TRGOVSKI LIST t Časopis asa trgovino, industrij o in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za % leta 90 Din, za % leta 46 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO Xin. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 25. septembra 1930. Teleion št. 2552. ŠTEV. 112. Tujski promet v Jugoslaviji raste. Za izenačenje predpisov o menici in čeku. Novi čekovni zakon, ki je bil razglašen 19. decembra 1928. je stopil v ■veljavo 19. decembra 1929. Razglašen in uveljavljen je bil obenem z novim meničnim zakonom. Z izdajo teh dveh zakonov je bilo v naši državi izenačeno tudi menično in čekovno zakono-davstvo in je bil s tem napravljen zopet velik korak k reformi in unifikaciji vsega našega zakonodavstva. — Stremljenja v vseh kulturnih in gospodarsko naprednih državah pa gredo še za tem, da se menično in čekovno pravo unificira na mednarodni bazi, da bodo veljali s časom glede menice in čeka v vseh kulturnih državah enaki normativni predpisi. Zato se je tudi komisija ministrstva pravde, kateri je bila poverjena izdelava načrta zakona o menici in zako- i na o čeku, v svojem elaboratu prilagodila glede skoro vseh bistvenejših določil zaključkom baške konference za mednarodno privatno pravo. Nekateri zaključki te konference so v načrtu, katerega je izdelala naša komisija, dobesedno prevedeni. Kakor pri nas, se je pojavilo tako stremljenje po mednarodnem izenačenju predpisov o teh dveh važnih trgovskih efektih tudi v vseh drugih kulturnih državah. Zato sta se haska konferenca za mednarodno privatno pravo in Mednarodna trgovska zbornica zedinile v tem, da je o menici in čeku izdelati enotne predpise, ki bi se naj postopoma uveljavili v vseh državah. V svrho izvedbe tega sklepa je prišlo letos pomladi do konference za unifikacijo meničnega in čekovnega prava, ki se je vršila v Ženevi od 13. maja do 7. junija t. 1. Na konferenci se je proučilo ves materija! za izenačenj meničnega prava; o unifikaciji čekovnega prava pa se na tej konferenci ni razpravljalo. Diskusija o projektih konvencij za izenačenje čekovnega prava se je odgodila in se bo vršila na drugem zasedanju, ki se bo vršilo meseca januarja 1931. V zvezi s tem je bila sprejeta tudi resolucija, naj bi vlade, kojih predstavniki so so-levali že na prvi konferenci, proučile projekte za drugo konferenco. Pri tem naj bi zaslišale tudi mnenja strokovnjakov in prizadetih krogov. Zato je ministrstvo pravde poslalo tudi naši zbornici za TOI projekt uni-ficiranega čekovnega zakona, kakor tudi konvencije, ki bo predmet razprav drugega zasedanja že navedene Mednarodne konference za izenačenje Seničnega in čekovnega prava v Že-nevi, s prošnjo, da se zbornica izjavi ° načelnih vprašanjih, ki jih ministrstvo v svojem aktu izrecno navaja. Zbornica je, kakor čujemo, o stavljenih vprašanjih izvedla pismeno anketo in je tako dobila izjave od naših najmerodajnejših strokovnih organizacij, pa tmdi od praktičnih strokovnjakov. Na podlagi tega materijala bo zbornica na današnji plenarni seji sklepala o predlogih, ki bodo poslani ministrstvu pravde. V jugoslovanskem gospodarskem življenju igrajo tujski promet 'in iz njega izvirajoči dohodki čimdalje večji pomen. Tako je prinesel tujski promet v preteklem letu samo v gornji tretjini naše obale za nič manj kot ca 60 milj. Din dohodkov. Za vso obalo računijo najmanj 100 miljonov Din dohodkov. Število obiskovalcev Jugoslavije raste stalno. Že leta 1928 jih je bilo še enkrat toliko kot leta 1924; takrat so jih našteli ca 155.000, leto nato 188.000, leta 1926 220.000, nato 278.000 in leta 1928 že 324.000. Za preteklo leto 1929 še sedaj niso znane j natančne številke, računijo pa s šte- i viilom mnogo nad 350.000. — Gornjo j tretjino naše obale je obiskalo lani1 skoro 10.000 Avstrijcev, 7800 Nemcev, ! 6)350 Cehov, 1500 Ogrov, 900 Poljakov, 360 Švicarjev, 135 Angležev, 75 Amerikancev itd. Leto 1930 je pa prineslo vseskoz zvišanje teh številk. V' letih 1924 do 1929 so bile eksporti-rane iz Jugoslavije sledeče množine tobaka: 1924 : 510.102 kg 1927: 1,479.710 kg 1925: 1,461.000 kg 1928: 2,800.647 kg 1926: 4,334.816 kg 1929: 3,750.904 kg Produkcija tobaka v letih 1924 do 1929 je bila pa sledeča: 1924: 33-7 mil. kg 1927: 69 mil. kg 1925: 9 3 mil. kg 1928 : 67 mil. kg 1926: 14 R mil. kg 1929: 15-4 mil. kg Prodaja se vrši polom državnega monopola. Dohodki tobačnega monopola znašajo več kol polovico vseh dohodkov državne monopolne uprave, ki ■obsega poleg tobaka še sol, vžigalice, cigaretni papir, petrolej in saharin. Vsled močnega naraščanja tobačne produkcije so za epsport velike mno- OBRTN1ŠKI TEČAJI ZA NEMŠČINO. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v Ljubljani tečaj za pouk v nemščini za obrtnike, pomočnike in vajence in sicer en tečaj za začetnike, eden za one, ki že nekoliko obvladajo nemščino. Pouk bo za vsak tečaj po dvakrat na leden in sicer ob delavnikih zvečer od pol8. do 9. ure, po možnosti, če bi bilo lo udeležencem ugodneje, ludi v nedeljo dopoldne. Pouk sc začne začetkom oktobra ter bo trajal do konca aprila. Poučevalo se bo po Berlitzevi metodi, ki najhitrejše pripomore do res praktičnega uspeha. Znanje nemškega jezika omogoča strokovno izpopolnitev v inozemstvu in mu napravi dostopno obsežno strokovno literaturo, ki je pisana v nemščini. Zato ^so ti tečaji še posebno važni za naše obrtnike in obrtni naraščaj. — Prijave za tečaj je poslati ali se osehno zglasili neposredno pri Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI, Beethovnova ul. 10/11. Pristojbina za tečaj za mojstre in delovodje mesečno po 10 Din, za pomočnike 5 Din, za vajence je pouk brezplačen. * * * ZUNANJA TRGOVINA AVSTRIJE y avgustu je znašal import v Avstrijo 204 3 mil. šil., eksporl iz Avstrije 1466 milj., deficit torej 577 milijonov šilingov. Import prvih osmih mesecev je izkazan s 1821-1 milijoni šil., eksport s 12235. Deficit v znesku 5976 mil. šil. je nekoliko manjši kot v istih mesecih preteklega leta, ko je znašal 667 3 mil. šilingov. V pravilnem spoznanju rastočega pomena tujskega prometa je jugoslovanska vlada uvedla za tujski promet prav znatne olajšave. Zelo priljubljeni so obkrožni vozni listki, ki dajejo za dobo dveh mesecev popotnikom 30 odstotni popust na najbolj obiskanih progah. Dalje dobijo posetniki jadranskih mest, kopališč itd; ter posvetni ki otokov v času od 1. junija do 30. sept. 50 odstotni popust pri povratku, v času od 1. okt. do 31. maja pa 75 odstotni popust, za slučaj, da so plačali pri prihodu polno voznino. Podobne olajšave veljajo tudi za družabna votovanja, za potovanja mladinskih' skupin itd. Glavno pozornost bo treba' v bodoče obrniti-na smotre- j no in zelo velepotez.no propagando; seveda bo pa moralo iti naše stremljenje tudi za tem, da dobijo tujci tudi res to, kar se jim obeta. * * * žine na razpolago. Ker pa monopolni sistem do gotove mere eksport ovira, razmolrivajo sedaj možnost spremembe, ed katere pričakujejo poživljenja v eks-porlu. Merodajni krogi se nagibajo k zrahljanju monopola v loliko, da se po kritju potrebe monopola preostanek pridelka prepusti eksportu na prosto. Monopolna uprava naj pa pazi, da gre preostanek zares v inozemstvo. Državni tobačni monopol razpolaga sedaj z osmimi tovarnami, v katerih se izdeluje navadni, cigaretni, njuhalni in žvečilni tobak. Sedaj bodo zgradili dve novi tobačni tovarni, katerih izdelki bodo namenjeni izključno le eksportu. Ena bo ustanovljena v Mostaru, kraj za drugo še ni določen. Stroji za opremo tovarn bodo nabavljeni v prvi vrsti iz Nemčije. TEČAJ ZA AVTOGENO VARENJE V MARIBORU. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI priredi v Mariboru tečaj za avtogeno varenje za začetnike in še neizvežbane varilce. Tečaj bo trajal celodnevno od 6. do 18. oktobra t. 1. Poučevalo se bo varenje železnih pločevin, profilnega železa, cevi, jeklenih izdelkov, enostavnih in kompliciranih izdelkov iz litega železa, avtomobilskih cilinderskih blokov, štedilniških plošč, aluminijastih, medeninastih in bakrenih predmetov. Pristojbina znaša za mojstre in delovodje 100 Din, za pomočnike 50 Din. Opozarjamo mojstre in pomočnike kovinarskih strok, osobito ključavničarje, kovače in mehanike, da se udeleže tega tečaja. Prijave je poslati najkasneje do 2. oktobra t. 1. neposredno Zavodu PO Zbornice TOI v Ljubljani. Vsak prijavljenec dobi pismeno podrobna navodila glede časa in kraja pouka ter priprave potrebnega materijala itd. Udeleženci dobe ob zaključku tečaja uradno izpričevalo o obisku. IZVOZ GROZDJA PREKO MARIBORA. Ministrstvu za zunanje zadeve se je v zvezi z ministrstvom za trgovino in industrijo posrečilo sklenili sporazum z avstrijsko vlado o relativnih tarifnih postavkah in bo zato odslej mogoče izvažati grozdje iz Jugoslavije v Avstrijo preko Maribora pod enakimi pogoji, kakor preko Kelebije, čeprav je ta pot daljša. Glede na ta sporazum se obveščajo naši izvozniki, da lahko odslej izvažajo in prevažajo naše grozdje v Avstrijo, oziroma na Dunaj preko Maribora brez vsakršnih ovir. Kakšne balančne tehtnice so dopuščene v javnem prometu? Kontrola mer in dragocenih kovin v Ljubljani je opozorila Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da so v zadnjem času razne firme uvozile z inozemstva balančne tehtnice, katere absolutno ne ustrezajo veljavnim predpisom. Tako se uvažajo balančne tehtnice, katerih ležišča in noži so docela prevlečeni z ernajlno barvo. Nadalje se je ugotovilo, da so izdelana ležišča iz povsem mehkega železa meslo iz najtršega jekla in da tudi oblika ni odgovarjala predpisanim dimenzijam in oblikam. Ker bode kontrola mer pri izdaji uvoznega dovoljenja za omenjene tehtnice strogo postopala in bo odklonila uvoz predpisom neustrazajočih lehtnic, pozarjamo interesente, naj se pri bodočih naročilih ravnajo po zahlevah kontrole mer in dragocenih kovin. Interesentom, ki se zanimajo, kako naj iz-gledajo ležišča, je v pisarni Zbornice TOI škica na vpogled. V splošnem priporočamo, da se interesenti, predno na-roče merila iz inozemstva, informirajo pri kontroli mer, v koliko so merila, katera nameravajo naročiti, dopustna za javni promet, ZA DVIG NAŠEGA POLJBBEiLSTVA. V 'poljedelskem ministrstvu se pripravlja pravilnik, ki naj reži vprašanje izboljšanja kvalitete naših žit in ositailiih agrarnih produktov. Pravilnik predvideva vse potrebne mere za dvig našega poljedelstva in nalaga dolžnosti držvniim organom in obenem poljedelcem, ki morajo skrbeti, da se d vigne naše poljedelstvo na dostojen nivo. Vo-šili se bodo brezplačni kurzi v celi državi, ki se bo-d > delili v Steg«-e ozir. Kreditnega zavoda, vprašanje prelevitve obrata na izdelovanje metalurgičnih produktov. Zlasti je napredoval načrt za izdelovanje tovornih avtomobilov. Ker nima Jugoslavija še nobene tovarne za izdelovanje avtomobilov, se zdi zgradba take tovarne precej rentabilna. Pogajanja o pričetku izdelovanja tovornih avtomobilov v brodski vagonski tovarni pa pač še niso prišla iz početnega stadija. Obstoji namen, da se dobi licenca kakšne inozemske — najbrž avstrijske — Specialne tovarne za tovorne avtomobile in se prične z izdelovanjem v Jugoslaviji že preskušenih tipov, da se izognejo pripravam ter dragim konstrukcijskim in drugim delom. * * * ZMANJŠANI DOBIČEK BAKRENIH DRUŽB. Doslej je priobčilo zaključek za prvo letošnje polletje sedem ameriških bakrenih koncernov. Čisti dobiček za prvo polletje je izkazan s 3,850.000 dolarji proti 13,230.000 dolarjem v prvi lanski polovici, je padel torej za 9,380.000 dolarjev ali za skoraj 70 odstotkov. Pri tem je treba še upoštevati, da je cena bakra močno padla šele v drugem četrtletju. * * * OGRSKA PODPIRA INDUSTRIJO POLJEDELSKIH STROJEV. Po agrarni stiski povzročena kriza ogrske industrije poljedelskih strojev, ki je morala že opetovano omejiti obratovanje, je dovedla sedaj tovarne do sklepa, da kreditirajo kmetom stroje za 5 do 6 let, če prevzame država jamstvo za kreditirane zneske. Vlada je glede te iniciative, ki pride v dobro enako poljedelstvu kot industriji, načelno na odobrilnem stališču in je pričela zbirati podatke glede cen in glede kreditnih pogojev. Financiranje bodo prevzele banke, ki so interesirane v industriji poljedelskih strojev. Industrija poljedelskih strojev, ki je pred vojsko na Ogrskem skoraj poznali niso, je zavzela po vojski vedno večji obseg, a se mora kljub zaščiti boriti s hudo inozemsko konkurenco. O krizi poljedelstva na Ogrskem smo pa itak že opetovano pisali. ZUNANJA TRGOVINA NEMČIJE. V mesecu avgustu je narasel eksport za nadaljnjih 20 milijonov mark na 970 milijonov; v juliju je znašal prirastek 40 milijonov. Uvoz je znašal 795-5 milijonov mark, kar je 115 milijonov mark manj kot v juliju. V prvih osmih mesecih je dosegel eksport previšek nad 1 milijardo mark, kar je v primeri z minimalnim previškoin leta 1929 prav ugoden rezultat. PADANJE ANGLEŠKE ZUNANJE TRGOVINE. Zunanja trgovina Anglije je dosegla v avgustu novo rekordno globinsko točko. Vrednost izvoza je padla na-pram lanskemu avgustu za 32 odstotkov na 20-25 mil. funtov, vrednost uvoza za 208% na 21-07 milijonov. V mesecih januar—avgust je padel izvoz za 89-93 mil. funtov na 398 37 milijonov, uvoz pa za 92'14 na 706-68 milijonov. ^nudbc^pouDKbemiiii Izvoz jabolk za prešanje. Bezirks-obstbau - Verband in Wolfratshausen (Oberbayern) potrebuje večje količine jabolk za mošt. Izvozniki naj pišejo imenovani zvezi neposredno. Donavska konferenca se je sestala te dni v Krakovu k desetdnevnemu zasedanju. Kakor smo že pisali, gre posebno za reorganizacijo transportnega prometa po Donavi. O zaključkih bomo poročali. Samopreskrba Avstrije. Že večkrat smo pisali o tem, da se hoče Avstrija z. žitom itd, sama zalagati ter da je tozadevno v zadnjih letih mnogo naredila. Sedaj imamo že tudi nekaj uradnih podatkov. Lani je znašala produkcija v razmerju do porabe 40 odstolkov, uvoz 60; I. 1928 so bili odstotki 45-1 in 54 9. Številke za rž so 81 8 in 182, isto kot I. 1928; ječmen 798 in 20-2 ter 867 in 133; oves 817 in 18-3 ter 858 in 14-2; koruza 48-6 in 51-4 ter 42-8 in 57-2; vino 57-5 in 42-5 ter 61-6 in 38-4 odstotkov. Kakor vidimo, lansko leto glede samo-preskrbe Avstrije ni bilo posebno ugodno in je razen rži in koruze domača produkcija povsod padla. Upoštevati bi bilo treba seveda tudi to, kakšen je bil v letih 1928 in 1929 tudi razmerni absolutni konsurn. Svetovna produkcija žarnic. Na leto znaša ta produkcija nad 1 milijardo kosov. Več kot polovico vseh žarnic izdelajo U. S. A. in Kanada, ca. 550 milijonov; daleč za njimi je Nemčija s 150 milijoni, nato mala Holandija 90„ Anglija 42, Francija 40, Ogrska 30, Rusija 25, Japonska 24, Italija 22, Španija 14, Avstrija 10, švedska 10. Tudi Švica, Norveška, Danska, Belgija, Kitajska, Brazilija in Mehika producirajo po nekaj milijonov kosov avtomobilnih in malih svetiljk. 90 odstotkov svetovne produkcije kontrolira leta 1924 v Ženevi ustanovljena družba »Phocbus«. li kartelu se prištevajo uradno sicer samo evropske tvrdke, a praktično je kartel menda podprt od ameriške General Electric Co., ki kontrolira 97 odstotkov ameriško-kanadske produkcije žarnic; oficielno namreč na podlagi zakonov U. S. A. ta udeležba ni možna. TVORNICA CIKORIJ® PriporoCa svoje izvrstne izdelke &4velu Meslo Subotica in tudi druga vojvodinska mesta se pogajajo z neki zagrebškim denarnim zavodom o najetju občinskih posojil. Subotica bi najprvo tlakovala ceste. V Švico je prodala Jugoslavija v avgustu za 1,360.000 svic. frankov blaga, kupila je pa v Švici za 859.000 frankov. Konferenca borz iz nasledstvenih držav bo pričela zborovati 11. oktobra na Dunaju. Podpisana je trgovska pogodba med Češkoslovaško in Chile; velja za dobo ifcreh let in bazira ina medsebojni največji ugodnosti. Obtok bankovcev v Nemčiji je v zadnjem 'izkazu Državne banke naveden s 4246 milijoni mark, njegovo kritje pa z 69-2 odstotki. Položaj produkcije pese in sladkorja v Čslov. ;se glede bodočnosti slika v ze- lo neugodni luči im se zahtevajo izredne pomožne odredbe. Obtok bankovcev v Avstriji je v zadnjem izkazu avstrijske Narodne banke naveden z 918-5 milijoni šilingov, kritje s 83-1 odstotki. Aranžirani sklepi na dunajski borzi so v avgustu mapraini juliju narasti za 20-7 odstotkov. Zlate zaloge v Franciji so označene najbolj po 'tehle številkah: Na vsakega prebivalca Nemčije pride 42 mark zlata, v Agmliji 71, v U. S. A. 160 in v Franciji 175 mairlk. Novo pivovarno v Plznu bodo zgradile razne zadruge; prodaja je zajamčena', ker konsumirajo samo zadruge na leto 250.000 ki ipiiva. — Mislijo pa tudi na eksport. Banca Cattolica Vicentina v Vicenzi (glavnica 30 milj. lir) je prevzela zavode Banca Gaittolioa di Udime (4 milj.), Banca Cadorina (1 milj.) in Banca Cattolica Atest ina '(500.000 lir). Brezposelnost v Avstriji je v sredi septembra izkazana z 158.235 osebami, za ca 2000 več kolt koncem avgusta. Boletni sistemi na Ogrskem se ni obnesel in iščejo sedaj drugih pomočkov za rešitev iz žitne krize. Pridelek žita v češkoslovaški je cenjen na 56,300.000 met. stotov, to je 5.600.000 stotov manj kot lani. Veliki dve nemški družbi čevljev Sa~ Iamander in Mercedes sta se združili. Večino delnic je prevzela družba Sala-mander. V Avstriji sta imeli obe družbi številne podružnice. V nemški strojni industriji se opaža zopet močnejše koncentracijsko gibanje. — Minimax d. d. v Berlinu bo izplačala za leto 1929/30 5-odsiotno dividendo; lani 10%. Veletrgovina in pražarna kave brata Tubino v Genovi je prišla‘v konkurz. Aktivom v znesku 7,500.000 lir stojijo nasproti bančni dolgovi v znesku 15 milijonov lir. Elektrificiranih železnic v Italiji je doslej 1750 km. Obrat se vrši z 810 elek-tromotivami. Romunija se v Ženevi pogaja za posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev, ki naj bi prišlo v podpis v bližnji zimi. Alpine Montan poroča o zboljšanju kupčije; konsum ni več tako rezerviran in izvaja večje nakupe. Cena pšenice v Kanadi je padla na najnižjo točko ipo letu 1906. Cena bakra v Londonu je spet padla, in sicer na 10-80 cents. Riž na Ogrskem, s katerega kultiva-cijo delajo poskuse že par let, bo letos dobro obrodil. Kritje ruske vrednote v zlatu in devizah je znižano na 12 odstotkov. Brezposelnost v Ogrski šleje 20.000 oseb, ža ca. 35% več kot lani. Nad polovico brezposelnih je v Budimpešti. Francoska trgovska bilanca za prvih osem mesecev izkazuje nad 35 milijard frankov uvoza in nad 29 milijard frankov izvoza, je torej močno pasivna. Nemška industrija šivalnih strojev se posvetuje o ožjem sodelovanju in združenju. Francoske cene dušika so vsled ustanovitve mednarodne konvencije za 3 do 5 odstotkov nižje kot so bile lani ob tem času. 'CWJCL Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do BO. septembra t.il. -ponudbe glede dobave 222 komadov čopičev za pleskanje, 108 komadov jekleno - žičnih kntaič, 163 'kilogramov suhega svinčenega iminiija in 330 kg luskinasto - olklapme barve. — Strojni oddelek Direkcije državnih žeti emie v Ljubljana sprejema do 3. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave vijakov. (Pogoji ;so na vpotglted pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državnega rad- ii ika Velenje sprejema do 25. septembra t. 1. pomudbe glede dobave 10 kg «tlimijakovega cveta; do 27. septembra t. 1. glede dobave mazalnih puš, žagic za kovino, žičnih krtač in grafita; do 29. septembra t. 1. glede dobave 200 kg ricinovega - filtrirnega olja, 600 kg strojne masti ter glede dobave varovalnih kapiic iin paltmom; do 1. oktobra, t. 1. glede dobave 26 komadov kompletnih rudarskih krojev; do 6. oktobra t. il. glede dohave elektromotorja, iSOO m črnih pli-oovil in vodovodiniih cevi, 400 m konop-nenih cevi, 6 komadov imazalic za olje, raznih čopičev iim 3000 kg ovsa. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 1. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave spiralnih svedrov; do 2. oktobra /t. 1. glede dobave 3000 kg mastii, 2000 kg kave, 5000 kg riža in 2000 kg olja. — Direkcija državnega rudnika'Breza sprejema do 2. oktobra t. il. ponudbe glede dotave 500 kg bencina. — Direkcija državnega rudnika Senjiski Hudnik sprejema do 6. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave vijakov iin imatic, kofesnih delov in 10.000 kg karbida. — Vršile se bodo naslednje ofertailne licitacije: Dne 6. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materija la za ‘vzdrževanje varnostnih naprav; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu pa glede dobave svinčenega mini ja, barv, lanenega fimeža, čopičev, ščetk, vazelina, smrekovih desk in letev, železa, žični kioiv iin krp za čiščenje. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 6. oktobra t. il. ise bo vršila pni ra-čunsko - ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave raznega železnega materijama. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). Dobave. Prometno - komieroijalni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. oktobra 1.1. ponudbe glede dobave 1100 kg dekstrina. (Prgoji so na vpogled pri istem' oddelku). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. septembra t. I. ponudbe glede dobave 40 kg azbestne vrvice; do 6. oktobra t. I. glede dobave električnega materija la, 70 komadov jamskih strgač in 3 krožnih žag. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 2. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg kave. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 7. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1 tovornega avtomobila. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 9. oktobra l. il. ponudbe glede dobave 1 fotografskega aparata^ raznega orodja ter glede dobave slamtoic. — Vrši''e se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 7. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dol>ave 1000 kg izolacijske mase, pločevine, železa, cina itd.; do 8. oktobra t. 1. Hlede dobave raznega orodja; do 9. okt. ^ glede dobave 76 vagonov partland-feinenta ter glede dobave materija/la za gornji ustroj (spojnice, podložne plošče, groverjevi obroči, tračnice itd.), — Dne 7. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave stenja, gonpfcev, pločevinastih škatelj, usnjenih torbic za signalne zastavice; dne 8. okt. *■ 1. glede dobave baterijskega materiala; dne 9. oktobra t 1. glede dobave '10.000 komadov azbestnih plošč. — Dne 3. in 9. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega železa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so 'v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 7. oktobra t. 1. se bo vršila pni računsko - gradbenem od- Devizno tržišče. (Mlačniosit v deviznih kupčijah tudi tekom prostega tedna ni popustila in se je devizni promet razvijal v istem tempu kakor v predzadnjem tednu ter zale! j učil s prometom od Din 13,638.728-86 Viši na vsakodnevnega prometa, kat ga predočujejo teni e številke: 15. sept. Din 3,953.065 06 London —■ ltulia 16. sept. Din 3,346.808-37 London — ('urili 17. sept. Din 1,989.897-37 London — Iitatia 18. seipt. Din 1,989.953-75 London — Wien 19. sept. Din 2,359.004-31 London — Praha se je gibala približno med 2—4 milijoni. Na ponedeljkovem borznem sestanku (15. sept.) je bil dosežen najvišji, na sredinem pa najnižjli dnevni promet. Od celotedenskega deviznega prometa je bilo posredovanjem Narodne banke zaključenega za 3.123 mili j. dinarjev deviznega blaga in sicer največ Londona (1.100 mili j. Din) ter Prage (0.8i22 milij. Din), dočim je v privatnem blagu zaključenega zopet največ Londona (5.940 nalij. Din), dalje Curiha (1.706 milij. Din) in Italije (1.794 milij. Din), kateri deviizi sta bili za ključe vami .izključno potom privatne ponudbe. V pogledu razvrstitve po velikosti skupnih .zaključkov, perfektuiranAh na borznih sestankih preteklega tedna zavzema prvo mesto London iz 7-040 milij. Din, ker iznaša promet samo v tej devizi nad polovico celotedenskega prometa, njemu sledita deviza Trst z 1-794 milij. Din in Gunih iz 1-706 milij. Din ter deloma Draga z 1-024 milij. Din, med tem ko izkazujejo dokaj manjši promet devize Dunaj (0-808 milij. Din), Berlin (0-739 milj. Din) in Budimpešta (0-373 •milij. Din). Ostale devize so bile nabavljene -l!e v par zaključkih, teko- in. pr. Amsterdam, Newyork iter Pariz. Devizno tečajnico prošlega tedna obeležuje predvsem občutno popuščanje tečajev najvažnejših deviz, primerama pri Dunaju, ki je od 7-9781 (15. t. m.) lekarn izadnjega tedna popustil na 7-9705, dalje pri Londonu, ker je od ponedeljka (274-58) na petek (274-48) oslabel za deset točk ter ikamčno pri Newyorku, ki je od ponedeljkovega tečaja 56-39 par del na petkovem borznem sestanku na najnižji tečaj prošlega tedna, t. j. na 56-355. A dočim je Cuirih iin deloma Budimpešta (9-8905) ter Trst (295-70) beležil neiapremenjeno (na petkovem sestanku pa sta poslednji dve devizi za malenkost popustili), je Praga beležila na prviih treh borznih sestankih 167-68, od četrtka na petek pa oisilabela tia 167-59 nalik Bruslju, z edino razliko^ da je ta tekom tedna močneje osciliral, sicer pa oslabel od 7-8767 (15. t. m.) na 7-8762 (19. t. ju.). Analogno pot sta začrtala tečaja devize Berlin in Pariz, ker sta na treh borznih sestankih noltirala nespremenjeno, med tednom nekoliko oscilirala, sicer pa v petek dosegla zopet ponedeljkov tečaj 13-4575 oziroma ■221-87. Edini Amsterdam je stalno ten-diiral navzgor iin v petek (19. t. m.) beležili najvišje 22-76 naipram ponedeljku 22-74. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Je popolnoma zanemarjeno. Nobenih sprememb ui bilo v zadnjemi tednu na temi tržišču ne v pogledu kupčije ne glede tečajev na ljubljanski borzi noti-ranih efektov. Tudi zaključkov ni' bilo nobenih. ofertalna licitacija glede dobave 25.000 komadov porcelanastih izolatorjev; dne '8. oktobra t. k glede dobave 55.000 kg železne žice; dne 9. oktobra t. 1. pa glede dobave 63.180 kg bronaste žice. — (Ogilasi so (na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem; oddelku). Oddaja zgradbe železniškega mostu preko reke Rzave se bo vršila potom ofetrtalne iliioitacije dne 6. oktobra t. 1. pni gradbenem oddelku Direkcije diraav. železnic v Sarajevu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljub-; ljani, pogoji pa pri istem oddelku). Edino lizprennembo kažejo notice Blairovih posojili iin sicer je bilo nudeno 7% dne 15. t. m., 18. in 1<9. t. m. po 87-25, na ostalih borzinih dnevih pa po 87 50, a 8% na vseh borznih sestankin l>o 97-75, izvzemši v četrtek, dne 18. t. m., ko je bila ponudba v tej državni obveznici! zabeležena iz 97-50. Tendenca in zanimanje sta bila tekom celega prošlega tedna skrajno mlačna. Žitni trg. Situacija na svetovnem žitnem trgu je ('Stala tudi v minulem tednu nejasna in cena se ui mogla okrepiti. — Tečajii so se malenkostno ispremenili, vendar ni bilo -opažati bistvenih razlik. Tako ikot na inozemskih borzah, tako tudi na naših pi bilo posebnih sprememb v cenah in vladala je tudi v minulem tednu pri nas skoraj popolno mrtvilo. Dovozi pšenice so nadalje slabi in tudi v naslednjih tednih :nii izgleda za izboljšanje dovozov, ker je sedaj vse zaposleno s pobiranjem koruze. Realizirajo ponajveč sedaj prejšnji zaključki, napravljeni za pšenico, in ker so ti napravljeni še po precej visokih cenah v razmerju z današnjimi cenami, ne pride v pasivnih krajih še tako do izraza padec cen pšenice. V ostalem prevladuje mnenje, da se bo cena pšenice morala popraviti, ker pri sedanjih cenaii producent nikakor noče oddati pšenice in forsira za kritje svojih izdatkov prodajo koruze. Promet s koruzo je sedaj tudi prav malenkosten. Na stagnacijo kupčije s koruzo 'vpliva posebno mrtvilo v lesni industriji in dokler ne bo nastopilo izboljšanje v tej stroki, je le malo računati na živahnejšo kupčijo s koruzo. Kupčije s pšenično moko se sklepajo samo za vsakdanjo porabo, medtem ko za terminske kupčije za moko trenotno ni razpclioženja. iNa ljubljanski borzi se je ta teden zaključilo: 1 vagon koruze, dva vagona ječmena, štiri vagone pšenice in 1 vagon čiinkvantina. Cene so bile sledeče: Bačka nova pšenica: 80/81 kg, 1% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 220 — do 222-50. Bačka nova pšenica: 79/80 kg 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 212 60 do 215--. Bačka nova pšenica: 78/79 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 202-50 do 205-—. Nova bačka rž: 72 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 157-50 pa do pravih kupčij še nikakor ne pnide. Izgloda, da t- 1. pri Središnjem stova-rištu materija-la v Subotici. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). VELIKA TOVARNA MESA V OGRSKI. V Papi na Ogrskem bodo zgradili z angleškim denarjem veliko mesno tovarno, ki bo predelovala in izvažala zaklane prašiče. Obratovati bo začela že 1. novembra. Kapaciteta podjetja, ki bo za živinorejo Ogrske velikega pomena, bo obsegala najprvo 6000 prašičev na leto, a jo bodo dvignili polagoma do 50.000. bo kupčija v bukovini nekoliko oživela, išče se pa prvovrstna izdellava samo I. in II. vrste v proporcu 50% L 50% II. Blago, ki se išče, je določeno za prekomorsko kupčijo in se zahteva, da, je suho ter izdelava prvovrstna. V mehkem lesu se iščejo 'le komisijoni. Naša večja podjetja se bavijo sedaj z izdelavo blaga po naročilih. Seveda so ta naročila z ozirom na neobičajne dimenzije precej težka in jih morejo izvršiti le prvovrstne, moderno urejene industrije. Manjši podjetja, vodne žage so pa slabo zaposlena. Istotako se iščejo trami po gotovih dimenzijah. Produkcija tramov pa je pri inas precej nazadovala. Drva se stalno ponujajo; odjem je sedaj sicer že nekoliko večjii, vendar so cene začasno ostale še nespremenjene. Zaključki pretečenega tedna so: 6 vagonov remeljnov, 1 vagon orehovih plohov, 2 vagona tramov, 2 vagona jelovih desk. Povpraševanja: 2 vagona moraiov, smreka, jelka, 38 X 78 mm, 4 in dolžine. 1 vagon mora lov, sestavljen tako: 34X68 mm, 8 m dolžine, 10 m3, 98 X 98 mm, 5 m dolžine, 10 nis, 98 X 98 mm, 4 m dolžine, 5 m.-i, 98X98 nnn, 5 m dolžine, 5 jh3, 118X118 mm, 4 m dolžine, 5 in3, 118X118 nun, 5 m dolžine, 5 ms, I., II. in III. monte. Cena naj se glasi f ran ko vagon meja Postojna tranzi t. 1 vagon surove bukovine, I. in II., v debelinah 70 in 80 nnn, v dolžini 4-50 ni z največ 10% od 4 m, blago mora biti obrobljeno. Cena naj se glasi Iranko vagon meja Postojna tranzit. 100 ni:l škuiret, smreka, 14 mm, v fiksnih dolžinah od 150 ali 3 ni, od 7 do 12 cm širine, ta roba se bode rabila za izdelovanje tobačnih sodov. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit. 40 kvintalov jelše vi h plohov, debeline 30, 40, 50 in 60 mm; 25 kvintalov hrastovih plohov, debeline 30, 40, 50 .in 60 mm; 20 kvintalov bukovih plohw, deb. 30, 40, 50 in 60 mm; 20 kvintalov orehovih plohov, deb. od 40 do 80 nnn; blago zdravo in suho. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit. 'Bordooali, 8 komadov, od 40/40 cm naprej, komipletacija vagona od 29/29 do 39/39 cm, vse od 6 m dolžine naprej. Cena franko vagon meja Postojna tranzit. 200.000 komadov hrastovih pragov, normalni, za italijanske železnice. Cena franko vagon meja Postojna (tranzit Deske smreka, jelka, 24 ali 25 mm, širina od 8 do 18 cm oziroma 20 cm, I., II., III. in IV. — Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja. Lahko je pa tudi samo III. in IV., brez loma in gnilobe, konična roba. Bukovi morali v sledečih dimenzijah: cm 220 X 7 X 7, cm 200 X 6 'A X '6