29. štev. Novo mesto, 16. julija 1900. XXV. letnik. DOLENJSP IJ NOVIC p Izhajajo vsak petek; ako je ta dan praznik, pa dan jioprej, — Cena jim jc s itoštuino vred za celo leto naprej 3 K Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 3-50 K, za Ameriko pa 4'50 K. Dopise s))rejema urednišlvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajce nasi, v Novem mestu. Slovenskemu ljudstvu! v resnem času stojmnio jired Vas, slovenski bratje. Izkazali 9tc nam ol) državnozborakih volitvah pred dolirima dvema ietotna sijajno zanjianje; poslali sto nas na ce.sarski Dunaj zastopat koiisii slovenskega ljudstva. fSvesti si svojih dolžnosti smo zvršcvali svojo nalogo; pred očmi snto imeli vedno tožno sliko svoje ljubljene, a tako zanemarjene domovine od Drave do Aiirije, zuriičevanega. od sovragov v smrt obsojenej^a naroda, skrbi in žiil^ov njej^ovih najboljših sinov, ki v potu svoje^^a obraza s svo-jitu lielom skrbe, da sc ohrani slovenska zemlja slovenskemu rodu. Vaii poslanci so sli v dunajsko zbornico upanja jiolni, z veseljem na delo. Marljivo so sodelovali v odsekih in v zbornici, priborili so si ugled tudi [iri nasprotnikih; uspešno so se potegovali za svoje ljudstvo in z mirno treznostjo pospeševali pomen državne zbornice, tie pozabivši pri tem nikoli, da je usoda naše domovine najtesnejše združena z napredkom avstrijske države. Svojo prisrčno doiriovinsko ljubezen so združevali z jasno in odločno mislijo na krepko, pod habsburškim žezlom zedinjcno državo. Vladna jiolitika, ki je v najusodnejšem času kruto prezirala avstrijski slovenski jug in njegov narod, jih je prisilila v odjior proti liiciierthovi vladi. Ta se je poostril, odkar so sedli vanjo zagrizeni nasprotniki slovenskega imena in slovenskih ljudskih koristi. Ves slovenski narod je odobril to dejanje. Pa tudi v tem odporu niso pozabili, kaj so ogodbami in po tem bi mogli mirno dovoliti vladi pooblastilni zakon. Pred očmi smo in l)omo imeli koristi vseh stanov, tudi trgovine in obrti, V.sak resen in uspešen pri-moček proti neznosni draginji, ])roti limazani dobičkaželjni špekulaciji z živili delavskega ljudstva bo našel pri nas največjo podporo. Politiko, ki bi kmeta bila, delavcu pa nič ne koristila, pa zametamo, ker je hinavska in neiskrena. V tem oziru grejuo mirno mimo lažnivih demagogov in hinavcev svojo pot. Dolžni smo pa pri ti priliki svojemu narodu in avstrijski državi najodločnejše obsoditi hinavščino tistih, kateri so na eni strani trdili, da je treba s trgovskimi iřogodbami doljiti i)rijaielj-stvo l)alkanskib narodov, na drugi pa ))iii krivi, da se je jiotrdila oderuška bosenská banka. Nobena pogodba nam nič ne more pomagati, če se bo pod cesarskim imenom z oderuškimi obrestmi (107(|) izžemal bosenski kmet, tiral na beraško palico iii njegova zemlja, ki jo je stoletja s krvjo iit znojem obranil svojemu rodu, prodajala niadjarskim judom, morebitna iiiguba pa pokrivala iz žepov naših davkoplačevaveev. To je bila za nas prva in jioglavitna reč, ko smo so pogajali z vlado in vladnimi strankami o tem, ali naj umaknemo svoje nujne predloge.-Vlada je ta na.š pogoj kratkomalo zavrgla, kakor je tudi zaničevalno odklonila vsako besedo o našem vse-učiliSču in o deželnih zavarovavnicah v prej povedanem zmislu, V petek dne !>, t. m. so se pa vlarlne stranke na videz brez vlade začele pogajati z nami. 1'ostavili smo jim kot svojo po-litiško zahtevo naj glasujejo za nujni predlog, ki bi ga v prvi seji dr/avne zbornice vložil naš načelnik in ki bi v njem državna zbornica odločno zahtevala od vlade, naj z vsem svojim politiskim vplivom pre]>reči delovanje oderuške bosenske banke z ozirom na .odkup ktiieikih posestev. Voditelji vladnih strank ao pa šli vprašat BionertLa. Ta je pa zopet odklonil to zahtevo, voditelji so se inu udali ia pogajanja so se razbila. Državni zbor jo zdaj zak(jaćen. Vladne stranke so rajše rešile barona Bienertha ne^o zbornico. Nanje pada vsa odgovornost, Javno 80 vladni poslanci izjavljali, da obsojajo oderuško banko in da bodo obraiiiinali z vlado, ce jo ne prepreči. Ko je pa trtiba odločnoj^a koraka, jim zmanjka ])Ogiiina, doslednosti in značaja in več jim jc na Bienerthovi vladi, nego na usodi avstrijske zbornico in bosenskih kmetov, več na tem, da je vlada proti nam, ne^jo da bi se storjena krivica popravila. Krivica, ki jo je storila sedanja vlada stotisoČ slovanskim kmetom, skeli v živo vsace^ia pravico|jubnega človeka. Slovesno izjavljamo, da je ne bomo nikoli pozabili. Zastopniki slovenskih in če.Škib kmetov, ki smo si podali k trdni, bratski zvezi roke, ne bomo mirovali, dokler je ne popravimo, ne bomo pa tudi mirovali, dokler ne dvignemo iz teme in pozabe svoje zapuščene domovine in njenega Kogu in državi zvestega, značajnoga ljudstva. Državni zbor je zaključen v znainenjn kmetskih pravic, v znamenju boja proti odcrustvu in hinavstvu. V tem boju, ki smo ga začeli, bomo tudi nadalje vzdržali in ne moti nay, da je par liberalnih slovenskih poslancev izknSalo prekrižati uaše namene. Nasa pot jo ravna. Vest natn pravi, da je tudi edino prava. Prepričani smo, da se bo aiovensko ljudstvo, ki mu mirnega srca izročamo sodbo o nascm delu, ravno tako izreklo. Na Vašem zau[)anju, prijatelji, sloni naša moč. Ker se ga zavedamo, zato ne odnehamo, naj se zaganja v nas, kogar je volja. Svobodni možje smo, ne pozu*mo človeških ozirov, še manj pa strahu pred mogočniki sedaiýega dne, nobenemu nasil-stvu ne uklonimo tilnika; Hoga in ljudstvu zvesti pojdemo veselo naprej v svojem boju, ko vemo, da bo dan nasprotnikovo moči minul, in da zasine potem tudi našemu ljudstvu dan bo|jSe bodočnosti' Na Dunaju, dne 10. julija 1909. Dr. Šušteršič, 1. r. Dr. Korošec, L r. Pováe, 1. r. Dr. Benkovič. 1. r. Demšar, 1. r. Fon, 1. r. Gostinčar, 1. r. Grafenauer, 1. r. Dr. Gregorčič, 1. r. Dr. Hočevar, 1. r. Jaklič. ). r. Dr. Krek, 1. r. Pišek, 1. r. Pogačnik, 1. r. Roškar, 1. r. Suklje, 1. r. Dr. Žitnik, i. r. Gospodarstvo. Ali so posojilnice koristne? Spomini nedavno preteklili dni. Sploh se uvideva, da se je zadnji čas pri nas na Slovenskem — tudi na Dolenjskem za ljudstvo marsikaj iia bolje obrnilo. Zlasti velja to, kar se tiČe denarniL posojil. Iz svojega lastnega službovanja po Dolenjskem vem, kako 80 gotove pijavke drle ubozega kmeta : namuètniki, posojevalci. Namostnik je dal spomladi na bodoči most posojilo, ali blago n. pr. koruzo, da seje kmet přeživil. Pri tem pa so se zahtevale obresti po .50, 60, 100 tudi še več procentov. N. pr. dalo se je pomladi vina s pogodbo, da se jeseni za dva bokala vrne tri ali tudi štiri ! Namostnik je dal dva mernika koruze, reksi : jeseni rai vrneš vedro (40 bokalov) vinskega mosta! To so ogromne obresti! I^a s tem se ni bilo vse dovršeno. Ako je bil kmet kako večjo svoto dolžan, je moral se drugače krvav pot potiti. Za „dobruto'^ je moral nositi purane, gi^si, piske . . . voziti upniku s travnikov, z njiv — pri tem pa dostikrat, zlasti Če je bilo slabo vreme, sebe zanemariti. Za dokaz, kako sladki so bili ti stari časi, navedem nekaj zgledov od ljudi, katere sem sam poznal. Neki mož je posodil malemu posestniku „iz same dobrote" 100 gld. po 25 od sto, pri tem pa mu jili 25 gld. precej odtrgal — Čes, obresti se naprej plačujejo — dal mu je torej le 75 gld. — Iz še večje dobrote mu je po preteku enega leta bajto prodal, ker kmet ni mogel plačati. Drug namoštnik je bil bolj posten. Dal je spomladi 60 gld. B pogojem, da mu jeseni da 12 veder vina ali pa 70 gld. — Voz je pridrdral po vino. Žena, udova pravi, da ga ne da! Pa plačaj! je zagrmel „dobrotnik". Hitela je k meni, dobila denar, v treli tednih pa ga mi nazaj prinesla, ker je vino 12 veder prodala za 108 gld. — Bilo je 1. 1875., ko je bilo vino izborno in drago. V neboupijoč pa je sledeči slučaj iz istega leta. Spomladi je naprosil mož 100 gld., da obdela vinograd. Denar dobi 8 pogojem, da jeseni pripelje 33 veder mosta. Mož je pričakoval kaeih lOO vedrov pridelka, a dobil ga je samo 12, ker je potolkla toča. Pripeljal je most dobrotniku upniku, ki ga pokusi ter pohvali, Češ, tvoje vino je tako dobro, da je vredno po 9 gld. Kmet na to : Zato upam, da bote gospod zadovoljni z 12 vedri, če pa ne, pa se drugo leto nekaj dodam, vaaj znaša že to 108 gld. — Mož, vi se grozno motite, mi dva nisva zglihala za denar, ampak za 33 veder vina. Pripeljite mi se 21 veder vina, ali pa plačajte devetkrat 21 veder, to je 189 goldinarjev! Kmet se joka, ali nič ne gane „dobrotnika". Toži reveža za 21 veder vina aH 189 gld. Ker je bilo takrat oderuštvo se neomejeno, sodnik tožitelju prav dá, kmet mora plačati za 100 gld. od pomladi do jeseni 189 — dasi mu je dal že 12 veder vina, ki je bilo vredno 108 gld., plačal mu je torej za 100 gld. 297 gld. za pol leta, to je nad 500 procentov ! Dandanes tako oderuštvo pač ni več mogoče. V posojilnico ali hranilnico greš, pa dobiš potrebno posojilo po 5 odstotkov ; če pa plačaš 6, odbiješ s tem tudi že nekaj kapitala. —• Dolenjski kmet, oklepaj se posojilnic; v stiski te bodo rešile. Kje vzeti denar za vinske zadruge. Za snovanje in poslovanje vinskih zadrug je treba denarja. Zato je pri vprašanju, kje in kako naj se snujejo vinske zadruge, silno važno tudi denarno vprašanje, vprašanje namreč, kje naj se denar vzame za dobavo in pridobitev zadružne kleti, za nakup vinske posode, za nakup grozdja in vina itd. Kar se denarnega vprašanja tiČe, postaviti se moramo na stališče zadružne samopomoči. To je edino pravo in edino zdravo stališče! Sami si moramo preskrbeti potrebna denarna sredstva! Gotovo je, da rada podpirata država in dežala taka zadružna podjetja, ali na tako pomoč se ni zanašati. Če se iie upamo sami 8 svojimi sredstvi vzdržavati vinskih zadrug, potem je sploh bolje, da jih ne osnujemo. SamopoČ ima biti toraj za geslo vinogradnikom, ki hočejo zadružnim potora spravljati vino v denar in si hočejo za svoj okoliš napraviti zadrugo. Ňekaj denarja moramo spraviti skupaj z deleži. Vsak zadružnik mora vplačati najmanj en delež. Čim višji so ti deleži, toliko več spravimo denarja skupaj. Čisto pravično in potrebno je tudi, da vzamejo bolj imoviti vinogradniki po več deležev. Število deležev, ki jih mora vplačati zadružnik, naj se ravna toraj po velikosti vinograda in po obilnosti pridelka, ki »e spravi ali bolje rečeno proda v zadružno klet. Z deleži bi se moralo toliko denarja skupaj spraviti, da se dobi potrebna klet in napravi potrebna vinska posoda in druga kletarska oprava. V naših razmerah je tieba, da so ti stroški kolikor mogoče nizki, ker nam manjka ííenarja. Zato kaže snovati vinske zadruge tam, kjer 80 dobe pripravno velike kleti pod ugodnimi pogoji. Tudi kaže, da se prevzame, v hclikor mogoče, posoda od zadrtižnikov, ki jo seveda ne rabijo, kakor bitro začnejo svoj pridelek prodajati v zadružno klet. Kajpada je to mogoče le do gotove meje, kajti zadružna klet potrebuje veliko vinako posodo, da ialiko napravlja enakomerno vino. Samo z denarjem, ki ga dobimo z deleži, pa ne pojde, ker gaje premalo. Za nakupovanje grozdja in vina je treba globoce v žep poseči. Zadruga si mora potrebni denar zato tudi izposojevati. To je pa mogoče le v tem slučaju, ako skrbimo zadružniki za to, da je za tak kredit dosti sposobna. Zato mora vsak zadružnik prevzeti tudi nekaj jamstva za poslovanje zadruge in sicer z zavezo večkratnega deleža. S celim premoženjem ne bo liotel nobeden jamčiti za poslovanje zadruge, aH 8 petkratnim deležem se pa rado pomaga pri takih podjetjih. Ce jamčimo s petkratnim deležem, potem ae kreditna sposobnost zadruge precej vzdigne in taka zadruga si lahko pomaga do posojila. Sicer je pa vpraiáanje o obveznosti članov nasproti zadrugi popolnoma v rokali vinogradnikov samih, ki sprejmejo v tem pogledu v svoja pravila, kar hočejo, Na vsak naČln pa daje višina deležev in visokost jamstva glavno moč in potrebno kreditno sposobnost zadrugam in je zato le v interesu dobre stvari, ako se sklenejo v tem pogledu prikladna določila. Ce se more vinska zadruga nasloniti na domaČo posojilnico, je to veliko vredno. -r- —«a»— Politični pregled. Ih-žiivni zbor jo torej zakijučon. „Slovanska .iodnota" oziroma njen akcijski odbor za obatrukcijo je v istini zma^fal; kajti določeno jo bilo, da sc sedanji protislovanski vladi v tem zase-(ianjii raziin [iroracuna ne dovoli ničeaar. To je slovanska večina doso^fla, vlaiia so jo za kaj časa iz te zaj^ato izmotala s tem, da je ziiključila zbor. Na prvem mestu prinašamo slovenskemu ljudstvu okrožnico poslancev „Slovenskega kluba", ki so bili duša vsej akciji in potegnili većino slovanskih poslancev za seboj. V njej točno pojasnjujejo sedanji položaj, ko se pre za življenjske pravico tlačenih slovanskih bratov. — Kako klavrno ulogo pri tem igrata samoljubna iibcralca, dvorni svetnik ťloj in Vaosiovan Hribar, ki sc plazita okoli nasprotnih nam ministrov in nemških strank ter laških libcralcovl l'o domačo rečeno; ta dva poslanca, čc tijijiiiia no obvelja, morata imeti zmirom „ekstrawiirst", — Za nedeljo 18. jiiJija ob i)ol 10. dop. sklicuje „Slovenski klub" shod v Ijjubljanj (hotel Union), na katerem bodo govorili poslanci iz Kranjskega, Štajerskega, ]voro.škega in Primorskega. Želeti je, lia pridete gg. poslanci tudi na Dolenjsko ter i»o naših mestih in trgih pojasnite ljudstvu resnični položaj, kajti bom))astične fraze kacega Tavčarja aii sladki zoiismi Hribarjovi mu le pojme zmešajo, da se tu in tam Se drži prepcrelega liberalizma. I'ržaški in istrski zlinr sta sklicana na 21. julij. Oiïrska zdaj na videz miruje, a Košutovci bodo do jeseni iztuhtali vsa sredstva, kako bi iz krono izsilili več koncesij za Mažare. Te posebno peče avstrijsko-rumunsko prijateljstvo, ki so je pokazalo povodom obiska našega prestolonaslednika Kran Ferdinanda kraijovske rodbine rumunské v Sinaiji. Nadvojvoda je sprejel v Bukarešta pisatelja „o velitoavstrijski državi" Popovicija, kaiorega .so Mažari radi tega obsodili v ječo, a se je rešil na Rumunsko. Gotovo je od rqega izvedel, kaj vse morajo Huniiini na Ogrskem prestati. Na Anglt^škcm je v Liverpolu prišlo do verskih bojev, Protestanti so napadli neko katoli-ško procesijo. Nahnjskal jo luterane njih pastor Wise, osnovavši družbo z imenom „sveto križarsko vojsko" zoper katoličane. Na Itnskeni so 9. julija slavili dvestoletnico zmago cara Petra Vel. nad švedskim kraljem Karolom XII. pri Poltavi, vsled česar je Kusija jiostala veledržava ter si utrdila zmir večji vpliv v Evropi. tJar Nikolaj je napil armadi, da je največja sroča Rusije tesna zveza (judstva s carjem; o dumi ni govoril, mu pač bo|j ))rija samodržtvo. NcniČiJii ima zdaj v [»arlatiiontu novo večino iz kfitoliskega centra, konsorvuiivne stranke in Poljakov. Ta jo z íifíf; proti 127 glasovoiu sprejela novo davčno jmstavo za B'JO tjiiljonov mark. Kancelar Biiiow torej [)oj;olnojiia poražt-n ic dni oiiiitopi — kot njigov naslednik se imenuje BoiLinann Holhvog. Med Tnrško in (irsko so radi Krete jak« napele razmere; obo se na meji epirsko-tesalski pripravljate za vojsko. Perzija ima skoro anarhijo. I'slasi so že jirodrli v glavno mesto Teheran. .Sahu zvesti vojaki se niso dosti ustavljali, nekaj se jih jo pridružilo ustašom. K temu pridejo še ruske čete od Rošta sem baje, da varujejo poslaništva in evropsko podanike. Šah je zbežal v angleško poslaništvo. Derviši so proti sedanjemu šahu in delajo na to, da se odstavi ter jtroglasi za šaha princ Nasr Edina, ki je sedaj na Dunaju. Gibanje je slično turškemu, ko ao jtrišli na krmilo Mladoturki. iiadi I'erzije si prideta nav-skriž Rusija in Anglija, kateri si skušata ondi vtrditi svoj po-litiški v])liv. Ituski car iiaje obišče v Baru črnogorskega kneza \ikico. Pri tej priliki bi tudi italijanski kraij obiskal svojega tasta. Vsi trije bi prišli tudi v Cetinje. Kitajci groze radi mejnega spora v Macau Portugalcem z bojkotom. Istotako jjo strani gledajo Jajionce v Kantonu, a tu so je bojkot polegel, ker je njim sovražni podkralj prestavljen. .Aineriknnski predsednik Taťt je odslovil mnogo zamorskih uradnikov, ker haje črncem ne zaupa. Dolenjci ! NaroHujtE, razšírjítjtB „Dolenjsife Novice"! Zabavi in pouku. Spomini na deželnozborsko volitev v Novem mestu 27. marca 1867. Leto 1B67. je bilo za Avstrijo osodepoluo. .Slo se je za radikalno spremembo državne «stave. Premagana 1. 18(i(). iřri Kraljevem Gradcu od Prusov je morala vkljuh sijajnima zmagama pri Kustoci in Visu odstopiti Italiji Benečansko, ter jo bila tako iztisnjena popolnoma z apeninskega jiolotoka in iz nemško države. Alažari so bili na cilju _ svojih dolgotrajnih, a tudi vztrajnih borb za svojo samostalnost, /alibog da so jiiri ravno Hrvati s svojo nepraktično politiko največ pripomogli do popolne zmage. Xnano je, da i)oleg Mažarov tudi Hrvati niso hoteli na noben način v Schmerlingov dunajski „reichsrat". Eni in drugi so zahtevali zase popolno samostalnost po pragmatični sankciji. Vsa čast tistim hrvaškim političarjetn, ki so se zavzemali za samostalnost hrvaške kraljevine, jiraktićni pa v svojem delovanju niso bili, kar jo tudi bodočnost potrdila. Nobeden jim ni mogel oponesti, Èe ao smatrali Avstrijo za nehvaležno in nepravično državo, ker je ž lýimi ravnala navzlic tolikim njihovim žrtvam za njen obstanek zares nedostojno za časa absolutizma. Toda nekaj jih jo moralo vendar ie vezati še vedno z Avstrijo, in to so bili slovanski pjeni narodi, jiosebno pa Dulmatinci. lies je, da 80 bili Slovani takrat še slabi, da je bila Dalmacija v rokah talijomanov, vendar so morali ko praktični političarji znati, da narodi napredujejo in da so bodo tudi Slovani dokopali svojih pravic. Morali so znati, da bo Dalmacija kttialii vsa hrva>ka ter velika jtodpora banovskim Hrvatom v borbi proti Mažarom in tudi Nemcem, kar se je zares kmalu zgodilo. Vrb teira so morali Hrvati sprejeti z velikinj zadovoljstvom cesarski reskript, po katerem je bil zajamčen hrvaški jezik pri vseh uradih ter povrnitev Medmurja in Keke, katero so si prisvajali Mažari ie takrat z vao silo. Edini mož, ki je sprevidel dobro tedanji položaj ter videl v bodočnost, je bil Ivan Mažuranič, hrvaški kancelar in kesnejSi hrvaški ban. Leta jo dobro poznal odno,šaje na Dunaju, kjer so želeli pridobiti Hrvate na svojo stran, da se na ta način prepreči dualizem; zato jo svetoval Hrvatom, naj puste Mažare za se, in naj se ne nadjajo, da bi po i^ih dosegli kaj tndi za svojo kraljevino. Naj pridejo rajši v dunajski ^reichsrat", kjer bodo z druginn Slovani velika podpora državi proti obestnim žarom. Toda Hrvati niso poslušali tega sveta, nego so se odločili proti Avstriji. Mažuranić jim je na to rekel v saboru hrvaškem tele znamenite besede: „Kajali se bodete, ali bode prekasno," llažuranid je dobro pogodil. Avstrija ni vpra.^ala zdaj nič več za Hrvate. Odslej se je pogajala le z ilažari. Mažari so dobro izrabili ta položaj. Hrvatom seveda niso hoteli zdaj nič popustiti niti kaj čuti o njihovi samostalnosti ter so prekinili ž njimi vae dogovore že mcseca junija 1. 1866, Isti čas |)a so so dojfovarjali x Avstrijo o satiiostalnosti of^ersko države, kiituri !)i 90 moral pridriižici t>delj in scvefia t^di Hrvaška irt Slavonija, na kar je pristala tudi Avstrija v priticipn. Flrvaška je liila tako vsled nepraktičnosti svojih političarjev izi^irana. Med tem se je dogodila nesrećna vojska 1. 1866., ki je Ic {»ospešila mažarsko xniajfo. Ker je bil avstrijski minister predsednik ^rof Belkrcdi na potu „spravi" z Ogersko, ga je iztisnil Benst tedanji minister zunanjih zadev. Belkredl je hotel sklicati izredni državni zbor za dogovor z O^jersko; Beust [)a je trdil, da to stvar lahko opravi ožji državni zbor po Schmerîîngovi ustavi. Obveljalo je Beubtu, ki jc postal xdaj minister predsednik ter IB. marca 1867. sklical ožji državni zbor. Toda íieškí, moravski ill kranjski deželni zbori niso hoteli voliti ])Oslancev v ožji državni zbor, a ko ^je vlada te zbore razpustila, so dobili pri novih volitvah na CJeškem in Moravském ustavoverci večino, le na Kranjskem je zmagala zopet slovenska stranka, ki se pa osamljena ni mogla da^je upirati ministerstvu ter jo volila poslance v ožji državni zbor, v katerem ni bilo čeških zastopnikov. Da so bili Hrvati stopili v državni zbor, bi bili v tem trenutku odločilni faktor, tako pa so bili izročeni na milost in nemilost Jiažarom. Ogcrski in avstrijski državni zbor sta zdaj izvolila vsak po petnajst pooblaščencev, ki so cesarstvo razdelili na dvoje ter tako dognali „spravo" brez Slovanov, in še posebno brez Hrvatov, ki so prišli zdaj v mažarsko pest. Dvakrat so raz-jïnali dofuotjubiii hrvaški zbor, ki je branil popolno samostalnost hrvaške kraljevine, v tretjič pa so dobili za so večino mamelukov, ki so priznali dualizem ter z Mažari skovali glasovito hrvaško-offorsko nagodbo, katere Mađari niso nikdar držali ter spravili Hrvaško na rob propasti in v današnjo bedo, 'foda namenil sem pi.sati v voiitvi v Novem mestu, pa sem se spustil v politiko. To je bilo pa potrebno razjasniti, da so vidi, kakšne važnosti so bilo tedai^je volitve za kranjski deželni zbor, ki jo takrat še neposredno iz zbora pošiljal svoje delegate v državni zbor. Omenili smo že, da kranjski deielni zbor ni hotel poslati svojih delegatov v ožji državni zbor, zato jo bil razpuščen 1. marca. V previšnjem reskriptii so je priznalo zastopnikom zvestega naroda „kranjskega", da je bil deželni zbor pripravljen voliti poslance za državni zbor. Žastran misli pa, ki jih je razodel deželni zbor o nalogi in pristopnosti državnega zbora se ne morejo strinjati na previšnjem mestu, pa so se zato obrnili do naroda „krairjskega" ter nove volitve ukazali, Zanimivo je čuti, da so bili takrat prebivalci kranjske dežele šo „kranjski narod" in ne Slovenci, kakor so po ogromni večini. Sklepati pa 8C da iz previšnjega reskripta po izrazu „kranjski narod", da se je takrat na Diitiaju smatrala na.ša kranjska dežela za ono-jezično, saj jo je za tako držal tudi sam najhujši germanizator minister Bach in vsi m'egovi nasledniki; saj vendar tudi no bi bil sicer minister Gautsch v svoji vladini volilni osnovi za Kranjsko določil vseh enajst mandatov Slovencem. Vsi slovenski poslanci brez razlike strank bi se bili morali držati te prvotne osnovo do skrajnosti in no bi biii smeii dopustiti na noben način spremembe v korist Nemcem. Z onim časom, ko so Nemci dobili en državtio-zborski mandat na Kranjskem, so proglasili deželo za dvojezično ter iz tega izvajali daljnje konsekvence. To jc bila ena največih na]»ak naše politike slovenske v zadnjom časn, kar se nam že grdo osvečuje. Deželni ;ibor kranjski je bil tedaj razpu.ščen 1. marca in 27, so se imele izvršili že novo volitve. Dunajska vlada je napela vso sile, da prodre tmii na iCranjskem s svojimi kandidati, ki bodo brez zapreke glasovali za avstro-ogersko nagodbo. Ravno tako je delala na Češkem in Moravském. Volilni odbor slovenske stranko pa tuiii ni počival, marveč so je trudil na vse načine, da si pribori iznovič slovensko večino v deželnem zboru krarg-skem, kar se je tudi zgodilo po hudi borbi. Za Novo mesto jo bil postavljen slovenski kandidat Ludevik Ravnikar, nem-škutarji so pa kandidirali dr. 1. Sujiana. Volilna borba jo hila huda. N'emškutarji so bili kakor obsedeni; kar besneli so proti duhovščini in vsemu, kar jc bilo slovenskega. gostilnah slovenski gosti niso imeli nikjer miru, psovali in grdili so jih, kar so le mogli. To je bilo pravo divjastvo nemškiuarsko, in vse je že komaj pričakovalo, da ae izvrši volitev. Tako je priSel tudi dan 27. marca. Dijaki smo imeli po navadi šolo ter nam je bilo strogo zal}ranjcno sploh mešati se v voiitvene stvari; vendar pa nas je vleklo nekaj von iz šolo, toda kaj češ, do enajstih moraš sedeti mirno. Ko so nas izpustili, pohiti seveda vse na trg pred mestno hišo ter pričakuje radovedno ixida. Zadnji volivci prihajajo in odhajajo; tudi frančiškani, naši ])rofosorjl so izvršili svojo državljansko dolžnost, glasovav-ši vsi za narodnega kandidata. Odbilo je dvanajst. Volitev je končana. Kar za-doni po trgu: živio Ravnikar! Slovenci so bili oduševljeni v nadi, da je zmagala pravična stvar. Toda čez nekaj časa so razglasi izvolitev poslanca službeno. Dr. Su pan je dobil tri^glaso večino. Slovenci so bili ogorčeni, posebno .še Metličani iti Orno-maljci ter so izražali javno svojo nevoljo nad postopkom nemškn-tarske stranke. Slovenci tudi sploh niso verjeli v ono večino treh glasov nemškutarskih. Vendar pa je bila bitka za Slovence v Novem mestu izgubljena, po drugih volilnih okrožjih i>a so se držali dobro, kajti v deželni zbor je prišla slovenska večina vkljub največemii nemškutarskemu terorizmu, (Kunec priJe.) -H- Dopisi. .Ajdovec. Pri nas so ljudje hrošče (kebrcj prav pridno pobirali, samo vaščani jz Malega in Srednjega Dipovca so jih nabrali 1510 litrov. Županstvo je plačalo zanjo liter po 6 h nagrado. Večina hroščev se jc nabralo na Orešnjcvem drevju. I'a glejte, Bog je te stroške in trud povrnil že s tem, da so letos črošnje tako bogato obrodile, kakor jih že dolgo ne pomnimo toliko. — Nedavno se je iireselila z Gnidovčevo gostilne iz .\jdovca go-stilničarka Uršula Travnik. Šla je v svojo lastno hišo v Valto vas, V naš kraj sta bila jirišla pred 10, leti z možem Francetom Travnik, ki je letos 1. sušca prerano umrl Šole 36 let star. Ker sta bila zelo prijazna in postrežljiva, sta se kmalu prikujiila vsem tukajšiqim prebivalcem. Zato je bila ta gostilna vedno dobro obiskana. Pokojni Travnik se je pečal tudi z urarsko in kleparsko obrtjo. Vsled tega in pa po svojih številnih sorodnikih je bil znan daleč na okoli po Dolenjskem. Hrepenel je po izobrazbi, zato je bil naročen tudi na „Dolenjske Novice" in „Domoljuba'' ter dolgoleten član Družbe sv. Mohora. Ob volitvah je stal vselej zvesto v vrstah S. L. S. ter volil njene kandidate. — Njegova žena je bila zmir vzglednega krščanskega življenja. Djudem se je posebno dopadlo, da je ob zvonenjn molila na glas z gosti angeljevo češčenje. Ako je nastal med pivci vsiod zbesedičenja kak prepir, znala je s krotko, primerno • be.so[lo vse jioravnati. Tako ni bilo v njeni gostilni nikoli kake nerodnosti. Zato so jo spoštovali vsi pošteni Ijtidjo. Svoje najdražje — moža in par ljubljenih otrok zapustila jo na našem pokopališču. Ob slovesu so se .možje obilno zbrali, želeč jej na novem domu vso srečo. — JJobili smo že novega gostilničarja; jirišel je g. Jernej Lavrič iz Žužemberka, Ker je jako jirijazen in postrežljiv in pristaš S, L. S. ga vsem okoličanom toplo priporočamo, TrcihnJ e. Petin dvajsetletnica „Pi-ostovoljnega gasilnega društva v Trebnjem" dne 1. avgusta i90ít, Vsporod: 1. Sprejem bratskih društev pri vlakih. Si. 01) 10. uri slovesna sv. maša, 3, Po ma,ši odlikovanje treh članov s kolajnami za 251etno vestno delovarue. 4. Defiliranje pred odlikovanci. 5. Ob polu 1, uri banket na vrtu gostilne !>ri „Ijipi". Kuvert za osebo stane 2 kroni. 6. Ob 3. uri ljudska veselica na travniku g. Pavlina. Vstopnina 20 vin. Gasilci v kroju prosti. Preplačila se hvaležno sprejmo. Vabljen jo v.sakdor; posameznikom se vabila ne pošljejo. Pri s])rejemih, pri banketu in pri veselici igrii godba si, meščanske gardo iz Novega mesta. Kdor so misli udeležiti banketa, se prosi, da se javi do '24. t, m. K obilni udeležbi vabi Odbor, /aličiiia. Slomškova zveza je v četrtek dno f). julija ustanovila tukaj podružnico za dolenjsko stran, Vkljub slabemu vremenu so je zbralo nad 25 tovari.šev in tovarišic. Po sv. maši, katero jo daroval č. p, Atanazij, se je" začelo v novi Šoli zborovanje. Tajnik Slomškove zvezo tov. Iv, Štrukelj je otvoril zborovanje ter navzoče iskreno pozdravil. Tov. Vode jo bral svoje lepo poročilo o avtoriteti učitelja. Marsikak lep nauk nam je povedal. V odbor so bili izvoljeni tov. Iv, Štrukelj, fv. Pirnat, F. Jaklič, Am. T 'omc, M, Odlasek in gos]>. župnik Vidorgar, Pri skupnem kosilu v gostilni Goriškovi, kjer smo bili izborno po-streženi, so go^spodične krasno prepevale, z govori so )>a nas navduševali J, Štrukelj, J. Baloh in Iv. Pirnat. Za Št. Ilj je nabral tov. A. Vodtí lij kron. Popoldan smo si ogledali ,'iamostan in smo bili od mil. g. opata preprijazno sprejeti in gostoljubno postrežerii. Naj se gosjiodom za krasno cerkveno petje in gostoljubno postrežbo najtopleje zahvalimo. Brzojavno so zborovaiye [lozdravili; dr. Sušteršič, Jaklič, dr. Ijamjie, Mandelj, Jeglič, Olemente, Simon pa v vezani besedi. Za „Dot, Novice" pa kanonik Žlogar. Tovariši, pogumno najíroj za sveto in pravično stvar! Sto|u<;(;. nedeljo 11. julija je prireilila čebelarska podružnica iiovoriieskejfa okraja v naši šoli slioii Čebelarjev, l'ri.šli 80: j^. vodja Kohrtiian; iiaduùitelj Ijikozar iz Ljabljanc in učitelj na Grttiu g. Lapajne. Shod je biJ razmerotna dobro obiskan, vendar manj kot pa vinski shodi, ker l'oii^orci tiiibijo (grenke reři, zlasti vino iti žicanje kot jm sladki tned. Na .sliodii je bilo tudi precej niladeničev, kur vzbuja u]>anje, da bo naša mladina i>ovzdi|çnila to stroko na viSino napřednejjfa čebelarstva. Možje eo z zuniiiiaujeni sledili [loljudnitii predavanjem in — kar je pri nas, ki se lo preradi držimo ćastitih navad nailiih očetov in stnrih očetov, zelo čudno — tudi jtriznali jirednost iiiodernili naprav v čel)elarstvu in sklenili se jih oprijeti, (t. J^ikozar, ki se mu v vsaki besedi ]»ozna, da jo vesčak na tem poJjti, je v daljšem, praktičnem fïovoru kratko ori,sa) zlasti novejše ])ri{lol)itve na po|ju če!)elardtva, ki so jih )iridobili na po'dlajfi marljivejšejfa opazovanja življenja čeljele. G. Lapajne pa je kratko navedel glavne sovražnike čebelarstva, ki prete iij^onobiti ali Škoditi mar|jiveniu čebelarju. Oba g09[)0da sta poiiala tudi mno(io praktičnih naukov, kako ravnati s čebelami in razložila marsikaj, kar je bilo na^im čebelarjem do sedaj uganka. Pokazala sta tudi nove imi^c „na romo", ki so zlmdili oljče zanimanje . . . Shod je prireilila novomeška [lodnižnica, kot jo povdarjal Kohrnian zato, da bi zbudila v na,sih krajih žo nekoliko zaspalo čebeiorcjo. Naj bi bila ta predavanja jiovod novofïfa življenja in marljivoj.scga čebelarjenja, kjer naj bi, kot je rekel }i, Likozar, iskali stari in nilatii razvedrila in koristi za svoj žep în usta. 0(1 licle f.iirkve. Prav lep poj^reb oskrbeli sta bclocer-kevska in ňentjoriiejskii dekliška Mar. družba v soboto, 10. julija, svoji vrli f članici Mariji Vrtačičevi s Pristovice pri lieli cerkvi. Bclacerkev.ška Mar, družba je pokojnici preskrbela krasen bel vencc s trakovi tor isto spremila pod vodstvom svojcya duhovnega vodnika îz hiše žalosti skoz Gomilo v J)ol, Mabarovec, kjer se je zbrala pod svojo družbeno zastavo in sjirevodu pridružila âe .šeiUjeniejska dekliška Mar. družba s svojim tluh. vodnikom ter blaifo -[- svojo tovaršico položila na j^raiiiškem pokopališču z dvoma sv. mašama k večnemu počitku. —- Vrli, v Bogu počivajoči dru-žbenici Mariji Vrtačičevi večni jiokoj in blag spomin; ialjujoči rodbini pokojnice nase sočutje! [z Šeiiipetni. Dne 21. m. m. na praznik sv. Alojzija, zaščitnika šolske mladine, napravila je tuk. Sola izlet na Tr.ško ííoro, kjer je bila ob i), uri sv. maša, pri kateri so peli šolski otroci. Petje je B]iremijal na orgijah preč. g. župnik Fr. ÔeSarck, za kar mu bodi izrečena [irisrčna zahvala. Po sveti maši dobili so otroci mali zajutrek, katerega so jim preskrbeli blagi dobrotniki in mlailinoljubi. ňolsko vodstvo si šteje v prijetno dolžnost, da se jim javno zahvali, V prvi vrsti bodi izrečena iskrena zahvala visokorodnemu g. grofu Kudolf» Margheri-ju, ki jc daroval KJ K. Nadalje se šolsko vodstvo toplo zahvaljuje gdč. Nežiki Home iz Sevnega, ki jo oskrbela kuho in i^oleg tega .še darovala T) K. Ani Darovic iz Šempetra in dekletoma Ilrastar in Himec iz Dolenjega vrha, ki so pomagale pri postrežbi, za kar fire zahvala tudi ključarju Antonu Zupančiču, Srčna hvala gdč,Seidl-novitn iz Novega mcata za blagi dar 5 K, g, poštarju Kr, Sinku, g. rlos, Bojancu in gospe Ani June, ki so darovali po 2 K, g. I'V. Gorencu iz Črešnjic za dar I K in neimenovancu za dar 4 K. Odkritosrčna zahvala tudi č, g. katehetu Andreju Rtenovcc, ki je nabiral prispevke in prcskrbel živila. Zatoraj še enkrat riajlep.ša zahvala vsem dobrotnikom, — Po zajterku so si otroci ogledali bližnjo in (iajjno okolico, nakar so se poslovili od M. H, v cerkvi H pesmijo „ÓeSčena i)odi, o Kraljica" 1 — Da so otroci imeli res lep vžitek in da .si bodo ohranili blage dobrotnike v prijetnem spominu, ])ričajo naloge, v katerih so popisali lastne vti.se in ob-čutkc.^katere jim jo vdahnil šolski izlet. Hol.sko vodstvo v Šempetru, dno M. julija lítoí). Ki-kji. Novo sv, mašo bo pel 18, julija v župni ccrkvi av. Kozma in Damijana tukajšnji rojak č. g. Andrej Zupane. Zadnja nova maša na Krki jo bila pred 18 leti. Bog živi gospoda iiovomašnika ! Belokranjski glasnik. |j)kviraveiii čatsu ter se vljiiihio priporočujemo .1. hiajeit nas]. Osebne vesti. Državnopravdniški namestnik dr. Milan Škerlj postal je ministerijalni svetnik na Dunaju.— Prestavljeni 80 gg, sodniki: Ivan Vrančič iz Kostanjevice v Kamnik, dr. Jakob Jan iz Kranjsko goro v Krško, Sodnik v Kostanjevici bo Franc Pečnik, v Črnomlju pa Jožef Janša. — Prestavljeni so: (iavkar Franc Modrijan iz Črnomlja v Logatec. Davčni sluga Al. Ferant iz Metliko v Hadolico, I'Vidorik Wabra iz Ljubljano v Metliko. Umirovljen je višji davkar (I. lieven v Kočevju. Dolenjski nnvoiniišniki ijiibljaiisk«^ skolije dne 12. t, m. posvečeni so sledeči gg.: aj Iz IV. letnika: Oornugolj Anton iz Metliko, nova maša istotain 18. julija; Gnidovec Jožef, Ajdovec, istotam 18. julija; Ztijianc Andrej iz Krke, iatotam IH, julija; b) iz m. letnika: Andol.šek Ivan iz Sodražice. istotam la. julija; Komlanec Anton od sv. Križa pri Kostanjevici, istotam 18. julija; Lunder Alojzij iz Velikih Poljan pri Ribnici, istotam 1. avgusta; Omahen Ignacij iz Št. Viria pri Zatičini, istotam ÍÍ5. julija; rojen Novoniešian ji. Benon Strauss na Viču 18. julija. Odlikovanje okrajnega žandarmerijskepa stražmeštra in poveljnika okrajne žandarmerije gosp. Franc Mohoriča v ,\'o-vem mestu, kateremu jo jiresvitli cesar poiielil srebrni zaslužni križec s krono, se vrši dne julija na slavnosten način po poveljniku žand. oddelka gosp. c. kr. poročniku Josip Kbenhoh. Združeno s to slavnostjo pripel bode tudi gosjiod c. kr. okrajtii glavar Vi|jem baron Jiechbacb večjemu številu častnikov, podčastnikov in gardistov novomeške mestne garde častna znamenja na črnoruinoiieni traku za 2h oziroma 40 letno zvesto in vstrajno službovanje pri omenjeni gardi. Mej odlikovanci .se nabaja tudi stotnik in poveljnik meščanske garde g. Josip Košiček. Ker se udeleži te slavnosti obilo orožnikov, meščanska garda in ve-teranci, sestavil se jo sledeči vspored: Na večer 24, t, m. godba pred c. kr. glavarstvom in žandarmerijsko postajo ter lampîjonada orožnikov, meščanske gardo in veteranov. Dne t. m. ob 10. uri zjutraj slovesna sv. maša v kapiteljski cerkvi, potem odlikovanje na glavnem trgu. Ob i. uri pop. sku]>on obod orožnikov in jired-stfljni.štcv uradov Iz mesta in okolico v gostilni gosjte Tuček, Ob 4, uri popoludno na vrtu gospe Tuček prosta zabava orožnikov, meščanske garde, veteranov, gostov ter driizega občinstva. Pri veselici «vira meščanske jrarde godba. Volitev dežehieiia poslaiini iz skupine dolenjskih mest in trgov namesto odstopivšega notarja Iv, Plantana bo dne 3 L avgusta t, 1. Slovensko katoliško-nurodiio dijašlv« ima v Lul>|jani od HI, avgusta do 1. septembra svoj shod z občnim zborom „Dijaško zveze", z razgovori o organizaciji, o slovenskem v.seučilišču itd. Za sklof) konierz. C. kr. i»oštiio niviiateljstvo v Trstu potrebuje več poštnili praktikantov (adjiitum 600 K.) Prošnje vložiti v treh tednih, IV. iztcsljp kil. šk. i»rivatup kíiiitiíizíJp v Št. Viiiii nai] LJubljiiiio objavlja ^Slovarček k II, in III. spevu Iliade" iz peresa firof Koritnika. ki bo koj prihodnjo šolsko ieto dobro služil petošolcem, U6i:i tjski zbor šteje že 8 izprašanih proiesorjev. — Učcncev koncem 1 188 — vsi Slovenci, odlično sposobnih sposobnih 113, v občo sposobnih 14 in nesposobnih Je ó, — torej dokaz lepega us]icha. Dijakov iz Dolenjskega utegne biti okro? oO, Dne 8. julija jo bil sjirejenini izpit, vsprejetih za I, razred 49 učencev. Ohčiii zbor 4)U>|iševalitcga driištva v Rudolfoveni se je vršil dne 10, julija v gostilni jtri Tučku izvanredno živahno. Sicer ni bilo kaj posebno veliko udov navzočih, toda kolikor jih je bilo, bili so možje na svojem mestu ter so z veliko vnetno zopet oživili na novo to prepotrcbno drnštvo za Novo mesto. — Iz zapisnika povzamemo tole: Načelnik g, dr. Pozni k poroča o delovanju deset let ol)stoječega olepševalnega društva ter izrazi uj)anje in nado za najboljši procvit društvu i nadale. Blagajnik g. župan Jos. Ogoreutz poroča o denarnem prometu in stanju blagajne ter izkaže koncem lota 1908 prebitka 2075 K .'ÎC h, kateri denar je na štirih knjižicah naložen v mestni hranilnici. Nato sc razpravlja o posameznih predlogih. Predlog U. Horvat-a je našel splošno simpatijo, da se namreč zveze ob poletnem času ob nedeljah in praznikih popoludne staro strelišče /. Ragovem logom in sicer tako, ila se za prvi čas nastavi prevoznik, ki bi s čolnom prevažal sprehajalce sem in tja. Na ]>rošnjo navzočih prepusti g. Bergniatin velikodušno začasno svoj čoln za prevožnjo, dokler se ne napravi nekak brori in jiozneje, če bo v blagajni kaj denarcev, brv čez Krko, Da je tak itiostiček iz Novega mesta v Kagov log přepotřebná stvar za Novomešfane, to ve šlehem. Na predlog g. svetn, Bučarja se sklene, da ac popravi in posnaži stara cesta čez Loko, posebno ob kapiteljskem gozdti do Bršljinskoga potoka in med starim mostom in kopališčem. Po nasvetu g, Agniča se privoli, da se nabavijo na Ka-tarinskcm trgu tri nove klopi; druge stare klopi po sprehajališčih pa popravijo; zlasti naj se klop na kapiteljskem klaiicu proti Bršljinu zatrdi, da je zlobne roke ne odneso, G. Ad. Panser predlaga, da se za prostor nasproti Miillcrju naročo nekatera kostanjeva drevesca ter se olepša jirostor. G. župan Jos, Ogo-reutz izraža željo, da bi gg. Bergmann in 1'auser pregledala v prav kratkem pota in nasade olepševalnega društva, in da se potem vse potrebno ukrene za popravo istih, nakupi potrebnega peska itd, — V novi odbor se izvolijo enoglusno gospodje: dr. A. Poznik, predsednikom; A, Pauser, podpredsednikom; Jos. Ogo-reutz, blagajnikom; Jos. Bergmann, poslovodjem; U. Horvat, tajnikom; Julij Bučar in Otmar Skale, odbornikom in dr, Ed, VoleiČ in Andrej Agnič, namestnikom ter J. Bergmann in U, Horvat računskim preglednikom. Izvoljeni izjavijo, da izvolitev sprejmejo s zagotovilom, da bodo zastavili vse svoje moči v prospeh olepševalnega društva, Konečno se priporoča, da se z besedo in dopisi v časniku dela primerna reklama za društvo, da naj se vsak odbornik še prav posebno jiotrudi v krogu svojih znancev in prijateljev, da pridobi novih podpornih udov. Ko so se sprejeli še nekateri novi udje, zaključi predsednik zborovanje, izreče svoje srčno zadovoljstvo nad občnim zborom ter pozivije vso navzoče k resnemu in vstrajnemii delu. — Vsemu občinstvu novomeškemu naj pa velja nujni poziv, da pristopijo kot podporni udje vsaj z majhnim mesečnim doneskom 60 vinarjev, ter tako pripomorejo gmotnemu boljšemu društvenemu staryu itt s tem sodelujejo pri preblagem namenu olepševalnega društva za Novo mesto. G, Knol bode v imenu društva pobiral udnino prve dni vsakega meseca. ^ H, Morilci ptičev. Šolska mladina v novomeški okolici že več let ptiče trpinči, mori in giýezda uničuje. Proti tej surovosti jo treba z vso odločnostjo postojmti; čujemo, da bo c. kr. glavarstvo to storilo. To naj bo starišem in mladini v resen opomin, «l'odkovskii sola,'* Letni tečaj na podkovski šoli se ravno kar prične, vendar je še čas vstopiti. Ker je še več mest na tej šoli prostih in tudi še več štipendij po 100 do 120 K oddati, opozarjajo se mladi kovaški pomočniki, kateri še nimajo skušnje v podkovstvu, da se za ta tečaj takoj zglaso ter prošiqe vložijo na vodstvo podkovske ,iolo v Ljubljani. O dijaški kuhinji v Novem mestu. Pretolkel sem s svojimi 54 fanti, dasi z veliko težavo. Varčevalo se je in varčevalo, da opoldne sem moral mladeničem celo kruh odtegniti; pa vktjub temu se je komaj izšlo brez novih dolgov. Prejel sem eno krono več, nego porabil. Lanski -deficit z okroglo 700 K se pa ni nič zmaiyšul 1 Mnogi dobrotniki so naprav.^ res velikodušno podpirali, mnogi so nekako omaj:ali, nekateri izostali. Hvaležen sem za vsak dar; vsaj nihče ni d.iti dolžan. Hog povrni vsemî Slavne hranilnice oz, hranilni^'s in jjosojîlnice so dale precej podpor. Bog jih blagoslovil - nekatere pa so pozabile na naše dijake, Za zadnje šolsko leto so darc\)iie; ileidxka 1. iiO K, H. 20 K, šentjernejska iiO K, žužemberska T. 50 K, 11. (posojilnica in hranilnica) 50 K, mirnopeška kmetska posojilnica 10 K, višnjegorska 30 K, hranilnica in posojilnica trebanjska 20 K, posojilnica v K.andiji 200 K, Podpirani dijaki sami so dali v drugem semestru 208 K, — Dovršili so sploh dobro: 11 jil) ima odliko, dva dvojko, dva ponavljavni izpit, drugi prvi red. Za bodoče leto mi torej ostanejo skorej vsi. Kazuti tega pa sc mi jih jo oglasilo in po različnih priporočilih usiiiio toliko, da jih bo kuhinja stola jeseni nad 60, Zato prosi za ui)ogo, ukažc\ji!0 mladino srce in roke. Dr. Jos. Marinko. IHliur, Okoli ka))iteljna in sosednih hiš se klati dihur, ki je že precej kokoši in tudi dve puree podávil. Sodi se. da se je znabiti cel par, ki ima mlade, na kakem vrtu vgnjezdil. Na proštovem vrtu je celo po dnevu kokoš zadavil. Treba jo tega roparja zasledovati. Tatinski dvojnici kokoši ter zajcev prišel je gimnazijalec Adolf (Mžmck v Žabji vasi v drvarnici posesinice .lakelnovc na sled. — Že daljo časa so se sosedje spogledavali, kodo da kokoši krade, — 8. t, m. v noči bilo je gospej oficijalgvi Ani Oižnick 5 velikih piščancev iz pod kokoši, ^ter Jjakn^r-jevi ravno tako fi komadov, in j>osestnici Jakcl v Žaljji vasi 5^kokoŠi ugrabljenih. — Dne t. m. jiodal se je imenovani gim, Úižmek na lov — kjer je izsledil sled dihurja, ki je peljal v posestnice JakeUnove drvarnico — ter toliko časa stražil j)a drva razmetaval, da sta se konečno dihurja iz jame j)rika!íala, katere je gimn. Čižmek nebodi len, enega za vrat, druzega za ro]) zgrabil, ter jih pokončal. Pri dahnem raziskovanju našlo se je kokoši in piščancev, ter 23 kokošjih glav v dihurjevem brlogu, Gim, Čižmeka je g. okr. glavar baron Koch bach za njegov trud jio-hvalil ter 2 kroni darovai. — Vendar še prod dihurjem miru ni. Posestniku Žibretu v Žabji vasi je bilo v noči 12. t. m, 9 večjih zajcev odnešenih — čujejo se še vedno pritožbe, da je ta teden veliko koko.ši zginilo, — toraj g, gim, Adolf Čižmek kot dober neustrašen lovec — nad nje! Tatovi sadja. V Novem mostu je nekaj dečkov, ki sc odlikujejo 8 tem, da čez zidove in jdotc lezejo, tuje vrtove obiskujejo in sadje kradejo; tudi tako daleč je že prišlo, da Trška gora ni več varna, ampak da ob jeseni kar s cek a rji gredo po grozdje. Ukradeno grozdje se je celo na tukajšnem trgu prodajalo in sicer pod lastnikovem imenom. V^incarji so radi tega silno ogorčeni. Odslej se ne bo več takim ])rÍzancslo, kar naj si stariši in dečki dobro zapomnijo. Društvo „I'i-aviiik<*' v Ljubljani je izdalo novo odvetniško tarifo v slovenskem jeziku s pridejanim abecednim kazalom. Velja 80 h in se dobiva tudi v knjigarnah J. Krajec nasi. ii> Urb. Horvat v Kudolfovem. o Gospodarske drobtine. — Setev turšic-e. Letos si je treba zopet pomagati s setvijo zelone turšice, da bomo pridelali kaj več krmo in da ne bomo )»rezgodaj načeli suho krmo. Kdor le more, naj seje po atrnišču zeleno turšico. Zlasti kaie v to obrniti tudi slaba stara deteljišča, katera pa kaže prej pognojiti, da bo tursica bolje vspe-vala. Zelena tunšica daje bogato ko-šnjo, ki trpi pozno do jeseni, — Med aj<[(( kaže letos bolj ko druga leta sejati rudečo deteljo, ki dajo v prvi spomladi prav dobro krmo in je v letih pomanjkanja posebno važna za naše kraje, Rudeča detelja naj se seje s travo „njivskim kopitnikom", kakor jo pri nas navada. Ce bi šla ,rudeča detelja po zlu, nam daje trava dobro košiyo. — ('(^beliirski shod v liršljinii bo meseca avgusta in sicer v nedeljo 15. avgusta. Ta shod bo ob enem občni zbor čebelarske podružnice novomeške. Opozarjamo že danes naše čebelarje na ta shod 9 pozivom, da sega mnogoštevilno udeleže. Shod se vrši „pri Oefidelnu" in so prično ob 3. popoldne. — LetoSnja žetev se bo nekoliko zakasnila. Prej smo imeli dolgotrajno sušo, sedaj pa primaka naprej in naprej. Tudi vreme je nenavadno hladno za ta letni čas. Nič čudnega tedaj, če žito ne zori tako hitro kakor si želimo, Vsled vlage, kolikor smo jo imeli v zadnjem času, se je na žitu posebno v nizkih i« zavetnih legah močno razširila rja, S žitno žetvijo se bo zakaa- nil^i tmii ajdova seva, kar je seveda tudi neuf,'odno. Prepozno ajdo radu vzame zgodnj i wlaiia. l'oi'iilia letošnja slame. Spričo iioriianjkanja krme ho trtiha vso letošnjo slamo porabiti za krmo. Opozarjamo tia to áe yatîaj nase gospoiiarje, ki naj pazijo, da sc nič slame ne obrne za [liii>fe manj vredne i»otrcbe. Od rije najiadeno slamo bo trel)a pariti in soil:!, lj zdrava, — Thžiio zli k(lilj(^rejc(^ Ob priliki premovanja konj v y .Škofljici dne 27. julija, v Mokronogu 30. julija in ;-îl. julija v ňt. Jerneju uradovala hode na novo ustanovljena komisija za nakup romontev (konj za voja,štvo) iz Maribora St. 8. Nakupovali se bodo konji za težko vožnjo, konji za ježo v starosti 4 do 7 let. Dovoljeno bo toraj, da se te dni v navedene kraje rařiun ple-menskib kobil tudi druge konje (kobile in akopljence) v preiifled, oziroma nakup pripelje. — Kriuijskii «leželiiii vinska zaili'uy;a v LJulilJaiii. Po inicijativi deželnega odbora kranjskejis so je ustanovila deželna vinarska zadrupa, r. z. z o, z. v Ljubljani. D« so bo moglo z delovanjem to zatiruije éîmproj pričeti, sklicuje osnovalni odbor na Ćetrtek, 22. t. m, občni shod, da so izvoli stalni odbor, seatojeiS iz 14 udov, (in se bodo nabirali zadružni udje ter da se poja.'^ni pomen in smoter to zadruge. Shod se bo vr.šil v Ljubljani, in eicer z ozirom na oddaljene interesente in ^ifostil ni carje popoldne ob treh najbrž v liotelu „Union". — K temu shodu so že sedaj uljudno vabijo v^i vinogradniki, razne kor]>oradje, gostilničarji in drugi interesenti iz vinorodnih in nevinorodnih krajev kranjske dežele, ki jim je na tem, da se taka zadruga ustanovi na krepki podlagi. V kratko pojasnilo in navodilo vsem interesentom navedemo tu 4 glavne točke zadružnih, ravnokar potrjenih pravil, ill sicer S 2., 3,, 4. in 7, — ga. Namen to zadruge je, posjie-ševati naprodck in razvoj vinarstva z nakupovanjem íti s i^rodajo krairjskega vina ter drugih kranjskih vinskih pridelkov svojih udov; daljo posredovati vinsko kupčijo s jiomočjo vinskih potnikov, z napravo zadružnih kleti, s ]triredbo In z ustanovitvijo vinotočev, vinskih soninjev in razstav, javnih vinskih poku.ienj, reklamnih odborov itd. nn Kranjskem sploh in po možnosti tudi izven Kranjske. Uvesti vse vinarske in kletarske potrebščine in pripomočke v povzdigo vinstva in prometa z vinskimi pridelki kranjskih vinogradnikov. — S Za itfle so v ])rvi vrsti sprejemajo kranjski vinski pridelovalci in vsaka druga lizična in juriilična oseba, katerih dosedanje delovanje jamči za prosjieh zadriižndga podjetja. § 4. Priglašenec postane zadrtiànik in dobi šele tedaj pravno moč, ko je od odbora sprejet in ko (ilača vjdsnino, ki znaša 1(J K, ter vsaj on delež. — Uelož znaša 20 K avst, veljave. Vsak Zadružnik mora imeti vsaj en delež; s privoljenjem načolstva jih pa ima lehko tudi več. Vsak zadružnik jamči s trikratno vsoto prigla-ienih deležev, Zadruga so bo jirvo leto omejila na povzdigo vinsko kupčije le s ])Osrodovanjom med pridelovalci tn uživalci 8 tem, da nastavi svoje vinsko potnike, ki bi,potovali po Kranjskem, Koroškem, ^ig. Štajerskem, Moravskom, Češkom, Gališkem in po iiukovini; dalje z otvoritvijo in s prirnornim zalaganjem vinotočev v mestih, ki so jioscbno pripravna za kranjska vina. Osrednja klet se za sedaj v Ljubljani iz raznih ozirov ne moro še napraviti, pač pa .se ustanovi več krajevnih vinskih zadrug in krajevnih posredovalnih odborov, ki bodo v zvozi z deželno vinarsko zadrugo v Ljubljaiti. Kdor misli pristopiti kot ud zadruge, naj prido k občnemu shodu dne 22, t, m,, ali pa naj naznani svoj pristoj» za sedaj osnovalnomu odboru v Ljubljani, navedši natančen ^naslov, značaj (posestnik, gostilničar itd.) in število deležev. Čim več se jih že sedaj priglasi, tem gotovejši bo dober usjieh. Istotako se lehko tudi že sedaj priglasijo oni vinski jiot-iiiki, ki bi hoteli potovati po gori navedenih kronovinah. Ti niorajo naznaniti, katerih jezikov so zmožni in kakšno plačilo zahtevajo. Pristop in ponudbo so morajo pismeno prijaviti pod naslovom; Pripravljalni odbor deželno vinarske zadruge v Ljubljani (Deželni odbor). Amepíški novičar. iio.jakDiii v nvaževaiiji^! „Glas Naroda" objavlja; Naselniški komisar Wui. Williams je izdal ])0sebn0 odredbo, katera so tiče onih naseljencev, ki prihajajo v Ameriko brez sredstev in i>o kat{,>ri naj se ravnajo vsi oni rojaki, ki nameravajo priti v Ameriko, zlasti i(a še «ni, katerih sorodniki nameravajo priti semkaj. Glasom te odredbe mora imeti vsak naseljenec poleg potrebnega denarja za železniški listek, oziroma poleg železniškega listka, še najmanj 25 dolarjev denarja, ker inače se ga ne izpusti iz Pjllis Islanda in se ga poš|je jednostavno nazaj. Na podlagi te odredbe je bilo te dni že_ nekoliko Slovencev jiridržanih na naselniškem otoku, in siccr Štefan Flortine, ki je nameraval potovati k svojemu stricu v Sheboygan, M'is,, Jurij Pavlovič, namenjen v Ketiosho, Wis., Ivan Rcžek in Mihael Troje. liolpiijski ťviěťk v New Vorku. — V soboto dne 3. julija zvečer vršila se je v gostilni Petra Kebra K-iO? ii. Avenue med. 8H. in ňfi. ulico v New Yorku vinska poskuinja. Tedaj se je toril in poskušal dolenjski cviček lanskega pridelka in beli vipavski burgundec. Raznoterosti. * KKM) Slovencev in Slovenk na «hni ! Slovenci, Slovenke I Št. m v Slovenskih goricah je v silni i>otrcbj. Ako so letos ne posreči postaviti ondi obrambnega „Društvenega doma", jo ta lepa točka slovensko zemlje^ izročena tujcem na milost in nemilost. Pred letom so biii v St, Itju le trije do štirje prote-stantje, sedaj jih je čez 170! „Siidmarka" meče vedno več denarja na ta skrajni dol slovenske posesti, hot«č nam jo poiiolnomu ugrabiti, da potom prodira da|jo in dalie. Slovenci v .Si, J|ju pa nimajo nič, razun poštenih svojih žuljavih rok, svojih slovenskih src in upanje, da jih bratje v najskrajnejši sili ne zajmste. V raznih beležkah je bilo v naših časopisih že opisovano vzorno urojeno narodno delo Nemcev. Med .Slovenci pa je na nemško naskoke še vse premalo odpora. Najnujnejše pomoči )fOtrebni so sodaj Slovenci v Št, ]|ju. Ko to točko ubranimo, gremo naprej. Ako se hočejo Slovenci v Št, Jlju ohraniti, potrebujejo za svojo bodočo narodno trdnjavo nujno še najmanj iio.uoo kron. Keven narod smo in ne moremo se uspešno meriti z naiTti, kakor so Itoseggerjevi, a vendar — na Kosegjrerjev predrzni oklic bodi slovenska trdnjava v Št, llju vsaj malenkosten odgovor. Kako bahato Nemci oznanjujejo uspehe Iloseggerjevegu oklica, naj tisoč Nemcev da po dva tisoč kron v netuško narodne namene. Ali ne moro stopiti na jdaii vsaj 1000 Slovencev in Slovenk, ki dajo po 20 K na korist obmejnim Slovencem, na korist najboH ogrožene točke na slovenski meji Št, UjaV Nemci nas izzivajo na dejanske odgovore in zato pravimo: Sramota za vsakega j>re-možnejšega na-šeg-a somišljenika bi liila, ako bi ne pristojtil k nujni obrambni akciji z 'aU kronami. S solzami hvaležnosti bodo obtnejni Slovenci spremljali te plemenite darove. Pozivamo vse Slovence, vse Slovenke, v«e naše denarne zavode in občinske zastope, naj se takoj pridružijo tej obramlini akciji. I'iOD požrtvovalnih mož in žena, denarnih zavodov (nekateri denarni zavodi lahko žrtvujejo za več Slovencev skupaj), slovenskih občin na dan! Društva, nabirajte med svojimi člani, poverjeniki „Družbe sv. Mohorja", vzemite si par ur prosto in stopite povsod jjO svoji župniji k premožnejšim iujtljanom, tako, da tudi naše župnije odgovore na sovražni najiad, ki ni samo nemški, ampak tudi protestantski. Obračamo jia so tudi do našega dijaštva /, nujno !>rošnjo, da sedaj, ko pohiti na svoje domove, (losveti svoje mla-dcni,ško čilo delo temu nabiranju. Pri vsaki prireiibi poskrbite, da odpro udeleženci roko za trjioče brate I Tudi pri vsaki novi ma.ši naj se letos nabira za obmejne Slovence. Čim voč so nabere, tetn hitrejše bomo šli od Št. Jlja dalic na pomoč drugim naskakovanim krajem. Sprejemati donar za ta sklad obmejnih Slovencev so jo izjavilo pripravUetiim upravni.štvo „Slovenca" v Jjjubljani, kamor naj se pošiljajo vsi darovi. Tuiii mali darovi bodo z največjo hvaležnostjo sprejeti. Uiřravništvo „Slovenca" bode vodilo o darovih posebno knjigo ter jih bo z veseljem izročilo obmejnim Slovencem, looo Slovencev in Slovenk na dan z geslom: Na mejo pomoč no,simo, naš narod pogube otmimol Tujci v Novem mestu. Hotel Koklii: Papei P„ Schmitt F,, Skuûek I., ïlaHUiak A., Juo 1 O na leto brez odbitka rentnCř,'a davka, 2 (I katerega sama iz svojega plačuje. Pristni malinovec iz hrlbskih malin, jako okusen, ima v veliki množini lekarna Jo s. Bergmann, Rudolfovo. 1129-10.81 Svoji k svojim! 0) Jt N O C 0) o Naznanilo. Slavnemu občinstvu iiijtidno naznanjam, da BCm otvoril v Novem mestu zraven „l'ri po.šti" novo havarno „Central". Opremljena jc najmodernejše in elegantno ter ima na razpolago tri Seifertove bilijarde ter za zabavo vse domače kakor tudi različne inozemsko liste in časopise. Z okusno kavo ter najrazličnejšimi likerji, pivami in vini bode vsestransko najboljše priskrbljeno. Priporočnjem se kar najtojdejsc v prav mnogobrojni obisk oiliínim spiiât'wnnjem (143-33) Franc Špiichal, kavamar. k "U o U) ^ (9 N< cr u 0 0< 3 U Dobro in solidno! Mm V nni/n kateri ima veselje do kleparske obrti sprejme J J.iL j pQ dogovoru v učenje Avgust Kiissel, klepar v Novem mestu. i*-I I I in- Pozor! SlovBnsho podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dně ll.febr.l909 na novo otvorjona velika manufakturna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Soúvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. (."iO 43-20) Hlapca (hrauarja) ki naj bode oženjen, takoj sprejme Krajšřiiia I{ii|irčvrh, pošta Novo mest«. (i52-3-a) Sprejme "VU pod ugodnimi pogoji v učenje mizarstva Matko Malovič, mizar v Novem mestu. <13400) IsdajaMlj Id iftldšuik Urban HtrviL OdgoToni OMduik k. Žt«|*r. Ti»k J. Krajtc nftil.