9. MAR 1967 = LETO VI GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Bližajo se volitve Pred nami so volitve v samoupravne organe združenega podjetja, organizaoij in delovnih enot. Delavski svet ZP je -razpisal volitve za 17. april, hkrati pa priporočil, naj bi tudi posamezne organizacije ZP na ta dan razpisale volitve za svoje samoupravne organe. Glavno delo, da bomo v samoupravne organe izvolili res najboljše izmed članov, kolektivov, se odvija zdaj, v času zborov delovnih ljudi, na katerih bo predvsem govora o kandidatih, za nove samoupravne organe. Pogostokrat se dogaja, da so zbori delovnih ljudi, za katere je'letos predvideno, .da bodo izvedeni v . času med 15. in 30. marcem, le slabo obiskani. Vzrok za to je iskati predvsem v tem, da so bili le-ti slabo pripravljeni in njihova vsebina za mnoge člane kolektiva nezanimiva. Razen občinih zborov sindikalne organizacije pa so prav zbori delovnih ljudi kaj pripravno mesto, kjer naj bi člani delovnih kolektivov bili seznanjeni z gospodarskim stanjem organizacije in z- njihovimi bodočimi nalogami. Velikokrat je slišati kritike, da so člani kolektiva o dogajanjih znotraj posamezne organizacije premalo obveščeni. Prav na zborih' delovnih ljudi pa je najboljša priložnost, da bi vsakdo izvedel vse tisto, kar ga zanima in kar bi bilo prav, da bi vedel. Šele po razpravah o tej ali ‘ohi problematiki v organizaciji, o oceni dosedanjega dela in predvidenih bodočih najogah, naj bi prešli na pogovor-in predloge za kandidate v samoupravne organe. Čas za razmišljanje o kandidatih je že zdaj, ko delavci v oddelkih in enotah govorijo o tem, kdo bi najbolj ustrezal za člana tega ali onega samoupravnega organa. Menim, da je glavna teža volilnega postopka prav v predlaganju ustreznih kandidatov za 'samoupravne organe,| kajti vemo, da je kvaliteta samoupravnega organa odvisna le od kvalitete vseh članov posameznega organa. Volitev, zatorej ne smemo jemati brezbrižno, kajti odločitve, ki jih sprejemajo samoupravni organi v organizaciji, so pomembne za' slehernega čla-i na delovnega kolektiva in nam res ne more bjti vseeno, če je. delo samoupravnih organov zaradi slabe izbire članov — slabo. (Dalje na 6. strani) Delež žena, ki v pretežni meri sestavljajo delovni kolektiv Združenega podjetja, pra* gotovo ni majhen. Iskreno jim čestitamo k njihovemu prazniku! Z zavezanimi očmi ni mogoče uspešno poslovati Organizacijsko' kadrovsko področje strokovnih služb je v preteklem letu izdalo organizacijski predpis, po katerem so organizacije in službe dolžne oskrbovati generalnega direktorja z najnujnejšimi informacijami v obliki mesečnih, trimesečnih in polletnih poročil, ki naj bi služila kot minimalna informacija, nujno potrebna za delo generalnega direktorja in drugih'samoupravnih organov, ki brez vpogleda v stanje in poslovanje podjetja ne- morejo ničesar ukreniti. Očitno pa je, da večina prizadetih služb, organizacij in odgovornih oseb ne vidi v tem nobene koristi in ne potrebe, zato tudi ne pošiljajo- zahtevanih poročil. Na urgence sploh ne odgovarjajo, kaj šele da bi se opravičile, da o predpisanih rokih sploh ne govorimo. Dobra in tekoča informira- vsote, dianairja. Uspeh .ni -izostal ih v mnogih primerih nost upravnih organov je pogoj za uspešno poslovno odločanje v podjetju. Ni torej naključje, da so podjetja, zlasti velika podjetja, po celem ■ svetu posvetila temu vprašanju izredno pozornost in v ta namen vložila velike K dnevu Vsa povojna doba je značilna po množičnem-vključevanju žena v družbeno življenje. Kljub vključevanju- žena v naše . gospodarsko in kulturno življenje nas ni-Jcakor ne sme zadovoljevati upadanje njene politične uveljavitve, saj kljub visoki udeležbi žensk 4 gospodarstvu ■ njihova družbena vloga ne narašča v enaki meri. Zadovoljiv je le odstotek žensk v delavskih svetih. Na vodilnih mestih v vseh drugih. organih ter zlasti v najrazličnejših druž-beno-političnih organizacijah pa vlogo žensk ne le zanemarjamo, ampak v praksi tu in tam celo zapostavljamo. Eden izmed vzrokov za takšno stanje pa je gotovo tudi objektivne narave. Današnja zaposlena žena je namreč dvojno obremenjena, družba pa ji pri tem ne pomaga tako kot bi bilo prav in potrebno. Celo več: zaradi otroškega varstva in družbene prehrane smo se znašli na predzadnjem mestu v Evropi: Vse kaže, da vlada ob današnjih reformnih prizadevanjih pri nas zmotno mnenje, da lahko varčujemo pri ustanovah, ki razbremenjujejo žensko. Pri tem pa ne pomislimo, da vpliva takšna politika na zniževanje produktivnosti žensk, hkrati pa zavira uspešno rast in razvoj naše mlade generacije:. Ne obstaja mnenje: da vsi objektivni, interesi ne vodijo k temu, da žene aktivno sodelujejo neposredno v samoupravljanju, vendar je treba, da do tega spoznanja pride večina. Osmi marec, dan žena nam mora služiti kot analiza dosedanjih uspehov v družbenem življenju žena in kot pobuda za hitrejše afirmiranje žensk. beležijo naravnost preseneti Ijive rezultate. Medtem ko v klasični organizaciji vodstvo podjetja črpa podatke iz knjigovodstva in računovodstva, ki jo znano po večnem zaostanku in svojih rezultatih'zgodovinskega značaja, so podjetja s sodobno organizacijo uspela doseči že tako stopnjo informiranosti, da imajo »vsako minuto« pregled nad stanjem . na vseh ravneh poslovanja. Na podlagi naj novejše informacije ob vsakem času je postalo poslovno odločanje brez, tveganja. Z moderno tehniko je mogoče premostiti vse težave, ki so povezane z velikostjo podjetja, z dislokacijo obratov, ' z , velikim številom zaposlenih, z obsežnim asortimentom proizvodov ipd. Potreba- po decentralizaciji poslovne politike in delegiranju poslovnega odločanja na nižji nivo je odpadla, kajti ob zadostni in stalni informiranosti o poslovanju podjetja se je centralno odločanje izkazalo ne samo.kot mogoče, temveč tudi dosti bolj učinkovito in racionalno. V literaturi se vedno več govori (tudi že pri nas) o modernem, znanstvenem vodenju in upravljanju: kot n. pr.: vodenje po projektu itd. Takšen pristop se pri naraščajočem obsegu poslovanja v velikih podjetjih,' zlasti v podjetjih z velikim številom proizvodov in zamotano proizvodnjo, vse bolj kaže ' kot edini ; .izhod, ki se bo v bodočnosti vse bolj razvijal in uveljavljal. Tudi naše: podjetje sili v razvoj v zadnjem času k novim, sodobnejšim in uspešnejšim metodam gospodarjenja ■ iin bistvenemu napredku zlasti na področju upravljanja. ISKRA bo morala narediti odločne korake v tej smeri in to v zelo kratkem času. Trenutno smo od modernega upravljanja še " zelo daleč,, Pri nas prevladujejo večinoma klasične metode, ki „jih pogosto imenujejo vodenje po občutku. Pri’ tem igra odločilno vlogo intuicija direktorja in ostalega vodstva. Poslovne odločitve so v naji večji meri zatisne od tega, če imajo ljudje, ki odločajo, za to potreben, dar oziroma , »dober nos«. V velikih podjetjih pride do številnih težav, kajti generalni direktor bi moral v vsakem primeru biti genij, da bi znal vedno pravilno oceniti, situacijo po svojem občutku, brez potrebnih informacij o stanju v podjetju. Res je, da se tudi na osnovi poročil o poslovanju v preteklosti da marsikaj zaključiti in marsikaj ukreniti za izboljšanje v bodočnosti. Pogoj pri tem je vsekakor, da taka poročila iz preteklih obdobij ne prispevajo s preveliko zamudo in da so vsaj kolikor toliko točna. Vsi znaki pa kažejo, da v naših pogojih tudi teh poročil nd več mogoče zbrati v sprejem-(Dalje na 6. strani) Po zaključnem, računu tovarne elektronskih naprav za leto 1966 Z mani šim številom zaposlenih večja proizvodnja in boljše poslovanje © Proizvodni plan za malenkost presežen © Plačana realizacija za 3 % nad planom ® Stroški poslovanja manjši od planiranih © Dohodek tovarne za 17,5 % večji od planiranega ® Namesto 399 le povprečno 360 zaposlenih ® v okviru združenega pod- tako pa tudi doseči hitrejše jetija. * obračanje. Lana je bito gospo- Ob podvojeni proizvodnji darjenje -z obratnimi sredstvi so uspeli znižati zaloge, prav (Dalje na 6. strani) ' Medtem ko je v letu 1965 vilk/ TEN je svoj proizvod- OD na zaposlenega v TEN 1 tovarna elektronskih naprav ni plan presegla za 0,2%, .znašalo 712 novih dinarjev, ?§ na Stegnah v Ljubljani po- kar je sicer neznaten -.preše- medtem ko je povprečje, v ; kazala izjemno slabe poslov- .žek, vendar pa je precej ostalih tovarnah združenega ne rezultate,- je v preteklem holjši rezultat dosegla pri podjetja znašalo 670 novih di- : poslovnem letu dosegla in ce- plačani realizaciji — preše- nar jev. . lo presegl-a svoje povečane žek za .3%, pri čemer pa je Lani je tovarno TEN zapu- I planirane obveznosti. Podat- imela le 96,7 % planiranih stilo 109 delavcev, na novo ki, ki jih bomo v naslednjem -poslovnih stroškov, kar do- pa se .jih je zaposlilo 94, kar povzeli iz poročila k zaključ- kazuje.. da so lani vsestran- kaže, da je bilo vse leto 15 , nemu računu za leto 1966, sk0 varčevali pri stroških ih delavcev manj- od planirane- ; j nam potrjujejo-oceno, da je sj tako zagotovili tudi večji ga števila. Vzroki-.za tolik-bilo lani poslovanje te naše dohodek. .Le-ta je presegel šno fluktuacijo delavcev so tovarne .na splošno veliko planirano višino kar za 17,5 številni, prav gotovo pa je ' ugodnejše, čeprav.ji ni manj- odstotka, medtem ko je bil za bil eden izmed vodilnih tudi . kalo težav in problemov in 2 % tpresežen 'tudi plan iz- vprašanje nizkih OD v-za-čeprav na primer-pri izvaja- jjjajanjjj- .osebnih dohodkov, četku leta. 'Oepr-av je iz -to- : nju sanacijskih ukrepov ni .-p0 gospodarskem planu do- varne odšlo -toliko delavčevi > uspela v celoti izpolniti svo- j0genj ostanek dohodka je se je kvalifikacijska struktu- ; jih .obveznosti. tovarna-elektronskih naprav ra zaposlenih delno izboljša» Prav gotovo bi bilo .lanško; laiii presegla Za 22,9 %, pri la, ker so novi "člani delovne- | poslovanje tovarne elektron- čemer pa je imela povprečno ga kdlektrva v povprečju J skih naprav lahko še ugod- fe 90,2 % planiranega - števila imeli nekoliko boljšo stro- j nejše, ko ne bi ¡bilo -obvez- zaposlenih. Nadalje kažejo kovno kvalifikacijo. Letošnja 91 nosU do drugih tovarn v podatki, da se je v tovarni kvalifikacijska struktura, če- “ | združenem podjetju in do-ob- -elektronskih naprav lani «po» prav je za malenkost v po» .5 I črnskega sklada skupnih ne- vzpela proizvodnja na zapo- vprečjn nižja» od sedanje, pa ; I .zerv za-pokrivanje svojih po- lenega na 73;022 novih di- /kljub temu narekuje vso po- , I slovnih izgub v letih .-.1963 do carjev, medtem ko znaša zomosf pri .zaposlovanju no- ) j .1965. V ta namen bo tovarna povpreček -v tovarnah zdru- vih delavcev, -da -bodo ,le—ti * j elektronskih naprav iz -do- ženega podjetja -56.’000 novih dejansko imeli ustrezno stro- ] 1 hodka po zaključnem-računu Omarjev. Tudi dohodek Tia -kovno kvalifikacijo, za kate- i I vrnila tovarnam združenega zaposlenega j e občutno viš ji m bodo spre jeti -na del o. podjetja, ki so ji kreditirale od povprečka*v ZP in Sicer Tovarna je imela dani .1 I potarivanje poslovne izgube v znaša v TEN 27.180 novih 909.116'razpoložljivih-delovnih | I preteklih letih 1;538.253 no- dinarjev, v tovarnah ZP pa ur v rednem delovnem-času, : || vih dinarjev, občinskemu 13.900 N «din, medtem ko je katere pa je izrabila 75,12 %, Pii '^dpnih rezerv pa ostanek dohodka na zaposle-. kar- se v glavnem ujema s g novih dinarjev. Taks- nega-v TEN 11:603 N din in planom izrabe razpoložljivega g ne o veznosti tudi ob lani povpreček v‘drugih-tovarnah delovnega časa. Ugodna je S preo^ ugodnih .poslovnih :re- '2.810. Boljše gospodarjenje in ugotovitev, da sicer ppčasi, a ;§ ? ,a 1, /P°meni3° za tovšrno poslovanje v preteklem po- vendar vztrajno padajo .¡bo- j u o breme, vendar okoli- slovnem letu je omogočilo lezenške -odsotnosti Iz <«b- \ me erjajo njihovo izpol- tudi dvig osebnih dohodkov, jekiivmh razlogov W prete- ] _ | ki so bili vsa leta nazaj med -Meni letu -še . ni bilo mogoče Za boljši pregled lanske- najlažjimi v Okviru podjet- sistematično zasledovati izra- j ga poslovanja še nekaj šte- ja. Lani je namreč, povprečje bo -strojnih zmogljivosti, .-za- j to v tem pogledu poročilo k zaključnemu ..računu me na- „ vaja podatkov, vsekakor pa bodo temu pomembnemu vprašanju letos posvetili vso pozornost in uvedli «točno evidenco, kar bo še zlasti-po- * trpbno zaradi povečane proizvodnje. Natančna eviden- ' ca pa -bo nedvomno -koristila 1 tudi ,-paft - tem, da bodo pro- ~ izvajalna sredstva, ki niso ! dovblj izkoriščena bodisi -za- s i menjali -ali pa odprodali, prav < tako pa dotočili . realnejše t stopnje -amortizacije. Izraba prostorskih zmogljivosti 'pa ; je bila Janji popolna, potem ■. ko so odvisne prostore -oddali 1 ■ v najem drugim interesentom Popravek 'V prejšnji številki smo na prvi strani objavili sklep DS ZP o razpisu volitev. Eri tem se nam je vrinila neljuba ..pomota, in sicer, da v strokovnih službah ZP volijo 2 člana v DS ZP, v resnici pa ne -volijo nobenega. Obvestilo Zbori delovnih ljudi v obratih in delovnih enotah Elektromehanike >se skličejo za ponedeljek, dne 20. 3. 1967 ob 13.-uri, razen delovne enote plan in nabava, ki bo imela zbor 'ta dan ob 6. uri. Na teh zborih člani delavskega sveta Združenega podjetja Iskra podajo poročilo o delu -organov upravljanja, šef: delovnih.enot pa poročilo o zaključnem računu. Volilci na zborih -predlagajo kandidate za DS Združenega podjetja Iskra, za DS Elektromehanike in DS obratov ter delovnih enot. pbrati oziroma delovne -enote: panoga rotacijskih strojev, služba kvalitete, kadrovska služba, 'finančna služba in organizacijska služba, "izvolijo organe, naštete pod tč. 4. Predsednik DS Elektromehanike izda o sklicanju 4n vodenju zborov obratov -in delovnih enot posebno obvestilo. Elektromehanska: Volitve 17.4.1967 Na osnovi sklepa in priporočila DS Združenega podjetja ISKRA ,z dne 22. "2. 1967 o razpisu volitev v DS Združenega podjetja, DS Elektromehanike ter DS obratov in delovnih enot, je delavski svet sklenil naslednje: 1- Volitve v delavski svet Združenega podjetja ISKRA, delavski svet Elektromehanike, -delavski svet obratov in delovnih -enot se razpišejo za 17. 4. 1967. 2. Po sklepu 7. zasedanja DS -Združenega podjetja Iskra z dne '22. 2. 1967 voli delovna skupnost Elektromehanike v DS Združenega podjetja Iskra 12 članov. 3. Delavski svet ¡Elektromehanike šteje 53 članov. V letu 1967 se veli v delavski svet 28 članov. V DS Elektromehanike se voii po volilnih enotah, te pa po ključu volijo naslednje število članov: SL proizvodnja delov 9 članov ¡11. panoga rotac. strojev -— 99 III. obrat števcev 99 IV. «panoga kinoakustike 1 ■ 99 V. obrat ATN 7 99 VI. obrat mehanizmov .2 VII. obrat stikal 1 ■99 VIII. obrat orodjarna 2 J» IX. obrat merilnih naprrv — <99 X, vzdrževanje 2 99 XI. tehnične službe 1 99 'XII. služba kvalitete >99 XIII. ..plan in nabava 1 99 XIV. kadrovska služba 99 XV. finančna služba 1 99 XVI. organizacijska služba 1 99 ’ 4. Obrati in delovne .enote, ki imajo 70 ali več članov, volijo - delavske svete, število članov delavskega sveta obratov in delovnih enot določijo delavski sveti obratov in delovnih enot, ki pa naj štejejo od 9 do 33 ¡članov. Obrali in delovne enote, ‘ki imajo manj kat 70 članov (panoga rotacijskih strojev, služba kvalitete, kadrovska služba, 'finančna služba in organizacijska -Služba) .pa izvolijo na svojih zborih deiaveve samo predsednika Zbora delovne skupnosti in namestnika ter naslednje komisijo: — kadrovsko -komisijo s 3 člani in 3 namestniki — komisijo za OD s 3 člani in 3 namestniki — -disciplinsko kom. s 3 člani-in 3 namestniki 5. V volilno komisijo imenuje delavski svet naslednje člane: — Ančik Mitje., dipl. iur, predsednik — kadrovska služba — žibert Alojz, član — org. služba — Jenko Milan, član — plan — obnova namestniki — Pušavec Janez, nam. predsed. — tehn. službe —Burmaz Ivo, nam. člana — panoga, rot. strojev — Zupanc Jožica, nam člana — obrat števcev Volilna komisija ima naslednje pristojnosti: Skrbi za zakonito izvedbo volitev, potrdi volilne imenike, sprejema kandidatne liste in Jih potrjuje, imenuje volilne odbore, določa volišča, ugotavlja in razglaša izid volitev in opravlja -druge z zakonom določene zadeve. 6. V komisijo za izdelavo volilnih imenikov so imenovani naslednji -člani: — Okorel Franc, predsednik —.kadrovska služba — Okorn Ivan, član —. org. služba — Primožič Jože, član — kadrovska služba namestniki. — Taler ’.Mara, nam. predsed. — finančna služba — Damjanovič Javo, nam. člana — panoga ld-noakusjikc — Štravs -Zinka, nam. člana — kadrovska služba. .Komisija za izdelavo volilnih imenikov ima naslednje pristojnosti: — sestavi volilne imenike in jih da v razgrnitev na volišče, za katerega ..so .sestavljeni. uspešno Delator ostanek čistega dohodka je PSO namenila za poslovni sklad BAnato- soboto je bilo v prenovljenem Metnem proštom v- Kotnikovi ulici, v Ljubljani sedmo redim zasedanje delavskega sveta Prodajno servisne organizacije; Dnevni red; v katerem je bil1 zajet obračun za preteklo- poslovanje (zaključni'račun) in načrt za poslovanje v prihodnje (gospodarski načrt za letošnje leto), je kazal, na izredno pomembnost zasedanja, člani DS7 niso. diskutirali o vsebini zaključnega računa-, ker je, veljat kot prečiščeno besedite. O' njem so izčrpno razpravljali - že* prej vsi upravni in samoupravni organi posameznih delovnih enot PSO. DS PSO ga je sprejel in odobril brez slehernih sprememb. Značilno za; dejavnost'tako in storitvene- dejavnosti ..je je znašal 7,2782. Denar je bil imenovanega blagovnega pro- dosegla lani vrednost 52s!-mi- v zalogah vezan v povprečju meta PSO, kamor sodijo ve- Ej.ono.v N dinarjev; oz. koefi- 50: dni. Med domačim' in leprodaja, maloprodaja, izvoz eient 10t,0r%. letnega plana tujim: tržiščem ni bilo bistve-in prodaja rezervnih delov, — s- 193 milijoni N: dinarjev ne razlike- vezave, je bilo lani zlasti, težavno, v¡¡pilan^žiranih-. sredstev; Zaradi neugodnega koefi. poslovanje zaradi; sprem», cienta obračanja- pri kupcih; menili trzmit- pogojev;. Pred- razunarjivo. manjša-, in je: do,- . * * vsem se je prodaja- na dt segla na zadnji dan- leta J® bd podoben tudi koefi-mačem tržišču znašla ob. 95",3? odstotno vrednost -pla- cient obračanja- prh dbbavi-manjšem povpraševanju po nirane. tel j ib. Le-ta je znašal lani izdelkih naše panoge - š&d primerava- - po- 4-6176- J P™P™čju- je. PS.O elektroindustrije,, m ostrejšo, s]%5r - ^ pxej-; ni mo- Poravnala obveznosti svojim konkurenco domačih m t-ujjh- ker pso HinEU naipaK. dobaviteljem v 78 dneh.. Se- ™aniJS'pola®»- ustreznih kazalnikov veda take. zamudne p.oravna-,r" za leto. 1965. BS.© deluj e šele ve niso b ife dobrodošle, pood li januar ja lani: kot .saiho.-- vzročalb pa- so tudi nepristojna. organizacija: z lastnim merno; večje Stroške, kot je, žiro računom- im obračunom jjilo p ¡-v o [ n o določeno v gp- Tudi v zunanjetrgovinski' \ pFe'^ŠinI.- ° • špodarskem planu. Prven- iuai . v zunanjemgovmsKi j<*, imela v fakturiram f- .. * dejavnosti na najpopiemb- reai;izaEri, zaključnega raeu- ftvena naloga PSO v tem nejšem konvertibilnem valut- obračunano le. storitveno latu je- nedvomno zboljšava nem področju- se je poslova- dy.awnast. blagovni promet koeficientov glede vezav nje zelo zaostrilo zaradi vse malopl!0daje ter- dopofeiM;sredstev; ; večje konkurenčne borbe m sorti;tnent- Manjkale so obre- Marsikdo, bi pri tem--po- močne;restrikcije, k-i na-j bi memtve z zalogami in-ni bilo- misbl, da,-; je bila, vzrok za proizvajalčev;.: ob kupni moči prebivalcev; m zll&sti ob težjib -krediinih po, gejih, kar; vse'-: je-, večja ali manjša posledica, vplivov gospodarske reforme SÉÍÉ Po uspešne zaključku poltlleue šole se je tov; Lojze. Grum. zaposlil kot orodjar-v- kranjski-tovarni. promet iz preteklih let. Iz sicer dhkajšem, vendar po. analize: je .razvidno;-, da, gre-, v končna; razdelitvi: majhen« povprečju za majhne kupce Večino = razlike-med; ustvarjeni s- terjatvami do 10.000 N di- nimi in- izplačanimi osebni* nar jev; , Vse delovne enote PSO. so. pri, fakturirani realizaaijir iz-. M- bil®, predznak _ določene re- terjatev do kupcev. . tako počasno poravnavo ter- polnile oz. presegle:planirane. pSLn SJSizifclkov so Bilanca na dan 31. dec. lani ftev db naših kupcev- neafc post^kev gospodarske^ piai-bili;-v državah SEV, čeprav- je prikazala, da- je imela PSO bvna.,izterj«valna služba on- nu. Zaradi pretežnega deleža skupno 2766. vloženih je bilo tudi tod čutiti-vedno, v celbti angažirana;: vsa-obra- g*toege.Jrenat P8- veleprodaje, kjer-znaša fak- večji vpbv zahodnih ¡tÄÄ v vrednosti-31 milijonov kov, ki izvajajo, vse močnejši pritisk na vzhodna • tržišča. . Edino področje, kjer- naša izvozna dejavnost ni dosegla* vidnejših" uspehov, je področje držav v' razvoju. Vzrok tiči v tem;. da se pojavljamo: na- teh tržiščih kot izrazito, mladi izvozniki' brez velikega - renomeja . Rezultati, dosedanjih na-porov in materialnih vlaganj, se bode namreč pokazali, šele- v- naslednjem obdobju. V sekundarni, čeprav nič manj pomembni dejavnosti qd’ katerih, sestavljajo zaloge, gotovih, izdelkov. 68,55-%,- za», loge. materiala in rezervnih delov 22,76 % (servis in BAŽ) ter zaloge nedokončane proizvodnje le 8,69 %-, (montaža ¡n BA*Ž). Tar primerjave angažiranih;: sredstev in virov v: obratovali, ne namene- je razviden, lanskii primanjkljaj, v. višini 40: mir. lijonov N dinarjev. Vzrok za ta primanjkljaj: virov je; pot manjkanje lastnega poslov M- dinarjev- je* bilo: nar račun blagovnega;: prometa- v 1.; 1966 vloženih 1963 tožb' ali- po vrednosti 79,15s %■ Preostanek se nanaša- na blagovni turirana realizacija - 99-% planirane, - je tudi- končna izpolnitev celotne PSO — 101,03%. Ustvarjeni ostanek dohodka- je bil za preteklo leto -mi dohodki je- PSO1 namen®' la-, za; pokrivanje: obveznosti V- sklad: skupne porab»;: celotni ostanek čistega;- dohodka pa za poslovni sklad: or» ganizacije. O naslednji točki, dnevnega reda- zasedanja DS PSO: — gospodarskem pfenu za* teto 196T bomo. poračali v naslad*1 nji,- številki, našega: gjasila. Marjan Kralj,. •PSO - storitve, kamor Sodijo nega; kapitala ter- še; vedno servis, montaža, im; Biro- za slabi koeficienti; obračanja! avtomatizacij©; železnic;. tak® pri' kupcibS: im zalogah.: Koefi-. .velikega vpliva-' gospodarska- cienf. obračanja; prt kupcih ‘je, reformes, m bilo čutiti, zato;; znašal lani- — 4-,937. To. perje bilo tudi poslovanje meni, da. je. PSO vezala svoj uspešno. Zlasti BAŽ si je kapital pri kupcih v povpreč-ktjiib ostri konkurenci na; ju -73. dm.. Koeficient: pri- do* Konkurzu pridobil naročila mačem trga je bil ugodnejši zaózvedbo. avtomatizaei-je do-* im je znašal T,61!36 oz;, je; vezal: bršnega-dela. jugoslovanskega: kapital' le-, za dšbo. 47' dad. železniškega omrežja, tako Največja vezava. je bila prida bo ta' inženiring;- dejav-- inozemskih kupcih s; koefi-nost lahko uspešno delovala cientom 2,0921, ali povpreč-: v naslednjih nekaj letih. jem 172 dni, M pa jo je. PSO delno kompenzirala z izvoz-KAZALN1KI - nimi krediti. POSLOVANJA PSO Koeficient obračanja zalog Ta posnetek kaže udeležence zadnjega zasedanje delavskega sveta Prodajnesendsne org» Celoletna bruto fáKtúrira- jé bil-v primerjavi" r vezavo - irizaei-je, ki je bilo v preurejenih kletnih prostorih poslovne zgradbe PSO v Kotnikovi ulici ha realizacija vse blagovne pri kupcih znatno boljši in v Ljubljani Iz »Elektromehanike« L^tñi obračun kaže ugodno sliko Statistika kaže precejšen premik, med letoma 1965 in 1966. Rezultat, ki ga je tovarna dosegla v letu 1966, je bil omogočen le z relativnim zmanjšanjem stroškov ter z relativno ntektaii osebnimi dohodki. Ugoden finančni uspeh je bil določen že v začetku leta in sicer z različnimi ukrepi. Med temi je najpomembnejša stimulacija za zniževanje stroškov ter za izplačevanje planiranih osebnih dohodkov. Z gospodarskim planom sta bila določena normativa stroškov in osebnih dohodkov na enoto proizvodnje. Dosledno ravnanje po normativih je vnaprej zagotavljalo minimalni poslovni uspeh — ostanek dohodka, medtem pa je doseženi poslovni rezultat precej boljši od planiranega. Plan proizvodnje, ki smo ga bili v aprilu zvišali na 182 mili j. N din, 'smo presegli za tri odstotke, in tako dosegli za 23 % večjo vrednost proizvodnje kot v letu 1965. Pri tem je treba omeniti, da smo imeli povprečno manj zaposlenih kot 1. 1965, če ne računamo pripojenega razvoja. Storilnost, merjena s proizvodnjo na zaposlenega je porasla za 14 odstotkov, upoštevaje da smo imeli za tri odstotke več razpoložljivega delovnega časa (manj prostih sobot) kot v letu 1965. Na tako visoko stopnjo produktivnosti je delno vplivalo preseganje norm — letna stopnja preseganja je 9 odstotkov. Delno pa so na večjo produktivnost vplivala nova osnovna sredstva — stroji in naprave, ki smo jih aktivirali med letom. Nabavna vrednost strojev in naprav je za, 20% višja od vrednosti ob koncu leta 1965, sedanja vrednost (neodnisa na) pa kar za 36 odstotkov Plan stroškov (R-4) je bil presežčn za 3 odstotke — kolikor proizvodnja. Zlasti so • višji stroški materiala (baker) in odpisa drobnega inventarja. Tovarna prehaja na funkcionalen odpis drobnega inventarja, kjer se tudi skrajša povprečni čas uporabe za 20 odstotkov. Občutno višji so stroški storitev, zlasti popravila od drugih, bančni- stroški, najemnine, potni stroški in stroški ga- rancijskih popravil. Razvojni, stroški eo ostali visoki zaradi tega, ker so bili stroški iz pretekih let (na razmejitvah) vkalkutira-ni med tekoče stroške razvoja. Tovarna je izvozila (prek PŠO) za 19 % nad planom in za 50 % več kot 1. 1965. Negativne izvozne razlike pa pri tem niso relativno manjše, ampak se s povečanim izvozom večajo. Ostali izdelki so bili prodani na domačem trgu prek PSO ali neposredno tovarnam. Stanje kupcev (neplačane fakture) je občutno nad pričakovanim,: čeprav je bilo med letom še veliko višje. Osebni dohodki so bili izplačani po pravilniku oziroma po normativu OD na enoto .proizvodnje. Povprečni neto osebni dohodki (z bolezni: nami in drugimi oblikami OD) so bili v 1966. letu 692 N din mesečno, v letu 1965 Montažno delo je domena ženskih rok. — Posnetek kaže njihovo delo na traku števcev Dl montaža števcev v Kranju so zlasti, previsoke zaloge, ki vežejo preosjšmjte . deparje. Stimulacija za znižanje zalog in redno nabavo, ki je bila uvedena v decembru 1966, bo vplivala na Zboljšanje stanja. Vendar bi morale pri tem nenehno sodelovati tudi drage službe tovarne, iki lahko vplivajo na stalnost proizvodnje •ravnamo svoje obveznosti do dcbavU-cCjev in do kreditov. Poleg tega poglavitnega problema je potrebno urediti še nekatere zadeve. .Med drugim je potrebno zaostriti zahtevo za pravočasno,, točno ter resnici ustrezno izpolnitev dokumentacije za na- vozu doseči višje dolarska cene. Sedanja negativna razlika znaša namrč nad 25 % domače neto prodajne vrednosti. .tiil S terni in drugimi, ukrepi bomo v letu 1967 laže dosegli uspeh poslovanja, 'ki ga pričakujemo. R. K. Za dan -žena je fotokamera zvedavo pogledala tudi- v administracijo pa 489 N din. Kljub relativno nizki ravni neto osebnih dohodkov, pa je bil v primeri z letom 1965 storjen dokaj šen popravek. Za omenjene, uspehe gre zasluga vsem stalnim članom kolektiva, saj so vztrajali na delovnih mestih in s svojim delom prispevali k ižboljša- »Elektromehanika« Kranj: tov. Jože Sušnik je zaposlen kot orodjar v DE (odd.: ročna orodjarna) »Orodjarna« oziroma izdelkov (konstrukcijske spremembe; ozka grla, ki zadržujejo proizvodnjo; pravočasna izdelava P. orodja; vzdrževanje- itd.). Glede na splošno pomanjkanje obratnih sredstev, M pa je zaradi previsokih zalog ih previsokega stanja neplačanih faktur za^našo organizacijo še posebej pereče, je odkrivanje rezerv v zalogah še posebno hvaležno delo, saj se uspeh kaže v' tem, da za »zamrznjeni« denar lahko kupimo drugi, potrebni material oziroma pravočasno po- dalj.njo mehanografsko obdelavo podatkov. 'Zboljšati ja treba kvaliteto izdelave ter odpraviti zlasti tiste napake, na katere kupci večkrat opozarjajo dn za katerih popravilo (garancijsko) odštevamo ■lepe zneske. Ukiniti nadurno dalo tam, kjer še venomer, ponavlja in je takorekoč postalo že vir dopolnilnega zaslužka. Aktivirati je treba, še nekatere: stroje in naprave, ki pomenijo zaključek rekonstrukcije. Proizvodnjo je treba preusmerjati na rentabilne izdelke ter zlasti v iz- Poslovanje tovarne v Kranju je bilo v letu 1966 uspešno, zlasti še v primeri š prejšnjim letom. Tovarna je ustvarila tak celotni dohodek, ki je zagotovil kritje vseh stroškov in osebnih dohodkov, prodanih izdelkov in storitev ter nabavne vrednosti prodanega odvečnega materiala. Doseženi ostanek za sklade vsebuje devet odstotkov dohodka, medtem ko tovarni ostane za svoje sklade 7,2 odstotka dohodka (računajoč tudi izločeni vir nadomestila za K-15). Struktura celotnega dohodka v primeri s planom za leto 1966 je naslednja: z letom 1965 in 1965 plan 1966 1966 Celotni dohodek 100 100 100 Porabljena sredstva 69 64,5 64,4 Neto produkt 31 35,5 35,6 Poslovni stroški skupaj 76,5 70,6 70,2 Dohodek 23,5 29,4 29,8 Osebni dohodki iz delitve 25,9 28,2 27,2 Skladi (in prispevek 1965) — 2,4 + P 2,6 n ju stanja. Dosežena je trd-' na podlaga za nadaljnje povečanje proizvodnje in. za dosego boljših poslovnih rezultatov, s tem pa tudi osebnih dohodkov. Vendar pri tem ne gre iti mamo nekaterih: slabosti, ki so (dokajšnja (ovira ha boljše poslovanje. Mišljene »Elementi«: Poslovanje v letu 1966 Na podlagi statuta ZP Iskra Kranj je Tovarna elementov postala v letu 1966 samostojna pravna oseba z določenimi pravicami in dolžnostmi, kar se je vsekakor pozitivno odražalo v vsem njenem poslovanju. Prelomnico v gospodarjenju je za tovarno postavila gospodarska reforma, ki je zahtevala vrsto ukrepov za boljšo ekonomičnost in produktivnost. j L Proizvodnja v letu 1966 se je v primerjavi s preteklim Betom povečala za 14 %, medtem ko je v primerjavi s postavljenim pianom dosežena le z 88 %. Gospodarski plan je bil postavljen realno, niso pa bili med letom izpolnjeni vsi pogoji za izpolnitev. Tako se npr. obrat »FERITI« 'zaradi zakasnitve koničnih del ni mogel seliti v nove prostore takrat, ¡ko je bilo predvideno. Zaradi pomanjkanja _ finančnih sredstev tudi oprema ni bila kompletirana, zato ni mogla zagotoviti realizacijo predvidene proizvodnje. • . , Pomanjkanje deviz in kot posledica nepravočasna dobava reprodukcijskega materiala je skozi vse leto hromila proizvodnjo obrata >ŽA RM I C«. Nesortiranost materiala je povzročila nepotrebne zaloge nekaterih materialov in nedokončane pro-Izvoidnje, v zveži s tem pa tudi. nepravočasne -dobave kupcem. . Prehod, na iz.voz v obratu »UPORI« je povzročil, da so je zaradi zahtev kupcev po ozkih .tolerancah uporov in po .spremenjeni barv; lakov, ¡kondenzatorje,, ¡ki' jih trg zahteva več, kot jih trenutno proizvajamo. Različni proizvodni in ostali pogoji v obratih povzročajo, da je dobavljanje v setih mnogokrat zelo težko, saj že izpad enega elementa povzroči nepravočasno izpolnjevanje obvez-: nosti nasproti kupou. Kolektiv se je zavedal prek celega leta, da so le nekateri stroški nujni za nemoteno poslovanje tovarne, in se nanje ne more vplivati, medtem ko je Se vedno precejšen del stroškov takšen, da se jih da znižati na minimum. Tako je npr. izdelavni material v strukturi L. C. v primerjavi z letom 1965 močno porastel, saj so se cene materialov dvignile tudi do 100 eidst:, medtem ko so se ostali. stroški gibala normalno, v mejah ekonomičnosti. Za nemoteno poslovanje vsake tovarno je nujno,' da razpolaga z zadostnimi obratnimi sredstvi Mi da le-ta niso vezana. Tovarna ima' dovolj obratnih sredstev, saj razpolaga s precejšnjimi Svojimi viri,'vendar pa ti ne zadostujejo, saj so ta sredstva vezana in to v naj večji meri.'pri naročnikih. Kupci nam veže- jo več kot polovico vseh obratnih sredstev, kar povzroča nenehno napetost v preskrbi z materialom in celo v izplačevanju osebnih dohodkov. Največ vezanega denarja ima tovarna v terjatvah do organizacij v ZP in El Niiš; . Vezavo ostalih' obratnih" sredstev na zalogah, R-3, 5, 6, smo uspeli v. primerjavi s preteklim letom bistveno izboljšati, saj se je vprašanje. zalog mesečno obravnavalo na. samoupravnih organih in so bili s tem v zvezi podvzeti določeni sklepi. Popolno doseganje normativov v časovnih obdobjih pa nam oteško-čajo tudi neenakomerne dobave uveznega materiala in desortiranost materialov. V primerjavi z letom 1965 se je število zaposlenih znižalo za 5% oz. 89 oseb. Vzroki so v povečanju produktivnosti dela, ki je zavrla novo zaposlovanje proizvodnih delavčev, oz. celo dopustila normalen izpad odvišnih delavcev. - S | polavtomatizacijo in avtomatizacijo bo ta težnja še nujnejša, ker, je. potre-. bon odločen premik v pre-usmeritev ročnega dela na strojno oz. na stalno in kvalitetno delo,-- ki pa zahteva -nove strokovne moči. Vir teh strokovnjakov so štipendisti, strokovnih, srednjih in viiso-| kih ‘ šol, ki se,, „postopno vključujejo v naše virste. -Osebni dohodki so bili iz— plačani v skladu ■ z merili in osne vami, ki so bile določene -z gospodarskim planom, pra-vilniikom o delitvi osebnih dohodkov in pravilnikom o delitvi dohodka. Primerjava izplačane vsote bruto osebnih dohodkov z izplačili .v preteklem letu prikazuje 23 odst. povečanje. Ugodnejše delitveno razmerje nasproti letu 1965 je odraz povečane ekonomičnosti proizvodnje, Tudi v otoški tovarni po številu zaposlenih prevladu-* jejo ženske. Slika: iz montažnega odd. instrumentov , delno pa tudi odraz ukinitve prispevka od dohodka, ki je za tovarno, pomenil veliko vrednost. ‘ Povprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega so se povečali v primerja--vi z letbm 1965 Za 34%. Osebni dohodki so mesečno zelo nihali, saj se postavljeno delitveno razmerje z gospodarskim pianom ni sme- lo. spreminjati,• proizvodnja, realizacija in stroški pa so se časovno spreminjali. Primerjava glavnih elementov CD po plačani realizaciji s preteklim letom 'kaže ugodno povečanje, kar je razvidno v naslednjem prikazu: CD 103 PS 92 D 116 OD 115 ost. 120 Najugodnejše povečanje kaže ostanek dohodka, kot posledica znižanja' poslovnih' stroškov in ukinitve prispevka od dohodka. .Primerjava CD po fakturirani;, realizaciji prikazuje popolno -vsklajes nost s planom. Planirano deH litveno . razmerje 74,47/25,53/ kaže z 72,31/27,69 realizacije izboljšanje v korist skladov. (Dalje na 6. strani) j , Še enkrat o proizvodnji v Dobrepolju Vodja traka RB-2 Rudi Prhaj v strokovnem posvetu z umerjevalkama Tončko Škulj in Tinco Mlakar povečal izmet in. se le-ti niso ¡mogli izdelovati Serijsko v določenih proizvodnih fazah. Vse to je bil vzrok, da kljub velikemu prizadevanju kolektiva dostikrat . nismo mogli pravočasno dobaviti izdelkov ¡kupcem. Prehod na avtomatiziran proizvodni postopek. v nekaterih fazah proizvodnje . je pomenil, za oibrat veliko prelomnico v razvoju, saj to pomeni povečanje fizičnega obsega proizvodnje, ki je za potrebe teh elementov na trgu nujen. Svoje izdelke je tovarna plasirala v največji meri na domač trg, saj z elementi zalaga vso industrijo RA ta TV, z žarnicami pa avtomobilsko industrijo. Tržni pogoji za elemente so ugodni, predvsem pa za upore in V predzadnji številki Iskre smo objavili zapis iz obrata tovarne električnih aparatov Delavjtfi Slavka Glaž na traku RB-2 montira mehanizme v Dobrepolju. Pri temje pisec dobljene podatke nekoliko netočno razumel in zato danes s temi vrsticami Omenjeni zapis dopolnjujemo. Do konca letošnjega junija bo v Dobrepolju na enem traku tekla proizvodnja bimetalnega zaščitneiga releja RB-2, in sicer v dveh izmenah. Sredi marca bodo začeli priučeVati tretjo izmeno delavcev na tem traku, medtem ko pa v matični tovarni v Ljubljani ena izmena delavcev prav tako na traku vzporedno proizvaja RB-2, S 1. julijem bo proizvodnja RB-2 v Ljubljani ukinjena in bodo drugi, torej ljubljanski trak prenesli v Dobrepolje. S tem bo seveda odpadla tretja izmena na prvem traku. Le-ta bo v drugem polletju delala kot prva na drugem traku, za drugo iz- meno na tem drugem traku pa bodo Začeli priučevati četrto skupino delavk in delavcev. S tem bo odpadla potreba po triizmenski proizvodnji nekako za dobo dveh let, ko bodo proučevanja jjekonomičnosti takšnega načina proizvodnje in morebitnih večjih potreb domačega . in •_ tuj ih tržišč, kakor tudi potrebe po novi tehnologiji narekovali ustrezne ukrepe, kot morda na primer to, da bi celotni kolektiv delal na enem samem traku, seveda ob večji delitvi dela, po novi tehnologiji in ob avtomatiziranih proizvodnih postopkih. Pri takšni organizaciji proizvodnje v Dobrepolju zlasti težijo za tem, da bi glede na pretežni del zaposlenih žen^Jc lahko čimprej ukinili tretjo izmeno. <$• ; S Biižajo se volitve (Nadaljevanje s 1. strani) Da bi izbrali res najboljše kandidate, ni dovolj, da o tem razmišljamo šele na zboru delovnih ljudi, pač pa ž& prej in z vso resnostjo in željo, da bi predlagali takšne kandidate, od katerih lahko pričakujemo aktivnega sodelovanja in tehtnih odločitev samoupravnega organa, za katerega smo ga predlagali. Neštetokrat: je bilo že napisano, naj bi v samoupravnih organih bili številneje zastopani neposredni proizvajalci, pa žene in mladi člani kolektiva. V našem združenem podjetju na primer,, je/za-poslenih nad polovico žena, vendar je kaj skromna njihova udeležba v samoupravnih organih na vseh ravneh. Enako velja tudi ugotovitev, da je bilo doslej v samoupravnih organih v ZP in njegovih organizacijah tudi premajhen odstotek mladih delavcev. Predvsem ne smemo - pozabiti, da je- čas, ko so V' samoupravnih organih ZP morali posamezne organizacije zastopati »reprezentativni« člani kolektiva, takšni, ki so se lahko »borili« za svoje enote. V samoupravne organe ZP je treba izvoliti takšne člane iz posameznih organizacij, katerim je pri odločanju o pomembnih vprašanjih pred. očmi interes celotnega združenega podjetja, ne pa samo organizacija, iz katere izhajajo. Le ,tako izbrani samoupravni organi, bodisi na ravni ZP, ali v posamezni; organizaciji, lahko jamčijo, da bodo svojo važno vlogo dobro odigrali v interesu ZP, organizacij in slfehernega člana delovnega kolektiva. Iz teh razlogov je dolžnost članov delovnih kolektivov ZP Iskra, da aktivno sodelujemo pri izbiri kandidatov, da predlagamo res najboljše. Sedanji upravni odbor ZP je po svoji strokovni strukturi zelo na višini; saj imajo vsi (razen menda dveh članov) visoke strokovne izobrazbe; S tem pa seveda še ne pomeni,, da je dosežena dobra (ali celo , najboljša) kvaliteta tega samoupravnega organa. Razen dveh članov so- na primer vst strokovnjaki s tehničnega področja, medtenr ko je večina razprav tega organa s finančno-ekonomskega področja. Vskdo lahko ugotovi, da bi bilo bolje, ko bi v tem organu bila vsaj polovica članov z ekonomskega področja. Res je sicer, da ima upravni odbor razne komisije, vendar pa to še ne pomeni, da, -sestav UO ni bistven, če hočemo vselej kvalitetno odločitve. Pogosto je slišati, da bi morali ekonomisti, katerih v- Iskri ni' malo, bolj posegati v dogajanja v našem združenem podjetju: s. svojimi stališči in pogledi. Tudi teh torej ne smemo-pozabiti pri izr-biri kandidatov za bodoče samoupravne organe tako ZP, kakor tudi v posamezni organizaciji! Janez Lani v »Aparatih« manj nesreč pri delu V preteklem- poslovnem' letu se je v tovarni električnih aparatov primerilo 19 nesreč' pri delu manj kot v letu 1965. Večina nesreč — bilo jih je skupno 40, so bile. lažjega značaja in so v celoti terjale 532' izgubljenih, delovnih dni. Med skupno štiridesetimi nesrečami jih 19- sicer odpade na nesreče na poti na delo ali z dela, medtem ko je bilo- dejanskih nesreč pri delu na strojih 14, a pri ostaEh delih v tovarni 26. Da je bila večina nesreč- lažjega značaja dokazujejo tudi ti podatki, da se je povprečni bolniški stale? na posamezno nesrečo znižal iz povprečno 17 dni v 1.1965 na 13,3 v lanskem letu. Tudi. število obolenj (brez porodnic) je bilo lani za 17,5:% manjše kot v letu 1965, pa čeprav je bilo lani število zaposlenih za 23 delav- čenči nekvalificiranih delav- zij.o na delo. v tovarno, na cev. £ Povsem razumljivo je, poti tudi bolj' previdni, saj da je bilo največ delovnih je število nesreč na poti na nesreč v strojni delavnici, delo ali z dela prav, gotovo čeprav je. tu lani kar 7 me- nesorazmerno visoko in levji secev mihilo brez delovne delež gotovo odpade na pre-nezgode. Nesreč pri delu pa majhno pazljivost in nepre-bi bilo v strojni delavnici' vidnost-pri vedno bolj nara-nedvomno še' veliko več, ko ščajočem prometu, vodstveni delavci strojne de- Vsekakor pa je dejstvo, da lavnice varnosti pri delil ne je bilo lani manj nesreč in bi posvečali tolikšne pozor- da so bile le-te lažjega znanosti. Koristno pa- bi bilo, čaja, razveseljivo in je upati; da bi bili delavci, ki se vo- da- tudi letos ne bo večje. Zanimivo za ljubitelje V nenehnem tekmovanju, da bi na eni strani izdelali cev večje; Morda je k zmanj- kar največje in najmočnejše šanju bolezenskih odsotnosti lani’ pripomogla delno tudi uredba stimulacije na prisotnost na delu. Lani je bilo zaradi raznih obolenj, 591 manj izgubljenih delovnih dni čeprav je število 9:134 leteli sorazmerno še vedno precej visoko. Tako je tovarna električnih aparatov lani izplačala na račun izgubljenih delovnih, dni-, zaradi nesreč pri; delu in na poti. nadelo. ah z njega-115.675,71 novih dinarjev na račun boleznin pa 150:632,36 novih dinarjev, medtem ko so v breme zavoda: za socialno zavarovanje- nesreče- terjale izplačilo 39:35726, bolezmne-pa- 58.050,57 novih- dinar jev. Največ poškodb, pri delu je bilo na prstih rok, saj; le-te znašajo polovico vseh’ nesreč pri delu. Največ delovnih nezgod so imeli delavci in delavke v starosti' med 26 hr 35 Ibti, največji' del’ pa je- bil- med- ponesre- stroje in naprave; na drugi strani pa kar se da majhne in neznatne,, pa vendar učim ko vite, se rodijo dandanes marsikatere posebnosti in zanimivosti. Med take prav. gotovo sodi. mini-televižor, kakršnega so pred. nedavnim izdelali strokovnjaki s področja sodobne elektronike. Za televizijskim sprejemnikom; ki ga je- moč vgraditi v avtomobil, pa mimo, prenosnega, ponuja angleški proizvajalec šenov" tip miniaturnega sprejemnika, katerega so.vgradili v na-slo- njalo za, roke udobnega fotelja. Televizor, je izredno» majhen in ga zlasti priporočajo za vgradnjo' v fotelje v1 klubskih prostorih, Tam; Kjer imajo več televizijskih, spo^ redov, bi pač obiskovalci klubov lahko gledali hkrati več" programov, ne da bi pri tem dnig drugega motili. Spričo tega, da’ so ti; televizorji; vgrajeni, v luksuzna fotelje, je verjetno tudi njihova- nabavna; cena precej visoka, žal; pa je bralcem ■ iž; skopih podatkov ne moremo posredovati. Tudi. ni prevelike-bojazni, da bi takšne minitel evizorje. kaj kmalu začeli proizvajati, tudi pri nas. Z zavezanimi očmi ni mogoče uspešno poslovati Z manjšim številom zaposlenih večja proizvodnja in boljše poslovanje (Nadaljevanje-z 2. strani) sicer precej boljšer kot v preteklosti, vendar so obratovalna sredstva še vedno pro- Dokaj; velike obveznosti v letošnjem letu bo tovarna elektronskih naprav morala pokriti Iz; raznih virov in sicer iz dohodka za 1. 1966; iž Za temeljitejši’ prikaz uspešnega poslovanja' tovar-’ ne elektronskih naprav v preteklem letu bi seveda morali navesti še-veliko več po- (Nadaljevanje s 1. strani) ljivem roku. Posledica je, da iz leta v leto po bilanci ugotavljamo iste poslovne pomanjkljivosti in napake kljub trdnim sklepom, da-se nikoli več ne smejo ponoviti. Zakasneli obračun davno” preteklega obdobja nas; včasih' preseneti s. pojavi, ki/ jih do . takrat nismo niti slutili in zato--tudi nismo mogli nič ukreniti. Očitno je, da bomo morali! na področju poslovnega informiranja in s. tem v zvezii tudi na področju poslovnega odločanja poskrbeti za radikalne spremembe in znaten: napredek,/ če § bomo hoteli! trajno izboljšati, ekonomski; položaj1 podjetja, katerega' nizki, nivo- se- v- skrajni konsekvenci kaže med; dtugim- v nizkih zaslužkih velikega števila- sodelavcev. J,M. blem številka 1. Pri izpolnjevanju sanacijskega programa: niso-bili doseženi pričakovani rezultati, ’zlasti ne pri. zniževanju zalog reprodukcijskega materiala. Višina premalo znižanih zalog materiala pa. nekako ustreza, vrednosti na-kurantnega blaga, ki je obležalo v skladiščih zaradi prenehanja proizvodnje, za katero- je’ bil pred časom, material nabavljen; Tudi stanje-terjatev do kupcev se je lani občutno poslabšalo, vendar trenutno položaj ni več tako kritičen, ker so-v januarju 1967, prišla precejšnja nakazila dolžnih zneskov. gredštev sklada skupne porabe; pa iz poslovnega sklada iir. amortizacije Približno polovico- sredstev amortizacije bodo porabili v te namene, namesto za obnovo osnovnih-sredstev. Da je bilo lansko gospodarjenje in poslovanje, ugodno-končno dokazuje tudi ta ugotovitev, da- se je vrednost proizvodnje, podvojila, pri tem pa so se stroški režije-dvignili le- za 25%. Okrog: •79 % režijskih stroškov je» -po pokazateljih v zaključnem računu' fiksen. datkov in ugotovitev,, žal pa se moramo zaradi ome jenega prostora zadovoljiti sr tem. Njeno poslovanje- je bilo vse-. kakor uspešno, vendar bo moral delovni kolektiv napeti' »Elementi« : Poslovanje v letu I9B6 vse'sile za to, , da bo tudi Fe-tos/gospodaril>kar se da ekonomično zlasti z obratovalnimi sredstvi, dosledno izvajal sanacijski program in stremel 'za zniževanjem poslovnih stroškov, v čemer ležijo vsaj delne možnosti za dosego še boljših poslovnih rezultatov v tekočem’ letu, -c- (Nadaljevanje s 5. strani) Primerjava posameznih elementov CD po plačani realizaciji. s planom prikazuje nekoliko slabšo sliko, saj. je; planiran količnik plačane-realizacije. 0:80 realiziran le z 0,713 zaradi velikih terjatev do že navedenih kupcev. Bistvene spremembe v pogojih gospodarjenja so v letu 1966 na finančni rezultat-negativno- in. pozitivno vplivale, taiko da se razmerje ni bistveno-porušilo in je uspeh kljub, temu zelo dober. Vendar pa se kolektiv tovarne zaveda, da dober rezultat še ni popoilnb --najemlo za nadaljnje uspešno poslovanje. Zato bo tudi v bodoče potrebno z vsemi- možnimi ukrepi in napori doseči povečanje produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti, ki bodo osnova za» nadaljnji prehod na- skrajšan delovni čas. . S. e Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI ‘ SPREJETI NA 15. SEJI UO | (23. JI. 1967) • UO je obravnaval zaključni račun za leto 1966. Ugotovil je, da de Mo poslovanje v letu 1966 uspešno, -v poročilu navedeni podatki pa kažejo kakšne pomanjkljivosti so preprečile še boljši poslovni uspeh. Iz razprave so se izkristalizirali sledeči predlogi oz. sklepi za odpravo pomanjkljivosti: — UO na podlagi ugotovitve, da so prejeli visoke nagrade za predložene racionalizacije prav vodilni in vodstveni delavci zahteva opis delovnih mest za vodilne in vodstvene delavce, iz katerih bo razvidno katere so njihove naloge in katere ne. — UO predlaga komisiji za racionalizacije, da v svoj pravilnik vnese -tudi ¡določilo, ki bo služiio kot osnova za ugotavljanje, čigav propust je Hil z racionalizacijo popravljen — IZZA ali tehnologov, .nakar se dotičnemu zaračuna izplačano racionalizacijo. — «Glede na visoke presege norm, je UO zaključil, da so norme preohlapne predvsem v montažah, zato naj tehnologi kategorizirajo grupe del in postavijo prave norme pri svojih postopkih predvsem za montaže. — .Pavšalno popravljanje oz. poviševanje norm mora v bodoče odpasti, 'ker pride zaradi .tega do velikih nesoglasij. —UO je prišel do zaključka, da vprašanje kategoriziranja in normiranja del ne bo prej urejeno kot z novim katalogom del. Ugotovil, je, da delo na tem katalogu prepočasi ' poteka, zato zadolžuje odgovorne osebe, da ga pospešijo iu o celotni zadevi poročajo upravnemu odboru. — UO je ugotovil, da razmerje med produktivnimi in režijskimi delavcimi narašča v korist slednjih. UO smatra, da odgovorne službe premalo pazijo na to, saj se .je razmerje z ozirom na pretekla leta poslabšalo. — Ker ni jasno in točno določeno, katero delo oz. katera delovna mesta so čista režijska (skupinovodje, urejevalci, tehnologi in pod.) UO opozarja strokovno službo, da prične na tem področju z resnim delom. — Ker je število ljudi, ki delajo na prevzemu, skladiščenju, transportiranju jtd. materiala zelo visoko, UO zadolžuje strokovno službo, da potek dela analitično obdela in določi delovna mesta. — Različno tolmačenje DE 100 (enkrat produktivna, enkrat režijska) naj se razčisti.. — UO zadolžuje finančni sektor, da .pri zaključnem računu za leto 1967 vnese v poročilo tudi podatek koliko nadur povprečno pride na delavca v posameznih DE. — Ker so zaloge nekurant-nlh materialov še vedno prevelike, UO Zadolžuje strokovno službo, da pregleda cene, predvsem tistih materialov oz .sestavnih delov, ki so izdelani v tovarni in imajo 'zato zelo visoke cene kar odžene slehernega interesenta. — UO ugotavlja, da mora tovarna plačevati . visoke obresti od kreditov, zato meni, da je potrebno vložiti v obratna sredstva cimveč ostanka dohodka. — V zvezi s stalno problematiko okrog nagrajevanja UO postavlja v pspredje vprašanje, sistemizacije in nastavitve referenta za nagrajevanje, kateremu bo nagrajevanje edino, sistematično delo. — UO sprejema Poslovno poročilo za leto 1966 z za-kljifčki in dodatnimi sklepi, katere morajo realizirati ■strokovne služhe in samoupravni organi v letu 1967. 'UO predlaga 'DS. da Poslovno poročilo, ki obsega razdelitev ostanita dohodka za leto 1966 sprejme in potrdi vse zgoraj navedene sklepe, ki jih je UO v zvezi s tem spre- jel. • UO je obravnaval Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov oz. pripombe članov kolektiva, ki so jih podali na pravilnik. Komisijo za sistemizacijo delovnih mest je UO zadolžil, da «mora podati poročilo o svojem delu. • Na predlog DE 600 je 'UO razpravljal o problemu starejših delavcev in zadolžil kadrovski oddelek, da najde primerno stimulacijo za te delavce. Sklepi 24. seje uo (3. marca 1967) 9 UO je obravnaval predlog gospodarskega plana za leto 1967 s pripombami, dostavljenih iz obratov ter na osnovi razprave sprejel sklep, da ga predlaga DS -tovarne v razpravo in potrditev z navedenimi zaključki in naslednjimi dodatnimi predlogi: 1. Na pripombo obrata »Keramični kondenzatorji« Žužemberk se poveča masa za OD za 17 mili jonov ter stroški razvoja za 20 -milijonov S dinarjev; 2. Pripomba obrata »Magneti« se osvoji in vnese v gospodarski plan 20 milijonov sredstev za razvojne naloge in 6 milijonov sredstev za plačilo uslug podjetju »Varnost«; 3. Obratu »žarnice« se vnese v gospodarski plan dodatno 30 milj. sredstev za nadaljevanje posla s firmo »Osram« jn 16 milijonv sredstev za razvoj haiogenskih in projekcijskih žarnic. 4. Pripombo obrata »Keramika« glede načina formiranja OD za Upravo in pripombo obrata »Magneti« gle- de razdelitve upravno-pro-dajne režije, ni možno upoštevati, ker je način v predlogu plana v skladu s statutom tovarne; 5. UO predlaga DS tovarne, glede na realne možnosti, spremembo vrednosti točke za OD od 1 na 1,15 s tem, da Se istočasno preide na dve prosti soboti v mesecu; 6. UO tudi predlaga revalorizacijo štipendij učencev v gospodarstvu in štipendistov tako, da se njihove štipendije povišajo s faktorjem 1, 2; 7. UO predlaga, da DS tovarne potrdi spremembo oziroma zvišanje dnevnic za 20 odstotkov in sicer: dnevnica nad 8 — 12 ur 24,00 N din; cela dnevnica brez prenočevanja — 42,00 N din; cela dnevnica s prenočevanjem — 66,00 'N din. 8. UO nadalje tudi predla-ga DS tovarne spremembo oz. zvišanje plačevanja kilometrine, opravljene z lastnim osebni mavtomnbilom v službene namene od sedanjih S din 45/km na S din 67/km, dočim naj ostane S din 5.— za sopotnike nespremenjeno. . Istočasno pa opozarja, da je obračunu potnega haloga "vedno potrebno priložiti tudi poročilo o opravljenem ■Službenem potovanju. UO je obravnaval/potočilo o delitvi ostanka dohodka za leto 1966 po posameznih obratih ter na osnovi razprave sklenil, da predlaga DS tovarne vf potrditev predlog kot je bil sprejet na razširjeni seji kolegija tovarne: a) 1. Za izravnavo izgube obratu Keramika Vižmarje krijeta obrat .Upori in Keramični kondenzatorji brez povračila: S din Obrat Upori Šentjernej 11,796.898 in obrat ker. kond. žužemb. 10,000.000 21,796.898 2. Za kritje Izgube obratu 3. "Obratu »Feriti« pa krije- »Orodjarna« posodi obrat ‘jo izgubo kot posojilo na- »Upori« — Šentjernej S din 8,618.258.— slednji obrati: S din 1. Obrat »Upori« — Šentjernej 1 306.055 2. fObrat »Magneti« 5,028.295 3. Obrat »žarnice« 4. Obrat »Ker. kond.« — ž,680.037 Žužemberk ' 8,087.420 Skupaj 16,101.807 b) Za pokrivanje anuitet za in »Orodjarna« ne dajeta, obrat »Eeriti« v višini ker na drugi strani sama 100,582479 S din UO meril, potrebujeta posojilo. Zato predlaga UO, da se pokriva- da je spremeniti predlog v nje anuitet za »Ferite« izvr- toliko, da obrata »Keramika« ši po naslednjem ključu: ¡8 S din 1. ¡Obrat »Magneti* 4.526.845 2. Obrat »žarnice 8,694.698 3. Obrat »Ker. kond.« — Ž. 39,465.03? 4. Obrat »Upori« 41,691.574 5. Uprava 6,204.330 c) V zvezi z zgornjim se predlog za realizacijo inter- 1. Za obrat »Keramika« ¡po- nega investicijskega plana sodita za nabavo .nujnih in- spremeni in se predlaga: vesticij S din Obrat »Ker. kond.« — Žužemberk 33,232:972 in obrat .»Upori« Šentjernej 21,000.000 Tako, da ima obrat »Ke-ramika« na razpolago skup- _ ¡2. Obratu »Orodjarna« po- ¡no s svojo amortizacijo sodijo -za nabavo potrebnih 64,700.000 S din. strojev naslednji obrati: S din 1. Obrat »Upori« — Šentjernej 2. Obrat »Ker. kond.« — 8,000.000 Žužemberk 8,000.000 3. ¡Obrat »žarnice« 2,000.000 4. Obrat »Magneti« 2,000.000 5. Uprava 10,000.000 Tako ima skupno »Orodjarna« 30,090.000 S din sredstev. @ UO je obravnaval predlog Obrane ambulante Iskra IPržan za sklenitev pogodbe preventivnega dela za leto 1967 in na osnovi danih predlogov posameznih obratov sklenil, da se sklene ustrezna pogodba, vendar pa naj se v njej upošteva vse zahteve obratov, ter predlog predloži v ponovno obravnavo UO. SKLEPI 11. SEJE (24. februarja 1967) © Delavski svet ugotavlja, da izvrševanje sprejetih sklepov ni tekoče in zaradi tega izreka direktorju tovarne opomin po delavskem svetu. Delavski svet je od uprave zahteval rentabilitetne izračune vseh proizvodov, s posebnim poudarkom na izračunu proizvodnje zvočnikov* za katere se ugotavlja, da so nerentabilni. Izračunov ¡razen za brivske aparate še ni pre- . jej. Delavskemu svetu prav tako ni bila podana obrazložitev vzrokov za neizvršitev proizvodnje v mesecu januarju in ,za .90 % izplačilo OD in, kaj j,e bilo narejenega, da bi bil položaj -v na-dalnjih mesecih boljši. 9 Delavski svet .zadolžuje upravni odbor, da redneje in vestneje kontrolira izvrševanje svojih sklepov; predvsem pa mora največ pozornosti in vso skrb posvetiti obravnavanju in reševanju .proizvodne .problematike. © Delavski svet je potrdil predlog upravnega odbora, da se PSO za prodajo 3.142 kosov v decembru odobri dodatni 4% rabat, kar znaša 41:098,36 N din. Za prodajo gramofonov s 24fl/o rabatom (4’% od PSD), smo se odločili z namenom,' da znižamo . zaloge na skladiščih in s tem omogočimo večjo proizvodnjo v letu 1967. Delavski svet ugotavlja, da nam tovrstna .prodaja zmanjšuje planirani dohodek .in zaradi tega je -bil sprejet sklep, da se morajo odgovorne službe PSO intenzivneje zavzemati za prodajo naših izdelkov izdelanih ¡po planu; predvsem pa naj bo ito skrb našega novega ¡komercialnega vodje. 9 Delavski svet je vzel na znanje zaključni račun leta 1966, ki ga je podala tov. Draga Mesec — računovodja in potrdil, skupaj s sklepi UO in s posebnim poudarkom, da je potrebno posvetiti ¡kvaliteti, nabavi materiala, urejenosti .proizvodnje (roki — osvajanja nove proizvodnje,-zastoji, nadure, ugotavljanje rentabilnosti posameznih artiklov itd.) mnogo več pozornosti in doseči, da odgovorne šiužbe organizirajo povečanje proizvodnje v tehničnem tisku, s prodorom konkurenčnih ponudb na ¡tržišče. (Dalje na 8. strani) Dopisujte v »Iskro!« Naslov uredništva: Kranj, Savska loka -4 Tel. 22-22-1, int. 333. Z Pisma naših bralcev POZDRAV OD VOJAKOV Tovariš urednik! Zahvaljujem se za redno pošiljanje glasila »Iskra« v Sombor. Redno čitanje časopisa mi je omogočilo, da sem tudi v vrstah JLA obdržal stik S podjetjem. Ker sem odšel na novo dolžnost v Beograd, prosim, da mi v bodoče časopis »Iskra« pošiljate na novi naslov: Inž. Noe Rajko, V. P. 6972/3 B Beograd. Želim mnogo uspehov vsem članom kolektiva, hkrati pa pošiljam iskren pozdrav bivšim sodelavcem. Rajko Noe Iz Batajnice se je oglasil jnž. Janez Skubic, ki se toplo Začudila ga. je tudi kratka vest v reviji »Tovariš« pod rubriko »Kaditi | prepovedano«^ da je Iskrin stereofonski gramofon v deželah trdne valute skoraj pol cenejši kot v Jugoslaviji!? (Op. ur.: upamo, da nam bo merodajna oseba čimprej odgovorila na to vprašanje!) Konec pisma je takle: Pretekla je skoraj polovica vojnega roka. »Obu-ka« — vojaška in strokovna — je za menoj. Človek, ki je to opravil, je zrel za operativno enoto, isto se je zgodilo meni, zato prosim, da mi »Iskro« pošiljate na novi naslov, hkrati pa toplo pozdravljam vse člane kolektiva. zahvaljuje za redno pošilja- Janez Skubic,, dipl. inž. jz proizvodnega oddelka v Železnikih. — Zaradi poamnjkanja prostora je v tej številki nje glasila »Iskra«. Pravi, da v. P. 6972-4 odpadlo nadaljevanje daljšega članka o problemih v Železnikih, ki bo zagotovo priobčen Je vestno spremljal življenje Batainica v naslednji številki jn delo združene »Iskre«, prav tako se je pohvalno izrazil o nekaterih člankih, ki zadevajo poedine enote, predvsem pa prodajo. Z zasedanja DS »Elektromehanika« ZAHVALA Ob prerani smrti mojega dragega očeta BOGOMILA KANDUSA se iskreno zahvaljujem vsem Sodelavcem iz servisnega sektorja in PSO za izkazano polnoč, izraze sožalja, poklonjeno cvetje in za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Bogomil Kandus ZAHVALA Ob smrti drage mame ANE DOLENC se iskreno, zahvaljujeva sodelavcem na traku ATA in juniji žičnih oblik v obratu Atn, za izraze sožalja, Ven-pe in spremstvo na njeni zadnji poti. Angela Rozman Francka Juvan ZAHVALA Ob smrti naše mame in stare mame ANGELE BERCE se iskreno zahvaljujeva sodelavcem v produkciji .tovarne ^Elektromehanika« Kranj za izraze sožalja, poklonjena Venca in spremstvo na njeni zadnji poti. Sin Franci ž družino in Žanih z družino ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrij« ža elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni gdnik: Igor Slavec — izha-tedensko — Rokopisov ne čarno — Tisk in klišeji: »►CP Gorenjski tisk« Kranj Kranj, 27. febr. — Deseto zasedanje delavskega sveta »Elektromehanika« Kranj je ta dan obravnavalo gradivo strokovnih služb o gospodarjenju v letu 1966. DS je ugo-' tovil, da je bilo poslovanje uspešno. Iz poročila in razprave je bilo moč ižluščiti, da je tovarna v letu 1966 prebrodila krizo, v katero je za-’ šla v letu 1965, posledice pa so se čutile tudi v obravnavanem obdobju. V zvezi z zaključnim računom je DS spre. jel nekaj važnih nalog, in sicer: . — Pospeševati je treba proizvodnjo izdelkov, ki so rentabilni'in: jih tržišče potrebuje. S tem v zvezi je treba uporabiti, vse nove strojne zmogljivosti: potrebe po novem zaposlovanju največ kriti z notranjimi premikij nanovo pa sprejeti le tiste strokovne kadre, ki jih tovarni primanjkuje. — Normative zalog za naslednje obdobje je treba doseči, ker bodo s tem sproščena sredstva za poravnavo obveznosti in financiranje večje proizvodnje. S tem v zvezi je treba zasledovati učinkovitost nagrajevanja za znižanje zalog in nabavo materiala. — Omejit.1 je treba čakanje, obenem pa znižati nadurno delo, saj je oboje odraz neurejene proizvodnje. Vse aktivnosti naj imajo za cilj večanje ekonomičnega in rentabilnega poslovanja, kar je edina. realna osnova, za nadaljnje izboljšanje nagrajevanja. ' Zaključek razprave DS je dal jasno sliko o poslovanju v letu 1966. Uspeh, kakršnega je tovarna dosegla 5 jjr-vem letu po ...uveljavitvi reforme je bil ustvarjen s prizadevanjem vseh Zaposlenih Večina člandv kolektiva je. v času krize kljub relativno nizkim osebnim dohodkom ostala na delovnih mestih in si prizadevala izboljšati/‘stanje tovarne. Danes že lahko vidimo: začetni: uspeh sanacije tovarne, gospodarjenja in osebnih dohodkov, hkrati pa DOPISUJTE V »ISKRO«! ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ Organizacij a: tovarna za elektroniko in avtomatiko Ljubi j ana-Pržan sprejme v delovno razmerje sodelavca za naslednji delovni mesti: vodje razvojne službe pogoj: strojni inženir s prakso • . vodje konstrukcije pogoj: strojni inženir s prakso Pismene ponudbe z obširnimi podatki pošljite* gornjemu naslovu. je tudi ustvarjena močnejša ne stranskih obratov za le-podlaga za izpolnitev nadalj- to 1966 in to: restavracije, njega razvoja tovarne. ambulante, stanovanjske za- Na isti seji je delavski svet druge in samskega doma. -potrdil tudi zaključne raču- ¡8 ABC. • Izvlečki iz sklepov... (Nadaljevanje s i. strani) • Delavski svet je na podlagi 2. člena Zakona o volitvah v delavske svete (Ur. Bst 11/65 SRS) in določil statuta tovarne, potrdil predlog upravnega odbora in sprejel sklep: — da se volitve v delavski svet tovarne razpišejo za 17. april 1967 (t. j. isti datum, kot je določen za volitve, v DS podjetja), — da bo delavski svet tovarne v skladu s statutom tovarne štel 25 članov. — da bodo volitve ločeno po obratih (Pržan, Višnja gora, Mokronog), — da bodo imeli obrati v delavskem svetu naslednje število članov: Pržan — skupaj 18 članov; na novo se voli 9 članov; Višnja gora — skupaj 3' člani: na novo se voli 2 člana; Mokronog — skupaj 4 člani: na novo se volk 4 člane. — da se za novi delavski svet podejtja voli štiri člane iz »Avtomatjke«, — da bodo kandidati za DS podjetja in tovarne izbrani na zborih delovnih ljudi, ki bodo ločeno v Pržanu, Višnji gori in Mokronogu od 15. do 25. marca 1967. — da je na zboru delovnih ljudi potrebno predlagati najmanj toliko kandidatov, kolikor se jih voli, — da se voli samo člane DS podjetja in DS tovarne, ker so delavski sveti delovnih enot ukinjeni. .Delavski svet je za izvedbo volitev imenoval naslednje komisije: KOMISIJA ZA IZDELAVO VOLILNIH IMENIKOV 1. Marija ČUK — predsednik; 2.. Ema TEMOV — član, VOLILNA KOMISIJA 3. Vida KOTNIK — član. 1. Edo-ZAJC — predsednik, 2. Roman KAVŠEK — član» 3. Vera ZUPANC.— član j 4. Stane ZEMLJARIČ — namestnik, 5. Jože ŽELEZNIK — namestnik,/ 48 Z ukinitvijo delavskih svetov delovnih enot prenehajo- veljati tudi vse njihove komisije; ker pa je čas do poteka mandatne dobe razmeroma kratek, je delavski svet tovarne sprejel sklep, da vse komisije imenovane s ’strani delavskih svetov delovnih enot (Pržana, Mokronoga in Višnje gore), postavi kot svoje organe z istimi zadolžitvami in nalogami, kot so jih opravljale dose* daj. Te komisije so naslednje: kadrovska komisija, komisija ža ugotavljanje obratne škode, komisija HTV, disciplinska komisija, komisija zel odlkovanje, komisija za prometno varnost. © Delavski svet je na osnovi predloga upravnega odbora in na podlagi temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SFRJ 52/66) sprejel sklep, da se člen 144 Pravilnika o d)cllovnjh razmerjih tovarne sipremeni im sicer: — delavka ima za nosečnost in porod pravico koristiti 105 dni porodniškega dopusta, in ne 133 dni, kot je bilo predpisano dosedaj.