St- 21, •? V Golici; V torek (lne Izhaja trikrat na teden, In sicer t tdrr4 Mrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K Za Nemčijo K 10'60, — Za Ameriko, in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10' vin. „SQCA" ima naslednje izredne priloge: pb novem letu wKaŽJLftQl po Goriške* in 6radiš6aoskema in dvakrat v letu »Vozni red že« lesnic, parnikov in poštnih zvf z". Na naročilu brez dopošlane naročnine se ne oziramo. 20: tefeai:ija, 1912. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivjan Protestni shod [proti novemu volilnemu redu in statutu ; za mesto Gorica. V iiedcijo ob 10 in pol se je vršil v dvorani'»Centrala* 'dobro obiska,,' protestni shod proti novemu volilnemu' redu in statutu za mesto Gorica. Na-shodu je bilo navzočih-nad 500. Sive d je ^tvoril ' dr. P. Medvešček: Pozdravlja došle. v obilnem 'številu; 'med njimi deželna poslanca dr. Frankota J in dr. Stepančiča. ^©vdanja pomen- shoda in naše število v Gorici; z ljudskim štetjem smo .pokazali, koliko nas je. Volilni rcJ za goriško mesto je star. Uvideli' so m ;uunic:piju,,da morajo spremenit: volil-. iii red, ali napravili so načrt, ki naj bi zadal zadnji udarec . Slovencem v mestu. Po starem vvlilnem redu je bilo še deloma upati, da pridemo do zastopstva v mest-i ucm svetu, po novem pa ne. Naša dolžnost lic, da se upremo, Slovenci ne •-smemo tr~ I peti takega volilnega, reda. Vlado pozj-Ivarno in poslance v deželnem zboru, da [sferijo potrebno, da ta načrtne, postane zakon. Dolžnost nas vseh Slovencev je, da zakličemo Italijanom: Do tu in ne dalje! (Odobravanje.) Besedo dobi dr. D. Puc: Proti koncu 19. stoletja so zahtevali brezpravni sloji pravic in. vstopa v avtonomne zastope. Impulz je bil močan in ;krcna sama je pritisnila na državni zbor, Jda je razširil volilno pravico. Ta korak, je močno vplival na občine. Tudi v občinskih zaslepili naj se da beseda onim slojem, ki doslej niso bili v njih zastopani. Prevladalo je drugo načelo: da tudi nižji sloji so udeleženi pri gospodarstvu. V goriškem mestu je bila za razširjenje volil- pravice potreba najbolj krvava,-ali od tu ni bilo 'nobenega glasu. Čez čas se je [vendar oglasil kdo. Valili so jajca, ali pri- je na dan klopotač, ki smrdi do neba. T^6^?xLii; Ure******* se nahaja v Gosposki ulici $t. 7 v gorici v I. nadstr. na dein*. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v I. nadstr, na 1670 v tisktfrni, Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se ratanijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat1 i& vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniške« delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tisk« in srni. Nestvorin spaček so spravili na-dan,'kar je v večno sramoto našim mestnim očetom. Z nasiljem se hoče vzdržati klika. Oni hočejo utesniti volilno pravico. Za-. •preti liočejo vrata nižjim slojem: protl-sccialen je njihov namen. Na podlagi novega volilnega reda je izključeno, da bi Slovenci prišli T;edaj le do enega zastopnika. Pa še tehnično nam onemogočujejo pristop. Prikrito nepoštenost ima v sebi volilni načrt in nič se ne bojimj vreči jim to v obraz. Se še spominjamo volitev v trgovsko inobrtno zbornico. Izrabili bodo j t itd i tu vse nejasnosti v zakonu do skraj-' nosti. ! Volilno pravico so »razširili« s 4. razredčeni, "ki ...voli 5 zastopnikov.; ¦ To ^navidezno ' razširjenje so 'pa j bitro . prekrižali na drug ,način: ' 21. mestnih svetnikov volijo prejšnji razredi, četrti le 5. Uvedli so pluralni sl-. stem, najbolj ostuden. Municipij lahko fa-. :br'jcira volilcev kolikor hoče. Rekli so: j V, prvem razredu voli, kdor plača davka 20p K, je meščan ter biva v občini 1 leto. Prej je bil census 60 gld. koti v. den. , Določilo glede meščanov je pa i v nasprotju ¦ s členom 4. drž. tem, zak. Noben volilni red, v Avstriji še ni imel takih določb. Treba pa ločiti glede meščana in občana. Občan je oni, ki ima domovinsko .pravico v mestu, ali radi tega še ni meščan. Meščane imenuje mestni za-stOp. Če bi jim žugala nevarnost kje od strani Slovencev, na primer da bi šlo za 50 glasov, pa -imenujejo -50 meščanov in preglasujejo Slovence. — Če plačuje Slovenec še toliko "Jvvkal pa ni meščan, ' je v prvem.in drugem razredu izključen, v tretjem pridejo šele na vrsto tisti, ki plačujejo najmanj 20 K direktnega davka. Toda tu so zopet meščani, ki volijo; v/.-. prvega in drugega rrtzrsda volijo zopet vsi v tretjem, razredu.1 • Četrti volilni razred — to je pravo socialno delo! V četrtem volilnem razredu volijo tudi • vsir tisti, ki volijo v prvem, drugem in tretjem. Tako bo volil Leh po trikrat, Slovenec enkrat, dvakrat v najboljšem slučaju. Ta načrt pomeni utesnitev volilne pravice,ne razširjenje, ker je odvzeta doslej brezpravnim slojem vsaka možnost, dobiti le enega zastopnika v mestni svet. Ta načrt je škandal za 20. stoletje! Po proporcionalnem volilnem sistemu, ki je pravičen, bi morali dohiti, najmanj 14 mestnih svetnikov; V vsakem paragrafu tega načrta tiči lumparija,' da bi sleparili in goljufali kakor pri trgovski in obrtni zbornici. V vsakem odstavku je skrit namen proti Slovencem. "¦ * Le'poglejmo člen 13. Tam je rečeno, da določa župan, da' so volilni imeniki na razpolago. Ali kako in kaj? Kako sil bodo tolmačili ta člen, se ne ve. Rekla-mačijsko, postopanje imajo v svoji oblasti. Vržejo lahko ven vse slovenske vololce. Kdor se hoče vpisati v volilni imenik, mora predložiti razne dokumente, povedati celo, v kateri razred spada. Naše reklamacije so onemogočene. Izreklarnirah bodo Lahi, kolikor bodo hoteli Slovencev. Naznani se .izreklamiranje prizadetemu in ¦ta ima pravico v treh -.icrh noda-ti proti-iziavo. Pri državnozborskih volitvah smo imeli na razpolago 14 tini, pa nam nj bih, mogoče opraviti vs., tu pa v 3 dneh. Od 200 jih ne prinese 10 potrebnih dokumentov. Napravili so tako, da je ostalo vse v familiji. Oni infajo vse: sestavo imenikov, reklamacije, prizive, vse. Člen 17. govori o dostavitvi; če se ne more. dostaviti odločbe 6 reklamaciji, pojdi; Slovenec ,glcdat na tablo na municipij, kje je tvoja, pravica. 8 , dni pred vcflitvijo se H.ste h?, smejo več popraviti, v (novem volilnem redu ni več tega. Lahi popravljajo svoje liste kakor hočejo. Z volilno komisijo pa so.postavili tudi vlado na hlad. Po starem je bil navzoč komisar s svojimi pravicami, po novem volilnem redu ga sploh ni treba. Namestnišivo ima si -c. pravico poslati komisarja, ali ta ni-i. isenih >• avic, konriisar sme delati sani oazke! Pri skrutiniju sme delati predsednik kar hcč Ko bi mu ne"trgajailo število, bi napravil namenoma kako'"nefevtfn6s't; ' pa je vse skupaj neveljavno. ; i Nemogoče je navesti vse nepravilnosti in netočnosti tega načrta na javnem vshodu. V vsakem stavku je. skrita kaka ost proti nam in je pridržana tistemu, .ki .ima v rokah munLipij, možnost, da pot-varja volilni rezuitat v svojo korist. Kako so le mogli prinesti ta mon-striim pred deželni zbor? Ali je mogoče, da bi deželni zbor ta mionstrum potrdil? Vsi se moramo dvigniti proti temu načrtu. Apeliramo na deželne poslance, da postavijo vse svoje sile v boj, da ta načrt ne postane zaikon. Zahtevamo drug volilni red. (Odobravanje.) Apeliramo na vlado. Naš rod je zvest Čuvar meje (Odobravanje), naj tudi vlaicla pokaže, da je vredna naše zvestobe. Vlada se je v Trstu opogumila, da se je oktroira'1 nov vo-!;lni red. v Ljubljani je suspendirala avtonomijo (dasi ni bilo vzroka za to) v Gorici pa naj bi trpela to početje. V Gorici ni ljudskega zastopstva. Zato mi je ljubši vladni komisar kot ti možakarju Dvigamo glas proti nasilsivu. Zahtevamo pravice. Dvignite se, protestirajte. zahtevamo pravičen volilid red; (Glasno odobravanje, ploskanje.) : " Resolucija. Prof. Košnik prečita tako-Ie resolucijo: ... ¦- Goriški občani, .zbrani na javnem protestnem shodu v nedeljo 18. februvarja 1°12. v dvorani »Central«: protestirajo najodločneje proti volilnemu ,vhi in siatutu za mesto Gorico v obiliki, .,akor je bil predložen deželnemu zboru; izražajo skrajno ogorčenje, da skuša zastop mesta Gorice pod pFfedtvezo četrtega volilnega razreda utesniti in' prikrajšati občanom volilno .pravico in svo-!i bodo; .;¦'.." ' :.*¦ \' : ' poživljajo c; kr. vlado, da vkrene vse potrebno v varstvo ljudskih pravic" iri vb-, Ijlne svobode; ..¦•¦'¦- polagajo na srce deželnim poslancem posebno slovenskim, da ža&.avrjo ves svoj Maksi m Gork?. FOMA GORDJEJEV. i Roman. [ ' (Dalie.) I ¦ - ¦• ¦ I Razven tega mu .je bilo o Ščurovu znano, da je starec i&reživcJ u-v-e ženi; — ena izmed njiju je bila umrla že prvo (»oč po poroki -v A-nanijevem objemu. Potem je žapaljal pnovo ženo h, od gorja se je sin zapil in bi se bil izvestno pJgubU, da se ni-še o pravem času izpametoval iti se podal jrcsit jAcjo dušo v neki samostan ob Irgizu. Po sinahini smrti je vzel"Ščurov k sebi neko slepo bera-ško dekle, ki je ptala *iva do današnjega dne ter mu je nedavno rodila [nir.v-ega otroka ... Na poti v gostilno, kjer se je bil na-^:a"il Ananij, se je Fcma nehote spominjal vsega, kav je jhil slišal o starcu od očeta in drugih ljudi in čutil je, da je postal Ščupov zanj čudno zanimiva oseba. Ko je Foma, odprši vrata, spoštljivo obstal na pragu hale srbiee z enim oknom, skozi katero se je videla le peha sosednje hiše, — je videl, da se je stari.Ščurov pravkar vzbudil in da sedi na postelji, opiraje se nanjo''z fokami ter gleda v tla; pri tem je bil taiko sklonjen, da F" Je padala dolga brada na kolena. A tudi'sklonjen je bil rci'k... »Kodo je vstopil?« je vprašal Ananrj s hripavim in |e^im glasom, ne da bi dvignil glavo. *Jazl Zdravstviijte, Ananij Savvič ,..« Počasi je starec privzdignil glavo, za mižal s svojimi pelikimi očmi in pogledal Fomo. »Ijjnatnv sin, kaj ne?« »Prav ta ...« . •< »No, pojdi sem ,•.. .sedi tu-le' k oknu .., buro videli, kakšen si postal ... AH te naj pogostim s čajem.?«: ..... . »Pil bi-ga malo ...« »Sluga!« je zaklical starec z naporom, stisnil si brado z¦ rokoj.m začel molče opazovati Fomo. Tudi Foma ga j'e gledal-od strani. Visoko starčevo čelo je bilo "pjeorano z gubami in' koža na njem je bila ternna. Kcdr^ti, sivi prameni las so mu pokrivali .senci in'ostra ušesa; mirne, modre oči so dajale zgornjemu delu njegov ^a obraza moder in blag izraz-. Toda .njegovi lici in ustnici ste bili debeli in rudeči in kakor bi ne sodili k njegovemu obrazu. Dolgi, tenki, navedel zakrivljeni nos se ;e hotel skriti v belih brkih; starec je gibal z ustnicami, izped katerih so se svetili mali, rumeni zobje. Oblečen je bil v rožnato katunovo srajco, prspasano s svilenim pasem in črne,, široke hlače do kolen,..ki so bile 'zatlačene v škornje. Farna je opazoval njegova usta ter si mislil, da je starec prav gotovo takšen, kakor pripovedujejo o njem ... ..-.-. »Kot deček si bil bolj pedeto .četa ...«, je' dejal Ščurov hipoma in zavzdihnil. • ¦ Potem je pomolčal nekaj časa in vprašal:: • :- { »Ali se spominjaš očeta? Ali moliš zanj? Da, treba ie moliti, treba!« — je nadaljeval Sčurcv, ko mu je bil Foma na kratko odgovoril. »Velik.grešnik ie bil Ignat .... in umrl je. brez pokore ... kar nenadoma ..., velik grešnik!«, ' »Večji- grešnik pač ni bil, nego drugiV. je nevoljno odgovoril Foma, ki se je čuti. razžaljenega za očeta. -Kakor kdo, n. pr.?« je strogo vprašal Šeiirov. »Ali je malo grešnikov?« , . »Večji grešnik, nego Ignat, je le še en sani' človek pod solncem in ta je brezbožni pogan, tvoj kum Jaška J..« mu je'odgovoril starec s povdarkom. ;. • »Ali veste to gotovo?« je. vprašal Foma^ smeje $&. ¦"" .^>Jaz? Jaz vem!« je rekel Žčarov s prepričanjem,', pokimal z glavo m njegove oČLso potemneleJ. r. Tudi jaz ne bom prišel .... čist pred Gospoda ...Prinesel bom * težko breme s seboj pred Njegovo sveto lice V.. Tudi jaz sem služil hudobnemu dAiihu. A jaz verujem v milost Go-. . spodovo, a Jaška ne veruje niti v Boga, niti v hudiča ..; Jaška ne veruje v Boga ... jaz to že vem! In za to, da' ne veruje, bo kaznovan že tu na-zemlji! ... »Ali veste to?« je vprašal Foma. , »Tudi to ... Le ne misli si — tudi to vem, da se ti zdi %:;• • '•- ¦¦• '''••-' ¦•'¦¦ •'•¦ '-'' zahtevalo-etaefgieil©, dasei vpelje vp-Uini red, ki odgov^fl^k^oi* največ de« makratičniifoik/na&el&m,, >V: > ^ fesa^si •Je' »soglasna §preieta. $a to"jW; govoril pVof. Košnik o .volitvah v o^čin$kt izastop pQriš]kit ga^aplj>dni, Ugovor sti!Pu ^i( slfelv^/hivallB^ni.:; ^borov^oi: so §e na to-razšli nay dušeni zaJj$j.$>ro& novemu statut^in^ydlrlr niku za;g^išk«jnjesto,-}ki ne'SjMe; postati nikdar zakojn! *."' ; ]'.;"¦' .'^... ;y..'..'.:¦. CO I* nrasiteiKel V seji kranjskega idežemega zbora* v petek je prišlo do debate o alkoholu. ¦Govorili-so klerikalni poslanci Hlad-nik,dr. Žitnik in dr. Krek, torej a duhovniki. . HJadnik: kot .poročevalec.upravnega odseka poroča o prošnji protialkohotne zveze v Ljubljani, ki meri v glavnem na to, da bi tudi¦> dežela neizmernemu pijančevanju stopila nasproti. Poročevalec naglasa velik pomen trezuostnega " gibanja..v zdravstvenem,; moralnem,in narctino-gospodarskem tozinij. slika-zle posledice pijančevanja, po-tivaVi prizaidevanje protialkohiome zveze, 1: mtiikt rabi (podpore dežele. .' Protialko-bolna zveza prireja predavanja, hoče ustanoviti mlečne pivnice, brezalkoholne gostilne, želi, da bi se tudi okrožnj zdravniki abstinepčnega gibanja udeleževali, priporoča sadjerejstvo, zlasti,pa. ji. je;sna stem;;-da bi dežela gledala na to,'da se postave oifcencah in policijskih lirah natančno; izvršujejo.-Z' ozirornj natozadevno prošnjo; protialkoholne zveze (priporoča jodsek sle-. bpm fngerensč, samo da¦46gft'sw€& delež' po -kljHču. Spiomenica žali, "da bi se .postava »diper, alkohdtz^^leniia, a ^opozarjati ^e, da i>oicesarS*i;patentu.;iz b 1861,;dežela.nHa>f^e^a#%.Hažnfer:fo^}e, stvar, drzav^iega' -zbora, -v fcafemn ?}er za-. kon prptlMati5e^aniuCvf6f en. ,GwormT je mnenja, dar dežetei zbor zoper alkoholizem ne more veliko storiti. Govornik stoji na statreču, da je to vprašanje izo* braževalnega, vzgojnega značaja in da se da zoper pivsko strast naredi« največ potom Šole. Zato priporoča resolucijo, naj dežetoioilbor iz (nameravane ipodpore po-kupiknjigo.-*&&&%v boju zoper alkohol'« m jo vodstvom' laskih in ' meščanskih šol razdeli. ,J ; . / ..¦¦•'*-.¦¦ ¦ d^i^. ': V-boju zoper aflcohoMso vvsi, . kadar gre saino za besede, pripravljeni kaj: storiti, ko pa gre za dejanja, se nič ne stori. Upanje, da bi. javna zastopi zoper alkoholizem kaj storili, je čtoto jalovo/ •' . Cfdto&no 'moram zavračati hm&liito-variša Žitnika, da W> sklenil d^yek:,na žganje ;zat^ da bi se žganjepitje omejilo, šlo se )e le za vočje dohodke. (SpJpSna, veselost.) »Deželni zbori so fi. a$tf.6fts sklenili, naj se napravi postava »oper pi* jančevagi|«l,*!0 pa je vli ia tajt ž$m oklenila, soMR fssl proti. Parlament nofie^ stave šklen^/za to absolutno nt sposoben; » JaE j^aife da se mora-jo gospojdjei ki vo#a/bqi(-i|roti alkoihoiu vojskovati suim(i,/od{jtf$a!% zastopov pa naj v. tem ( oziru prav njčiie pričakujejo! Tu imanio, ! obrtn^jker ki izjavljajo* ida -Ibi se s protiv. | alkohofoo postajo oštkodavala njJho.va, .obrt^vo^k ,siV;feoza pa icela, to pa ne more,; biti., Če "bi ,se fea^ehskevdoiočbe,zoper pi* jaričevanje uve^le^je proti socialna demp: kracija, tei pravi, da bi to bila razredna, justica; -ker bY zadela ponaiveč ubožne. sloje, civilna državljanska postavodaja pa. •se tudi ue'da 'tako temeljito preurediti, ^a bi se ;alkohoHžmu:[prišlo, bfizu.jj, jn^kar;.^. tiče financ, je žalostno, a Je dejstvo,, da |e. edina zarja boljših financ vseh dežela, rdeči 'nos. žganjarja. (Splošna veselost.).., Jaz bom gla^ovail za,predloge poročevalca iz discipline, da ne razlajlim poro-: čevalca, da se'ugodi gosp, Janezu Kanalu, ki prbtialkoholno gibanje talko, vneto vodi,, ampak glasoval ~ bom s prepričanjem, da to glasovanje ne bo nič, skoro nič pomagalo! ideadov.ne podiram, a o,; tako resni stvari je treba.izpregovoriti resno in od;-. krito besedo. (Pritrjevanje.) Glasoval, bom. y upanju, da bo zrastel nov, krepkejši rod iz našega ljudstva, ki bo mogel boj zoper alkoholizem res izvojevati.. Poročevalec priporoča resolucijo 4r: Žiinikovo in izjavi, | da je za svojo'osebo bolj optimističen kakor predgovornik.. Z nasvetovaminii predv' legi se bo vendar nekaj dosegto. ':¦ s_ Predlc-gi 'odseka in resolucija "dr: | 2ttnikova se na to soglasno sprejmejo. "1 ¦ Dr. Krek je tu povedal, koliko je pfav-žaiprav vredno protialkoholno gibanje, s katerim se toliko hrupijo. klerikalni listi1.. Žganfarne so odprte, javni zastopi jih'&&'¦' pifajo in iz žganjarn pričakujejo dežele;. zboljšanje svojih financ. Žalostno pa,rre^-: nično! Dr. Krek je zavrnil trditev/^se' je sklenil davek na žganje zato, da.bi se' omejilo žganjepitje; davek se je sklenil ile~ zat6, da se ddbi večje dohodke. To je od^ krita beseda. — Dokler pa bo tako, kakor je, ostane vse protialkoholno gibanje'-brezuspešno. Sam dr. Krek trdi to, upa pa' ob; enern na boljše čase v prihodnjbsti.; Upa, -da zraste nov, krepkejši rod iz našega ljudstva, ki bo mogel boj zoper al-koiholizem res izvojevati. No, pa upajmo, Protialkoholno gibanje mora vsak pameten človek pozdravljati, toda storiti kaj proti; bi se moralo tam], kjer se ,sedai'ne' ^more! Drugače ne bo nič. Klerikalci pa so siG:er na papirju veliki'širitelji protiatt hofnega gibanja,, kadar gre samo za beše-de|kq gre za dehnjaj pa ne storijo nič '!?; Zato bo žganja'r mea' Slovenci še,dolgo časa živel. ¦ '¦¦, ': DOPISI. Iz Opatije.. — (Ustreljen v prodajal--r!nj.). Danes-19. t. m. opoldne je ustrelil neltf ^mdrija Tupi trgovca Srba iNlnkovick* Pred kratkim je prodal Tupi 'toinkovjjSii; trgovino z drobnarijo, ki ije v hiši, kjer je. kinematograf. »Riviera«. Radi plačila sta" J prišla nekaj navskriž, na kar je sledila v,.tpžba. Panes 19. % m, opoldne je prišel. Tupfv trgovino k;iNinkoviču, na kar se Je razvil med njima prepir. Žena Ninkovtfe-. fa je šla klicat stražnika,, ker se je bala, da se kaj zgodi, ali ko se je vrnila, je bi! njen mož'že ustreljen, nlr te v na tleh, Tiipi ga je vprepiTU ustrelil z revolverjem^/ Morilec, je »pobegnili ne ve se kam.! Orožniki potevedujejo. Morilec, je male -postave, okoli 35 let star, s. črnimi, zavihanimi'brki, s Črno brado in oblečen v Črno, |z kobapjškeg^ okraja. Iz. Kobarida. — Veselični odsek So* kola j« prtredtl dne 10. t, m. predpustmo veselico. Igrali so danglovo dramo »Sin«. Poznavajoč kcibarlške razmere smo pričakovali nekako riezaupno to igro, ker se nam |e zdela viekakor pr&težka za m& oder. Zato pa smoftiH v nedeljo toliko pri* jetaeje- presenečeni, zaka^ igralci so Mi brez izjeme vsi na svojem Tniestu. Glavno ulogp sina j s igral gosp. E. Kolesa iz Trsta, ki je žel iza svojo izborjio igro in požrtvovalnost pravi:aiplavz.-Krasno je .igrar la Helena, ki oi delala čast vsakemu gledališču. (Naravnost originalen * je bil oče, kojega je igral mladi, požrtvovalni režiser Janez.Tz navdušenja do krasne 'drame je žrtvoval celo svojo črno brado. Imeniten je bil v svoji maski Slak. Toda z eno beT. sedo: vsi igralci so igrali tako izborno, da vse je pol občinstva solzilo vzlasti v tretjem in četrtem dejanju pri pretresljivih prizorih. , ...¦ ,.. •_.. ,,;., ;..;; ': Pri tej-priifki pa br spomnil Kobarid-ce, kako potreben bi. bil Sokolski dorn^ Prostrana Devetakova dvorana je bila nabito petina, a mnogo občinstva je moralo oditi, ker ni bilo prostora. Zdaj nam pa vojaštvo vzame še ta edinv lokal. Žrtvujte' kaj, in za vzgled vam bodi vaš blagi rojak, gespod notar Oruntar v Ribnici, ki tako skrbi «a procvit svojega rojstnega kraja,. Moči, ki bi rade delale, je obilo, skrbite torej za dom mlademu društvu, sicer se :prl najboljši volji.ne,more razvijati. Mladim igralcem pa kličem: Bodi vam' v bo7. drilo ta krasni uspeh in -priredite nam prav. kmalu zopet tak lep večer! Družba sv, Cirila in Metoda. Iz Sela na Vipavskem, -r- Podružnica družbe sv. C. in M. za Selo, Vrtbvin in Gpjače je imela v nedeljo svoj občni zbor,' na katerem se je vzelo na znanje, da je v letu 1911.' poslala glavni družbi v Ljubljano K 96'87, kar je za prvo leto in našo malo občino vsekakor precejšnja svota. V.odbor se je izvolilo sledeče: predsednik Jos: Mcrmjolja, zapisnikar Anton Tušar, blagajnik Ivan Pišot; odborniki: Frail Bavčer, Jos. Pisot, Franica Bavcon, And. VcdbpiVec, Ida Mermolja, Antonija Cigoj, IVlarija Pirjevec, Angela Cermelj. Zavezaili smo se, delati z vsemi svojimi močmi, da čim več naberemo za naše narodne š$e. Domače vesti. »RODEČA REDUTA!« t- Drevi na Sokolovo maškarado v Trgovski Dom! Poroke. *— V.nedeljo dne 18; t. tn. se je poročil v Gorici gospod F, Četrte, c. kr, avskiiltant, domfei iz Tomaja na Krasu, z gospodično Olgo Kuštrinovo, hčerko tukajšnjega trgovca. Obilo sreče! Poročil se je g. Adal'bert Ivančič, trgovec v Kanalu, z g.čno Kristino Vehov-čevo- h Ljubljane. Naše čestitke. ¦Poročil; se je v soboto v Gorici g. Matko Zlatic, nadučitelj v Lanišču v Jstri, z g.čno Josipino Klunovo. Vse najbolje! Smrtna kosa. — Dne 17. svečana t. 1. je umrl pri Sv/ Lovrencu na »Dravskem polju cand. iur. rvan Žunkovič;! podlegel je jetiki. Bil je vrl »Triglavan« in zapušča žaiiujoče tovariše. ' Bodi mu rodfia žemljica lahka! Imenovanje; — ProvizoriČni okr. ko-.misar E: Zupančič je imenovan de-finitiv-nim okr. komisarjem v. 'Gorici. »Matica Hrvaška« naznanja, da je njen .poverjenik v Gorici g. Srdčko Jur-dana Viia Morelli $t. 6. Vse tozadevne stvari naj se blagovolijo nasloviti na gorenji naslov. V Renčali je umrl stavbeni tehnik Al. Žhiderčič, star komaj 24 let. Pogreba se je udeležilo mnogo občinstva. Društvo »Svoboda« -ntu je zapelo žalostinke v slovo. Vojaške vesti, — Prihodnji mesec se izvršijo te premembe: 3 bataljoni pešpol-ka Št; 32 še premestijo z Dunaja v Trsi; del pešpolka št. 47. iz Gorice in Krmina pride v Kojsko in Biljano; v Belovar in Karlovec se premesti 97. pešpolk; en ba- taljon tega polka ostane v Trstu'(najbrže pošljejo vse laške vojake m Hrvatsko), XX. bataljon lovcev iz Tolmina je preme-Scen v Krutim. Tretja baterija gorske nrtu lerije 3. pcJka; se-premesti izv3eljaku v Tolmin. Ena - kampanija pionirjev iz Gyu. lafchorvara pride v Pulj. Letno zborovanje »Goriškega učitelj, skega društva« se bo,vrši1odne'7.'imarca-% 1. v' Gorici, v kavarni »Central« ob li). uri dop, Dnevni, red: 1. iNagovOr predsednika. 2, Zapisnik. 3.'Poročilo a) tajnikovo, b) biagajnikovo. 4,'; »Žensko' vprašanje«, predaya tov. Andrej Vodopivec. 5. SIiu čajnosti. K mnbgobrojni udeležbi vabi odbor. ¦¦ . ¦ . Občinske volitve v Šempasu. — Pri občinškiih volitvah, v .Šempasu so zmagali kakor nam poročajo, naprednjaki v vseli treh razredih. Boj je bil hud. Klerikalcj so napeli vse svoje moči, pa. so vep*dar ppd- l^H- * . ' .. : " • "!/.":.. '".'¦¦ . .¦ • .'Zabav;ni\ve^r,;^jov,f\'Či.tal)ntce:s;so^ kovanjem učiteljiščnikbv ;v soboto',. w Trgovskem Domu. je vspel prav ugodno. Vspored.je bil lep in zanimiv, zafo se,je odzvala..vabilu obilo občinstva; Bil je pri-, jeten večer.. Obširneje prihodnjič.. Veliko razburjenje v ItaMji. Vojno razpoloženje. Ugankar v »Novem času« na delu. —.Iz Benečije nam poročajo: Zadnja »Soč?,« je prinesla novico,: da je-sezidal kaiprol za sveto stvar stolp. Ta vest se je bliskoma raznesla'po celi Italiji, vsak je nekaj dodal in ko je prišla do' vojaških krogov, je' že tvorila celo senzacijo. Iz kaproia je 'nastala avstrijska armada, iz iigank.afskega-stolpa v »iNovem!: času«' pa 17 trdnjav'ob meji. Da se italijanski krogi prepričajo, koiilvo je resnice na tej stvari, so poslali takoj vohuna na avstrijs-ku 'tla.'V; pondeljek je poslal' ta iz Gorice tole ¦brzojavko:': »Senza paura. Eserciito'au-štriaco č uircorporale pro ' ecclesia, et ipentifice. Tbfre, di carta. — \ Spia. —-«¦¦ Včeraj pa je pisal obširno pismo, pojasnil svojo! brzojavko, češ 'da je avstriski klerikalni .časnikar sezidal stolp na papirju. to pa radi tega, ker je bil pred kratkim izvoljen za predsednika stavbenega odseka društva »Svoj dorn.« — Po tej potV šmio izvedeli za njegovo novo^aržoMrt^os 'i jasnjeno nam; :je njegovo veselje do stavbarstva. Zato je pa tudi sezidal-stolp -v »Novem 3asu«, ki bi pa-kmalu provzro-il vojno med Avstrijo in Italijo. Tako velik vpliv imata »iNovi-ča's» in .njpgov stol-par. Klobuk ž glave pred njima! Kako uraduje deželni kmetijski urad. Neko županstvo' je dobilo- od • deželnega kmetijskega urada -takole dopisnico: »Naproša' se županstvo obvestiti interesente porazdelitev debeli otrobi .na južni postaji od 8: ure predp. naprej, drobni otr-robi pa pri slov. kmet. Šoli Via Trieste.^ — Kmist.-naj sedaj ugane, kje je tista južna postaja in kda,] iiaj gre pa »debeli otrobi« in kdaj po »drobni -otrobi«. — Na tem deželnem -odboru je. sama konifuznost1 doma in kako slovenščino znajo, kaižejo »debeli • in drobni otrobi«! —'Nadeželnem odboru so »otrobi«, tam vežejo otrobe slavni''od--bor:niki....:. Za tretjo železniško zvezo s Trstom. — Baron Aplaltrern je stavil v kranjskem deželnem zboru nujni predlog glede1 tretje železniške zveze s Trstom. Izjavil je, da sedanje žeilezniško' omrežje gospodarskemu razvoju Kranjske dežele nič več ne zadostuje. Bohinjska-karavans^a železnica ni toliko vzhodnim alpskim deželam v korist, kako severnim deželam. Iz Prage je vsled te železnice pot v Trst za nad 150 km krajša, kar pomeni velik dobiček. Naše dežele pa od te zveze nimajo skoro nič. '(Splošno pritrjevanje.) In potem se zahtevajo od nas še kompenzacije ('Res je!), kompenzacije za stvar, od katere nič nimamo:! (Veliko pritrjevanje.) Prosi, da se sprejme nujnost njegovega predloga glede tretje železniške zveze s Trstom preko Polzele-Kamnlka- Kranja-ŽIrov. Gorlško-Trst. (Veliko odobravanje.) Soglasno sprejeto. Vojaški zrakoplov se je bil v soboto zopet pojavil nad Gorico. V zrakoplovu sta bila dva oficirja. Tudi v nedeljo dopoldne je vzletal vojaški, zrakoplov. Imate talrftne? Fallerjev fluld % mamKa nEfe*fluid", Kevnjtttfčrte; proMmike, v zobeh, (trlnvobolf AH «te neuerjev urno % KMamjro nEra*ttuid«, Pomaga tudi pri trganju v bedrib, križu in »klenili vatelj Mi»o.|«ktra«r,F|f8ar y 8^bfcl, Elit-trg it. 26* (Hmnilro), ne. po prepihu aH di*aga2o prihladlH ? Po»kus'te v^iitlnr bolofilno utahajnfil, lokajo6! in krep^ajni" !i, Ta je v resnici dober,' To ni samo reklama! Dvannjsteriou m poakuSnjp fi krejn' franico, Izdolo- Novi gffrfti'dNtal v trsAtitu ~? Za,.* 4e-Jayci in niio^|BJUki flM^frri, d^vet-tastne občana v .Crničah. so izvoljeni:-*.po- v|; .HlncinJ delavnem Času &^h ure ptibofr Ijvec, sedaj v Kronbergu. Kakšne zaalttgd imajo ti možje, za črniško občino, to ugiba; Inttrsikedo v občini ;< uganil pa ni Se nllnfie J |eh /uslug. "•-, Volilcev 'potrebujejo najr,j ',rŽe! .'•:¦¦ .¦'..:. . ¦;,,¦<¦, ,*..„¦ v...:,: ...,.,.,' Jcvšcek ob n^^JPf ^V^S^^-Ibstali spor,'kam spada fralRcijii •*j6v%fte*cii I občini Livek, aH v- Italijo ali.v Avstr^p.' Komisija,, ki imja v.terp^oziru^^jb^jt^ie [bere na'¦ Li¦vtoii, meseca,aprila. ... ";.'!. . I : Rubbia-SaYognai.Pi:šejo.h^nil:' Ako.šc. Lijem iz.Tršt.a^v/fror.ieb, na zadnjipoffajij lakriči mi na uho- Vedno: &ubbia-Sa-' Lgiia. Sicer že.marsikateri' ve, 'da nismo \m v Kalabriji, Vendar':liocem'omeniti/','^\ ;ta ti dVe 'vasi -Rub^S6vbdn]e.' NiMfcifrH lana i" m Nemca" med 'iia.fiii,' aUi'n'a -k6!lb-J »voru rmiamo^vse tisftovfne, vozne'jlste) Ivize Hd.MžkljiVcno, le V -nemškem in"laš-lem jezi*1e/^wdMna'',S^attiš6m Jvid*^] iiosamo »Herfeh«'/in »Uommi<<;'Posfo.va; me-Ud.dajo'tiijcu'pi'op(>ln utis,- kakonda-; ju il&bena- diiša ne zna slovenski; Seveda,*: :er srno Slovenci • f'pra'v ¦ pohlevni, '¦ molčim\| Ko 'm s te/m..kažemo-tujcem, kakor da. so^J |ubije in Sovoidnje. .laške. Od sedaj; mi< irej pa:to ne sme biti več,, ker, to je ne-ramno žaljen je našega-jezika,,; nas vseh, prebivalcev SubijVinSpvodenj.m vse okolice, &i ima posla, s tem-kolodvorom.. Ape-. jramo- na, si., upravo južne železnice,. .naj k&rično enkrat napravi konec tem srar fnotnhp raBnfeaim,'.naj; ukrene- potrebno,.; Ha se W blišča! na postaji naš slovenski ¦ [lapis; zahtevamo vse tiskovine, vozne. listke, av.ize itd. tudi .v.slovenskem jez-i»-inu ne pa: samo v. nemškem in, italijarir. pkem, ki ne služijo nikomur., Konečno se obračamjo še. na Soyor. jdcnjsko-Rubijsko starešinstvo,, naj se tudi\ [oho pobriga za.gornje želje;prebivalcev in se obrne na pristojno1 .-mesto,-ter s.tem prvi vrsti zadosti svoji dolžnosti,, svoj i; slovenski pasti in vsem napaistreže.,Saj lie/jda sedaj to nejbo več/tako težko, ker nima.se niikdo. več bati Bjandiijevega iz-. p-eka »Rub.bia.— jst mein«L>— Prizadeti j. V" Solkanu se bližajo občinske volit ve. |(akor:šmože pred časom pov4arjaJ.i,.hre-., enijo .klerikalci po Solkanu ter bi to pq-Inembno občino radi dobili,y...svoje krem.r. pe. ZatogSe;;-c;bet.avhu^ boi-ža;iSpJkain..';:. Ples pismonoš ;in .dttlgib; poštnih, na-* [stavljencev, ki se je vršil .<\j prosto rji. Centrala« ¦ v. Gorici-, y-\soboto*.yspe,Ltj |)rav dobro. Prostori so bili,';lepo:. ozaij* ' lani, zabava je :hiila prijetna; j-veselje,, je, ladalo med inj-nogcbrojiiimi -navzočim,*., Veselica.ie bila,vmal ^cddih. in košček:; razr eseJjevanja ,v težkem poklicu. - • Prireditev so počastili s svojo nav-(fonostjo okr. glavar R^b.ek, general Scot-poikovnik. Bernt, podpolkovnik- Majen predsednik okrožne sodnije Cazafura, jpr-i državni .pravdnrk- Jeglič, ravnatelj ozetnega urada dr. T rubrik, .Jacobi, predsednik veter, društva-, hi razni predstojni-fi poštno-brzojavnih uradov, Pokrovi-¦elj plesa je'bil višji ¦poštni upravitelj Ro- ,šy)ly plačo, lilije je uprava la&j&d©lwioe* 'priptu^ljena .poboljšati mezde pri že preje ^ii^ajiiejn.dehvnm ča:su,'če veČina.-de-iav.eev; tekom treli tednov vloži tozadevno e-deia V nedčljali.samc) v slučajih nujne poprave strojef. ¦»Dafje »se; dovoli delavcem, ki .opravfjajp. delo, pri katerem si zelo zamajejo, oj)]eko, deloma zastonj -delavna otile-lcarr* alf pa :dobe taki delavci-odškodnino /za,obleko v denarju.in sicer-prvih S-dm^po. i K, rfidalje .pa ,po 80 v na dan. Uvede se tudi .pjcgčdbeno akordno delo. ' !:,;,:'VfMedani.: zgradijo novo šolsko/po--' :^o:pjejza tiiražredno šoloiPomnoženi.©k--Tajni. |oIski svef.viGraidiŠču.'. ob Soči-se je 'bavil |/ svoji zadnji seji z-'Zgradbo te šole ter'!6dc;briil iimčrt; gradba^itDO 'pod nadzdr-l^stvomj inženirja Venutija. ¦ i bilo, če bi .pa rnjalce.dal, pregledati s,tra-_ PiŠča v:raLstu?.Tam. bi. našel^jiijogo.griije frednega. Alj je^pregl.edal morda tudi tam p poljskem čuvaju? — Bb-lj kot takega^ Pogledovanja pa,- so..! potrebni na Livacji-|l'či in ee3t^/re naj.da- wagi$trat. Š.aj $p: fa Livadi tudi davkoplačevalci. Magistrat,, N stori syojo dolžnqst. Pošiljajoča naj. polj Ijudi^ ^i/g^vorjjo slovensko, Da se:. pagistratvi organi silijo z| nemščino, to F'slabo, pristojal '.»v« - '<•• ¦-' ¦ ••¦ ¦ ' V ladjedelnici v Tržiču se vrši v&opet Nno delo. .Prišlo je do sporazuma, Rlavni čas (traja -pri neiz-premerj^nitiv pzdah 9 ur jja dan, izvzemši pomožni. ¦vlvteijist'dv«f,'o-' večjih" 'dofeitkih 'pa - ni .sIi.§atJ!''rt&rTca"sje nesrečno .'mesto..' 1 '^elovadno društvo »Sokol« v Sežani bo.inielo ustanovni občni zbor dne 24. t. mV'ob;8. zvečer.y gostilni'»'Na vagi«. ... -,4 I Vb/ - TrflLVsko-obrtRe in gospodarsKe vesti. Delo v brivnicah v Gorici. — Brivski poinačniki morajo delati vse nedelje in praznike, do opoldne in, še črez,. Zato pa se potegujejo že dlje časa za to,.da bi bile brivrvice v ponedeljek popoldne zaprte ter bi.infeli tako vsi pomočniki prosto vsak ponedeljek popoldne. Večina"- gospodarjev * se jej izrekla za to,, da naj bodo brivnice vsak ¦ ponedeljek popoldne' zaprte-; menda i j sta proti zapiranju ob ponedeljkih le eden ali dya,. .j -. ¦ -. ¦„;•'. . .,. , .i ;\ .i; društvo mesarjev v Gorici je imelo v i nedeljo, svoj-rletni občni zibor. Predsednik J ,dj-uš^va je sedaj »Kar.ol Iiliaher. , . : podjetje na Dunaju pa je ZA.po'-, .skušjijg.p^pdilo. tako: V •onih, tednih,, v :jv riblega zaroda; v vodo "pri Httdijužni ¦ ,sc položili 25.000 kosov. I Polttiiionl pr^lfei. ( ^i^nanliminister «rof Aerontal je^umrl^l v sp,boto,!žv'eČcr.?:Z, njim je izginil .s pozo-rišča inoŽ;' ki le igra^vazWvlogo v avstrijski zitrfanji pdlitiki. ' ,Dva momenta sta,rlkt posebno označata njegov.pomeni' aneksii|ska;,'poHti(ka in odpor -proti militaf-i-stifijiiiii rramenc.mj glede Italije. On- je-iz-,yed.el fan^ksijo; iBosne in Hercegovine,'s teni, pa še-ibblj obsOvražil Avstrijo iia':'Balkan«. |On; je-ibii zastopnik državne Meje.* Česari mtfje dal' po- aneksiji ime '»augu-stus*, J pdimipževatelj domovine. Aneiksija je stala rHilifone in posledice'čutimo,—^ Da. se je braftir :nas,prdti ki oglom, ki-so* hoteli-po aneksljlVojn^z iitalijo',* to njegovo del j je. vrodn'6 ddobravanija; Miroljubno politiko pojtretjuje ljudstvo. Slovanom', seveda mož>#i B^-1'hakionifen. To' je jasno ;kažal ^kandalc^nr proces* v Zagrebu J.. Aeren-tal pa? ni%ii' Vsakdanji elovek. -Nieg!Ov;;'diij .jq .J?ili' rrrogbč-iia;-trdna Avstrija, v dobri.. .zv^ži,! iflarij^dvisna ^dNerhčbje,- v-boijš-iin' j ;odnoš|aj'm 'f\rej nego je''u1rri^, ko je>rbil že* • n.ezaVedeh, je sprejel cesar' njegovo'denrf-' -sijo, ter "rtiit podari! briljanffce k velikemu krilil ;refl.a" sv. Štefana.' —. Stfžatfja so*pn- šla iz:1 faznih držav, posebno topla iz Italije; ''|" ' '",''' .'"¦'¦¦ Naslednik Aerentalov, novi zunanji minister -je grof iJeopoId-Befdh.told,' bivši poslanik na petrogradskein dvoru. Hodil bo na^brž'^ po 'ptftHr Aerentalovih. ! demonstracije v Serajevem. i— P 'nMeijo^je .prišlo do velikanskih'demonstracij. Hrvat, stranke so-:hctele prirediti, zbbrovatije proti hasiltieinufežimti1' v Hrvatski. Zbralo se je'na tisoče'občinstva. .-Policija' je brez .uzroka;: izačela razganjati ljudstvo s sabljami. Pričel je boj; streljalo, se je. iz revolverjev, Raziburjenje" je postalo velikansko.' Več osel* je bilo ra-ijijeniri. iSTeki dijak je dobil krogljo v glavo. —- B-isa^ski dež. zbor je. i-rnel sejo^ v kateri jje izrekel ogorčenje radi postopanja"! ¦policije. Zahtevajo zadoščenje od vlade'." j - Jjezikovne naredbe za vso Cislajtan- I sko/ fr-, Kakor je .poročal »Prager Tag-, |;;blatt<4 Vreoloži Stiirgkih parlamentu je^i- : ' kovni naredbe, ki naj bi veiljale ža celo iCisiajtanškp;' odgovarjale bi' razmeram | ¦'vseh;d0z4lv'pe ;bo ie res!-'...:',.'"]' "" ,'. ¦'"' v Skupni finančni minister, baron Biu-riajrt ie. podal d eni i si jo. —-'Kot kandidate mi:rijlgoyq-mesto se navaja tržaškega namestnica princa Hohehloihe,. dr, .Bijrn reith.ena, dr. Korberja in dr. Bilinšk^ga,' ki je:bir.yčeraj pri cesarju v avdijenci. Preračun mornarice — povišan za 16 milijonov! — Kakor poročajo, z Dunaja, bo znašal proračun mprnarice za leto 19l:2,X j39,450X)00^torej več za. 16,200.000 K cd'leta 1911., ko so znašali izplačani kredUi (K. 123,500.000, — Zviša se število oficirskih služeb za 17, uradniških za 5' ali 6< ;..... ..:..'¦- Dopolnilna volitev za istrski deželni zb-cr^^ V ;vok>skem okraju je popotniti mesto poslanca iz kmečkih občin. Kandidira ^r^Ffan^r.nčič,.odvetnik v Trstu. - Poslanska zbornica bo. sklicana na da;-- |. rnarca najbrže. Določiti se ima to dane? ž dogovorom med'mjinž ^fedsedni1-kom ,Sturgkho*m,l..in predsednikoni '-posL zbornice dr. Sylvestrom...... '" Portugalski monarhlsti še žjve. Ni jih j. Sicer: dosti, a-m,pak kbrajžni so. Sedaj raz- |rglašajOv.y radovedni svet, da "pripravljajo ,nov 'iip^cl V Portugalsko- Kakih 706'prH .stašev.ljcin. Mariuela iM ^«'"»^« ¦¦«¦ ¦**-" ___— Miguela je; "že, žbtanih^ob 'meji'. Portugalska' vlada izja-vlja gleM^ria take Vesti/da še popbln-bma" zanaŠa^nar'zvestobo gafnvžij ob'1 meji. : ;'"". ;*-j;' • ¦ .¦ JRaznor"^: _..> J^.' ;''•; *:'¦ General Caneva je dospel v Tripolis |,ter je pFevzel vrhovno 'poveljstvo', — Pri .Bengasiju so Beduini^apadH'Italijane, pl' se je hiid boj. — Tudi iz .Tobri&a poročalo/ da so'Italijani cdbiliCtttrŠki naload. :'naziianja,;da, se, vr§i y sr;e4o 21. t. m. oiHl ;8.?yi?Cer v:flru|tveniih prostorih- »Adrije-p fkliitiova seja. ^a dnevnearo re#. Je razgo^ lvor o.pto?aLunu ministerstvA &% Javna^S dela. Gos$e%i!bijeTiU ^ Odbor K. S. tM j"sfeo;b m®m zahvaljuje za poslane podpore^ gošp, J. Javornik, veletrgovec z lesoirt^ V Žalni,-15'K in g;:F;>Vy^fa; 'tovarnar y^ Pragj'20iK/";'-';'-' ";V :,¦ / :1 '"":¦: A . f^ ' Zgiriil* je z Dunaja heki lLleW#raMc^/v .Ztoli. - Pravijo; d^-ga je-bdpe^ai 5,-seooj v( ;¦ Nemčijo heki okbili 30' let starV'p/ohotne!Ž;; \ Velikapovodenj je bilapred pat dnevi ^ na Ogrskem. Reka Samroš je podrla mo-"\,n stove, jezove ter napravila veliko škodo.%f Okolic 10.000 komadov mm& .pmsfctim'f M: ie) poginilo. ";"'' '.'.i Valci imomavmcw-MimniŠ uralnikovl;^^ [,fopaivsled;'administracije v mestni pH-''T; .ffarrti j %tfti« tfifotft ^^^aJjse,^otf m*^ '.pr^aŽu^e^iV^^jfriilM Ifa&^viiMrblo* {f-daif" kljub opetovanemu; urgiranju. : * Nesreča na gorenjski železnici. — '.\ Na. pdštajf -v jPo&nakrta/je prišel sprevod- 5; hjk Franc Frank .med odbijale; straho- ,-. vit6 je bi poškodovan. Na vlaku do Kra- \ \ -: nja je umrl. Zapušča vdovo in 9 otrok. ^ Špijon? ~ V Gernoni v Italiji so pri- : jeli nekega gospoda, ki je spraševal dva ' vojaka blizu vojaških magazinov, Id jih ¦¦.;.[-. gradijo, kaj bo -tam shranjeno-^ .sprašeival ¦-. je Še razne take reči, da sta- vojaka začela slutiti, da ntegne.bki tugec kak špijon. Ra- :; ditega sta ga aretirala in izročila vojaški ; ;* oblasti. Tujec je -avstrijski stotniki • » 1100 parov seje poročilo na Dunaju y na pustno nedeljo.' Največja ,e!elt4raiwia. sveta je pogo* ¦rela. Is Neuiikirohna'poročajo, da je v pokrajini Saare.zgorela elektrarna Heimtz.' Ta elektrarna, je preskrbovala^ celo po-. krajino z električnim tokom. / "Y Železniškega tatu so prijeli na postaji ,, Miramjar. pri Trstu.. Zadnje Čase se je vo-* -. zil med Trstom in Ljubljano ,neki mlad čbvek, in sicer .po noči, ter je-ukradel »kar jo mogel. Slednjič ga je kondufcter Tomin-. ¦ šek ife Maribora izsledil in na postaji v'."•'. Mirarnar^U s0' tatica1 aretirali;1 ." '-' ' ;' 1 : Zopet aviatik ponesrečil. — Iz Londona /poročajo, da je aviaftik Graham Yil-:t mour. padel Is svojim: aeroplanom tej sei"':^'- v : \ Papež in dekol tirane-žene. — Papež je izdal noy.,edikt,.krprepoveditje ižeham .,• ... nositi oblek^j-na vratu in na-'Prsih pre- ^„ globoko.izstriž.ene. Ta. m/oda vzroča baje *-:--'^ javno pohujšanje .in hudobni duh se ga-po- ;VL^ siužiije.Ta moda pa živi po vseh.jkatoJi- / , ških dvorih: ma Dunaju,, v Madridu^ Mo- \ »lakovem itd.,Globoka dekoltaža je predpis ; •' etikete. Ti dvori pa.- se ne udajp ©apežu. :,; ¦'* »Ljubi svojega bližnjega!« ^lUl^feki župnik p. Imlauf iz Lukavic^ (pfe^.^cii- , v nqy.na,,Češkem) je z gorja^^ ondotni '•*.-"' gostilni, razbil črepirijo kmetu VBfožu in _s-mu tako pokvaril, okg/d-a mju je. izteklo. ^ %[<>•-¦ Župnik je storil zlbčin ob5'3.*;uriizJutraLod ^^|;-. /¦ 15.,na T6^^«|r|a; zagovarja jse š teniv;:^'I-^ ? da je bij- pijanVSbpgi 'kmet bo skoro gotor, - <^; ¦ , vb umri. Res lepi. božji namestnikik^:*,%:-" -A M0i oglasi. BaJei^l\:M!3t*JbiH ltww/60.»;i*i\1»* > oslu 1,. ibie(»e]il M iiim u irnkt¦¦'¦\BBUbfr tlfj fv^iJpri?raT*«]3e inseriraaji »Mrfiov^ te oirtutlčrj m >, (r^jii i»l, ;T6o.8pp8kar.___ priporoma svojd[ bogato 2 novl-striih preciznih -0X¦, A .,_^-„-< srebrne in ;.zlat0 prekinete kffior-verižice,.oboškejl prstane, uhajie itd., Za -rsako popr?t'vi(| se 'jamči. ^-"' Star8~pBifl$in8 iolitf f f™ l^ft^tt^rita^ kronah"; ; '! ';y-fl.;,, .. s>tqf :v. ,,:•;', . >. •';: >y*','r;;v; - "P$ wy<>iii •M?T'!|f.'PV,5 t*»/ftt'^-'*«Ei'*'-*' _ __. ZAHVALA. "r.* Vsetn, ki so nam povodom prebridke izgube našega preljubega soproga, očeta, tasta irt'deda, gospoda i Iirana Trebše, - gogMtalfiarja bi mesarja izrazili srcrib sočutje ier počastili dragega pokojnika s svojim spremstvom '%večnemu"počitku,izrekamo našoiskreno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo # kuratu-za. tolažHne besede, ;g. nadučitelju s šolsko mladino in /Vav^gasmiernu društvu za spremstvo.: pri pogrebu, gg. pevkam in pevcem ^JoUžjmo petje ter sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč m tolažbo, . - n ttA SRPEN1C1, 15. februarja 1912. ,, . . Žalujoči ostali. Naznanilo. Podpisani uljiulno naznanjam slav. občinstvu, rla ntvoiim tf||R I* MflfCfl t I. o Gorici na Car« Franca Josipa it. 20 ' za električne napravo,* plin vodo ter zalogo različnih luslrov,. žarnic, mrežic zu plinove luči ler vse v to iroko spadajoče potrebščine. Slav. občinstvu se uduno priporočam Rudolf Grion, mebaaiker in slektrotehniker. Varntvena snamka: .^ldro' Alnlmant Gapticl mpjlsl Anker Pa.n-Expeller J« povsod prlpoma&o kot najboljšo irodstvo proti prohlajonja itd. Za ceno ou vin., K 1*40 in 2*—< se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila,- se je posluževati le originalnih steklenic v skatljah z našo varstveno znamko »sidrom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr.RICflTERJEVALEKAJRNA K*| prt „»latemlflva" v Pragi l H i ' isftbetbga8se Stev. 5 nova. 1*1 I Dnevno r*ipolU]»n]». ZHHVMLft. dke izgube našega nad v< Benedikta Gruden, .¦ Povodom prebridke izgube našega nad vse ljubljenega, nepozabnega sina in brata odvetniškega kandidata izrekamo tem potom svojo srčno zahvalo, ker nam vsled prevelike žalosti po pogrebu ni bilo mogoče osebno se zahvaliti vsem, ki so se vdelezil« •pogreba. Posebno se zahvaljujemo gospodu dr. Irgoliču za trud, da se je pogreb tako lepo izvršil. Dalje gg. odvetniškim kandidatom m akad. .eh-ničnemu društvu „ Triglav" za podaritev krasnih nagrobnih vencev m za ginljivo petje ob odprtem grobu. — Bog jim stotero poplačaj ta krasen čin pijetete! V NEMCi-TRNOVO IS. Anton oče. . februarja 1912 Alojzij, Friderik brata Filomcna Rijavec roj. Gruden "I jrata. ¦¦ iideu sestra, ^m Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim, ki ao ai nakujmi! kako žčlodciio bolezen s preidajcajem aH s preobiože-njem želodca, z zanžitjem slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z ne smernim življenjem kakor: želodčni katar, krče v želodcu, bolečine v želodcu, težko prebavo ali zasfiženje, se priporoča tem potom dobro domaČe sredstvo, Cegar blagodejni vpliv se je praisk&jiil Ze ve6 let. In to je g»r* Hubert Ullricli-ovo zeliščno vino. "VB To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojači in oživi prebavne organe človeka, .Zeliščno vino odstrani neredaosti pri prebavljanja in pospešuje tvoritev zdrave krvi; S pravočasno porabo se ndušijo želodčne bolezni že v kalu. Zatorej se ne sme obo-,'tavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobolj. kolcanje. žganje, napihnjenost. bljuvanje, 'ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkratpo par požirkih tega vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah, v siezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino- odstrani nfcprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in čre?es s tem, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krui, dallACt M ?° navadi posledice slab« prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega -3«mLV.j! stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in ozlovoljene, trpija: as glavobolu, so brezsBa; hirajo in trpijo. ZeiiŽčno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, »življa premembo snovi, pospeši tvoritev krvi. pomiri razdražena živce in vatvari novo vesfllje do Življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spričujejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih ki-aje? : Gorica, Kamin, Gradišče, Romaas, Ajel, Campolongo, Ročke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma, Oervinjan, Og ej, Fi-imičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseh dragih manjSih in vetjih krajih GoriSko-Gradiščanske v l«karnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. - Svari se pred ponarejanjem! — Zahtevajte izrecno flubtpf Ullrkb-otfc Zeliščno vino. Hoje zeliSčino-vino ni nobeno tajno sredstvo: njegove sestavine so: vino malaga 450.0. vinski žtafcljaj 100.0, glicerina 100.0,. črno'vino 240.0. sok jerebike ioO.O, čresnjev sok 320.0, . aniž. razne, rastliirtke koranin& itd. Te sestavine se zmešajo 1 x — Posojilnica in hranilnica v Ajdovščini — S 5J reg. zadrega c neomejeno zavezo j~ m "^— ¦ - -------w------— ----------------" ( g VABILO J | XVIII. REDNI OBČNI ZBOR j jL ki se bode vršil ] g v torek, dne 12. marca 1912 ob 3/ uri popoldne J jjjjt v zadružnem uratift v Ajdovščini a ) DNEUNIRED: i J 1. Poročilo načelslva. f I 2. Poročilo pregledovalca računov. ^ I | u. Odobreuje računskega sklepa za lečo 1911. j J 4. Voliiev načelstva in pregledovalca računov. J w 5. Slučajnosti. * p Za slučaj, da ob določeni uri ne pride zadostno število udeležencev. \ \ se skliče drugo zborovanje na isti dan ob pol 4. uri popoldne, katero bode | f sklepčno pri vsakem številu zastopanih deležev. -j r Ajdovščina, dne 17. svečana 1912. * r Načelstvo. ! »ZAOBLJUBA". ^Goriška ljudska posojilniea" vptsana zadruga t omejenim jamstvdip0 (V l«*tnl hlil, Gositosfe« eillea ia. 7, I. nadstr.) — Tvlofon *1. ?Q, RaCrm pofttne hranUuice Itev. 837.315. Na občnem zboru dne 23. aprila 1911. se je določilo: Hranilno vloga se obrestujejo po 41/, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vlofire &e sprejemajo od vsakogar. Brezplačni hiisi hranilniki. Posojil« se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5V, %, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %. Slavni