Paštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, teieion 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nafrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 19.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 100 Sreda, 18. decembra 1935 Leto X Zmagoviti Švedski socializem Načela in stvarno delo Dejstvo, da vlada danes v treh skandinavskih državah socialna demokracija, nas vzpodbuja k spoznavanju tamošnjega gibanja, ki se je tako zmagovito uveljavilo v času, ko je v srednji Evropi zmagal fašizem. Kajti marsikaj se moremo naučiti iz uspehov socialistov v nordijskih državah. V 93. številki smo pisali o de-lavsko-kmečki politiki danskih socialistov, danes hočemo pokazati značilnost sosedne švedske socialne demokracije. Za to nam poleg drugega nudi zanesljivo gradivo knjiga »So-cialismen infor verkligheten« (Socializem pred uresničenjem), ki jo je spisal nedavno umrli teoretik švedske stranke Nils Karleby, ki ga spo-polnjuje še Jeth Hoglund, ustanovitelj švedske komunistične stranke, ki se je pa 1926. leta spet vrnil v socialno demokracijo. Švedska stranka in švedsko gibanje sploh nam kaže predvsem, kako tam stvarno, nefrazersko gledajo in obravnavajo vsako stvar. Karleby navaja te-le štiri značilnosti: Razmerje do države. Prvič: »Švedska socialna demokracija je od prve svoje ure pozitivno priznavala državo. Nikdar ni zamenjavala abstraktnega pojma s konkretno obliko. Nikdar ni boja proti določenemu političnemu sistemu zamenjavala z bojem proti državi kot taki. Razumela je, da je država tako neizogibna organizacijska oblika za cvilizirano družbo kakor tudi naravno orodje za preobrazbo družbe.« Kolikor moči — toliko “spehov. Drugič: »Švedska socialna demokracija je jasno socialno-reformato-rična;*) od vsega početka se je tru- *) Reformo, reformatoričen, relormizein poznajo pri nas nekateri le kot psovko, ne da ti vedeli, kaj v resnici pomeni, Ker se bomo v tej razpravi še srečali s temi izrazi, naj jih na kratko razložim; reforma je mirna preobrazba, iziboljšanje (osemurnik pomeni n. pr. veliko in dobro reformo), reformator je preobraževalec, reformatoričen ipo- meni delujoč za ali v smislu reforme, refor- Masaryk Predsednik čehoslovaške republike dr. T. G. Masaryk je dne 13. t. m. odložil predsedništvo. Starček, prestavnik evropske demokracije in nacionalni osvoboditelj čehoslova-škega naroda je storil to zaradi utrujenosti in bolehnosti. Svojo odpoved je izročil predsedniku vlade dr. Hodži ter predisednikomia obeh zbornic. Priporočil jim je, da naj izvolijo dr. Beneša za naslednika. Vest o odstopu Masaryka ni prišla nepričakovano, vendar nenado- Brez ustava in demokracija ne grel Egipet obnovil ustavo V Egiptu so imeli boje med konservativci in nacionalisti. S pristankom Anglije pa je kralj uveljavil zopet ustavo iz leta 1923., ki je bila od 1930 suspendirana. Režim Do ustavi bo uveden po volitvah, ki bodo v kratkem razpisane. Z Anglijo hočejo skleniti zvezno pogodbo šele, ko sc urede važni mednarodni problemi. Angleški vpliv se je v Egiptu torej zmanjšal. dila, da nekaj konkretnega doseže in storila je toliko, kolikor je bilo v njeni moči. Program gibanja. Tretjič: »Program gibanja je bil od početka sinteza (združitev) ideje svobodoljubnosti, demokratične pro-svitljenosti in socializma, ki tvori pravo jedro Marksove poslanice delavstvu.« Stvarnost je kažipot. Četrtič: »Da je švedska socialna demokracija postala marksistična, ne izvira iz kakih študij Marxa. Marxova dela pozna gotovo zelo malo ljudi. Da je gibanje postalo marksistično, izvira enostavno iz tega, da je Marx teoretično izrazil to, kar spozna delavski razred, če gleda resničnost moderne družbe s svojega stališča. Imeti besedo v državi, biti deležen duhovnih in materialnih dobrin družbe — to je bil cilj. Poti do tega namena pa nismo dogmatično**) določali. Pot nam je kazal vsakokraten položaj, razmere in sodbe o pravilnosti vsakokratne taktike nismo nikdar nadomestili z nekim apokrifnim***) načelom.« Švedska socialna demokracija je torej stranka, ki je protidogmatična, toda načelno marksistična stranka, ki je demokratična, toda načelno socialistična, stranka, ki je reformato-rična, toda načelno aktivistična, to se pravi, da ji posamezne reforme niso cilj, temveč samo nove stopnje za dosego novih izboljšanj za delovno ljudstvo. Pojasnimo zdaj nekoliko posa- mizem pa pomeni tisto strujo, ki vidi cilj delavskega gibanja izključno saimo v refor-matorstvu, reformist je pristaš reformizma. "*) Dogma je trditev brez dokaza, ali verski nauk, v katerega moraš stepo verovati, dogmatik jr tisti, ki slepo veruje v neko aofciro in ki po dogmi gleda svet in hoče po dogmi deliti recepte. ***) Apokrifen je nepristen, podtaknjen, apokrifi so dobesedno nepristni svetopisemski spisi. odstopil ma. Veliki državnik demokratične in socialne etike je zapustil svoje mesto, ki pripada najodličnejšemu državljanu, ob preprostem obredu, ne da bi miu narod mogel primerno izraziti svojo zahvalnost in zvestobo do njegovih načel. Želimo pa ob tej priliki, da mu danes, ko se vrši volitev novega predsednika, poslanska zbornica in senat izvolita naslednika, ki bo enako iskreno čuval demokracijo in mir v Evropi. Nazadovanje premogovne industrije v OR. Premogovna industrija peša tudi na Čehoslovaškem. V glavnem so prizadeti rudarji deloma zaradi manjše porabe premoga zaradi gospodarske krize, deloma na zaradi tehnizacije in racionalizacije. Leta 1930. je bilo zaposlenih na Čehoslovaškem še 110.933 rudarjev, 1934 le še 81.334. Po petih letih je torej na Čehoslovaškem 29.599 rudarjev. manj zaposlenih kakor pred I petimi leti. To je zlo1 za tisoče rudarjev mezne značilnosti švedskega socializma. Demokracija Kakor Karleby ponosno poudarja, da švedski socializem ni bil nikdar dogmatičen, prav tako opozarja na njegov demokratizem. Ta demokratizem je globoko zasidran v splošni švedski demokraciji. Naši bravci se bodo še spominjali, da se je letos praznovala petstoletnica švedskega parlamenta. Toda motil bi se tisti, ki bi mislil, da so Švedi skozi vseh teh pet sto let svobodno in mirno uživali demokracijo. Nasprotno, od teh 500 let so Švedi skozi celih 400 let bojevali težke boje z reakcijo in le zadnjih sto let so preživeli v tisti mirni obliki, ki je danes tipična za švedski parlamentarizem. Samo sto let mirnega življenja je proti štiristo letom najviharnejših, najbolj krvavih bejev, vojn in revolucij. Švedska demokracija in miroljubnost od danes nosita pečat stoletnih, bridkih izkušenj. Prvi švedski parlament 1. 1435. v Arbogi je sklical kmečki voditelj Engelbrekt, kmetje so torej ustanovitelji švedske demokracije. Kmetje so si morali v dolgoletnih bojih z menjajočo se srečo priboriti svojo svobodo proti avtokraciji, plemstvu in veleposestnikom in ko je nastalo moderno delavstvo, je bila demokracija že precej utrjena. Zato pomeni danes demokracija za Švede ne neko obliko javnega življenja, temveč edino obliko političnega življenja. Zato tam fašizem kljub ogromnim denarnim podporam in naporom ni mogel pognati nobenih korenin. Te osnovne stvari je bilo treba povedati, da bomo razumeli, kako je švedska socialna demokracija zmagala prav takrat, ko je drugod socializem podlegel ali oslabel, namreč ko je izbruhnila strašna svetovna gospodarska kriza, ki je tudi na Švedskem nastopila z vso silo: s Kreugerjevim finančnim škandalom, kjer je šlo za izgubljene milijarde, in s 189.000 brezposelnimi. (Konec prihodnjič.) Iz notranje politike Beograd, 14. 12. 1935 Staremu radikalu Aci Stanojeviču so v Kruševac sporočili, da sif ra-dikali med seboj vedno bolj prepirajo. Osebna nasprotstva med člani glavnega odbora in nekaterimi drugimi so se tako zaostrila, da je bilo treba zopet poizkusiti, če bi se le našel kak izhod, da ne bi prišlo do popolnega razcepa med Trifunovičem, Markovičem, Miletičem na eni in Stojadinovičem na drugi strani. Stanojevič je prišel v Beograd, konferi-ral tu, konferiral tam, zdi se, do po-mirjenja ni prišlo in zato je pričakovati, da bodo sledile iz teh sporov posledice, ki se že nekaj časa napovedujejo. ^ I • • dI »r .• i K * I «1^)1 Pač pa je stranka JRZ prizadeta po takih sporih objavljala komunikeje o Stanojevičevih konferencah in vsi ti komunikeji govore o tem, da se dela na organizaciji stranke. V opoziciji tudi konferirajo. Med važnejše konference spada ona bivših samostojnih demokratov, ki ie razpravljala tudi v glavnih obrisih o Predvsem resnica! Nemški pesnik-emigrant Ernest TiOller. kj se je svojčas udeležil tudi kongresa Penklubov v Jugoslaviji ter imel javna predavanja, je izdal knjigo »Briefe aus dem Gefangnis« v Amsterdamu. Iz te knjige priobčujemo tu eno pismo, ki svari delavsko gibanje pred neresnico in demagogijo. Ernest Toller je levičarski pisatelj in trezen mislec. Vsi nemški socialistični listi brez razlike politične smeri napravljajo napako, da računajo s svetovno revolucijo kot bližnjim dogodkom. Če se govori o stavki v Angliji ali Franciji, tedaj se stavka razlaga kot pobuda k revolucionarnemu uporu. V Nemčiji se podpira nade, ki. ker se ne morejo izpolniti, morajo voditi k razočaranju in utrujenost. Politik ne sme laskati željami in samoprevari množice. Politik je dolžan povedati resnico in nič kot resnico. Temeljna napaka nemške vlade med vojno je bila, la je prikrivala /judstvu resnico. Pazen nekoliko udeležencev rr nihče vedel, da se je vršila bitka ob Marni. Ljustvo je bilo prepričano, da sledi zmaga zmagi. Ko je končno zvedelo resnico, poloma ni bilo mogoče odvrniti. Učiti bi se morali od Angležev, ki so med vojno sproti obveščali narod o težkočah polažaja: Revolucijski romantiki mi bodo očitali, da ne verujem v svetovno revolucijo, in končno bodo še trdili da sem; za to odgovoren, ker jutri še ne bomo imeli svetovne revolucije. Zaradi tega sem popolnoma miren. Taki napadi me spominjajo na ravnanje mojega prijatelja iz moje otroške dobe. Prepirala sva se o temi, ali bo šel dež, ali bo sijalo sobice. On je bil uverjen, da bo sijalo solnce, jaz pa, da pojde dež. In ko je končno jelo le deževati, mi je vrgel svoj slamnik v glavo ter rekel, da sem/ jaz kriv, da dežuje. Nova viada v Španiji Parlament razpuščen Novo vlado v Španiji je sestavil Portela Valladores. V vladi so štirje neodvisni, en agrarec, en demokrat, en progresivist, dva radikala in en regionalist. Najmočnejša stranka (katoliška akcija — Gil Robles) v vladi ni zastopana. Zbornica šteje 472 poslancev, vladni blok pa le 139, torej nova vlada nima večine. Vlada je hotela izvajati državno-sanacijski program prejšnje vlade, ker pa nima večine, je predsednik republike, Zarnora, parlament razpustil že v soboto. Razpustu sledi razpis volitev, pri katerih bodo pridobili republikanci. politični in gospodarski ureditvi države. Srbijancem so postregli samostojni demokrati tudi z zgodovino o srbskem zedinjenju. Pravijo, da so se največji Srbi tudi izjavili za federalizem, takrat, ko je bilo govora o srbskem zedinjenju. Navajali so Svetozarja Miletiča, Svetozarja Markoviča in tudi dr. Skerliča, ki je že takrat pisal o zedinjenju vseh Slovanov na jugu. Svetozar Markovič je resnično napisal, da Srbi v Srbiji in Stari Srbiji ne morejo imeti enakih zakonov. Ti samostojni demokrati, ki so ostali zvesti svoji liniji, določeni že pred 6, januarjem, uživajo v nekih krogih velik ugled. S. Štravs Ivan danes Sestdesetletnik Ob posebnih prilikah se zavedno organizirano delavstvo ponovno spominja svojih sobojevnikov s posebnim poudarkom, da s tem; pokaže na njih delo, požrtvovalnost ter zbuja s tem v svojih vrstah k nadaljevanju in k odločnosti v boju za načela pravičnosti v človeški družbi, za socializem. Borba za socializem tvori dolgo vrsto bojev, dolgo vrsto pridobitev, dolgo vrsto organizato-ričnega in kulturnega dela, dokler delovni narod spozna svoj položaj in se nauči boriti strnjeno za svoje pravice. V tem zrni slu nam je pomemben tudi šestdeseti rojstni dan sodruga Ivana Štravsa, ki je leta in leta na vodilnih mestih služil z vso požrtvovalnostjo delavskemu gibanju, predvsem med rudarji v Idriji in pozneje po raznih krajih službovanja v splošnemu socialističnemu delavskemu gibanju. % Burno življenje ima Ivan Štravs za seboj. Rojen je bil v Šebreljali pri Tolminu dne 18. decembra 1875. Že leta 1890. ga najdemo v Idriji med rudarji. Živo srebro je kopal tam od leta 1890. do 1907. Leta 1907. je pa bil izvoljen za ravnatelja Občnega konzumnega društva v Idriji ter je opravljal vodstvo te velike zadruge do leta 1922., ko so ga italijanske oblasti izgnale iz Idrije, kjer je moral zaenkrat pustiti svojo rodbino v najslabših razmerah, ker je bil sam, kakor tudi rodbina, brez zaslužka. V dobi, ko je bil voditelj delavske zadruge, je bil izvoljen za idrijskega župana ter je kot prvi socialistični župan večjega mesta v naših krajih županova! mestu od leta 1911. do 1916. V teh letih je imela Idrija najpomembnejše obeležje socialnopolitičnega napredka. V letih 1920 do 1922 je bil tudi načelnik Obrtniške blagajne v Idriji. To je le kratek potek njegovega udejstvovanja v dobi njegovega bivanja v Idriji, v javnih in upravnih korporacijah do izgona, ko se njegovega dela v političnem in strokovnem delu še niti dotaknili nismo, to je v rudarski strokovni organizaciji in v socialnedemokratični stranki. Po izgonu iz Idrije je Ivan Štravs pribežal v Ljubljano. Kam je hotel drugami? Dobil je nameščeni e pri takratni bolniški blagajni in je bil pozneje preveden v stalež uradnikov pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Služboval je v Šoštanju, pozneje v Celju, kjer je bil zaradi bolehnosti nedavno vpokojen. Štravs je bil jako delaven v delavskem gibanju. Povsod srno ga srečavali na konferencah, v odborih in na agitacijskih potovanjih. Spomnili smo se s tem v skromnih besedah svojega dolgoletnega sobojevnika ob šestdesetem rojstnem dnevu. Želimo mu krepko zdravje, a obenem se ga sodružno spominjamo z obljubo, da ostanemo zvesti njegovim načelom ter da hočemo nadaljevati boj za pravični socializem še odločneje. Razpust »Podpornega društva' razveljavljen Uprava društva vrnjena staremu odboru, carjem Bliskovito se je raznesla med našimi železničarji vest, da je predstojništvo mestne policije poklicalo minulo soboto popoldne k sebi šele nedavno novoimenovane člane komisarijata razpuščenega Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v smrtnih slučajih ter jim sporočilo, da morajo izročiti društvene posle staremu odboru. Danes pa je bil pravnemu zastopniku društva, odvetniku dr. Avg. Reismanu, izročen odlok banske uprave Dravske banovine, s katerim se pritožbi društva zoper razpust z dne 11. julija 1929 ugodi in razpust društva razveljavlja. Razlogi banske uprave. Društvo je bilo razpuščeno potom Velikega župana mariborske oblasi dr. Scham baclia dne 11. maja 1929. Proti temu razpustu je bila pravočasno vložena pritožba. Razpuščeno je bilo društvo radi prekoračenja statutarnega delokroga, ker je izplačevalo na račun posmrtnine akontacije in nakupilo hišo Ljudskega doma na Ruški cesti. Vkljub tem dokaznim dejstvom pa je upoštevati velehumanitarni pomen tega društva, ki ima okrog 11.000 članov in so se od razpusta do sedaj prilike javnega življenja znatno spremenile. Tudi razmere v društvu samem so se uredile. Zato je smatrala banska uprava za umestno in potrebno, društvo vzpostaviti in mu tako omogočiti popolen razmah v njegovem humanitarnem delovanju. Društvo v bodoče ne sme izplačevati akontacij, ker to po pravilih ni predvideno. Na prihodnjem občnem zboru mora društvo poleg eventuelnih drugih sprememb skleniti kot dopolnilo pravil, da se mora imovina papilarno varno nalagati. S tem je torej končan preko 6 letni boj starega odbora po njegovem pravnem zastopniku proti razpustu tega človekoljubnega društva, ki so ga naši sodrugi dobili po prevratu v roke v popolnem razsulu in ga s svojo neprecenljivo požrtvovalnostjo, nesebičnim delom zopet dvignilo do sijajnega razmaha z 11.000 člani in večmilijonskim premoženjem. Milijonska škoda. Društvo je razpustil bivši veliki župan g. dr. Schaubach na podlagi ovadbe mariborske podružnice »Zveze narodnih železničarjev«, zastopane po takratnem predsedniku g. Tumpeju. Šele pozneje je oblast uvedla preiskavo, ki se je izkazala na celi črti kot negativna. Ravno glavni razlog, nakup hiše na Ruški cesti, se je izkazal tekom let kot najdalekovidnejši in najkoristnejši ukrep starega vodstva društva. V hišah na Ruški cesti je namreč sedaj okrog 26 delavskih stanovanj, ki donašajo društvu lepo najemnino in je torej denar najvarnejše naložen. Pač pa ima društvo milijonsko škodo s tem, da se tekom teh šestih let niso smeli \ sprejemati nobeni novi člani in društvo je s tem zgubilo milijonski dohodek s člana- Zadošcenje našim železni- rino novih članov, a stari so umrli in društvo je šlo s tem nasproti popolnemu propadu. Procesi okrog društva. Pri tem ne smemo pozabiti vseh drugih pogubnih posledic, ki jih je imela ovadba nacionalnih železničarjev in zlasti očitki v znani posebni izdaji »Jugoslovanskega železničarja« proti staremu vodstvu društva. Sledile so kazenske preiskave proti odbornikom društva, zlasti proti blagajniku Lorgerju, celo proti zastopniku dr. Reismanu, ker je interveniral pri prevzemanju društva, sledila .ie velikanska tiskovna pravda proti uredniku »Jugoslovanskega Železničarja«. ki je stala nacionalne železničarje okrog 50.00(1 Din. a vse kazenske preiskave so izkazale popolno korektnost delovanja starega odbora. Nacionalni železničarji so torej temu človekoljubnemu železničarskemu društvu prizadejali nezaslišno milijonsko škodo, da o moralni škodi niti ne govorimo. Vse krivce bi bilo treba prijeti, da nadoknadijo škodo. »Zasluge«. Komaj se je društvo rešilo »politike«, že so na delu novi ljudje, ki bi radi v to železničarsko podporno društvo zopet zasejali politiko. Nedeljski »Slovenec«, ki že dolgo operira z g. Wurzhigerjem med železničarji, je pripisal kar vse zasluge za vrnitev društva g. VVurzingerju. ki je baje dosegel, da se je krivica popravila. G. VVur-zinger, ki. je bil tudi član prejšnjega odbora, bo menda že sam povedal »Slovencu«, kako je z zaslugami. Zaenkrat smo prepričani, da on ni v zvezi z nedeljsko »Slovenčevo« raco. Pred državnim svetom. Zgodovino boja za društvo je treba spopolniti le še s tem, da ministrstvo notranjih zadev pritožbe ni rešilo in je zato vložil dr. Reisman lani tožbo na Državni svet, ki je tožbi ugodil in naložil notranjemu ministrstvu, da ugotovi, če ne spada društvo pod nadzorstvo železniškega ministra. Potem je akt zopet ostal dolge .mesece pri notranjem ministrstvu, kjer je bilo izvršenih nebroj intervencij. Ko je nastopil v Ljubljani novi ban dr. Natlačen, je pravni zastopnik zopet opozoril g. bana na posledice zavlačevanja rešitve ter prosil, da se z ozirom na odločbo državnega sveta, uspeh sodnih preiskav in nevarnostjo, da društvo razpade ob nadaljni stagnaciji, društvo vrne staremu odboru. Opozoril je tudi bana na drugo dejstvo, da je nalagal komisarijat g. Zavadlava in naslednikvo ogromne vsote denarja v Kreditni zavod, kjer predseduje g. Turnpej. Naložili so tam nič manje kot en milijon stotisoč dinarjev. Kakor je iz odloka razvidno, je g. ban te razloge uvidel kot umestne in za nujno potrebo, da se društvo čimpreje vrne v normalno poslovanje. Italilansko-abesinska igračka Italija se pripravlja na veliko ofenzivo. — Zaradi varnosti v Sredozemskem morju daje Anglija koncesije. — Kje je Društvo narodov. Na vzhodu oaf riški h bojiščih so le manjši spopadi. Italijani se pripravljajo na ofenzivo. Te dni je postalo bojišče v Afriki manj važno, kakor pogajanja med Italijo, Anglijo in Francijo — brez Abesinije. Tembolj je postalo vprašanje zanimivo, ker so dogovori rnied tremi velesilami nasprotni paktu Društva narodov in ker so se jele zlasti male države upirati žrtvam, ki jih morajo s sankcijami prinašati za gole interese Anglije. Čim je Anglija dosegla zagotovilo,, da je nje varnost v Sredozemskem morju zagotovljena, je na svojo odgovornost pristala na dale-kosežne koncesije Italiji v Abesiniji. Italija sicer še vedno odklanja ponudbo, kar je pa le taktičnega značaja, da se prikrijejo »diplomatične« poteze in še kaj iztisne. Italijansko - abesinski spor je postal vprašanje Društva narodov. Ali naj v sporih med deželami odločajo posamezne velesile ali Društvo na- rodov, ali naj imajo male države kaj zaščite v Društvu narodov ali ne. Ta vprašanja so danes tako važna da je od njih rešitve odvisen obstoj in razvoj Društva narodov. Kako bodo rešili v Društvu narodov zadevo, je danes še nejasno. Opravičeno pa zahtevajo razne države, da se takoj skliče plenum Društva narodov, da reši pereče vprašanje. Delavska Sola v Beogradu Za člane svobodnih strokovnih organizacij Centrala za radničko vaspitanje u Beogradu (Centrala za delavsko izobrazbo v Beogradu) prireja leto za letom skupno s forumi delavskih strokovnih organizacij izobraževalne tečaje. Tako stori tudi letos. Za letošnjo zimsko sezono, ki je pričela početkom novembra in se konča marca meseca, ima naslednji program: 1. Tečaj za funkcionarje (odbornike in voditelje organizacije), ki ima namen izobraževati funkcionarje organizacije in jih uriti v organizacijskem delu. Prijave sprejemajo strokovne organizacije. 2. Mladinski tečaj za mladino, ki želi osnovno znanje v splošni izobrazbi višje stopinje. Prijave sprejema knjižnica Delavske zbornice. 3. Vajenški tečaj za vse vajence in mlade pomočnike iz naših organizacij. Tečaj je napol zabavnega značaja. Priglase sprejemajo organizacije. 4. Seminar, samo za gojence prejšnjih tečajev delavske šole. Prijave sprejema knjižnica Delavske zbornice. Vzgoja na teh tečajih se vrši na podlagi pozitivnega znanja in materialističnega pojmovanja sveta in življenja. Centrala opravlja s tem najvažnejšo nalogo v delavskem gibanju, ker ustvarja trdne temelje gibanju. Doma in Božična številka »Delavske Politike« bo izšla v pondeljek, dne 23. t. m. Nov državljanski zakon tudi delajo. Iz Beograda poročajo, da ie ministrstvo pravde izdelalo načrt novega državljanskega zakona ter ga bo predložilo v presojo pravnim fakultetam, sodiščem, odvetniški in notarski zbornici, gospodarskim zbornicam, konfesijskim predstojništvom, centralnemu tajništvu del. zbornic in gospodarskim organizacijam, ki naj se izjavijo glede načrta do 1. aprila 1936. 4 i • «- »st*..»■>*.. ? Turški zunanji minister v Beogradu. Turški zunanji minister Tevfik Rudži Aras se je mudil v Beogradu z ozirom na zadnje dogodke, to je glede italijansko-abesinskega vprašanja (sankcij) in angleške politike v Sredozemskem morju. Jubilej Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. — Minulo nedeljo je proslavilo Trg. bol. B. Traven, Bombaž I. Knjiga Prevaja Taipa 37 Pekarna in kavarna pa brez vode nista mogla živeti — in sedaj se je začel boj. Senjor Doux je hotel sedaj iz hotelskega vodnjaka načrpati vode v svoj tank, pri čemer je pravilno trdil, da je lastnik obeh vodnjakov. Hotelski najemnik pa tega ni dovoljeval; v pogodbi je imel zapisano, da sme hotelski vodnjak samo on uporabljati. Če bi kavarni dovolil, da bi zajemala vodo iz njegovega vodnjaka, bi se utegnilo zgoditi, da bi lepega dne ostal sam brez vode in bi potem gostom ne mogel nuditi kopeli. Hotel brez kopeli pa je v tropskih deželah brez vrednosti. Oba vodnjaka sta bila zaklenjena. Najemnik .ie imel ključ za svoj, senjor Doux pa je imel ključ za kavarniški vodnjak. Senjurju Douxu ni torej preostalo drugo, kakor da je ponoči vlomil v najemnikov vodnjak, napeljal cevi in pognal črpalko. Ko je najemnik zaslišal črpalko, se je seveda zbudil in sredi noči je nastal strašen prepir. Vmešavati so se začeli še hotelski gostje, nato kavarniški gostje, ki so bili često okajeni in bojevito razpoloženi, odločili so se za to ali ono stranko in po zraku so frčali steklenice, stoli, kruh, kosi ledu in grozne kletve in preklinjanja. Črpalka, ki se je zadržala naprami vserrni hrupu docela nestrankarsko in docela nebrižno, je delala medtem dalje in je načrpala tank. Nato je senjor Doux cevi zopet odstranil, nakar se je nočni mir povrnil, dokler ni bil naslednje jutro zopet porušen. Začelo se je s tem1, da je naročil hotelski najemnik rokodelca, ki je vodnjak posebno dobro zabil. Nato je tekel senjor Doux na policijo, ker se po zakonu ne sme voda nikomur zapreti. Potem je pokazal hotelski najemnik pogodbo, ki jo je senjor Doux lastnoročno podpisal in je bila ktolkovana tudi s predpisanimi kolki, in policija je zopet odšla. Ponoči je bilo v vodnjak zopet vlomljeno, kajti senjor Doux je vendar moral imeti vodo. Bilo je torej dovelj vzrokov, da je bil senjor Doux podoben umirajočemu in da je vkljub temu mnogo pojedel. Ko se je senjor Douix povrnil s trga — tako nekako ob šestih —, tedaj je prav za prav šele zajtrkoval. Zajtrkoval je ribo in pečenko in pol steklenice vina, nato kavo s tremi ali štirimi kosi pogače. Medtem pa so že prišli jutranji gostje. Potem se je bilo treba pogajati z dobavitelji in z njimi obračunati; prišla je pošta; nato so prišli ljudje naročat' kruh, pogačo, torte, pecivo in kandirano sadje. Ob polu devetih je senjor Doux drugič zajtrkoval, to pot s svojo ženo. Poleg jajčne jedi je pojedel sedaj še dvoje mesnih jedi, zraven je pil pivo. Senjora Doux je bila čedna ženska, bila je pa precej rejena. V nasprotju z mnenjem, da so vsi dobro rejeni zmeraj tudi dobre volje, je bila senjora Doux večno slabe volje. Le kadar je bilo naročenega mnogo peciva, se ji je raztegnil obraz v kratek smehljaj, ki pa je trajal samo nekaj sekund. Najsi je bila kavarna tako polna, da bi jo razneslo, najsi so se ljudje morali boriti za sedeže — vkljub temu je delala senjora Doux kisel obraz in je zijala v vsakega gosta, kakor bi ji osebno povzročal trpljenje in kakor bi jo nameraval onesrečiti za vse življenje, čevljev ali škornjev ni nikoli nosila, nego samo mehke copate. Ne verjamem, da je sploh kdaj stopila iz hiše; vsaj videl je nikoli nisem. Bala se je, da bi je v odsotnosti kak natakar ne ogoljufal. Povsod je imela oči; v hiši se ni nič pripetilo, česar bi ne vedela ali česar bi ne nadzirala. (Konec prihodnjič.) podp. društvo v Ljubljani stoletnico ustanovitve. Društvo je Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu podrejena ustanova, ki ima samostojno upravo enako kakor okrožni uradi. Prvotno je bilo podporno društvo namenjeno trgovskim nameščencem, danes pa sprejema v zavarovanje tudi industrijske nameščence ter šteje nad 7.600 članov. Društvo ima znaten socialni pomen v zgodovini. tem bolj danes, ker nudi članom za malenkostni prispevek še posebne ugodnosti, kar stori tem lažje, ker ima manjši riziko kakor splošno zavarovanje delavcev. Sto let dela je lepa doba. Slovenska dijaška zadruga v Pragi. 12 NAŠIH KRAJEV Ljubljana (e bodo kdaj volitve v veliki Ljubljani Zakon za podeželske in zakon za mestne občine že imamo par let. Zakona določata volitve v samoupravo občin. Zato opravičeno pričakujemo, da bodo občinske volitve kdaj tudi v Ljubljani. V mesecu januarju vsakega leta se izpolnjujejo volilni imeniki, ki bodo po priključitvi okoliških krajev nedvomno precej nepopolni. Volilec pa ima vedno pravico pogledati v stalni imenik, če je pravilno vpisan. V slučaju, če 'bi bile volitve razpisane, bo reklamacijski rok le štirinajst dni, in tedaj bi se vse reklamacije težje pravilno iz- Na 24. rednem, občnem zboru Slo- j vedle, ker marsikdo ni pozoren na to, mar-venske dijaške zadruge v Pragi dne sikdo pa misli, vsaj moram itak biti vpisan. Vpogled v volilni imenik prej torej jako olajša reklamacije v reklamacijskem roku ter je prva priprava za volilno borbo. Delavski prosvetni večer Zarje, ki se je vršil minulo soboto v dvorani Delavske zbornice, je bil posvečen Cankarjevemu spominu. Prosvetni večer je sijajno uspel. Dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vse, kii so hoteli prireditvi prisostvovati. Vse točke programa so bile izvajane precizno in s tako dovršenostjo, da so umetnike navzoči nagradili z dolgotrajnim odobravanjem. Bil je lep večer. Želimo si še več takšnih prireditev. 3. decembra 1935 je bil izvoljen za predsednika Skaler Franjo, za tajnika Vahtar Karel in za blagajnika Keršič Peter. Zadruga ima kulturni, predvsem pa ekonomski značaj ter deluje v prospeh slovenskih visoko-šclcev že 16 let. Italija in Abesinija. Italija odklanja tudi zadnje angleške predloge v afriškem sporu. Mussolini je dobil od fašističnega sveta svobodno roko ali za mir ali za nadaljevanje vojne. Ne-guš zahteva najprej premirje, potem izpraznitev abesinskega ozemlja in rešitev spora pred Društvom narodov. Abesinija se oborožuie. Abesinija se je v kratkem času jako dobro oborožila. Doslej ima že tudi 300 oklop-nih avtomobilov. Obenem ji Anglija tudi dobavlja tanke. Dividenda Standard Oil skupine. Družbe, ki pripadajo koncernu Standard Oil, bodo izplačale za zadnjo četrt tega leta 70.5 milijona dolarjev (to je okoli 4 milijarde dinarjev) dividend. Strahovite poplave v Južni Srbiji. Zaradi večdnevnih neprestanih nalivov je reka Vardar z vsemi svojimi pritoki izstopila iz struge in preplavila rodovitne doline z mesti in vasmi. Železniška proga med Skopljem in Solunom je na več krajih poškodovana in je promet začasno ustavljen. Tudi železnice med Gradskim in Prilepom in med Ohridom in Skopljem so morale obstati. Tudi avtomobilski promet je na več krajih prekinjen, dokler ne ibodo ceste popravljene. P-c mestih so bili ljudje ponoči zbujeni iz spanja, ko je vo-da .prihrumela in so komaj mogli rešiti golo življenje. Mnogo ihiš, ki so večinoma zgrajene iz slabega materiala, ije porušenih. Nekatere vasi so .popolnoma uničene. Uničen je ves pridelek, živež, krma in mnogo živine se je utopilo. Po mestih je voda vdrla v kleti in skladišča in uničila velike zaloge živil. Mesto Prilep (18.000 prebivalcev) je bilo pod vodo, Bitolj (40.000 prebivalcev) je bil večinoma poplavljen, Ohrid (30.000 prebivalcev) je bil preplavljen ves, kolikior ga je v ravnini. Samo oni del, kar ga je na hribu, je molel kakor otok iz neizmernih voda. Preko tisoč hiš je v Ohridu pod vodo, od teh se jih je že 30 zrušilo, 200 hiš pa se zna vsak čas še zrušiti. Vojaštvo je povsod požrtvovalno pomagalo pri reševanju. Več ljudi se je utopilo. Škoda gre v milijone. Vardar je zopet začel upadati, dežuje pa še vedno. Maribor Zborovanje privatnih namelCencev Nato je govoril predsednik SPNJ s. Petejan, ki je ob iburneim odobravanju ostro obračunal s pisanjem »Več črnika«, ki je sklicatelje zborovanja imenoval neznano druižbo. Minuli petek se je vršilo v Delavski zbornici zborovanje -privatnih nameščencev, ki ga je sklical Medstrokovni odbor 8(H 59 - i it Žameta o etUJkontvi-nacijo faka Ut TiTZTn. nih boi. 3H1SC6 ‘btK 39. i£egatittu cev za doma in.pt noja snažnih Zohtevolte vemo In povsod M In pecivo Iz Delavske nekarne o Maribora. S Telefon 2324 Kranj Knjige »Cankarjeve družbe« dobite pri poverjeniku »Delavske Politike«. Knjig je samo nekaj garnitur več kot pa je priglašenih. Lanski člani, ;ki žele knjige tuidi letos, in tisti, ki žele na novo pristopiti k »Cankarjevi družbi«, naj se prijavijo hitro, dokler so knjige še na zalogi. Naročniki, ki so z naročnino v redu, naj pridejo po knjige! Soitanj Zaman trud. Tudi pri nas se od časa do časa pojavijo »revolucionarni« razbijači, ki rujejo proti pokretu z najlepšimi parolami. Pravijo, da so za to, da se delavci strokovno organizirajo, zraven pa blatijo funkcionarje z govorjeno in pisano besedo vse vprek. To je pri njih agitacija za enotnost! Kako neki boš pridobil delavca, da pristopi, če pa opsuješ in osumičiš tistega, s katerim bo delavec takoj pri svojem, pristopu k organizaciji imel posla. Organizacija počiva na medsebojnem zaupanju članov in funkcionarjev,, kjer tega ni, tudi ne more biti organizacije! Kričačem, ki nas od časa do časa obiščejo in dele razne »tudi-delavsko časopisje« zastonj, povemo, da nas ni treba pridobivati za enotno fronto, ker smo mi za enotno organizacijo, ki jo tudi že imamo. Naše glasilo pa je »Delavska Politika« in potem, če je komu prav ali pa ne. Razni propadli študentje, ki žive na račun svojih staršev in so se spomnili delavskega gibanja slučajno, ker ne morejo »priti naprej«, so se doslej zelo slabo izkazali. Delavci jih poznamo in vemo dobro, s kom imamo opravka. Z omahljivci je težko. Poznamo med obrtniki nekatere, ki postanejo silno revolucionarni, kadar jim teče voda v grlo, čim pa najhujše mine, že pozabijo na »revolucijo« in menjajo barve kot za stavo. Njim precej podobni so še mnogi pripadniki srednjih slojev in žal tudi med uradništvom je precej takih žalostnih junakov. Znani so nam nekateri, ki »Delavsko Politiko« silno radi čitaio in jo hvalijo. Da bi se pa tudi naročili nanjo, to pa ne. 'laki slamnati revolucionarji bi radi mnogo imeli, prispevali pa nič. Podobni so strašilu na polju, ki se ga še Vrabec ne boji, ali ljudem, ki gledajo izza plota, kdo bo koga premagal, da se mu bodo potem pridružili. Pa se še dobe ljudje, ki pravijo, da bi s takimi značaji mogli voditi uspešne boje v enotni fronti. Naj tisti pridigarji kar organizirajo te vrste tiče, mi pa bomo ostali pri tem,, kar ,ie v resnici naše in zanesljivo. Obstojajo tudi organizacije, delavske samo po imenu, pa boš zaman iskal njihove »voditelje« na delavskih shodih in prireditvah. Eden se boji zamere pri svojem gospodu, drugi pa rajši v gostilni poseda — ker že itak vse ve. Ptuj Novi mestni svet. Kakor znano, je bil dosedanji .predsednik mesta g. Jerše razrešen svoje funkcije ikakor tudi vsi mestni svetniki razen 4 članov. V novem mestnem svetu nimajo delavci nobenega zastopnika, kljub temu upamo, da se bo tudi novi g. predsednik dr. Remec potrudil dobiti sredstva za preskrbo družin brezposelnih. Nad 30 je ta čas brezposelnih, od teh je zaposle- nih 8, kateri so pristojni v mesto, vsi ostali tpa čakajo in se vprašujejo, da li nimajo tudi oni pravice do življenja...? Umrl je občinski delavec Krušič, ki je že dolgo boleha! na tuberkulozi. Preostalim naše sožalje. GuitanJ Borba za kategorizacijo članstva v bratovski skladnicl jeklarne. Delavstvo je imelo že leta 1925 pogodbo s podjetjem glede kategorizacije vsega članstva v bratovski skladnici. Ko pa je leta 1933. izšel novi pravilnik bratovske skladnice, ki predvideva drugačno razdelitev članstva, je postala omenjena pogodba neveljavna. Delavski zaupniki so leta 1934. spomladi zahtevali pri podjetju, da se posamezne delavce, ki po novem pravilniku spadajo v višjo kategorijo, pravilno uvrsti. A ravnatelj je izjavil, da to ni mogoče, ker bi nastale zmešnjave, sicer pa da itak ni razlike med novim in starim pravilnikom. Ko so zaupniki dokazali, da je med tema pravilnikoma res razlika, je ravnatelj izjavil, da naj zaupniki zberejo seznam dotičnih in mu jih predlože v pregled. Ko so zaupniki to nalogo izvršili ter predložili ravnatelju v nadi, da pride do razprave, je ravnatelj zopet rekel, da o tem še ne more sklepati, ker ne ve, kako imajo to na Jesenicah vpeljano in da se hoče poprej tam informirati. Zaupniki so to vzeli sta znanje, a so takoj sami zaprosili po podružnici SMRJ sorodno podružnico na Jesenicah za tozadevni prepis njihove pogodbe. Čim so to prejeli, so šli ponovno k ravnatelju, kjer so izvedeli, da podjetje sploh ni pisalo po to jeseniško pogodbo, in pa, da razprave še tudi ne bo, ker jeseniška pogodba tudi ne odgovarja našim razmeram, s tem so bili zaupniki zopet odpravljeni brez razprave. Ko pa so stavili našim razmeram odgovarjajoče predloge, je podjetje rubilo več mesecev. da si je te predloge prestavilo v nemščino in odgovorilo, da so sprejemljive vse točke, razen določb glede uradništva, ker so ti člani pokojninskega zavoda. Razen tega si je g. ravnatelj še pridržal pravico, da bo govoril z upravnim svetom jeklarne. Čez nekaj časa so zaupniki ponovno vprašali ravnatelja, kdaj bodo stopili njihovi predlogi glede kategorizacije v veljavo. Dobili so odgovor, da je upravni svet ugotovil, da je pravilnik bratovske skladnice merodajen le za rudarska podjetja, a ne za železno industrijo, ker da nimamo takih preddelavcev in specijalistov, ki bi se mogli meriti s preddelavci v rudarstvu. Sploh pa bo ravnatelj sam predložil svoje predloge za razpravo. Ko pa so zaupniki te podjetniške predloge prejeli na vpogled, so videli, da so sestavljeni proti interesom delavcev in pravilnika. (Konec prihodnjič.) Rale Kako smo odkrili modernega puščavnlka. 23. novembra so orožniki aretirali v poslopju račke graščine v Dobrovcah pobeglega kaznjenca Blaža Kamenška, ki ima za seboj prav burno preteklost. Kameušek je bil 1. 1932 obsojen radi goljufije na 16 mesecev težke ječe. ker je bil radi podobnih deliktov že predkaznovan. Od maja I. 19.31 je bival v Dravskem dvoru v Dobrovcah št. O) (marof graščine Bahler v Račah). Imel DRAVA- ZAVAROVALNA ZADRUGA MARIBOR, TRG SVOBODE Sklepa razna življenjska zavarovanja: Za slučaj smrti, doživetja, dote ženski in kapitala moški deci, starostne obnemoglostl in lnvallditete (renta) — vse pod najugodnejšimi pogoji. / Sprejemajo se krajevni zastopniki. / Zavarujte pri naši domači zavarovalnici. kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih. je v najemu 6 oralov posestva in vse poslopje. Po svoji obsodbi je nekaj časa preživel v kaznilnici, od tod pa je pobegnil in je potem za njim zmanjkala vsaka sled. Graščina v Račah pa je sedaj pod prisilno upravo in od te uprave je dobil neki v Račah deložirani delavec stanovanje v Dravskem dvoru. 5. novembra je pripeljal svoje pohištvo in bi se moral vseliti v stanovanje poleg Kamenškovih. Toda stanovanje je bilo zaprto. Vrata zapažena s koli in takorekoč zabita. Kamenškova žena ni hotela odpreti teh vrat in so jih na ukaz vlomili s silo. V stanovanju se je nudil vstopivšim čuden prizor. Okna so bila z apnenimi belilom prepleskana, peč je še bila topla in v sobi je stal divan. To je bilo silno sumljivo vsem. ki so poznali razmere. Uganili so. da se v tej sobi najbrž skriva Katnenšek. Dne 23. novembra ob 6. uri zjutraj so orožniki obkolili hišo in začeli s preiskavo v Kamenškovem stanovanju. Že se je zdelo, da bo ostala preiskava brezuspešna, nazadnje pa so iztaknili Kamenška v neki omari za knjige. lzgledal je res kot pravi puščavnik. Kot znano, je bil imenovani veleposestnik, restavrator itd., pozneje pa tudi zakotni pisač in je s tem svojim delom nmogo ljudi oškodoval. Kulturni pregled Mariborsko gledališče Koncert zagrebškega kvarteta je nudil gledališkim abonentom izreden umetniški užitek. Spored je bil zelo zanimiv: od klasičnega Jarnoviča, modernega, življenja polnega Gotovaca, preko poetičnega Schuberta in akademskega Haydna je zaključil koncert z globokim in prelestnim Dvorakom. Zadivila nas je enotna interpretacija umetnikov, zlita v neskaljeni harmoniji iti izredna finesa muzikalne dinamike. Zal, da ni bilo gledališče bolje obiskano. Navzoča publika je bila zelo hvaležna, umetniki so dodali še Magdaleničevo krasno >Slijepočko«. Motili pa so aplavzi med posameznimi odstavki. Smučarske__________________ opreme v največji Izbiri nudi ŠPORT-KMET S l. SPECIALNA TRGOVINA LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7 Naša akcija za razširitev Delavske Politike Lepo uspela zborovanja v Guštanju in Lesah 45 novih naročnikov Minulo nedeljo dopoldne se je vršilo v Guštanju v gostilni g. Miloniga napovedano zborovanje, ki je bilo dobro obiskano, lahko bi pa bil obisk še večji z ozirom na veliko število 4elavcev v Guštanju. Zborovanje je otvoril in vodil s. .1 u h, ki je uvodoma obrazložil pomen zborovanja, nato pa sta govorila ss. dir. Reismian in Jelen o socialni zakonodaji, potrebi razširitve delavskega tiska in o pomenu in nalogah strokovne organizacije. Zbrani delavci so z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov ter sklenili, da bodo šli z vso vnemo na delo in pridobivali svoji strokovni organizaciji novih članov. »Delavski Politiki pa novih naročnikov. Na zborovanju se je prijavilo 20 novih naročnikov, ki so takoj poravnali naročnino za en mesec naprej. Zborovanje v Lešah Popoldne se je vršilo zborovanje v Lešah, katerega so se udeležili do- Prijatelj Prirode »Prijatelj Prirode«, Maribor, priredi v soboto, dne 21. t. m. s pričetkom ob 20. uri v društvenem lokalu, Ruška cesta 7 (dvorišče) božičnico. Darila se lahko oddajajo v petek, dne 20. in v soboto, dne 21, t. m. o-d. 18. ure naprej v društvenem lokalu. Športna rubrika V tekmi za kvalifikacijsko prvenstvo j e igral sarajevski RSK Hajduk z zagrebškim Haskom neodločeno 3:3 (1:1). Ker pa je zadnjič z istim klubom igral 3:1, izipade iz lige-Sarajlije so bili letos prvič v ligi, v kateri so se prav dobro držali. Teinu močnemu, notranje čvrstemu delavskemu klubu želimo na nadaljnji poti mnog,o uspehov! Protižidovski izgredi s o sc razširili zadnji čas po Poljski in Rumu-niji, v prvi vrsti med akademiki na vseučiliščih. Po mestih napadajo židovske trgovine in jih ropajo, po cestah1 pretepajo židovske pasante. Tu-’ di par bombnih atentatov je že bilo. .......... ' i.tun.t' ihtpii.- P Ut .*» I I' 1 . >, , , r ) «) Blagoslov fašizma za časnikarje. V nemškem tisku samem čitamo. da je sedaj v Nemčiji 2500 časnikarjev nezaposlenih, ker izumira časopisje. Razumljivo, zakaj kakor so razni interesi in razna tiaziranja, vede in znanosti, tako mora logično b.iti tudi časopisje za vsa razglabljanja. Če pa ni svobode, pa jemlje vrag vse. časopisje, znanstvenike, poštene ljudi; in časnikarje, i ..«•<» • K »/ 4» ♦ # 111 n S n e'ž k e 1 n copate J. L A H MARIBOR GLAVNI TRG 2 mala vsi rudarji, ki so do zadnjega kotička napolnili prostore v gostilni Jaser. Zborovanje je vodil s. Kore n iz Prevalj, poročala pa sta ista govornika kot v Guštanju. Rudarji v Lešah se preživljajo z velikim trudom, ker sami kopljejo premog, bolje rečeno ostanke premoga, ker je prejšnja rudniška družba likvidirala. Leški rudarji pa se dobro zavedajo, da se morajo kljub temu zanimati za svojo strokovno organizacijo, zlasti pa čitati svoj delavski list. Zato se je na zborovanju prijavilo 25 novih I naročnikov za »Delavsko Politiko«. V Rušah se je vršil sestanek zaupnikov, ki je napravil sklepe radi poživljenja agitacije za »Delavsko Politiko«. Prihodnjo nedeljo pa se bo vršilo zborovanje, ki ga sklicuje strokovna organizacija. Zborovanje bo obenem pričetek velike akcije za pridobivanje novih članov. Za konzorcij izdaja fn urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljodska tiskarna, d. d. r Maribora, predstaviteli Josip Ošlak v Mariboru.