začel na novo s svojim obrtom. Vtihotapil se je v Šiški v neko hišo ter ukradel denarnico s 5 K. Policija ga je izsledila in izročila zopet sodišču.
—	Ljubljana — sedež ponarejevalcev denarja? Na Sušaku so prijeli nekega Josipa Kralja, ki je izdajal ponarejen denar -— petkronske novce. Reška policija misli, da je prišla na sled mnogoštevilni družbi ponarejevalcev denarja, ki ima baje svoje sedež v Ljubljani. Tudi v Zagrebu krožijo ponarejeni petkronski novci, ki so istega izvora.
—• Iznajdba patentovana. Iznajdba g. Zvonimira Masle je bila patentovana pod naslovom: “Samodelujoča naprava za zavarovanje vlakov s pokalnimi in svetlobnimi signali za sledeče in nasproti vozeče vlake”. Naprava deluje popolnoma sama in ne potrebuje pri tem nobenega železničnega u-službenca. Le v gotovih slučajih, ki so pa redki, je treba v postaji malenkostnega posredovanja uradnika; na vsak tak slučaj pa opozori uradnika iznajdba sama. Trčenja v postaji in na progi so izključena in napačna sig-nalizovanja nemogoča. O iznajdbi so se izrazili veščaki zelo ugodno m pohvalno. Naprava bo po preteku določenega časa razstavljena tudi v Ljubljani.
—	Demon žganje. Posestnik France Kadunc iz Hudepolice je na glasu, da rad pije. V takem stanu se je tudi nahajal dne 28. julija t. 1. Ta dan, okolu 6. ure zvečer je imela njegova žena Frančiška v naročju svojega tri mesece starega sinčka Janezka. Njen mož se je razjezil nad njo, ker se ni izvršil nek njegov ukaz. Pograbil je v svoji jezi vile za seno in udaril svojo ženo, pri tem pa zadel svojega otročička tako nevarno na glavo, da je v par tre-notkih preminul. Navzoči dninar Janez Perme kakor tudi Kadunčeva žena potrdita, da je bil mož močno pijan.
vali, kako naj bi se izognila porodu, in ji dali za to tudi sredstva. Ta govorica se je vedno bolj širila, kar je bilo za Trpinovi zelo mučno in zato ste sklenili, da se odkrižati Žigartove, kar ste tudi storili na peklenski način. 23. avg. se je Trpinova hčer naredila bolno in se vlegla v posteljo. Njena mati je odšla k Žigartovi ter jo prosila, naj obišče bolno hčer, ki si želi prijateljice. Žigart se je pustila pregovoriti, prišla k navidezno bolni Trpinovi, vse-dla se na rob postelje in začela ž njo govoriti. Naenkrat je potegnila Trpinova hčer izpod zglavnika revolver ter ustrelila na ničesar slutečo Žigartovo in jo zadela v prsa. Žigart se je takoj zgrudila na tla. Trpin je skočila s postelje ter zamašila nesrečni žrtvi rano z bombažem, da bi se ne našlo nobenih sledi o umoru. Stara Trpinka je šla k materi deklice ter ji je nalagala da je zadela njeno hčer nenadoma kap. Prestrašena mati je takoj hitela v stanovanje k Trpinovim. Tamkaj je našla hčer brez življenja. Hotela ji je odpreti obleko na prsih, da bi mogoče oživila z drgnjenjem hčer, toda morilka je držala svojo žrtev v rokah na ta način, da uboga mati ni mogla odpreti obleke. V strahu je začela mati klicati po vodi, ki jo je šla Trpinova tudi iskat. Ta trenotek je mati Žigartove izrabila, da je odpela svojemu otroku obleko na prsih. Z grozo je opazila rano, zamašeno, s krvjo prepojenim bombažem. “Morilke, umorile ste mojega otroka, ustrelile ste ga!” Pohitela je. iz hiše, sklicala v obupu sosede, ki so prenesli obstreljeno hčer domov. Ubogo Žigartovo so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je dne 26. avg. umrla vsled dobljene težke poškodbe. Revolver si je izposodila Trpinova od svojega ljubimca, ki ga je prišel dan pozneje iskat in je na to pobegnil. Obe Trpinovi ste bili med ljudmi zelo na slabem glasu. Ljudje so ogorčeni nad groznim činom morilk, ki so ju izročili sodišču v Mariboru.
— Zidanmost. Pri kopanju v Savinji je utonila v nedeljo dne 21. avg. Mina Kramer. Pred nekaj leti je na tistem mestu utonil tudi njen brat.
pondenci se javlja iz informiranega mesta, da se v cerkvenih krogih že resno računa z odstopom celovškega škofa dr. Kahna. Od onega časa, ’so so se pred leti splašili na nekem vizi-tacijskem potovanju škofovi konji in mu je padel težak del prtljage na glavo, je njegovo zdravstveno stanje vedno slabeje. Skoro gotovo se lahko trdi, da bo dr. Kahn dobil v kratkem času koadjutorja.
— Saški kralj Friderik Avgust je došel 23. avg. v Trbiž, kjer ostane na lovu več časa.
—	Iz Koroškega. Nemški listi poročajo, da so v soboto dne 27. avg. aretirali v Feldkirchenu monsignora Kay-ser, ter da je izdan sodnijski ukaz, naj se aretuje monsignor Weiss, ki je pred časom odpotoval iz Celovca. Listi pišejo, da je vse to povzročila velika denarna kriza, ki je nastala pri podjetju Kayser in Palese. Govori se o primanjkljaju 3 milijonov kron. Koliko je na teh vesteh resnice, ne vemo in moramo ' vso odgovornost prepustiti nemškim listom — piše mariborska “Straža” z dne 31. avg.
—	Dr. Kahn odstopi. Pijevi kores-
PRIMORSKO.
—	Trst, 25. avgusta. Podravnatelj magistrata Marchig je izdal sledeči komunike: “Z ozirom na različne vesti, objavljene v nekaterih domačih in inozemskih listih, po katerih so se baje v Trstu pojavili slučaji kolere, izjavlja magistrat na podlagi poročila mestnega fizikata, da se v mestu Trstu in v okolici ni pojavil noben slučaj, ki bi dal količkaj povoda sumiti, da se je zanesla kolera.”
—	List brez urednikov. V Trstu je mazzinijanski list “Emanzipazione” prenehal izhajati, ker so vsi štirje u-redniki v preiskovalnem zaporu zaradi veleizdaje.
—• Električna železnica Matulje-Vo-loska v slovanskih rokah. Vsled kon-kurza tvrdke “Riviera-Gesellschaft” je prišla uprava električne železnice Ma-tulje-Voloska-Opatija v roke češke družbe “Securitas’1. Predsednik upravnega odbora je državni poslanec inženir Smrček. S tem je ta železnica po srečnem naključju prešla v slovanske roke.
—	Strah političnih oblasti pred nemškim in italijanskim terorjem je neverjeten. Proti izletu puljske “Nar. Del. Org.” so tržaški laški listi zadnje dni strahovito hujskali, in dosegli, da je namestnija odredila, da mora biti sprejem gostov popolnoma tih, brez vsake zastave, brez godbe itd. To je že naravnost smešna strahopetnost!
—	Zopet okradeno pismo. Podružnica “Union banke” v Trstu je poslala v Neapolj pismo, v katerem je bilo 25,-000 frankov. Pri prevzetju je bilo pismo navidezno nedotaknjeno, ko so ga pa odprli, so našli v njem samo papirne odrezke.
HRVATSKO.
J
bogoslužja med Hrvati, katero delo bi naj izdala Akademija.
—	Nov Beševičev zrakoplovni model. Zagrebčan Beševič je napravil nov aeroplan, ki je mnogo bolj pripro-stega sestava, kakor njegov “Sokol I.” Iznajdbo bo financiral v inozemstvu,
—	Nemški jedilni listi na Hrvat-skem. Iz Zagreba se poroča, da je hrvatsko društvo natakarjev uvedlo akcijo, ki ima namen, odpraviti povsod nemške jedilne liste, kjer so bili doslej v navadi, ter jih nadomestiti v vseh hrvatskih deželah s popolnoma hrvaškimi.
—	Poveljstvo in sedež 16. vojnega kora se premesti s 1. septembrom iz Zadra v Dalmaciji v Dubrovnik.
—	Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl veliki župan župnije bjelovarsko-kri-ževačke Georgijevič. ■— Umrl je v Zagrebu prebendar, častni, kanonik in: stolni pevovodja Fr. Kostanjevac.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Geo. Laich
GOSTILNIČAR.
3501 — 95 Street,	So. Chicago, 111.
Tel. So. Chicago 5844.
Pošilja denar že več let v staro domovino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
— Zapuščina hrv. rodoljuba. Nedavno umrli župnik v Vinkovcih Stojanovič je sporočil Jugoslovanski Akademiji v Zagrebu 5000 kron kot glavnico za delo o zgodovini slovanskega
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
Citizens’ Natu
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3 °Jc
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
>
I
\_____
ŠTAJARSKO
i
• •• •••	•••	•••	* mm «a*	•• tat ta«	•••	•
Resnica je!
letos obečajo la-okoli 20. avgusta
—Zgodnjo zimo stavice, ki so se že začele seliti na jug.
—	Onim starim vpokojenim rudarjem v Idriji, ki so dosedaj imeli tako nizke provizije, da so si kljub starosti morali še z delom nedostatek prislužiti, se je želja po višji proviziji vsaj deloma izpolnila. Ministrstvo za javna dela je namreč dovolilo 40 odstotkov povišanja od razlike tistega zneska, ki ga sedaj dobivajo, in onega, ki bi jim pripadal po sedanji meri. Oni, ki imajo sedaj najnižje provizije, dobili bi nekako čez sto kron na leto več. Tudi vdove in sirote so deležne tega povišanja.
—	Nove orgle na Bledu. Slovesno blagoslovljenje novih velikih orgel v župni cerkvi na Bledu je bilo dne 28 avgusta. Slavnostni govor je imel Preč. g. kanonik dr. Andrej Karlin. Popoludne je bil cerkveni koncert. Or-glala sta prof. Anton Foerster in stolni kapelnik Stanko Premrl. Orgle je izvršil oglarski mojster Milavec v Ljubljani, omari pa c. kr. konservator Vurnik v Radovljici.
—	Tovorni vlak povozil je dne 23. avg. po deseti uri zvečer na kočevski progi Jakoba Marolta, krojača, stanujočega v Spod. Slivnici. Ponesrečenec je popival po večih gostilnah in se ga je precej nalezel. Ob deseti uri jo je krenil po progi proti svojemu domu, kjer je najbrže obležal ter bil od tovornega vlaka št. 2382 povožen. Smrt je nastopila takoj, ker mu je glavo odtrgalo in so posamezni deli glave ležali po tiru raztreseni. Truplo se je preneslo v mrtvašnico v Spod. Slivnico.
—	Nesreča v Ločnici. Dne 22. avg. je peljal posestnik Čamer iz Žej voz stelje čez Ločnico. Vsled slabe poti, se je voz zvrnil v vodo na gospodarja. Vsled obupnuih klicov otrok so prihiteli Pavlinovi iz Rakovnika na pomoč in napol mrtvega moža izvlekli izpod voza. Zadušila bi ga bila voda. Po glavi je bil pobit, nogo v kolku zlomljeno. Pripeljali so ga v deželno bolnico.
—	Ponesrečen samomor. V sredo 17. avg. se je obstrelil hoteč se umoriti 55 let stari Franc Dragan iz Roj. Vzrok pijanost. Svinčena zrna so mu
—K volitvam v celjski okolici poročajo: Dne 22. in 23. avg. izvršene občinske volitve so jasno pokazale, da imamo v Celju in okolici res dobre in požrtvovalne branitelje slovenske meje. Odkrito rečeno, nismo si niti upali misliti na tak vspeh, kakor smo ga dosegli, napram žalostnim razmeram, ki vladajo v celjski okoliški občini, posebno v bližini Celja vsled pritiska od nemčurske protestantovske strani.
—	Kaj vse napravi pijanost. Gostilničar in posestnik Habjanič v Kicarju pri Ptuju je že dalje časa sem hudo popival in potem .doma nečloveško razsajal. Zadnji čas pa je postalo to razsajanje vedno hujše, tako, da mu je 18. avg. ušla žena. V nedeljo 21. avg. zjutraj pa je skušal posiliti svojo 16 letno hčer. Dekle se ga je v obupnem boju ubranilo in ušlo napol nago k sosedom. Potem je Habjanič zaprl vsa vrata, zažgal hišo in se podal v klet, kjer se je v revolverjem ustrelil. Sosedje so komaj rešili živino iz gorečega poslopja, katero je ogenj razdejal do tal.
—	Petelin ubil otroka. V Poljani na Pohorju so bili otroci viničarja Jurančiča sami doma, ker so delali sta-riši na polju. Poldrugoletni deček Konrad je ostal s kosom kruha sam na dvorišču pred hišo, med tem ko se je sestra podala na vrt. Med tem časom je prišel na dvorišče petelin od soseda Beronika in je hotel vzeti o-troku kruh. Ta mu ga ni dal, kar je petelina tako razjarilo, da je skočil fantku na hrbet in ga tako kljunil za levim očesom, da mu je poškodoval kost in je fant na to v mariborski bolnišnici umrl.
—	Grozen umor. Iz Hočja na Štajerskem se poroča: 18 let stara viničarjeva hči Marija Trpin in 19 letna kajžarjeva hči Marija Žigart iz Poljane na Pohorju sta bili svoječasno dobri prijateljici. Žigart je povila pred 6 meseci otroka. Zaradi tega pa ste se Trpinova in njena mati norčevali iz nje. Žigartova pa je začela pripove vati ljudem, da ste ji Trpinovi sveto
%
%
#
%
*
&
*
%
&
m
§
9
&
%
a
a
a
Oi
a
a
a
a
a
a
Kdorkoli Slovencev j‘e pošiljal
t
denaije v staro domovino
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh.
Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
82
Frank
Cortlandt St.,
Sakser
Co.
New York, N.
v.,
da je
ali na njeno podružnico
6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi, kar mu je šlo.
ai*aaaaaaaaaaati
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči yf 1 Qi račun ter je obrestuje po čistih	^ llQ /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.

A-MErikanski Si/)venec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovens! i-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdtja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. W. 509.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the ILOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
makniti. “O,” so govorili, “sedaj je skoro pri koncu.” “Da,” je odgovoril, “ta pregledba je pri koncu, ampak velika pregledba tudi kmalu pride. Za vse pride: za carje, za kneze, za generale, tako kakor za prostake. O, te zemeljske sijajnosti! Kaka ničemur-nost!” Nekaj minut nato je umrl. Blagor mu, ako je bil k zadnji pregledbi pripravljen!
Če odpremo ptiču kletko, odfrči, da ga ne vidimo nikdar več. Če' odpremo svoja usta, da govorimo o svojih dobrih delih, odletijo tudi ta in zaslugo izgubimo. “Naj ne ve levica, kar stori desnica”; sicer je človeška hvala tvoje edino plačilo.
Bodi zadovojen z malim.
Čas mineva; s časom minevamo sami; vse mineva s časom. Konečno ni prav nič na tem, da li smo trpeli po manjkanje, ali imeli vsega obilno; samo na tem je, kaj smo pridobili za dušo iz tega ali onega. Več bogatincev nego ubožcev pride pred božjega Sodnika s praznimi rokami. To ni predrzna obsodba, kajti Kristus jo je izrekel z največjo gotovostjo. Gorje bo-gatincem! “Preje pojde velblod skozi šivankno uho (ozka vrata), kakor bogatin v nebeško kraljestvo.” Toda, bogataši, ki so ubogi na duhu, so izvzeti.
Ti, ubogi človek, imaš prednost. Če se hoče bogatinec zveličati, mora postati tebi sličen.
So pa prav dobra, prav poštena sred stva m pota, da obogatiš in si nabereš dragocenih zakladov, katerih nikoli več ne izgubiš. Naslednja so:
1)	“Iščite predvsem kraljestva božjega in njegove pravice, vse drugo vam bo dodano.”
2)	“Spoštuj očeta in mater, potem se ti bo dobro godilo na svetu.”
3)	Imej usmijenje z ubožci. “Kdor se ubožca usmili, posoja Gospodu na obresti.”
4)	“Posvečuj nedeljo.” — “Vse, ki posvečujejo nedeljo in je ne oskrunja-jo, povedem na svojo sveto goro” in ves posvetni blagoslov jim bode ob ljubljen.
Konec.
in ameriški zrakoplovci. Mimogrede bodi povedano, da je bilo na Francoskem nad sedemsto zrakoplovov izdelanih in prodanih v prošlem letu.
Ti pojavi, zajedno s premnogimi znamenitimi poleti, podjetimi nedavno v tej deželi in v inozemstvu, kažejo, kako naglo napreduje znanost zrakoplovstva. Ni dolgo tega, ko se je mnogo denarja trošilo v raznih delih Združenih Državr za napravo avtomobilskih dirkališč; in krdeloma so ljudje hiteli gledat nevarne tekme raznovrstnih avtomobilov, ki so brzeli po dirkališču z večjo hitrostjo nego brzovlaki.
Sedaj se je splošna pozornost obrnila na stroj, ki leta nad zemljo, kolikor se tiče javnih prireditev tekmovanja med zrakoplovci. Nadaljnja stopnja bode zboljšavanje zrakoplova, dokler ne postane praktično plovilo, s katerim se bodo ob navadnolepem vremenu ljudje lahko prevažali od kraja do kraja, s prilično isto varnostjo, kakor jo nudi prevožnja z avtomobilom Ko se to dogodi — in število ljudi neprestano raste, ki mislijo, da se to zgodi gotovo — bo premaga zraka u resničeno dejstvo.
Prva in edina slovenska umjska tiskarna.
CERKVENI KOLEDAR.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
sept. Nedelja Tomaž Vil. škof. “ Pondeljek Janurij, škof.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Evstahi, muč. Matevž, apostol. Mavricij, muč. Tekla, dev. muč. Gerard, škof. m.
KRŠČANSKI KAŽIPOT.
CANADA JE BOGATA NA
ŽELEZU.
sploh nemogoča, in tiste ogromne tundre so pokrite predvsem z mahovino, ločjem in redkim grmičjem.
Sedanje uradno precenjeno prebivalstvo Velikega Londona je 7,537,-196.
Gosenica požre 6,000 krat svojo lastno težo v hrani v enem edinem mesecu.
X primeri z letom 1870. se je število ubožcev v Londonu zmanjšalo za 50 odstotkov.
Svetovni pridobitek zlata izza odkritja Amerike cenijo na $130,000,-000,000. -
Šola posvečena edinole proučavanju motornih čolnov je bila otvorjena v New Yorku.
potrebna, da se napravi koža zdrava in ohrani taka. To milo ozdravlja o-pahke, lepša obličje ter ohranjuje kožo čisto in brez bolezni. Najboljše milo za otroško kopel, za umivanje lobanje in za vse toaletne svrhe. V lekarnah in trgovinah; 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1
Skupno pročelje Velikega New Yorka ob vodi je 444.30 milje, a dostopnega brodarstvu 125.10 milje.
Raba stenskega papirja z risbami v navpičnih črtah napravlja sobo na videz večjo in višjo.
Na Finskem smatrajo ženske poljub na ustnice za največje osramočenje, celo odstrani svojih soprogov.
skem umrla starka, ki je bila rojena leta 1793., in je torej dosegla starost 117 let.
XIII.
Nauki in načela.
“Kolikrat se zgodi, da izkažemo bliž njemu kako uslugo, a pozneje pravi mo: ‘O, ko bi bil vedel!’ To je največkrat izraz zlovoljnosti; žal nam je, da smo uslugo storili. Če smo pa storili dobro iz ljubezni do Boga, nimamo nikdar vzroka za kesanje.
“Neverniki pravijo: ‘Vera je dobra za ženske!’ Zakaj pa ne bi bila tudi dobra za moške? Neki sodnik je rekel, da ni toliko žensk v ječah, kakor moških, ker hodi več žensk nego moških v cerkev. Ta jo je pogodil.
“Neki kruljavec je godrnjal čez svojo pohabljeno nogo. Epiktet mu je rekel: ‘Ti se huduješ nad Previdnostjo, ki ti je dala tako nogo? No, povej mi, kaj je pametnejše, da je odvisna Previdnost od tvoje noge, ali tvoja noga od Previdnosti?’ Pri vsem misli na Previdnost in bodi miren.
“Kakor se ščitimo s strelovodom proti streli, tako iščemo zaščite pri Mariji, če smo si nakopali jezo božjo.
“Redkokdaj se nudi priložnost, pridobiti tolikih svot denarja, da hitro obogatimo, vendar lahko vsak dan zaslužimo malenkost ter si s štedljivo-stjo polagoma pridobimo premoženje. Tako bi si lahko nabrali tudi zakladov za nebesa, ako bi znali vsako malo priložnost porabiti, da storimo kaj dobrega iz ljubezni do Boga.
“Posvetnjaki potrebujejo po več ur, da se po modi nališpajo. Drugi potrebujejo pravtoliko časa za čitanje časopisov, hodevanje v posete ali malomarno pohajkovanje; če gre pa za Boga, za dušo, za večnost, za to pa nimamo časa.
“Sv. Frančišek Šaleški.je rekel: ‘V svoji službi sem srečal mnogo bolnikov, ki so bridko objokovali, da so posvetili svoje življenje posvetnemu delu, a nijednega ne, ki bi mu bilo žal, da je služil Bogu!’
“Isti svetnik je rekel: Da živi zdravnik, ki bi znal življenje podaljšati za sto let, bi ga vsakdo poiskal! Ako bi se pa tako trudili zaradi samo sto let, kako bi se morali šele truditi za večno življenje?
“Medtem ko praviš: ‘Bom storil,’ bi lahko storil. Torej začni takoj pogumno. Odlašanje in zopetno odlašanje vodi premnoge v pogubo. Ali veš, česa ti nedostaje? Za hotenje nimaš trdne volje. Zatorej pa reci: Odslej hočem resno hoteti; potem bo sledilo dejanje dvakrat laglje.
Veliki pregled vojske.
Bolan in šibak je prisostvoval ruski general Suvarov svojemu zadnjemu pregledu vojske na zemlji, se pritoževal zastran utrujenosti in se hotel u-
KONEC ŠTRAJKA.
Po petmesečnem štrajku se povrne 40,000 mož na svoje delo v illinoiške premogovnike. Premogarji so zadobili svojim zahtevam veljavo, in to jim je od srca privoščiti. Vojni stroški so pa zelo visoki. Delavci so izgubili samo na plačah $12,000,000; tri dolga leta bodo morali delati, da to škodo spet popravijo s pridobljenim pribolj škom.
Lastniki premogovnikov računajo svojo izgubo na $18,000,000. Kaj bo moralo občinstvo plačati, še ni možno povedati; gotovo pa je, da mu bodo rudniški posestniki vse naprtili, kar je v njihovih močeh. Kajti druzega sredstva ni zanje za odškodovanje. Primanjkljaj 20,000,000 tonov premoga bo moral nuditi dobrodošlo pretvezo za povišbo cene.
Vendar pa je občinstvo lahko zadovoljno s koncem štrajka, kajti posledice bi bile nedogledne, ako bi se štrajk raztegnil v zimo.
Želeti bi pač bilo, da bi se štrajki v prometnih napravah in v kupčijah, ki dobavljajo in oskrbujejo neobhodno potrebno blago za vsakdanje življenje, enkrat za vselej prenehali. Že zato, ker utegnejo tisočeri drugi delavci priti vsledtega ob zaslužek, ker trpi splošna kupčija in ker je dalekosežna sti-
Sedaj je zagotovo znano, da je železne rude v izobilju v prav vsaki pokrajini Canade, pravi F. Good v čas siers Magazinu. Samo osem železnih 200.000 Kafrov je sedaj zaposlenih rudnikov posluje in samo eden izmed l v transvaalskih rudnikih. Zlata se pri teh prideluje okoli 10,000 tonov rude dobi na mesec za $12,500,000, torej ga na leto, to je res. Ampak po vzhod- vsak Kafer povprečno pridela za nih pokrajinah se delajo resne pripra- $62.50. ve, da se prične nedavno zasledena ru-1
da izkopavati v veliki meri.	| 117-letna starska. Poljski ist Lecz
Začasno dobivajo glavni canadski! javlja, da je v Gonsavi na Poznanj-plavži največ svoje rude z Belle-otoka, v Conception-zalivu, blizu St. Johnsa,
Newfoundland. “Novonajdena deže-žela” je zelo bogata na železni rudi, katere izkopljejo na leto skoro 1,000,-000 tonov, a večjidel jo porabijo v Ca-nadi. Ampak ogromne in bogate zaloge rusega železovca so odkrili v New Brunswicku, nedaleč od velikih premogovnikov.
Zaloge ogromne kolikosti in visoke kakovosti so bile tudi odkrite v pokrajinah Ontario, Quebec in Nova Scotia na vzhodu ter Vancouver in British Columbia na zapadu. Nedavne preiskave, ki so jih izvršili vladni in zasebni raziskovalci, so utrdile upanje, da je Canada tako bogata na tvarinah, iz katerih se izdelujeta železo in jeklo, kakor Združene Države.
* Turčija v trozvezi? Londonski listi javljajo iz Carigrada, da je približanje Turčije k trozvezi dovršen čin. Obstoje baje dalekosežni dogovori, ki pa puščajo Turčiji popolnoma svobod no roko. Nemčija in Avstrija sta — tako javlja “Daily Chronicle” — že eno leto snubili Turčijo in sedaj tudi dosegli svoj namen. Konečni cilji nove zveze imajo naperjeno ost proti Ru siji.
ZANIMANJA VREDNA IZPRE-OBRNITEV.
Gomes Leal, eden izmed najpomembnejših pesnikov in pisateljev v Portugalski, neutrudljiv prvoboritelj liberalnih idej, eden najhujših sovražnikov katoliške Cerkve, ki je v svojih delih “Renegat”, “Izdaja”, “Antikrist” in drugih napadal na najbolj sovražen način katoliško Cerkev, se je vrnil v naročje katoliške Cerkve ter javno izjavlja, da preklicuje vse svoje prejšnje spise. Izjava, ki jo objavlja, je sledeča: “Zločini so bili vedno, kakor v državi, tako tudi v Cerkvi. Toda tudi v tej je kodeks, ki ima postave, po katerih se kaznuje. V nobeni zbirki zakonov na svetu ni določila, ki pravi, da se mora uničiti cela družba zaradi zločina, ki ga je storil kak posameznik izmed nje. Zlasti Cerkve se ne bo moglo nikdar uničiti. Misel o tem, kakor tudi vsak tozadevni poizkus bo vedno
ostal neumno hujskanje. Njena moč ska neizogibni posledek. Ampak štrajk ni od ljudi, in zato se ji ni bati niče-
je za delavce dostikrat zadnje sredstvo za zboljšanje njihovega položaja, zatorej dostikrat popolnoma upravičen.
Da premogarski štrajk ni povzročil resnih nemirov ali nasilnih izgredov, dasi je tako dolgo trajal, je za štraj-karje častno. Upajmo, da se pravkar sklenjehi mir izkaže kot trajen, v korist udeležencev in občinstva.
MRZLO ZIMO NAPOVEDUJEJO.
Zf ozirom na ljudsko mišljenje, da zgodnja selitev ptic in prerane priprave za mrzlo zimo odstrani marogastih veveric (chipmunks) naznanjajo “zgod njo in hudo zimo” za Združene Države, je naslednje poročilo z druge strani sveta zanimivo: “Štirideset let,” pravi neki pisec v dunajski ‘Neue Freie Presse’, “sem opazoval selitev lastavic z našega zvonika, ki se je neizpremen-ljivo vršila dne 31. julija. Prva izjema je nastopila letos, ko lastavice niso odpotovale do dne 3. avgusta. Še znamenitejše je dejstvo, da selitev takrat ni bila splošna in da velika jata lastavic ni zapustila kraja do dne 11. avgusta, kar naznanja poznejšo zimo nego navadno.”
Kakršnokoli zimo bomo imeli, vsekakor bo trda za revne ljudi, in tudi za ljudi, ki so zmerno premožni. Premog bo baje dražji, mnogoterih živil bo manj in vsledtega jim bodo cene poskočile, a tudi raznim drugim potrebščinam se cena baje zviša.
Toda upajmo, da nam bo Previdnost prijazna in da nam omili vreme po naših potrebah; in polegtega bodo pač oni, ki so blagoslovljeni z izobiljem, brez dvoma pomagali siromakom nositi breme.
NAPREDEK ZRAKOPLOVSTVA.
Kakor se poroča, je bilo $125,000 podpisanih za velike zrakoplovne tekme, ki se bodo vršile na Long Islandu letošnje jeseni, še pred tem pa se namerava prirediti cela vrsta zračnih poletov blizu Bostona, katerih se bodo udeleževali mnogoštevilni inozemski
sar od ljudi. In da dokažem svojo vero v to, izjavljam, da vsa spisana dela in pesmi, ki vsebujejo, kar se z mojim današnjim mišljenjem ne strinja popolnoma zametujem ter se jim odpovedujem, ker žalijo Kristusa in njegovo Cerkev. Dela, ki jih danes priznavam in ki naj mi jih polože prijatelji na mojo borno krsto, so: drugi “Antikrist”, “Senchora da Melancolia” in ona mila “Historia de Jesus”, ki sem jo spisal v neki srečni uri. Od danes naprej je moj pot trdno začrtan: Vedno bom zagovarjal žaljeno besedo Kristusovo in njene preganjane pristaše. Z isto odkritosrčnostjo, s katero sem se doslej boril za te vzvišene ideje, se bom boril tudi v naprej, in bila bi moja največja sreča, ako bi se mi zgodilo, da umrem sredi preganjancev in premagancev kot mučenik, ako bi v današnjem prokletem boju podlegli pravični.” — Gomes Leal je tudi izstopil iz republikanske framazonske stranke ter se je priklopil katoliškim narodnjakom. Veliko zaslugo njegovemu izpreobrnjenju pripisujejo njegovi materi, ki jo je izredno ljubil. V preteklem letu je umrla njegova mati, stara 90 let. Bila je pobožna žena. Ne v tem smislu, da je šla samo vsak dan k maši, temveč bila je verna ter je zaupala v Boga. Njena zadnja želja je bila, da bi pustil brati sin mašo za njeno dušo, in Gomes Leal je izpolnil to željo v otroški udanosti ob njeni smrtni obletnici. V cerkvi pa je bil ljut boj s seboj: šel je k spovedi. Tako se je izpreobmil.	“Slovenec”.
Gozdovje v Alaski.
Na brežini jugovzhodne Alaske je povprečna letna padavina ali izpod-nebna moča okoli devetdeset palcev in drevesa rastejo do velike visočine; na osrednji planoti je padavina manj nego petnajst palcev, vštevši skopneli sneg, in povprečna velikost drevja je majhna; dočim so na arktičnem (severnem) pobočju, severno od Skalnatega gorovja (Rocky Mountains), in po ozemlju ob Beringovem morju podnebne razmere take, da je gozdna rast
Izvirni rokopis pesmi “Kje dom je moj”, je v češkem kraljevem muzeju našel dr. Žibrt. Avtorica te pesmi je bila Hrvatica Josipa Kunovič, rojena v Varaždinu leta 1817., omožena s Če hom Kubinom, ki je pesnila v hrvaškem, češkem in nemškem jeziku. Navedena pesem nosi posvetilo muzejskemu knjižničarju V. Hanki in je bila spisana leta 1848. Danes je ta pesem last vseh slovanskih narodov.
Pruska policija. Potnika Masch keja v Driesen-Voerdamerju je poli cija obsodila na 5 mark globe, ker je na cesti strašno glasno kihnil in s tem baje zmotil javni mir. Ko se je Masch ke nato pritožil, je sodišče odločilo, da človek, če že res drugače ne gre, že sme na ves glas kihniti.
Tožba proti parobrodni družbi. Neki 18 letni Bela Justus iz Pečuha, ki je bil uslužben na parniku “Panonija” pa-robrodne družbe “Cunard” v Reki kot natakar, toži omenjeno družbo za od škodnino 12,000 K, ker se ga je sililo na parniku izvrševati taka dela, zaradi katerih je postal pohabljen. Sam opisuje razmere na angleških parnikih, ki potujejo iz Reke, kot grozne.
Atit. Kiritičič
Cor. Columbia in Chicago St*.
ločim izvrstno pivo, katero izde-uje slavnoznana Joliet Citizens Bravery Rojakom sl toplo priporočam
NAPRODAJ LEPA FARMA Obstoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. 1., vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet.
NAPRODAJ LEPA MESNICA V Jolietu na jako finem kraju za trgovino vsake vrste. Več se poizve v uprav. Amerik. Slovenca, Joliet, 111.
SLUŽBO IŠČE! V VEČJI SLOV. ali hrvatski naselbini izurjen organist z dobrimi spričevali, kateri je zmožen poučevati godbo (glasno) in na lok ter petje, in dramatično društvo v slov. ali hrvatskem jeziku; plača po dogovoru, nastopi lahko takoj. -Mož je trezen in priporočen. Cenjene ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na upravništvo tega list pod šifro “Organist št. 139.”
NAPRODAJ 2 VELIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu. Nizka cena. Več se pove v uprav. Am. Slovenca, ali pa pri M. H. Ne-manichu.
NAPRODAJ ALI V ZAMENO ZA farmo ali mestno zemljišče fina trgovina za izdelovanje ženskih in o-troških oblek ter razna druga dela. Joliet Garment Co., 611 Cass St., Joliet. 111.
NAPRODAJ VEČ LOT NA BROAD way, Center, Elizabeth in Summit Sts. v Jolietu. Prodajo se za gatov denar ali na lahke mesečne obroke. Jos. Mauser, lastnik, 200 Jackson St., Joliet, lik
KJE JE MARTIN BRATANIČ? Kdo ve zanj naj mi pošlje njegov naslov, ali se naj mi sam javi radi važnih zadev. Mart. Stepan, Soudan, Minn.	9-16-23u
ŠEST SLOV. DEKLET DOBI DE-lo v kuhinji pri Crescent City Lunch Room. Vprašajte na 506 Scott St., Joliet.	9-16
’.V.V.W.V/.VAW.'.SVWAV,
1 Oscar J. Stephen
g-S.
r*
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
.ja. vrvi
NOTAR
Nemci na Ogrskem. Leta 1764. je Marija Terezija naselila po Banatu in Bački 30,000 nemških kmetov; k tem se je priselilo čez nekoliko let še 10,-000 Nemcev. Danes pa je v temeš-varskem okraju 600,000 Nemcev, v južni Ogrski okolu 900,000, okoli Budimpešte 250,000, v severni Ogrski 150,-000 in v zahodni Ogrski 600,000 Nemcev. V bližini nemških naselbin prebivajoči Srbi in Hrvati so vsi ponemčeni.
Slučaj za smeh. K nekemu zdravniku pride oče z 12-letnim sinom, da mu da zdravniško spričevalo, ker je sin vsled tepenja postal gluh. Zdravnik preiskuje; nakrat reče bolj tiho svojemu asistentu: “Ne morem prav’ notri videti; prinesite mi nož, da to odrežem.” V tem trenutku plane dečko iz sobe in pusti osramočenega očeta samega. S kislim obrazom plača ta od zdravnika zahtevani znesek in mrmra pred sebe: “Ti vragi vsi skup držijo; nič se danes človeku več ne posreči.”
Čisto švabsko. Tale zgodba se poroča iz Švabskega: V neki vasi sodnega okraja Tuebingen je beračil neki potepuh in orožnik, ki je pa bil slučajno v civilni obleki, ga je zasačil. Prijel ga je sicer, a gotovo je, da svojemu neuniformiranemu ugledu ni dovolj zaupal, kajti gnal je potepuha samo do svojega stanovanja, kjer mu je zapovedal, da ga naj čaka, dokler sam ne obleče uniforme. Nato se je žan-darm hlastno oblekel, a ko je prišel zopet na svetlo, ni bilo berača nikjer. Pa res ni imel pred civilistom nobenega rešpekta.
Srbeče kožne bolezni
se lečijo s krajevnim zdravilom, Seve-rovim Mazilom zoper garje, ter ustroj-nim zdravilom, Severovim Kričistil-cem, a zahtevajo tudi pogostne kopeli s čistim, antiseptičnim milom. Navadna mila ne zadostujejo. Severovo Zdravilno milo ima vsa svojstva, ki so
NAPRODAJ LEP SALUN.
na finem prostoru, vogel Ruby St. in Bluff St. v Jolietu. Ta prostor je eden najboljših v Jolietu. Trgovina je najbolja. Odkar je hiša zidana je vedno v njej salun, za to je star in dober prostor za pravega moža. Prodam po primerni ceni, ker sem kupil farmo in se želim preseliti. Ta salun je v prijaznem kraju in je 2 bloka od žičarne (wire mill) in istotoliko od jeklarne (steel mill) in plavžov (blast furnaces), ter je prvi salun ko prideš na desno čez most na Ruby St. Proda se še tekom meseca septembra, ker se hočem preseliti in si narediti še letos poslopja na farmi.
Kdor želi kupiti ta salun naj se oglasi čim prej mogoče, da ne bo prekasno, ker ne bo dolgo ko bo prodan.
Naprodaj tudi lepa hiša s 6 sobami v dva nadstropja. V hiši je mehka in trda voda, gas, elektrika, fina klet. Stoji na “hribu” blizu poleg hrvaške cerkve. Prodam tudi hišo poceni, da se preselim na farmo.
Oglasi se pri meni v salunu, če hočete kupiti.
GEO. BAJT,
Corner Ruby & Bluff Sts., Joliet, 111.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA.
Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
General Agents
2 Washington St.,	New York.
Kupuje in prodaja zemljiiča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavauje tud. življenje proti nezgodam in bole^aim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko ai.. oko spadajoča pisanja.
V Govori nemško in angleško. .,AV.,.VAWAVMVAWW
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker j« Slovan.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali-»ronsko vino, dobro žganje m trim >aj boljše smodke.
’rod lam tudi trdi in mehki premop TELEFON 7612.
,i* N. Broadway..JOLIET, IL*
Tom Stefancich
N. W. Phone 392.
!000 N. Chicago St.,
Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem a finimi pijačami.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808.
402 Ohio Street	JOLIET, ILL.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Uizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
RABITE
THUNDERBAT & CELICE MOKO
Boljše ni na svetu. Prodajajo jo sledeče tvrdke v Jolietu:
JOHN in ANTON PASDERTZ, SUGEL & MALESICH,
STUKEI. BROS.,
GEORGE STONICH,
GEORGE LOPARTZ,
JOHN HRIVNAK.	11-11
FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) naša pekarija slaščic posebnost Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, lila.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
John Stefanic
aa vogla Scott in Ohio cest, Joliet, IU
Slovenska gostilna
Kjer ae toči vedno aveie pivo, tovrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwe*tern Phone 341. JOLIET.
******
K. S. K.
******
******
JEDNOTA
******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:........¿...Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:.........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: ................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, III.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
Raznoterosti.
♦0*0*0*04
Razsodba v aferi Hladnik.
Pred ljubljanskimi porotniki se je dne 30. avgusta pričela obravnava proti Hladniku in njegovi ženi, ki sta bila osumljena, da sta poslala meseca aprila gospej Hamerlitz strupene pilule z namenom zastrupiti jo. Naval radovednega občinstva k porotni razpravi je bil velikansk. Vstop je bil dovoljen samo z vstopnicami. Zakonska Hladnik sta bila obtožena, da sta v namenu usmrtiti Marijo Hamerlitz, poslala njej v Logatec strupeno tvarino kot zdravilo. S tem sta nameravala izvršiti zavratni umor. Obdolžena sta bila tudi, da sta poslala gospej Mariji Hamerlitz dopisnico z grozečo vsebino. Hladnik je obtožen nadalje še zaradi več goljufivih dejanj. Zaslišanih je bilo zelo mnogo prič iz Trsta, Ljubljane, Logatca in drugih krajev. Izvedenci dr. Robida, profesor Vesel in Franke so natanko preiskovali pisavo grozilnih in drugih pisem na gospo Hamerlitz in druge osebe. Glavna ob-težilna priča proti Hladniku je neki Piazentini iz Trsta, kateri je pisal od Hladnika narekovano pismo gospej Hamerlitz z dr. Leivčnikovim podpisom. O pilulah, ki jih je poslal Hladnik svoji materi, se je dognalo po natančnem preiskovanju, da so vsebovale 21 do 22 odst. strupa. Še-le če bi gospa Hamerlitz zavžila vseh 50 kosov pilul na enkrat bi učinkoval strup smrtno.
Dne 2. sept. zvečer 45 minut pred polnočjo se je razglasila razsodba:
Glede logaške afere sta Franc in Emilija Hladnik poponoma oproščena, Franc Hladnik pa se zaradi ostalih zadev {goljufivih dejanj) obsodi na 7 mesecev težke ječe.
Predsednik je moral občinstvo svariti pred izbruhi glasnega odobravanja. Državni pravdnik je prijavil ničnost ter ugovor zaradi prenizko odmerjene kazni.
Odebeli se, da boš srečen.
Boston, Mass., 12. sept. — “Odebeli se, pa boš srečen,” pravi W. D. Quin-bry, predsednik Fat Men’s-kluba Nove Anglije. “Dasi nisem pravcat zgodovinar, vas lahko zagotavljam, da vsebuje zgodovina debelih ljudi prav mnoga dejstva,, ki bi presenetila ljudi sploh in zavarovalne družbe posebej.
"Nikdar ne najdete debelega zločinca. Ali ste že kdaj slišali o resnično debelem človeku, da bi bil hudodelec? Gotovo niste, ker ga ni. Zločine navadno izvršujejo ljudje, ki tehtajo od 118 do 148 funtov. Prav malo zločincev je, ki tehtajo nad 180, in hudodelci tehtajoči nad 200 so sploh neznani.
"Nikdar ne vidite debelega človeka pijanega. Ne upijanijo se. Vzrok pa ni, da prenesejo več opojne pijače; ampak nenaravnega pohlepa po pijači nimajo. In tu je temeljna razlika med obema. Debeli človek prebavlja 98 odstotkov svoje hrane. Suhi človek ima težavo, da prebavi nad 30 odstotkov. Težko prebavo nahajaš med suhimi ljudmi, ne debelimi.”
Zgodbe srbske igralke.
Lepotica Mipero, belgrajska igralka, je imela nastopiti v Valjevu daljšo vrsto gledaliških predstav po notranjosti Srbije. Pred Valjevim, na samoti, napadejo njen voz hajduci ter jo odvedejo v gore. Tam ji naznanijo, da jo takoj zopet izpuste, ako se odpove igranju v notranjosti kraljestva ter se povrne vsaj za eno leto zopet v Belgrad. Igralka hoče doznati razlog te čudne zahteve. Hajduci molče. Tako je bila vjeta tri dni in tri noči Četrti dan Se prikaže na pozorišču lep mladenič,
ki
ga je ujetnica poznala z belgrajskih
zabavišč. Brez dolgih uvodov ji prizna, da je on najel hajduce, da mu jo Privedejo nazaj v prestolnico, ker da hrez nje ne more gledati svetlega solnca, roditelji pa ne dovolijo, da bi njih edinec združil svojo usodo z usodo igralke. Naj torej v njegovi bližini Počaka, da postane junak polnoleten, Potem pa na piri Lepotica se je nesenega mladeniča usmilila in se še
tisto uro z njim odpeljala v Belgrad, kjer čaka parček polnoletnosti in poroke. Se non e vero...
Šivanka v srcu.
Neki 23-letni mož je pri nakladanju drv začutil naenkrat močan zbodljaj na levi prsni strani. Ko je stvar preiskal, je našel v suknji tretjino šivanke z ušesom ter spoznal, da se je pri pritisku odlomila in da je moral odlom-lomljeni del tičati kje v prsih. Bolečine pri dihanju so ga napeljale, da je poiskal zdravnika, kateremu pa se ni posrečilo najti šivanko. Pojavljale so se omotice, njegovo stanje se je vedno bolj slabšalo, zato sČ> ga pripeljali na kliniko v Jeno. Tu so zdravniki spoznali, da mora biti ranjeno srce, odstranili so bolniku nekaj reber, da je bilo srce vidno. Na srcu so našli dve veliki rani, prva je bila en, druga en in pol centimetra dolga Obe rani so zašili, srce se je med tem delom par-krat ustavilo. Tak slučaj ranjenega srca je zelo redek, navadno je samo po en del srca ranjen, tu sta bila ranjena dva, poleg tega so bile rane že o-gnojene, tako, da so morali odstraniti pol litra gnoja. Iz tega slučaja spoznavamo, koliko more pretrpeti srce zdravega, mladega človeka.
Križana na čolnu.
“Avenier du Tonking” poroča o grozovitem činu kitajskega maščevanja. Dne 21. avgusta so zapazili francoski uradniki majhen lesen splav na reki Claire. Videlo se je, kot da bi bili na splavu ljudje, zato so odposlali čoln, da bi celo stvar pojasnili. Strašen prizor so videli uradniki. Na čolnu sta ležali dve trupli. Na hrbtu je ležala ženska z razpetimi rokami in čez njo mrtvo moško truplo. Z velikimi žeblji sta bila pribita počez drug čez drugega skozi roke in noge na splav. Ustnice nesrečne ženske so bile sešite, iztaknjene oči pa so strmele kvišku in kazale sledi grozovitega smrtnega boja, ki je trajal gotovo dneve. List papirja, ki je ležal na truplih, je pojasnjeval grozno dejanje. Žena se je namreč svojemu možu izneverila in slepar je bila druga žrtev, tolmač njenega moža. Kdor bi skušal nesrečni bitji rešiti, temu se je grozilo s strašnimi kletvami. Žena je bila iz boljšega rodu, kajti oblečena je bila v dragoceno svileno obleko, moški pa je bil star kakih 20 let, opravljen v obleko tolmačev. O-troka so sicer vzeli takoj v oskrbo, toda bilo je prepozno; v dveh dneh je umrl. Splav je gotovo videlo stotine ljudi, ko je plaval po reki, toda nihče ni poskusil, nesrečneža in otroka rešiti.
Princ brez apanaže.
Kodanjski listi poročajo, da se hoče danski princ Erik, sin princa Valde-mara, posvetiti izključno le obdelovanju zemlje. Isti listi poročajo, da princu ne ugaja razkošno, brezposelno življenje na dvoru; iz tega vzroka si je izbral eno izmed posestev svoje matere ter se je pred kratkim naselil z namenom, živeti ondi kot praktičen poljedelec. Sprejeti noče tudi nobene apanaže ter trdi, da hoče živeti od tega, kar si zasluži s svojim delom in marljivostjo.
Načelnica roparjev.
Ce so otroci v Morbihamu, v Bre-taniji, preveč nagajivi, takrat jih večkrat posvare mamice: “Če ne boš takoj priden, pa bom poklicala Marion.” In otroci postanejo takoj mirni, ker imajo pred to Marion velik strah. Kdo pa je ta Marion, ki povzroča otrokom toliko strahu? To je znana roparica Marija Tromel, o katere dejanjih, čeprav je živela že pred 200 leti, se dandanes govori v Bretaniji s strahom. Leta 1735. je bila Marija Tromel lepo, vitko dekle, stara 18 let. Poročila se je po vseh običajih in v časteh z nekim Hanvigom, s katerim je pohajala kot žena na javne trge, kjer je prodajala trakove in podobno drobnarijo. Han-vigen pa je bil pokvarjen človek, ki je tudi svojo ženo popolnoma pokvaril, da je izgubila veselje za pošteno delo ter začela uganjati razna lopovstva. Bila je tako prebrisana, da je v kratkem času postala voditeljica cele tolpe oboroženih mož, ki so po celi deželi ropali in požigali kmetom domove. Nekoč so kraljevski vojaki presenetili
to tolpo in vse ujeli, samo njihova načelnica je ušla. Vnovič je zbrala o-koli sebe ničvredne predrzne moške in potniki niso bili več pred njimi varni življenja niti imetja kakor tudi niso bili kmetje varni pred njimi. Ljudem ki so se pustili oropati brez prevelikega vpitja, je dajala posebne potne liste, s katerimi jim je bilo dovoljeno ponoči ali podnevi iti po cesti brez strahu pred kakim napadom. Med priprostim ljudstvom je roparica celo uživala nekak ugled. To roparsko življenje je trpelo kakih deset let. Nekega dne pa so zloglasno Marion ujeli vojaki. Sodišče je razsodilo, da se ji vžge v truplo zločinsko znamenje. Na golo belo ramo so ji z žarečim železom vžgali črko V (Voleuse — nič-vrednica) in jo pretepli z bičem pred zbranim ljudstvom. Komaj je bila zopet prosta, je začela prejšnje življenje. L. 1754. so jo zopet vjeli v Nantesu. Mučili so jo na natezalnici in posadili z golimi nogami na žareče oglje, da je imela meso malone do kolen prepečeno. Kljub groznim mukam ni hotela izdati svojih tovarišev. Na javnem trgu so jo potem obesili.
Duh, ki ima kosti.
Listi sporočajo, da so prišli v Bero-linu na sled goljufivi spiritistovski prevari, kar je povzročilo med berolinski-mi spiritisti veliko zmedo in nevoljo. Zaprli so neko gospo Ano Abend in njenega soproga; Ana Abend je ondi znana kot izboren “medium”. Dolgo vrsto let se pečata ta dva zakonska s to “obrtjo”; imela sta obiskovalce iz vseh slojev, ker sta “privabljala duhove odmrlih nazaj”. Bogataši so morali plačevati veliko vstopnino, da sta jih vpeljala v skrivnostni svet duhov. Zadnjič enkrat so pa obiskali skrivni policisti, ki so se predstavili kot zvesti spiritisti, predstavo omenjene zakonske dvojice. Pograbili so prvega “duha”, ki se je prikazal na odru. Toda v začudenje vseh navzočih je zaječal duh čisto po človeško. Pokazalo se je, da je bila gospa Ana Abend, ki so jo takoj nato z možem vred odvedli v zapor. — Navzoč^ občinstvo se je seveda razočarano in potrto razšlo.
Klub gluhonemih.
V Londonu je med mnogimi klubi klub, ki se more imenovati res vzoren. V. tem klubu sedite, pišete ali berete popolnoma mirni in zadovoljni, ker se ni treba bati, da vas bo nadlegoval kak brbljav človek. Ta klub se imenuje “Klub gluhonemih” in njegovi člani morejo biti samo gluhonemi ljudje. Tu se nič ne govori, ampak se sporazumeva samo s kretnjami rok, ki jih gluhonemi uporabljajo mesto govora. Po pravilih kluba je dovoljeno članom uvesti v klubove prostore kakega gosta, ki pa mora biti tudi gluh. Marsikdo bi mislil, da mora biti v tem klubu zelo dolgočasno, ker se ne morejo ljudje razgovoriti. Ali temu ni tako. Gluhonemi ljudje so po naravi veseli, a žalostni so samo tedaj, kadar so med ljudmi, ki jih priroda ni zenačila ž njimi. A kadar so med svojimi sovrstniki — zaigra se jim srce in popolnoma zadovoljni odigrajo kako igro in izpijejo čašico vina ali piva. V svojem klubu pozabijo na svojo nesrečo in tolažijo se z enako usodo svojih tovarišev.
Strežaj v norišnici — morilec.
Veliko razburjenost na Francoskem so povzročili umori, ki jih je izvršil strežaj Thabuis v zavetišču v Saint Ylie na umobolnih. Dognalo se je, da je strežaj. ki je udan pijači, svoje žrtve zadavil in sicer iz lakomnosti. Bil je namreč tudi grobokop in je dobil za vsak izkopan grob en frank. Dobival je tudi od sorodnikov umrlih darila za vzdrževanje grobov. Ko so se smrtni slučaji v zavetišču vedno bolj množili, se je zdelo to sumljivo ostalim strežnikom in zdravnikom, ki so potem nekoč zasledili na nekem mrtvem znake zadavljenja. Sumi se, da je Thabuis izvršil večje število umorov nad blaznimi bolniki. Uvedlo se je tudi sodno postopanje proti odgovornim nadzornikom zavetišča zaradi zanemarjanja službenih dolžnosti.
Trinajst let je bil v vodi — in je umrl.
V Brunšvigu je umrl nedavno v vojvodski bolnišnici neki bolnik, ki je trinajst let živel v vodi. Dne L novembra 1896 je padel dvanajstletni zidar Ferdinand Schlime z drevesa in se je težko poškodoval. Vsled tega so ga sprejeli v vojvodsko bolnišnico. Zdravnik je konštatiral, da si je zlomil hrbtenico in da je bila njena vsebina na onem mestu zdrobljena. Vsled tega so mu ohrumele tudi noge in ostali organi. Da bi ga rešili, so ga postavili v permanentno kopelj. Ker bi bila o-peracija brezuspešna, je moral biti bolnik neprestano v vodi, ki je dotekala in odtekala po posebnem za to urejenem regulatorju. V tej kopeli so mu uredili tudi mizo, stole in ležišče. Voda je imela temperaturo od 27 do 28 stopinj R. V tej kopelji je zaslužil z rezbarijo male denarne svote, ki jih je poslal materi, a kupil si je tudi voziček, v katerem se je vozil po mestu. Tako je životaril celih trinajst let.
Kolikokrat je treba inserirati?
Na to vprašanje je odgovoril tajnik trgovske zbornice v Erfurtu dr. Vide-mak na nekem svojem predavanju sledeče: “Najmanj sedemkrat! Prvi oglas se namreč prezre, drugi se zapazi, tretji se prebere, a se pri tem nič ne misli, četrti se čita z razmišljevanjem, pri petem se razgovarja človek z ženo, pri šestem želi poizkusiti in pri sedmem kupi.”
“Črna roka”.
Rim, 9. sept. — “Tribuna” trdi, da je “Črna roka” že tako vplivna, da so bila občinska oblastva prisiljena, pogajati se s tajno družbo, da zagotovijo zaščito življenja in lastnine. Časopis zahteva strogo kaznitev morilcev policaja Rovohna in njegove družine v Pellaru, ker bi sicer prebivalstvo izgubilo svoje zaupanje v pravosodje.
Roosevelt spet doma.
Oyster Bay, N. Y., 11. sept. —■ Po tritedenski odsotnosti je dospel bivši predsednik Roosevelt s svojega zapad-nega potovanja spet v svoje letovišče., Pravi, da je z uspehom svojega potovanja skrajno zadovoljen. Gospod Roosevelt je prebil nedeljo v krogu svoje družine.
Demonstracije dovoljene.
Madrid, Španija, 11. sept. — Španska vlada je dovolila prireditev demonstracij odstrani katoličanov dne 2. oktobra v poglavitnih španskih mestih, ki imajo biti naperjene proti “nad vladajoči brezbožnosti”.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini) I To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diaguo-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem labora» toriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in ob Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
Državnega pravdnika ugrabili.
Columbus, O., 12. sept. — Okrajni državni pravdnik Philip Smythe iz Newarka, O., ki se je nahajal že nekaj časa v Shepard-sanatofiju, je bil ugrab ljen od neznancev, ki so dospeli v avtomobilu. Videti so želeli g. Smytha, kar je zdravnik sanatorija, dr. McMil-lian, dovolil. Dva strežaja sta sledila bolniku. Ko je ta stopil v avtomobil, so ga neznanci zgrabili. Strežaja sta ugovarjala, a neznanci so jima zapretili z revolverji in jo tako odkurili.
Kje iskati pomoči.
“Severove Praške zoper glavobol smatram za resničen blagoslov človeštvu”, piše g. Jos. Ryski, Red Wing, Minn. “Poskušal sem razna zdravila zoper mojo glavobol, ampak trditi smem, da ni nobeno vstanu nadkriliti teh praškov. Naj vsi bolniki vedo, kje iskati pomoči in dobiti hitro olajšbo, kot sem jo dobil jaz.” Na prodaj v lekarnah; 25c škatlica. W. S. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
Po navodilu slovenske slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki preprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno ako hoče kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145 St., New York.
Varite Čisto
Vležaao Pivo
DOMA
s Johann Hofmiestrovim pravim pivnim ekstrakton.

m
m
\

'
Za poskušnjo vam pošljemo dovolj ekstrakta za 2^ galona piva brezplačno. Mož, žena ali otrok lahko napravi pivo.
Pišite še po Konvico ekstrakta in vam pošljemo Hofmeistrovega ekstrakta za 2 i pol galona pive s navodili. Vsakdo lahko napravi pivo iste kakovos-ti, kot se vari v starem in na Nemškem s pomočjo Hofmeistrovega ekstrakta. Fino tečno pivo se lahko vari doma v par minutah brez kake situosti. To je tečno pivo, ki vsakemu ugaja. Ker se ga lahko doma napravi, ga povsod delajo. Napravite ga za 6c. galon in dopadal se vam bolj, kot pa pivo v krčmah. Pošljite 20c. v znamkan ali srebu za strošk zavoj in poštnino in mi vam pošljemo konvico ekstrakta za 2 a pol galona pive ZASTONJ Vse drugo mi plačamo in vi si napravite tako pive kot še niste pili. Rabit« ta zrezek: Pošljite ga danes/
FREE SAMPLE COUPON
JOHANN HOFMEISTER,
1174 Hofmeister Building Chicago 111. Send me FREE One Sample Can of Hofmeister Beer Extract, enough to make 2 & half gallons Fine Quality Real Lager Beer. Ien-clonse 20c to help pay for packing and ship-ing SIGN HERE.
Name............................
Town............................
Street No.......................
ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St, New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po ceniki
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
POZOR, ROJAKII
Moderno gostiliio
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše poi terievo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T, TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet, IH
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce,
Joliet Steam Dye House
(Straka & Co.)
•42-644 Cass St, - Joliet, minors. Oba telefona 488.
Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Sts.
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” Sc.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street Joliet, lfl.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
zjer se toči vedno sveže pivo, žgan)« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Skioff
N. W. Phone 609. «137 N. Hickory St.
loli*
FARME!
Cenj. rojaki, Slovenci in Hrvati! Tu je en farmar, ki ima več zemljišč naprodaj v okolici White River in Krain City. Cena $13 za aker. Ima tudi en par zemljišč s hišami in obdelano zemljo, koja se proda po $20 aker.
Kdor si želi kupiti'farmo tu, ima sedaj dobro priliko. Natančneja pojasnila daje:	Jak. Štrucel, Box 109,
Holton, Mich.	9-15
Če imate opraviti s sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
Naznanjam rojakom v Ameriki,
da sem v zvezi z avstrijskimi konzulati v Združ. državah in Kanadi, za to lahko izdelam notarske listine ne glede kje se stranke nahajajo. Izdelujem vse listine na kojih se zahteva notarski in konzulatni podpis in pečat JOSIP KLEPEC, javni notar, 1006 N. Chicago St.	Joliet, 111.
The Jolisl National Ml
Na voglu Chicago in Clinton ulic, RAZPOŠILJA DENAR NA VSK KRAJE SVETA.
Kapital in prebitni sklad $100,000.00.
ROBT. T. KELLY, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. C. G. PEARCE, kasir.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj** in fimežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
Chicago telet. 8794 Utele. N. W. 29
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor iu to je
Tie A. W. FIgibf Drag Go.
LEKARNARJI.
3or. Bluff and Exchange Street* JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnike* na pravi način.
Bolte k Lavrič
slovenski salun
208 Jackson St. Joliet, III.
N. W. telefon 30«
Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri naju.
IDoloroclošli!
Emil Bachmaa
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih oS> znakov (badges), regali j, kap buuhl in zastav. Velika zaloga vseh trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka* talog na zahtevanje zastonj.
ZADNJA INSTANCA.
Povest iz tirolskih hribov. Poslovenil Fr. Barbič, New York
Šti
I. poglavje.
iri ure od prijaznega mesta Ino-
mosta na Tirolskem leži na precej visokem hribu idilična vas Sv. Ožbold. Ta vas, kakor vse zagorske, nima ni-kakih posebnosti. Vaščani, jako ubož-ni, žive le od borih poljskih pridelkov. Zemlja je peščena in zato malo rodovitna. Pečajo se večinoma z lovom in divjačino prodajajo potem v oddaljeno mesto. Ta iztržek je edini denar, ki ga ne preveč razvajeni Tirolec zapira in hrani p6 cele mesece, da zamore plačati ob času davke.
Vsem v vasi se je godilo precej slabo, le Enemoser je bil izjema. Njegova hiša, podobna gradiču, je stala že zunaj vasi. Mož je bil v obče spoštovan, ker si je znal pridobiti ugled pri vaščanih. Nikdar se ni prenagnil, pre-vdaril in premislil je vse korenito in zato so ga hodili vedno prosit dobrih svetov.
Enemoser je imel edino hčerko, po imenu Lizo. Prekašala je s svojo lepoto vse in ni treba povdarjati, da jo je gledal ženski svet precej zavistno.
Nekega jutra se je zbralo več žena okrog lesenega korita sredi vasi, ki je bilo skupno vaško perišče. Ob takih prilikah pogrevajo se vaški dogodljaji, ena hoče vedeti več kot druga in tako nastanejo vedno razprtije.
Jednako je bilo ono jutro na peri-šču. Enemoserjeva Liza je bila nekaterim trn v peti. Vrnila se je nam reč pred dvema tednoma iz Inomosta, kjer je dovršila svoje študije in med tem kratkim časom je šel pred pol ure že tretjič g. plemeniti Spengerer mimo korita in izginil proti Enemoserjeve-mu dvorcu.
"To ima le nekaj pomeniti,” je rekla stara Meta, ki je' bila poznana v vasi kot najhujša klepetulja, “za nič in zopet nič ne hodi tako bogat gospod po tej težavnej poti v vas, ko ima vendar na svoji graščini v dolini dokaj lepše. No, jaz mislim, da radi Ene-moserjeve ograje tudi ne prihaja, mora pač biti tam gori še kaj posebne
ga-”
"Ne ve se,” je dejala mlada blon dinka, namakaje svoje rujave roke do komolca v vodo, “čisto mogoče, da mu je Liza tako pri srcu in jo napravi še za plemenito gospo Spengerer. '
"E da, gotovo se ne ve,” je zakričala Meta, "lahko pride princ iz Perzije in me popelje na svoj dom. Gospod 'Spengerer, tako snažen gospod in sin najbogatejšega tovarnarja v celej Av atriji, pa kmetico? Liza pa je le kmet S<o dekle, čeprav je jedla v Inomostu oliko z žlico in vkljub, da ne nosi dol gih kril in srajc z rokavi."
"No, Meta malo preveč.” je rekla neka mlada žena in se zavzela za napa deno. "Krasno dekle je Liza, to mora priznati tudi njen najhujši sovražnik. Priučila se je nekaj in pečka ima Enemoser tudi dovolj. On je liajbo gatejši in najspoštovanejši mož v občini.”
To oporekanje, katero je smatrala stara Meta kot osebno žaljenje, jo je hudo razkačilo in je pristavila strupe no:	^
"Glej, glej. gospa Thalhamerjeva je pametnejša kot me vse. Mogoče, da si je od Bnemoserjeve gospodične olike privadila. Zadnjič je govorila ; njo zelo prijazno, medtem, ko je Me to, ki je vendar stara, pametna ženica, ali menda ni?” oprla je p.reširno svoje roke na debele boke, "komaj pozdravila. No, ljubi Bog že poskrbi, da ne zrastejo drevesa nikdar do neba in stari pregovor pravi, ošabnost pride do padca. Tako bogat gospod, kakor je g. pl. Spengerer, potrebuje ravno pečka od Enemoserja! On dobi lahko najlepšo princezinjo za ženo. Na Ene-moserjevo dekle da ima oko? Mogoče, a radi ženitve ne! Ko bi bila jaz Enemoser, bi mu pokazala vrata, pa Bogu bodi položeno, v takih slučajih so sta-riši navadno slepi.”
"Greh je, da tako obrekujete, ko ste od njih že dovolj dobrega užila,” se je zopet oglasila Thalhamerjeva. "Sploh pa je znano po celej vasi, da veste o vsakem dovolj povedati. Da bi le Enemoser zvedel, kako govorite o njegovi hčeri!”
"A kaj, povem mu v obraz,” se je znova raztogotila Meta.
Ženske so se dlje časa prepirale; bili ste dve stranki, ena za Lizo in druga proti. Gotovo bi prišlo do hudega boja, pa pomirile so se, ko so zagledale gospoda župnika, bližajočega se peri-šču.
Črna kuta miru ljubečega gospoda je napravila čuden vtis na kregajoče se ženske. Pobožno so pozdravile. "Hvaljen bodi Jezus Kristus” in ko je g. župnik odšel, so govorile o drugih rečeh.
Medtem je sedel povzročitelj prejšnjih spletk na Enemoserjevem dvorcu v resnem pogovoru z gospodarjem.
Zunajnost tega elegantnega moža, kojemu se je že po obleki videlo, da je meščan, je bila v velikem nasprotju z opravo priproste kmečke sobice, če tudi je ta kazala po umetno izrezanih omarah in drugem pohištvu, da je posestnik imovit mož.
Besede, ki jih je govorila stara Meta, so bile hudobne a vendar ne brez pomena. Znano je bilo, da je g. pl. Spengerer,—za plemstvo se je imel zahvaliti le znani avstrijski radodarnosti,
ki deli naslove precej potratno, — sin zelo bogatega veleindustrijca in ravno zato niso mogle vaške klepetulje prav verjeti, da bi imel ta plemič resne na mene.
In vendar, le en pogled v modre oči mladega gospoda je povedal izkušen-cu, da je g. pl. Spengerer izvanreden mož in zmožen tudi izvanrednih skle pov, kar so potrdile ravno njegove besede.
Rekel je Enemoserju: “Čutil sem potrebo govoriti z Vami resno in odločno, dragi gospod. Skrivnost je ta, da ljubim Vašo hčerko Lizo, odkar sem se spoznal z njo v Inomostu in prepričan sem tudi, da jej nisem nič manj drag. Moje razmere so Vam znane. Nahajam se v takem položaju, da volim lahko svobodno, ker prevzame vodstvo tovarne moj starejši brat. Bede in pomanjkovanja Liza na moji strani ne bode trpela in da jo bodem nosil na rokah,” — njegove oči so zažarele —, "za to Vam jamči moja globoko ukoreninjena ljubav, kar Vam tudi prisegam v tej uri.”
Alojz Enemoser, visoka močna postava s svitlimi sivimi očmi in predrzno zavihanim nosom, je prikimal premišljeno ter si gladil črno a že osivelo brado.
"Prav, g. pl. Spengerer, in gotovo mi je v veliko čast, mislim, pa, da ste se prenagnili. Liza se je res nekaj naučila in se ogladila, a vseeno je kmetsko dekle. O Vaših možkih besedah ne dvomim in verujem, da ljubite mojo hčerko, a vse to mi ne zagotavlja njene sreče. Kdo ve, če ne bode od Vaših sorodnikov prezirana? Gotovo si niste te stvari dobro premislili. Kes in spoznanje bi prišlo prepozno in sreča dvoje mladih bitij bi bila uničena.”
“Motite se, g. Enemoser!” mu je segel plemič živahno v besedo. "Vse sem premislil dobro in kot resen mož se odločil za ta korak. Mar ni najlepša predpravica mojega bogastva, da lahko sledim željam svojega srca? In, ali je v resnici kak razloček med nama? Ne recite da, da ne bodem mislil, da me spoštujete manj kot samega sebe! Ali ni mož, ki si je pridobil premoženje z lastnim trudom, vreden toliko kakor jaz, ki sem bogatstvo le podedoval?”
"Dobro govorjeno, to se mi dopa-de,” je pritrjeval Enemoser zadovoljno.
"In Vi se bojite, da ne bom Lize vedno ljubil? Mar ne bom v desetih, v dvajsetih letih ravno isti, kakor sem danes? Verujte mi, vse sem preudaril korenito. Bavil sem se s tem več kot eno leto in prišel vedno do zaključka, da je Liza dekle, ki me zamore osrečiti in da mi brez nje ni živeti. Prosim Vas torej, recite “da”, ne nasprotujte sreči dveh src, ki sta že vezani, dajte nama Vaš blagoslov in dovolite, da Vas smem imenovati od danes očeta.”
Te besede so napravile močan vtis na Tirolca. Vstal je in reke! s tresočim glasom:
"Toraj naj bode v imenu Božjem! Nebo naj vaju z menoj blagoslavlja. Ni Vaše bogatstvo vplivalo na me, ampak uvidel sem. da je g. pl. Spengerer dober, zrelo misleč mož, ki bo ščitil in varoval moje dete kot lastno oko. Prepričan sem, da bo imela Liza tako zavetje in oporo v Vas, kakor si jo more želeti le ljubeče očetovo srce.”
Pijan sreče se je hotel vreči mladi mož Enemoserju okrog vratu, a ta ga je prestregel in nadaljeval:
“Eno še prosim! Rekli ste, da ste o tej zadevi obvestili Vašega g. očeta in ta Vam je odgovoril, da ne nasprotuje želji svojega sina, a se bo odtočil, ko vidi Lizo.”
"Da!” je odvrnil g. Spengerer. “Ob-jednem mi piše oče, da bo prišel tekom tega tedna in se seznanil z mojo nevesto. Ni dvoma, da si ne bo pridobila Liza srca mojega očeta.”
"Upajmo,” je rekel Enemoser, “in ohranimo do njegovega prihoda vso stvar tajno. Za celo mojo hišo bi bil hud udarec, ako bi se Vaš g. oče ne strinjal z Vami in bi prišla uboga Liza samo v jezike.”
"Vi si delate preveč skrbi, dragi g. Enemoser, a Vaša volja je v bodoče moja. Zato se uklonim in hočem obdržati do njegovega prihoda vse tajno.”
“Dogovorjeno!” je pritrdil Enemoser, podal prijazno roko svojemu bodočemu zetu in odkorakal zavestno k vratom.
"Rezi, Liza! No, kje pa ste vendar,” je zakričal z veseljem.
V istem trenotku se je pokazala na pragu še vedno zala, približno 45 letna kmetica z zarudelimi lici. Boječe je pogledovala sedaj svojega moža in zopet g. Spengererja, kateri se ji je spoštljivo bližal.
Liza je stala poleg matere. Revica se je sprehajala na vrtu, srce ji je u-tripalo strahu, češ, li oče dovoli ali ne. To dekle je bilo podobno svoji materi, le poteze so bile finejše in polne prikupljivosti. Rujavi lasje so obkolili njen ljubki obrazek, iz kojega so izpod dolgih svilenih trepalnic zrle v svet modro-rujave oči zelo resno, a vendar naivno. Postava te 181etne deklice je bila srednja, vitka in že bujno razvita. Mestni kroj lahke letne oble-
ke je povzdignil še bolj njen razvijajoči se stas.
Alojz Enemoser je gledal s ponosom na svojega otroka. Prijel ga je za roko in peljal k mlademu možu. "Dekle,” je rekel pri tem, “g. pl. Spengerer me je prosil tvoje roke. Zatrjeval je, da te ljubi in da čuti, da ga ljubiš tudi ti. Videti v tvoje srce ne morem, a če je resnica in če mati nima ničesar zoper to, mu podaj roko in stvar je rešena.”
Gospa Rezi je bila vsa presenečena in ni mogla skoro verjeti v srečo, ki je zadela njeno dete in celo hišo. Veselja je jokala, Liza in Lorene pa sta se presrčno objemala medtem, ko ju je oče blagoslavljal.
Na to je prinesla g. Rezi izbornega terlanca in presrečni so se vsestransko pozdravljali m si napivali.
Dve uri pozneje je odšel g. Spengerer in Liza ga je nekaj pota spremila.
Gospa Enemoser je dala sedaj duška svojemu prenapolnjenemu srcu.
"Je to sreča, ah, in kaka sreča,” je rekla ter zrla z žarečim pogledom na krasni parček.
“Nenadoma, prehitro je prišlo, da bi mogla pojmiti preveč sreče.”
"Pojdi, pojdi, stara, ne govori tako,” jo je prekinil njen mož, ki jo je opazoval ves čas in si basal pipo, kar si v navzočnosti svojega bodočega zeta ni upal.
"Ljubi Bog nam je stal vedno na strani in tudi se^aj ne bo odtegnil svojih rok.”
"Da, ljubi mož, in zato se mu za hvaljujem vsikdar na kolenih, a o to-likej sreči nisem niti sanjala. Naša Liza, kmetskih starišev hči, bo postala milostljiva in stanovala v lepem gradiču. Ne! ne morem zapopasti, v glavi se mi meša in dušo mi napolnjuje strah, da bo vsa ta sreča šla po vodi.” Enemoser jo je hotel ostro zavrniti, toda premislil se je in rekel mirno: “Vidiš, Reza, kako je dobro, ako se.t pusti otroka študirati. Seveda, to tudi ni vse. Liza je lepo dekle, pravi angelj, in to mislim je, kar je privedlo g. Spengererja do tega koraka. Res se imava zahvaliti le Božji dobrohotnosti. Dobro je nama znano, kako težko sva si pridobila najino imetje; veva pa tudi, da bi šlo že vse v nič, ako nama ne bi sijalo Božje solnce tudi v najhujšem viharju. Hvaliva torej Boga, pripisujva to sreča njegovi milosti a ne najini zaslugi.”
Žena je imela še nekaj na srcu, a upala se ni izustiti. Pripravljala se je ter čakala ugodnejše prilike, in ko je ravno hotela s tem na dan, je potrkal nekdo na vrata.
Na prijazen poziv so se vrata na pol odprla in v sobo se je prikazala ženska glava. Radovedno je pogledovala sedaj Enemoserja in zopet njegovo ženo. S trdim, surovim glasom je vprašala konečno: "Ali motim?”
Ko je slišal hišni gospodar znani glas, se je obrnil k svoji ženi in jo pogledal pomembno, češ, previdnost, molči. Nato se je obrnil k vratom in dejal:
"Da ste nam zdrava, g. Kleinler-cherjeva! Kakih novic nam prinašate? Stopite le bližje!"
Nato je vstopila suha, kacih 50 let stara ženska. Njena obleka je bila v največjem neredu. Še enkrat se je ozrla po sobi in rekla z zaničljivim nasmehom:
"Nisem se prav upala k Vam, imeli ste visok obisk. Videla sem gospoda pl. Spengererja, lep gospod!”
Medtem se je g. Kleinlercherjeva — gostilničarka pri "Belem volit"—vsed-la k mizi.
"Ali ste prišli radi našega poseta?” jo je vprašal Enemoser, ter se naslonil z obema rokama na mizo.
"O, Bog čuvaj, sosed! Menila sem le, da ne ostane tajno, kar ste imeli obračunati z onim plemičem.”
"Mogoče!” jo je zavrnil Enemoser. “Pred menoj čuvate lahko vse tajno. Nisem prišla poizvedovat po vzroku obiska, ampak da vidim Lizo in ji želim dober dan. Vsi v vasi govore, kako je postala krasna in olikana. Da je lepa, sem videla z lastnimi očmi, ko je šla mimo "Belega vola”, toda, da bi vstopila in pozdravila svoje stare znance, se ji ni zdelo primerno, kar pa ne kaže preveč izobrazbe,” je pristavila Kleinlercherjeva jezno.
Njene oči so žarele in svoje jeze prikriti ni bila v stanu.
Enemoser je potegnil močan dim iz pipe, ga spustil hlastno pred se in jo zavrnil precej trdo:
“Radi ponosa se Liza ni izognila, ampak imela je drug vzrok. Kar naravnost Vam povem in ne vzemite mi v zlo, moje dekle ne mara pogledov, s kojimi jo zasleduje Francelj, Vaš fant! Tako, da veste!”
Po teh odkritih besedah je postala gostilničarka bleda kakor zid.
"Moj fant? Pogledi, s kojimi zasleduje Vašo Lizo?” — njene zeleno-sive oči so plamtele. — “No, pa pozabila sem, Liza je postala fina mestna gospodična in te se ne sme pogledati tako, kakor vaško dekle! Naj ne vzame za zlo milostljiva gospica Liza, če je ne zna moj Francelj dovolj lepo pogledati! Moj fant se ji ne dopade?” — se je razdražila še bolj — “Ha! haha! Mogoče jej ni všeč, ker ni občudoval njene finese? Bodisi že to ali ono, a moj sin je najlepši v vasi in mnogo deklet bi bilo presrečnih, ako bi jim privoščil moj Francelj le en pogled. Seveda, to niso dame, kakor Vaša Liza!”
Tu se je spomnila, da je zašla predaleč. Smehljaje se je približala Enemoserju, ter nadaljevala mirno:
“I-no, če jo je pogledal, ali je to greh? Mar se nista igrala že kot otro-
ka skupaj? In Vi, Enemoser, menda še niste pozabili, kar ste se dogovorili z mojim ppkojnim Tonetom, Bog mu daj večni mir, ali ne veste več? Ali niste rekli večkrat pred menoj, da bosta Liza in Francelj parček?”
Enemoser in njegova žena sta razumela šele sedaj, kaj pomeni obisk g. Kleinlercherjeve. Resno in odločno ji je odgovoril:
“Res je, in kar je resnica, mora ostati resnica. Nisem pozabil, kaj sem obljubil pokojnemu Tonetu in rečem le, da bi bil srečen, ako bi jima zamo-gel dati svoj blagoslov. To pa sedaj ni mogoče. Ko se je to zgodilo, je še živel Vaš mož. On je bil priden in v obče spoštovan, s trudom si je pridobil svoje premoženje, in kako je sedaj? Rečem Vam, da je Vaš sin podoben pokojnemu toliko, kot sirek korenju! Halodri je postal, ničvrednež in Bogu čas krade! Takemu naj bi jaz dal svo je edino dete, da bi slabo z njim ravnal in zapravil ta denar, ki sem ga s trudom pridobil? Ne, in zopet ne! Tako neumen ni Enemo'ser! Rajše navežem svojemu otroku .kamen na vrat, Bog mi odpusti, in ga spustim v vodo!” in udaril je pri tem po mizi, da so za-žvenketali kozarci.
(Dalje prih.)
Vina na prodaj
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel pr 40c gal., reesling 45c gal. Staro beh vino po 50c gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posode dam zastonj.
“Bill Girt Vineyard”
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal
Ustanovljena i>7i.
\
Of Joliet Illinois.
^rejema raznovrstne denarne ulog« ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.0*.
C. JE. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Ana Vogrin
izkušena babica
302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, III
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA 309 Granite St.	Joliet, Ills.
r,>rs
TAIN-EXPELLEE
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd poskusi vdrgnenje z
PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Do bi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Peirl St., New York Pazite na varstveno znamko z sidrom
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWER* izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTE* POSEBNOST J* PALE WIENER BEE*
J, J. KUKAR
Cor. Lade & Utiea Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih drnžb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Alesuica
Tel. 101	Joliet, 111.
Zastopnik za Besley Brewing doni. Postrežba točna.
Co. Razvažam pivo na
Prodajam tudi trdi in mehki premog
ter ga raziažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
Zmagali smo! Vlada Združenih Držav je potrdila natanko način naših izdelkov ir. dovolila prodajati iste brez vladne licence. Spoznali so kot zdravila priznane vrednosti. Tai zmaga napravi zopet
áOtusra ñu««* fe
Verw»^

❖
#
¿ti
Trinerjevo Zdravilno grenko
vino.
prvim zdravilom te vrste. Ni se štedilo stroškov niti časa, da je to zdravilno vino nadkrililo vsa druga in napravilo popolnoma čisto in vspešno družinsko pomoč.
V vsaki bolezni, v kateri opazite kak nered v želodcu ali izgubo moči in prave volje, to zdravilo najsigurneje pomaga. To je lek največje vrednosti zoper
i/gubo teka, slabost,
nervoznost,
izgubo prave volje, izgubo moći,
slabo lcri,
zaprti jo,
izgubo v teži.
in vse druge bolezni želodca in droba. Sestavljena je le iz rastlin in rdečega vina, znanstveno prirejeno tako, da donese gotov vspeh.
BLEDE ITV BOJLESTiNE ŽENSKE
dobe veliko pomoč, če vživajo ta fini in ukusni izdelek, v katerem ni kake škodljive tvarine. Vsaka doza deluje jako dobro na človeško telo. Vzemite vsakokrat po eno dozo, kadar se počutite nerazpoloženim in takoj bodete čutili pomoč
Spominjajte se, da TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO JE EDINO GRENKO VINO, katero je priznano KOT ZDRAVILO. Varujte se brezvrednih ponaredb. Dobiva se v lekarnah.
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva Angelica Grenka Tonika je najboljša Želodčna Grenčica na svetu.

mm

n
¡IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIK
Za popolno varno vlogo spojeno z absolutno varnostjo in hitrim 3 ter velikanskim dobičkom
The Grand	|
Arizona Copper Company
Douglas, Arizona
ponuja najlepšo stvar onim, ki žele svoj denar dobro vložiti. Ta druž- 3 ba lastuje 37 zemljišč, ali okoli 784 oralov zemlje (vsa popolnoma pla- 2 čana), blizu mesta Douglas, Arizona, ki je velikansko topilniško (smel- 3 ter) mesto v Arizoni, okoli 4 milje od najbližje železnice, ter je le malo S oddaljeno od mesta Bisbee, Arizona, koje je največja in najbogatejša 3 rudarska naselbina na svetu. Postavljena sta že dva parna stroja za vlečenje, štiri konjske moči stroj na gazolin in dve veliki sesalki 3 (pumps) na zemljišču. Glavni šaht je že 328 čevljev globok v Bakreni S! Rudi. Delo se hitro nadaljuje in rudarji jemljejo za plačo delnice, le toliko denarja se jim izplača, da ga imajo za vsakdanje potrebe, brez, da bi se bali kontradikcije, da je to najbolja stvar te vrste, ki se prodaja dandanes ne oziraje se na ceno. Mnogi so že naredili ogrom- S ne dobičke ker so kupili delnice bakrenih rudnikov. Zakaj bi vi ne?
Da se omogoči nadaljno delo na tem zemljišču in se rudnik popolnoma 3 odpre, je ravnateljstvo sklenilo prodajati blagajniške	delnice	po	70	!£
centov. Menj kot 50 delnic se ne proda. Ne opustite te prilike tem- 3 več nemudoma pišite na:	N
O. E. PETTERSEN & CO.	H
213-14 First National Bank Building, DULUTH,	MINN.	H
Urad podružnice: 734 State Mutual Bldg., Worcester, Mass.
Ako vas to zanima nam pošljite dopisnico in naš agent vas ob- 3 išče, če le ni predaleč.
Rabimo dobrih in zanesljivih agentov, ki se skažejo z najboljšimi priporočili.	T
.......................................................imimR
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VESTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE & CO.
2616 S. Lanndale A ve.	CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR?
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4% odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FHANK SAKSEH
82 Courtland Street, New York, in njegova bančna
podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Čim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480 ob nedeljah N. W. 344
S, HONET
KROJAČ
Šivam,popravljam in gladim obleke 918 Æ Chicago St., Joliet.
Salun—AMERICAN HOUSE—Hotel Alfonz Weiblinger, lastnik,
1022 Ohio St.,	Allegheny, Pa.
Bell Phone 9571-R. Cedar.
Se priporoča Slovencem v poset. Najboljše pivo, vina in žganja; okusne jedi in prigrizek?
KAJN.
(Črtica iz Italije.)
“O mia bella Patria!” je vzkliknil veselo krepak, zagorel mož. Po dveh desetletjih je stopil zopet na domačo zemljo. Veselje, da vidi zopet ljubljeno domovino, ga je tako ganilo, da so se mu vsule solze iz oči ter močile črno, nepočesano brado.
“O Lovro, kako veselo mi je pri srcu!” Burno je objel svojega mlajšega tovariša, s katerim je skupaj izstopil iz došlega železniškega vlaka. Tamkaj onstran velikega oceana, v braziljskih pragozdih sta se našla in kot rojaka sta se kmalu sprijaznila. V znoju svojega obraza sta si prislužila lepo vsoto denarja in sedaj sta se vrnila v domovino, Bernard zato, ker mu je hrepenelo srce po domačih gorah in tihi vasici, Lovrenc pa, ker ni hotel zapustiti svojega prijatelja.
“Da, da, ti si lahko vesel, Bernard. Meni pa nudi domovina samo še grobove mojih domačih, med tem ko boš ti zopet videl očeta in brata”, je vzdihoval Lovro.
Bernard se je zresnil. “Kdo ve, kako me bodo sprejeli, če so se že znebili stare jeze?”
“Po dvajsetih letih? Ej, čas pogasi najbolj divje sovraštvo. Poleg tega pa ni bila velika krivda, da so te spodili od doma. Takrat si bil še mlad in imel si vročo kri v žilah. Tega se je tvoj oče že davno spomnil in ti je odpustil.”
Bernard je zmajal z glavo. “Oče težko pozabi, da je dvignil sin proti njemu roko.”
“Ako bi se zgodilo vsled slabega’nagiba, pač; ti si pa storil to, ker je hotel v svoji jezi tepsti mater.”
“Lfboga mati, takrat sem jo videl zadnjikrat. Ti sam si mi prinesel vest o njeni smrti.”
“Njej je boljše, Bernard, bila je predobra za ta svet. Tako pravijo vsi v Colanu ter pristavljajo, da ji je Vincenc zabil v rakev žebelj.”
“Vincenc je moj brat, Lovro.”
“Bolje bi bilo, da bi ne bil, zate in za vas vse. On je bil, ki je ujezil očeta, da te je zavrgel.”
“Kdo ve, Lovro, če je res tako. In če bi tudi bilo, odpustiti mu moram ter ga pomilovati: Revež je pohabljenec.”
“Zaznamovan od Boga, da. Ti si dober človek, Bernard, prav sin sVoje matere. Pazi, da te ne bo pogubila tvoja dobrota. In sedaj se ločijo naša pota. Zdravstvuj, Bernard!”
“Z Bogom, Lovro, obišči me kmalu.” Prijatelja sta si še krepko stresla roke in potem ločila. Lovro je odšel po poti v Valsugano, med tem ko se je krenil Bernard proti Colanu.
* * *
Nastal je že mrak, ko je prišel Bernard do svoje rojstne hiše, male gostilne na koncu vasici Colano. Pred vrati je sedel grbast mož, majhne postave, ter brusil nož za obrezavanje trt. Koliko je bil star, je bilo težko določiti, kakor pri vseh pohabljencih. Lice je imel grdo, a razorano. Rdeči lasje so pokrivali glavo, sorazmerno preveliko za malo postavo.
Bernard je obstal nekoliko korakov pred njim in na obrazu so se mu zrcalili notranji občutki. “Dober večer, Vincenc”, je dejal s tresočim glasom.
Grbec je pogledal presenečen kvišku. Izpod košatih obrvi je pogledal ostro došleca. “Kdo ste?” je vprašal s hreščečim glasom. “Ne poznam vas.” “Kaj, ali sem se tako zelo spremenil, da ne poznaš več svojega brata Bernarda?”
Grbec je skočil kvišku, krčevito mu je stisnila pest trtni nož. “Bernard, kaj iščeš tukaj?”
“Očeta, tebe, domovino.”
Vincenc se je prešerno zasmejal. “Domovino? O, to je pač tvoje maščevanje. Čakal si pravega trenutka, da nas spode iz hiše.”
“Iz hiše?”
“Da, mi smo gotovi. Oče je postal čmeren in več let že samo pije. Tako smo prišli srečno do konca. Dogospo-darili smo popolnoma, in gremo lahko kamne tolč ali pa v ubožnico.” “Potem sem na vsak način prišel v pravem trenotku, Vincenc. Sreča mi je bila v Ameriki mila, prinesel sem nazaj denarje, upam da dovolj, da od-pomorem stiski.”
Vnovič se je zabliskal sovražen pogled v očeh pohabljenca. “Torej kot rešitelj prihajaš? Tebi je bila že v zibelki mila usoda. Kdo je bil ljubljenec staršev? Bernard. Kdo je bil ponos cele vasi? Bernard. Za kom so gledala vsa vaška dekleta? Bil je Bernard, Bernard in zopet Bernard. In kdo je bil predmet zasmehovanju, da, celo zasramovanju? Vincenc in samo Vincenc. In sedaj, ko je Bernard zginil in se ga je pozabilo, je zopet prišel ter se obdaja s slavo angela-rešitelja. Ali je to božja pravica?”
Globoko ganjen je poslušal Bernard izbruh jeze svojega brata. Le z največjo težavo se je premagal. “Pomiri se, Vincenc,” dejal je milo, “ako te je preganjala usoda, ni bila moja krivda. Zato, da sem imel povsod prednost,! sem mnogo pretrpel, in ne misli, da ! imam od teh dvajsetih let, kolikor sem | jih preživel v pragozdih Brazilije, mno go prijetnih spominov. Vsi smo okusili grenkosti življenja in zato pozabimo, kar se je zgodilo med nami ter živimo skupaj v miru. Kar sem zaslužil v potu svojega obraza, delim rad z vami, samo bodite prijazni in mi dovolite v hiši mesto, do katerega imam pravico.”
"Prvo, ali ne? Seveda, ti misliš, da senj se moral privaditi zaničevanju. Se-
daj sem na tem, da se me vrže na cesto. Zaradi mene, kdp vpraša po meni, zaznamovancu! Z očetom boš imel težko stališče, ima zelo trdo glavo.”
“Zato mi moraš ti pomagati, da ga pomirim. Brat, prosim te za to, poplačal ti bom to uslugo bogato, kolikor bom zamogel.”
“Ali si prinesel veliko denarja iz Amerike?” vprašal je Vincenc prežeče. “Okoli pettisoč lir; zadostovalo bo.” Zopet se je zabliskalo skrivnostno v očeh pohabljenca. “Pettisoč lir! Kako nesramno srečo si imel! Zadostovale bodo, da se nam pomaga iz stiske, ako pa bodo zadostovale, da se ohladi očetova jeza, ne morem priseči. Govoril bom o tem ž njim, na vsak način pa se ne smeš spoznati ž njim danes. Najbolje bi bilo, da te ne vidi ter greš v mojo sobico. Dal ti bom jesti in piti in nocoj lahko spiš na moji postelji. Oče bo prišel danes pozno zvečer iz mesta. Ako te bo opazil, bom rekel, da si tujec.”
“In jutri?”
“No, do jutri bo pač vse v redu?” “Hvala lepa, Vincenc, tvoje bratsko srce se je izkazalo, kljub temu, da ima trdo lupino.”
Bernard je prijel brata za roko in jo krepko stresel. Nato sta šla neenaka brata skupaj v hišo.
*	4« H«
Z nočjo se je vrnil domov iz mesta ostareli, a za svoja leta še krepki Gen-naro, precej opit. Nedaleč pred hišo ga je pričakoval Vincenc.
“Kakšne novice prinašate oče?” “Slabe. Pri sodniji nočejo počakati nobenega dneva več in nobeden izmed vseh, ki so se včasih nazivali moji prijatelji, mi noče ničesar posoditi. O, ti pasji lopovi!”
“Torej smo čisto pri kraju?”
“Da, mogoče nas poženejo že jutri iz hiše. Oh, nikdar bi ne prišlo tako dttleč, ako bi ostal pri nas Bernard.” “Seveda, zopet stara pesem, ki jo moram poslušati dan za dnevom. Pa sedaj ne pomagajo nobene tožbe več, vdati se moramo v žalostno usodo ter iti služit kot hlapci.”
“Da bi šel za hlapca? Nikoli, raje
skočim v vodo ali pa-------”
“Ali pa?”
“Zažgem svojo hišo in se pustim zapreti.”
“Zakaj? Ako hočete že toliko žrtvovati, vem za drugo sredstvo, ki bi nam pomagalo, da bi lahko živeli brez skrbi še ostale dnevđ našega življenja.”
“In to bi bilo?”
“Tukaj ni primeren kraj, da bi o tem govorila. Pojdiva v kuhinjo in pijte kozarec žganja, ki vam bo dal moči po dolgem potu.”
"Ti si vendar preklicano prebrisan, Vincenc. Ti veš, kaj mi ugaja. Pojdiva, žejen sem, peklensko sem žejen. In našel si sredstvo, ki bi nama pomagalo.
Res, radoveden sem--------”
“Pst, oče, brez hrupa! V hiši imamo tujca, spi v moji sobici.”
"Tujec pri nas?”
“Pozneje o tem, sedaj pojdite in pijte — pijte.”
Vlekel je starca s seboj v slabo razsvetljeno kuhinjo.
*	* *
Dva dneva pozneje je prišel v Genna-rovo gostilno Lovro. Dobil je očeta pri steklenici vina v gostilniški sobi, medtem ko je pripravljal Vincenc v kuhinji kosilo. “Dober dan, oče Gen-naro, ali me ne poznate več? Jaz sem Lovro Scarpa iz Sante Rosine, prijatelj vašega sina Bernarda.”
“Bernarda?” vprašal je starec radovedno.
“Seveda, bil sem njegov tovariš in sem se skupaj ž njim povrnil v domovino.”
“Bernard je prišel nazaj?” Gennaro je skočil razburjen s svojega sedeža.
"To bi morali vendar vedeti, saj vas je obiskal.”
“Ne, pri meni še ni bil.” “Nemogoče, predvčerajšnim sva se ločila, ko je bil na poti k vam.” “Predvčerajšnim — predvčerajšnim to je bil ja tujec —” Smrtnobled je postal starčev obraz, roke so se mu pričele tresti.
“Ali ga mogoče niste spoznali? Spremenil se je seveda zelo močno, nosil je črno brado —”
Tu je Gennaro grozno zakričal. V istem trenotku je prišel na vrata Vincenc. — "Kaj je?” — Ni spregovoril dalje. Z enim skokom je bil oče poleg njega ter ga je zagrabil z obema rokama za vrat.
“Kajn!” zagrgral je starec. “Kajn!”
“Na pomoč!” hreščal je Vincenc, “znorel je. Ubil me bo!”
“Kar bi bilo pravično! Bernarda sem umoril s teboj, zakaj bi tebe sam ne ubil? Poglejte to zver, Lovrenc, izrabil je mojo obupno stisko ter me upijanil do nezavesti, da sem mu pomagal ubiti v spanju brata in ga oropati. Toda čakaj, ne boš ušel kazni. Sam te bom vlekel pred sodnike.”
In kljub vsemu uporu je držal stari mož* trdno Vincenca ter ga vlekel s seboj po poti skozi vas. Vincenc je skušal govoriti, a starec mu je kot nor kričal neprenehoma “Kajn”!
Pri orožniški postaji je izročil sina in sebe pravici.
♦ ♦ ♦
S klicem “Kajn!” na penečih ustnah je umrl Gennaro v preiskovalnem zaporu vsled deliria tremens. Vincenc je bil vsled premišljenega roparskega umora svojega brata obsojen na smrt ter je umrl pod krvnikovo roko, ne da bi obžaloval svojega groznega dejanja.
Za največjo silo.
Vsaka družina bi morala vedno biti pripravljena za.največjo silo in bi morala vedeti, kako podeliti prvo pomoč. Eno najizdatnejših zdravil v takih slučajih je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ker hitro izpodbuja vse organe k delu in j ih zajedno krepi. Tudi pomnožuje življensko moč in obtok krvi ter krepča živce. Ljudje, ki izgubljajo svojo moč in svoj tek, ki so potrti in komaj sposobni opravljati svoje delo, nahajajo v Trinerjevem a-meriškem grenkem vinu zanesljivo zdravilo. Blede in bolehne ženske naj bi ga tudi pile, ker napravlja novo, obilno kri. Prav dobro je pri vseh boleznih želodca in drobja. Uživajte ga, bržko zapazite najmanjšo izpre-membo v svojem teku, sabost, omotico ter tudi ob pretresu, pri mrzlici in kot prvo pomoč. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Pozor — farme!
Zemlja je ravna in rodovitna za vs rko stvar, nedaleč od mesta. Nekaj zemlje je obdelane, drugo še vsak sam uredi ko se naseli, da bo imel lepo kmetijo ter živel s svojo obiteljo v miru in zadovoljstvu. Sedaj je tu že o-kolo 200 družin poljskih, slovenskih in čeških. Zemljišča so 4 do 5 milj od cerkve in šole, šele so vsake 2 milji. Cene so jako nizke. Kdor kupi farmo od nas lahko isto plača tekom deset let. Za pojasnila pišite danes na: ČEŠKO-AMERIKANSKA DRUŽBA,
John Schauer, agent.	Phillips, Wise. B.
Efliii MiM - Hrvaški
Pooblaščeni Agent odvsih
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, 111 le en blok od naše cerkve.

4t>
4t>
4i>
4i>
4i>
4i>
#
4t>
Popolnoma varno naložen denar
-JE PRI-
ici u puni n mho ii
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrestujejo po
♦
*
s
s
s»
fr fr fr
f
ê
fr fr fr
S
fr
f fr
v Kaiiidiji, Kranjsko, Avstrija.
«P <jp
il %
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu.
Naslov:
J| HRANILNICA IN POSJILNICA

Compagnije ^ Generale ^ Transalantiqne
FRANCOSKA PROGA Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko ir Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 5500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo jrezplačno hrano na parnikih družb®
Snažne postelje, vino, dobro hrano te azna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop lik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Janko Tick, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111, Paul Starič, agent, 110 South 17tt St., St. Louis, Mo.,
50,000 KNJIŽIC
Y DAR LJUDEM
Vsaka knjižica je vredna $10 00 vsakemu bolnemu človeku.
Mi želimo, da vsak bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjigo. Ona knjiga svetuje v navadnem jeziku, kako se da doma vspešno zdraviti: zastrupljena kr, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, takoj pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni, da ozdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, katero bi moral znati vsak človek. Zapomnite si, da se ona knjiga razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam po-______________šljite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjigo.
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN GA NAM POŠLJITE.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 709 Northwestern Bldg., 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjigo, ter vas prosim, da mi jo takoj pošljete.
Ime ...................................................................
Pošta ....L......................Država ...........................

’* * * * K ******************************************************************** *
Največji čudež današnjega dne.
Telegrafično poši'janje denarja v stari kraj za 50 centov.
Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor navadno na pošti, pošlje zdaj lahko denar telegrafično v stari kraj tako, da je drugi dan že tam Ni potrebno evropejsko adreso prijemnika meni popred naznaniti •li registrirati dati. V 10. do 12. dneh dobi pošiljatelj originalni reče-pis evropejske pošte. Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo. Pišite po cenike in navodila.
IVAN NEMETH, biv. cesarski kral. konsul agent
457 Washington St.	NEW YORK, N. Y*
J*********************************MMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMi
%
I
'***y
Za kratek čas.‘
Nehvaležen.
JOS. BOZICH
SLOVENSKA GOSTILNA 101 Indiana Street	JOLIET, ILL.
Priporočam se rojakom, da me obiščejo ko se mudite v našem mestu. V moji lepourejeni gostilni točim najboljše pivo, fina domača in kalifornijska vina in najboljše žganje, ter tržim dišeče smodke. Imam tudi prenočišče
Postrežba izborna.	Vsi dobrodošli!
N. W. telefon 384.
Turkey Red

/s.	^
CIGARETTES
CIGARETTES
so narejeni iz najèistei-šega TURŠKEGA DUHANE in imajo prijetnost, ki jo vsebuje le najboljša vrsta.  ^u
lili Milico danes
Poskusite eno samo, in ne boste zahtevali druge vrste. Predsednik Združ. držav ne more kaditi boljših, kot so Turkev Red cigareti. Prodajajo se vsepovsod.
The American Tobacco Co.

JO Fot?
Odvetnik: “Ali ste zadovoljen z menoj? Kaj takega niste pričakovali?”
Jud: “Ko bi bil vedel pred obravnavo, da sem tak poštenjak, bi Vas ne bil naprosil, da me zagovarjate!”
V	gostilni.
Natakar: “Vi ste en kozarec premalo plačali!”
Pivec: “Mogoče, da je to tisti kozarec, ki sem ga preveč izpil!”
Pred sodiščem.
Sodnik: “Ali ste bili že večkrat kaznovani?”
Zatoženec: “Ja,... pa sem bil tudi že večkrat oproščen!”
V	zadregi.
Tujec načelniku gasilcev: “Ali se kaj pridno vadite? — Načelnik: "O ja,... samo premalokrat gori!”
V	nevolji.
Bolnik: “Nikar ne bodite hud, gospod doktor, da ste se k meni potrudili. Tri dni me je tako vilo, da nisem bil za nič, danes sem pa čisto zdrav!”
Zdravnik: “Seveda, to je že stara pesem, da doktorja zmeraj prekasno kličejo!”
Kako se podpira umetnost.
Občinski tajnik: “Gospod župan, gla varstvo zahteva tudi sporočilo, kaj se je kaj storilo za umetnost!”
Župan: “No, zapišite, da smo naročili dva vagona umetnih gnojil!”
Pri zdravniški izkušnji.
Profesor: “Če Vas bo kdo klical k bolniku, kaj boste najprvo vprašali?”
Dijak: “Kje da bolnik stanuje!”
Nevoljen policaj.
“Vrag vzemi vse avtomobile! Če vozijo počasi, jih ne smem zapisati, če pa prehitro, pa številke ne morem brati!”
dobro reže. Rezilo je z najboljšega n najfinejšega angleškega jekla.”
Gospod: “Oh, moj ljubi brivec! Saj v»am verujem, da je vaša britva iz dobrega jekla, kajti odkar me brijete, ne vidim že druzega, kot same iskre. Kar žari se mi že pred očmi od vašega najboljšega angleškega jekla!”
Dobro je pogodil.
Agent: “Edini mož, ki sem ga pri naši zavarovalnici zavaroval za sto-tisoč kron, je umrl dva tedna potem.”
Prijatelj: “Kaj pa si ti storil?”
Agent: “Vdovo sem vzel!”
Dober brivec.
Gospod na kmetih: “Kje pa imate brivca?”
Kmet: “Le pojdite po cesti naprej, pa boste prišli do hiše, kjer ljudje zmeraj gori in doli hodijo, pa se ne upajo notri. Tam je!”
Smola.
Pivček: “Nikdar več ne vzamem palice seboj v gostilno! Še vselej, kadar so se stepli, sem bil ž njo tepen!”
Pri poroki.
“Kako se ženin žalostno drži—nevestin oče je pa tako vesel!”
"To ni čudno! Dati je bolje kot vzeti.”
Čudno žalovanje.
Gost: “Ali je umrl gostilničar, ker nosite znak žalovanja?”
Natakar: “Ne, ampak našemu najboljšemu gostu je doktor prepovedal pivo piti. Zato žalujemo.”
Pred porotniki.
Zagovornik: “Da, gospodje, le lakota je kriva, da je zatoženec kradel, kajti želodec mu je tako krulil, da so mu klobase kar same od sebe v roke padle!”
V brivnici.
Brivec: “Čemu se pa toliko zvijate in delate take obraze, saj moja britev
406-408-410 North Chicago Street
Naše obleke se naj lepše nosijo.
Najlepše in najmodernejše obleke za najiz-birljive ljudi so že v naši prodajalni za sedanjo sezono.
Ne bomo vas nadlegovali s rvaljenjem naših oblek. Čas je drag za nas in vas. Torej se naj govori le v resnici.
Ni človeka v Jolietu, ki kaj kupuje, da bi ne zahteval za svoj denar tudi blago, ki je vredno istega denarja.
Ni moža ne mladeniča, ki bi ne vedel kaj potrebuje z ozirom na obleko, čevlje, klobuk in druge potrebščine; tudi ve koliko zamore porabiti za take potrebščine.
Če tako, ve-li pa on kam se mu je obrniti, da bo dobil za svoj denar res blago, ki bo v resnici tako blago, ki ga on rabi v vsakem oziru?
Tu v prodajalni “The Eagle” boste gotovo najbolj postreženi. Ta prodajalna namreč deluje na to, da oni, ki kupijo kaj tam zopet pridejo in kupijo blago. Ta trgovina želi, da vsak, ki kupi kaj tam je popolnoma zadovoljen glede cene in kakovosti blaga.
Blago v tej prodajalni je najboljše vrste. Še se ni nihče pritožil, ki je kupil svojo obleko v tej prodajalni.
Lowenstein-ove obleke za može, fante in dečke so najboljše na svetu in so znane vsepovsod.
Tu dobite fine obleke in vrhne suknje po $13 do $30.
Nova zaloga finih srajc, klobukov in drugega blaga za moške, je sedaj na razpolago in izbero.
Tudi lahko dobite pri nas fine čevlje najboljše kakovosti po $3.50 do $5.

THE EAGLE
Zmeraj enak.
A.	: “Jaz nabiram abstinente, ali pristopiš tudi ti?”
B.	: “Zakaj ne, če plačaš par litrov!”
Dobra vporaba.
Kmet pripoveduje sosedu: “Ljudje mnogokrat tožijo, da imajo kislo vino. Glej, leta 1864. imeli smo tudi tako kislo vino, da je skoraj nismo mogli piti, še manj pa prodati. Dve leti ležalo nam je doma, kar nastane vojska z Italijani. Zdaj pa smo kaj lahko prodali tisto kislino, ker so jo vporabljali v vojni. Če pa misliš, da so jo pili vojaki, tedaj se hudo motiš. Ne, drugače je bilo! Rabili so namreč vino za streljanje; pa kako. Slušaj! Kamor so namreč zabrizgnili ž njim, razkro pili so se takoj Italijani in tako smo leta 1866. — zmagali.”
POZOR, ROJAKI!
Spodaj podpisani uljudno naznanjam, da ako rabite dobre volnate obleke, pridite, oglejte in izberite si jih po vašem okusu, ker imam veliko novih krasnih vzorcev (samples) za obleke površnike (overcoats) po zmernih in nizkih cenah. Vse delo jamčim, ker je izdelano vse doma. Sam poskus vas bode prepričal.
Za obilen obisk se kar najtopleje priporočam.
FRANK ŽAGAR, krojač,
201 Jackson St.,	Joliet, Illinois.
Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK
slovenski barvar in dekorater
Chicago tel. 3891.
1820 N. Broadway, Joliet, Illinois.
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na vogli» DES PLAINES IN CLINTON STS.
Pozor Rojakif
Kupite si farme ▼ North Dakoti in Montani potem bodete neod-vi.m v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
IM. B. Schuster
Young Building.
Slabo tolmačenje.
Deklica z dežele šla je služit v mesto. Gospod, pri katerem je služila, bil je jako bogat in ker ni imel črez dan mnogo ali celo nič opraviti, vstajal je vedno še le nekoliko pred obedom. Nečega dne, ko je bila juha že na mizi, pošlje gospa deklo po gospoda, ki si je ravno s krtačico zrni val zobe. Dekla, ki kaj tacega še nikoli videla ni, tolmačila si je reč celo po svoje. Vrne se namreč in reče gospej: “Gospod pridejo bržčas kmalu obedovati, ker so že vstali in si že za obed — zobe brusijo!”
Iz raznih kotov.
Vojak, ki je bil zgubil v vojski obe nogi, rekel je v bolnišnici svojemu zdravniku:
“Meni se godi celo prav! Kolikokrat sem molil k Bogu in mu priporočeval svojo dušo in svoje telo, na ti pre-šembrani nogi sem pa vedno pozabil.” *	*	*
“Dajte se fotografovati!” rekel je šaljivec gospodu, kateri je imel celo golo glavo, “vas namreč ne stane toliko, ko nas druge.”
“Kako pa to?” vpraša ga gospod začudeno.
“Zato, ker že ploščo s sabo nosite!” *	*	*
Nekdo obišče svojega prijatelja, kateri je bil tako pijan prišel domu, da si ni mogel sezuti črevljev, ko je šel spat Zjutraj najde ga torej še obutega v postelji.
“Kaj	pa	misliš,	da	greš	obut	spat?”
“Ah	kaj!”	zlaže	se	mu	prijatelj,
“meni se je zdaj že več noči sanjalo, da hodim po steklenih črepinjah. Da bi se pa ne vrezal v nogo, pustil sem črevlje tudi črez noč na nogah.”
A tako!
“Prijatelj, kaj se ti je pa pripetilo, da si tako neznansko obvezan? Tak si, kot bi bil v bitki pri Aspernu!”
“O nič hudega ni bilo! Ženki sem hotel povedati svoje mnenje —!”
Zmeraj priden.
A.	: "Kaj počne gospod sodnik sedaj, ko je vpokojen?”
B.	: “Je tak, kakor prej — vedno toži, koliko ima opraviti 1”
Vinski trgovec.
“Tisoč kron izplačam tistemu, ki mi dokaže, da so moja vina zdravju škodljiva in sto kron, če mi dokaže, da jih z vodo mešam!”
Neprijetno.
A.: “Zakaj se tako jeziš nad snegom ?”
Berač: "Zato, ker mi vsak, katerega poprosim, veli, naj grem sneg kidat!”
Predrago meso.
Sodnik: “Obsodim Vas v trimesečni zapor!”
Obsojenec: “Kaj! Tri mesece za 5 kg svinjine — na 1 kg pride več ko dvajset dni! Ne, take draginje pa vendar še ne poznamo!”
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
Pripravno za ribarjenje.
Pridite preč, da vam prodamo potrebščine za ribariti.
Najlepše in najnovejše blago za ribiče kar se ga ji še dobilo v Jolietu.
Nizke cene—razne vrste.
Najfinejše orodje za one, ki imajo veselje do ribarstva.
Tu najdete kar želite za en dan ali za celo sezono.
Barrett Hardware Co.
N. Ottawa St.
Joliet» Illinois
Albert Weiss Land Co.
Red River Valley Farme
v slavnoznenih Richland Co., North Dakota in
Wilkin Co., Minn.
Najlepše farme na svetu.
Tu se prideluje vsevrste žito, Pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd. Ta zemlja je enake najrodovitneji zemlji v državi Illinois, ter staue danes, eno petino menj denarje.
Kupite sedaj.
Cene se vršajo vseh dan.
L. EBERHART, gl. zastop.
za sev. drž. Illinois.
SOBI 1 in S, FARGO BLDG.
JOLIET, ILL.
Slovenski zastopnik, ANTON ZELNIKAR.
JOUCT.IU.
roro pivo v steklenicah
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.	Both Telephones 26.