Naslov — Address
nova doba
6117 St. Olair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. tlKndersnn 388!))
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Napredek .1. S. K. Jednot« ni odvisen samo od splošnih razmer, ampak v mnoso večji meri od naie ajri’nosti.
as Second Class Matter April 15th, 192G, at The Post Offiee at Cleveland, O., Under the Aet of March 3d. 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d. 1917, Authorized March 15th,
1925.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MARCH lfiTII 1932 — SREDA, 16. MARCA 1932
VOL. VIII. — LETNIK VIII.
K
veselico priredilo
»A V»!	70 J- s. k.
1 (tjij r ‘l belo soboto, to je 2.
^dJežer- Prireditev bo v
4 %’°rani »a 22. in Lincoln J v Chica^ -
t$ Aihcd,,-.
,i,rt % ’> 'ja sc,ja novou,stanovih |4() V f5 JSK.I društev za Nji s’ °'hllsto\vna v Pennsyl-% VG J° vršila v nedeljo : tl v 'lvoi'uni društva št. 136 i. °nemaughu.
^'ski
Sli n r “NaŠ D°m” V
1 ttiH’ ’ Priredi v nedeljo S0Ca koncert z bogatim
!Ck ,	gramu bo
,V|%	Prireditev se
f|H h,_ v Slovenskem Naroden V I
v Loramu.
V k *
- Ki kn'’ ,“Slov<!"ii!>" v
^ % 2 ’ bo vprizoril v
««* aPrila šaljivo tride-
^ l^aska muha.” Cisti
JotfgL*1 lreditve je namenjen
l'fin ').G brezposelne Sloven-Albini.
*
" ^	P°tindvajsetletnice
^tice ' '0 v e n s ke Narodne iE^ ^ , v Clevelandu, ki se je
^ NemV8vr 1:1 marca v
11 %lla Narodnem Domu,
} Za Ze^.° 'eP°- Pričela se |egH 1Iriivim predavanjem ^ % . arneriško-slovenskega skladatelja Ivana iC'|flL V 1 se je nanašalo deni^ * >)!HnicP samo, v glav-f^,a slovenskega pisate-1 skiw Levstika, da se s \oy "° Proslavi stoletni-
5 s°^a rojstva. Po pre-^ in J- na^e agilne čitalni-
Cetl^e višjih razredov
^ ok,80'6 ^oma ser* fO"0 zakusko, nakar
Xv^a prav Pri.ietna pro-J Dev ‘ ?f krasno Pet-ie So :ev L. Beleta in F,
Ji x i Mostje Čitalnice za-
L-° bn-1 nirn aP,nvzom- Dv°-.-X <l °kusno urejena in
Nžba ’ l)0set prav povoljen
6 ni]f ,ai’ najboljša. Dasi
* 8of,t-Ce vstoPnine, so se flilj ( '1e Prav simpatično j Ve U(|' finančne strani J^i °kazalo se je pri
!•4 Nal?0novno’ da ima sl°'
|l^1’et1j^°c?na Čitalnica mno-^ijatpi.In/ srčno naklonje-k Jev in prijateljic.
jyo , *
h v p, ruštvo “Ivan Can-' t ^tj evelandu namerava W,tf)(iH nedeljo 27. marca Se vedno lepo in d,odno igro “Deseti
i* Ai^rneriki> in Sicer v U	Argentina, je
V^ica-. list “E1 Eslavo L| 5a to Je v španskem slovenski oziroma 1 smernici pisani
\
C°«h>pLEK bombaža
\ °vati Karolini so pričeli I/0rnbaž na nov na-L11°mbaža se poseje f' i'. Pšenica. Ko bom-i h,, s sh.lne dozorijo, se jih 1 CW8p°Ji k°t travo ali ži-I ki*0, 1?\ CeJ°ti predelajo v ° sirovine, namreč pa^e ^delujejo raz-
I kS hi’ nmetna svila in
i Pred ’ Vsako obl-I K'**«*' bombaža pri
*	Clnu	pridelovanja
fe^.^ANIRE
[• t/talj:	Cavelli v Bo-
^a čudne mani-
^ U natePe se
ar Je vesel se joče,.
j
;a jis
,api* in a )0'
( P
jse
kri'1
torn r nelef-
dr^
št«*
;t:'
sei!'
J
že
«,JENE IN DRUGE ^VENSKE VESTI
no
it?
d«
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
V ZVEZNEM KONGRESU sc je pričel oster boj z ozirom na razdelitev novih davkov. Novi davki so potrebni z ozirom na velik primanjkljaj, ki ga že ima zvezna blagajna in ki se vsak dan veča, glavno vprašanje pri tem pa je, odkod naj se novi davki vzamejo. Bolj liberalni člani obeh zbornic kongresa priporočajo, naj se novi davki naložijo na velike ded-ščine in kot dohodninski davki na velike dohodke in po potrebi tudi na luksuzne predmete; vsakdanje potrebščine širokih ljudskih mas naj se ne obdavčijo. Drugi .,so mnenja, da se naj pač nekoliko zvišajo davki na velike dohodke, toda okrog 600 milijonov dolarjev naj se iztisne iz takozvanega “prodajnega davka.” Prodajni davek bi zadel skoro vse predmete v prodaji, z izjemo farmerskih pridelkov, poljedelskih strojev in gnojil. Prodajni davek (sales tax), če bo sprejet, bo prizade) vse sloje, seveda najhujše ljudi z zmernimi ali skromnimi dohodki.
ZAŠTRAJKALO je nad 5,000 premogarjev v Hocking Valley, Sunday Creek in v drugih premogovnikih južnega dela države Ohio. Vzrok štrajka je namera operatorjev, da se dnevna plača premogarjev zniža na $3.00, plača za tono naloženega premoga pa na .38 centov, Tako poroča United Mine Workers Journal.
ZVEZNI SENATOR La Fol-lette je vložil predlogo, naj bi vlada izdala za 5,500 milijonov dolarjev bondov, kar naj bi se porabilo za javna dela in zgradbe in s tem omililo depresijo. O predlogi razpravlja sedaj senatni pododsek.
DELO NA VRTU
ZLATA VALUTA
VISOKA ZAŠČITNA CARINA, katero je sprejel zadnji ameriški kongres in glede katere se tudi sedanji kongres ne zmeni, da bi jo znižal, dela vedno več škode ameriškemu izvozu. Mnoge države inozemstva so že zvišale carino na ameriško blago in druge se pripravljajo za to. Francija bo v kratkem zvišala carino na ameriške gumijaste izdelke na 80 procentov. Splošna carina na vse importirane predmete bo znašala dva do šest procentov. Uvoz svežega sadja je T)il začasno ukinjen. Madžarska je naložila 300 do 500 odstotkov carine na uvoz železnih izdelkov in 100 procent^ carine na uvoz ca-lifornijskega sadja.
V drugi polovici marca je v normalnih razmerah mogoče opravljati že marsikatero vrtno delo. Pozen sneg in hud mraz, ki je prišel po nenavadno mili zimi, bo pač ta dela nekoliko zadržal, toda pravo zimsko vreme v tem času ne more več dolgo trajati.
V suhih in solnčnih dneh bo zdaj pravi čas za obrezovanje in snažen je drevja in grmovja, kjer to še ni opravljeno. Isto velja glede obrezovanja vinske trte. Vse obrezovanje in čiščenje drevja, grmičja in vinske trte naj bi se izvršilo prej, prcdno se začne pretakati sok, oziroma predno začne popje odganjati. V lepem vremenu se zamorejo zdaj tudi saditi ali presajati drevesca in grmiči.
Lepa vrtna trata je ponos vsakega vrta, pa naj bo velik ali majhen. Kjer je trava pri-lično dobro ohranjena, naj se jo pognoji s hlevskim gnojem, kompostom, listno zemljo ali umetni gnojili. Pomladno deževje bo spravilo gnojilo k tra-vinim koreninam. Posamezne pleše na trati naj se na novo obse je jo s travinim semenom, ali pa zakrpajo z rušami trave, pri-r.ešenimi od drugod. Kjer je pa trata zelo plešasta, je najboljše, da se na novo prekoplje in na novo obseje s travo. Travino seme je zelo drobno ,zato se naj ne seje pregloboko. Najboljše je prekopano zemljo lepo poravnati, nato pritisniti s širokimi deskami, da je povržina gladka kot miza, nakat4 se poseje travino šeme, nadrobno potrese z rahlo prstjo in zopet z deskami pritisne. Priporočljivo je, da se to delo opravi že v marcu, ako vreme pripušča, da se drobne travine rastlinice tekom pomladnega deževja dobro razrastejo in dovolj okrepijo pred poletno vročino.
Nekateri posejejo med travo ječmen ali oves, kar napravi trato zgodaj spomladi sočno zeleno. Hitro rastoči ječmen ali oves tudi varuje občutljive travine rastlinice prehude vročine. Ko je ječmen ali oves do štiri palce visok, naj se ga pokosi. Po treh ali štirih košnjah izgine popolnoma in takrat že mlada trava sama dela trato lepo zeleno.
Proč stoječa skorja starejših dreves naj se ostrže in sežge. Tudi razno dračje, suhe enoletne rastline in listje naj se pograbi in sežge, ker s tem se uniči mnogo zalege različnih škodljivih mrčesov.
Oni stari priseljenci, ki so prišli v Ameriko pred začetkom tega stoletja, se spominjajo časov političnih agitacij za “svobodno srebro,” kol je William Jennings Bryan kot predsedniški kandidat za demokratično stranko zahteval kot glavno točko svojega političnega programa neomejeno kovanje srebra s strani Združenih držav (vrez ozira na to, kar delajo v temipogledu druge dežele.
Bryan in njegovi, politika sta doživela poraz. Združena države in druge dežele so pridržale zlati standard denarji. Ljudje so kmalu pozabili na t4, kar so pravili zagovorniki inf nasprotniki srebra kot podlag« valute. Vse to vprašanje zlateia standarda in bimetalizma (dvfejne podlage, t. j. zlata in srebra) zdelo se je tako oddaljeno današnji generaciji, dokler ni Angleška kar naenkrat zapustila zlati standard oziroma plačila v zlatu. Norveško, švedsko, Mehika, Finsko in druge nekatere dežple so sledile. Dandanes večja polovica svetovnega prebivalstva j2 izven zlatega standarda, zanašajoč se na svoje papirne valute, ki gredo gor in dol. Ta spremejnba je imela velikanski vpliv n| trgoviho in industrijo po vsem svetu. Zaupanje v svetovni mednarodni sistem kredita je 1>}1 izpodkopan. Medtem zagovorniki dvojnega standarda, zlata in srebra, se prizadevajo oživiti staro vprašanje bimetalizma in je >mnogo govora o svetovni konfefeici, ki naj prouči mogočnost dvojnega standarda kot denarne veljave. Ves problem modernega denarnega sistema je bil postavljen pred oči širokih množic.
Kaj pa je pravzaprav ta zlati standard? Ali je mogoča revizija denarnega standarda v Združenih državah? Ali je mogoče, da bi svet obstal brez kakega denarnega standarda? Da, govorimo o teh vprašanjih, je najprej potrebno, da nekaj povemo o razvoju denarnega sistema, kot obstoja dandanes.
Denar je še od pamtiveka prišel v rabo kot sredstvo za izmenjavo blaga, kot standard ali merilo vrednosti. Prvotni človek ni poznal denarja, kajti vsa trgovina se je vršila potom izmenjave blaga z drugim blagom. Ali razvoj trgovanja je doprinesel potrebo kakega blaga, ki bi služilo kot splošno merilo vrednosti. Kako nemogoče je priprosto izmenjavanje blaga ob bolj razvitih okolščinah, treba si le predstaviti, kaj naj bi storil poljedelec, ki bi hotel kupiti par čevljev. Moral bi si poiskati čevljarja, ki potrebuje njegovo pšenico. Dal bi mu toliko pšenice za par čevljev. Ali ako poljedelec more izmenjati svojo pšenico za nekaj, s čimur si čevljar lahko nabavi, kar mu je drago, trgovina postane tem lažja. To sredstvo za izmenjavo blaga, to merilo vrednosti, se zove denar.
Za denar so od začetka njegovega razvoja služili razni predmeti: živalske kože, poljski proizvodi itd. Prvi ameriški naseljenci so rabili školjke in tobak kot denarno sredstvo. Toliko tobaka za par čevljev. Seveda vsi metali so tudi služili kot denarna podlaga.
človeštvo je začelo vporabljati dragocene metale — zlato in srebro — kot denar ze v davni zgodovini. Ti metali so bili razmeroma redki, se niso zlahka obrabljali, lahko so se prenašali, ni težko deliti jih in se lahko obdelujejo. Zato sta se ta dva metala rabila kot denar že 1800 pred' Kristusom. Njuna raba je , (Dalje na 4. (Hrani),
SPALNI VOZOVI
Spalne vozove na ameriških železnicah lastuje in operira posebna družba, znana pod imenom Pullman Company. Pullman za potnika enostavno predstavlja' železniški spalni voz. Spalni voz rudi potniku skoro vse tiste ugodnosti kot jih dobi v dobrem hotelu ,ne da bi mu bilo treba pretrgati čas potovanja, in stroški so le nekaj višji.
železniških spalnih vozov je v prometu 8,842, in vsak napravi povprečno 374 milj vožnje na dan. Vsi skupaj prevozijo toliko daljavo kot bi znašala 72krat-na vožnja od zemlje do solnca in nazaj. Kljub zmanjšanemu potovanju imajo spalni vozovi ameriških železnic še vedno 33,-500,000 potnikov na leto.
Pralnicam da Pullman družba vsako leto lepega zaslužka, kajti oprati je treba nad 4 milijone brisač, skoro tri milijone rjuh in okrog 150 tisoč belih jopičev za porterje. Samo pranje tega perila stane približno tri milijone dolarjev letno.
Kot je splošno znano, spalni vozovi niso označeni s številkami kot navadni potniški vozovi, ampak z imeni. To je radi tega, da se številke spalnih vozov ne mešajo s številkami potniških vozov različnih železniških družb. Izprva so bili spalni vozovi označeni s črkami abecede, toda spalni vozovi so se hitro množili in abecede je zmaqjkalo. Pullman družba se je nato morala poslu-žiti imen. Pullman-voz “A,” v katerem se je vozilo truplo predsednika Abrahama Lincolna iz Washingtona v Springfield, je pozneje dobil ime Pioneer.
Nekatere železnice te dežele želijo, da spalni vozovi, ki so v službi na njihovih progah, nosijo imena, ki imajo nekaj skupnega z dotično železnico, bodisi v ozirom na ime ali na pokrajine, skozi katere vodi. Tako najdemo, na primer, na Great Northern železnici spalne vozove, ki so označeni “Great Spirit,” “Great Plains,” “Great Lakes” itd. Na Southern Pacific progi med New Orleansom in Califor-nijoi najdemo spalne vozove imenovane “Sunset £ape,” “Sunset Beach,” “Sunset Heights” itd. Congresional Limited vlak Pennsylvania železnice, ki vozi med New Yorkom in Washingtonom. ima razgledne in spalne vozove imenovane po možeh, ki so podpisali ameriško izjavo o neodvisnosti in po drugih znamenitih možeh kontinentalnega in ustavotvornega kongresa.
  —o------------
TISKOVNE NAPAKE
POSKUSNO GLASOVANJE o prohibiciji, katero vodi revija Literary Digest, kaže zanimive rezultate. Razposlanih je bilo vsega skupaj okrog 20 milijonov poskusnih glasovnic. Od teh je bilo d ozd a j vrnjenih 2,063,111; za nadaljevanje prohibicije je bilo označenih 488,-335 glasovnic, za odpravo prohibicije pa 1,574,776, torej več kot tričetrtinska večina.
SOVRAŽNOSTI med Kitajci in Japonci pri Shanghaju so skoro čisto ponehale, iz česar sklepajo zunanji opazovalci, da bo v kratkem podpisano formalno premirje. Kitajci so pripravljeni prisostovati konferenci, ki naj bi poravnala kitajsko-japonski spor in katere bi se poleg kitajskih in japonskih zastopnikov udeležili tudi zastopniki drugih prizadetih velesil v (Dalje na 4. strani.).
Male tiskovne napake so vča-si velike važnosti. Nedavno je bila v zveznem kongresu sprejeta predloga, tikajoča se stav-binskih in posojilnih društev. V besedilu pa je bila ena vejica na napačnem mestu in mesto besede “or” je bila beseda “of,” kar je smisel predloge močno izpremenilo. Predloga s popravljenim besedilom je morala biti v obeh zbornicah ponovno predložena in spre jeta.
------o------
SORODNOST STRUPOV
Preiskave so dokazale, da so si strupi raznih kač, čebel, os, sršenov, škorpijonov in celo nekaterih rastlin zelo sorodni. Ugriz kače klopotače je življenju nevaren vsled tega, ker pride potom istega v rano mnogo več strupa kot pa potom pika čebele. Enaka količina čebel-nega strupa v krvi je prav tako nevarna kot kačji strup.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Posebno sodišče za zaščito države v Rimu je dne 23. februarja obsodilo na dolgoletno ječo 13 obtožencev, ki so bili obdolženi, da so iz zasede ustrelili italijanskega finančnega stražnika Cezarja Rastellija. Na 30 let ječe so bili obsojeni Donat, Valentin in Leopold Lipicar, Štefan in Avgust Močnik, Rudolf Pregelj in Josip Jug; na 20 let ječa pa Anton Lipicar, Marko Močnik, Leopold Lango, Andrej Brezavšček, Leopold Šuligoj in Josip Šavli. Atentat je bil izvršen v Koprivišču pri Kalu nad Kanalom. Skupna obsodba znaša 330 let.
Pogosti požari v različnih krajih uničijo mnogo narodnega premoženja. V noči 20. februarja je v Hotovljah naproti Poljanam pogorela hiša s hlevom, skednjem in vso krmo posestniku Jaku Jelovčanu, ki je gospodarstvo kupil šele jeseni. Po domače se reče pri hiši pri Ovničku. Ogenj je nastal vsled slabega dimnika. Zavarovalnino znaša 30,000 dinarjev, ki pa je v primeru s škodo jako nizka.
V Kamniku pri Preserju je pogorel skedenj, hlev in kozolec posestniku Andreju Svetetu. V bližnji vasi Jezero je pogorel pod posestniku Matiji Zalarju.
V noči 21. februarja so pogorela vsa gospodarska poslopja posestniku Dioniziju Lenčku v Ihanu št. 21. Zgorela je tudi vsa krma in mnogo gospodarskega orodja. Sodijo, da je bil ogenj podtaknjen.
Pri rudniku v Trbovljah je dne 18. februarja nastopil svoje mesto novi rudniški ravnatelj inž. Franta Loskot, zaveden Čeh in Sokol. To je menda prvi primer, da je ravnatelj tega največjega premogovnika v Jugoslaviji poštah Slovan, saj je bilo to mesto v prejšnih časih nekako posestno stanje Nemcev. Dosedanji ravnatelj Julius Pauer, ki je odšel v pokoj, je bil po rodu Nemec, toda takten in toleranten mož. Izmed mnogih Nemcev, ki so službovali v Trbovljah, je bil on prvi, ki je čutil potrebo, da se nauči slovenskega jezika in to še pred vojno, ko mu tega ni bilo treba. Govoril je slovensko kot rojen Slovenec.
VSAK PO SVOJE
ZNAMENJE CASA
Neki Ire Lester, ki je bil zaprt v ječi v Richmondu, Mo., se je zabaval s tem, da je izkopal pod steno luknjo na prosto, nakar je pozval svoje tovariše naj pobegnejo. Vsi jetniki pa so hvaležno odklonili njegovo ponudbo in so pozneje šerifu povedali, da niso tako neumni, da bi se brez potrebe podali v mrzli zunanji svet, kjer ni dela in zaslužka, medtem ko imajo v ječi gorko stanovanje in dobijo jesti trikrat na dan.
------o-----
OH, TE ŽENSKE!
Naravoslovci so pronašli, da samo komarji ženskega spola pikajo in pijejo kri. Moški komarji se hranijo samo z rastlinstvom. Dalje vedo učenjaki, da samo kresnice ženskega spola brlijo ponoči z lučicami okoli. Moški kresničarji niso opremljeni z “laternami,” zato so menda ponoči doma.
V kraje okoli Loža se zlasti na jesen in pozimi rade priklatijo divje svinje iz Javornika in iz čabranskih gozdov ter povzročajo mnogo škode na polju. Ni dolgo tega, ko je imelo tamkaj-šno lovsko društvo skupen lov v revirju snežniške graščine in ustrelilo štiri kapitalne divje svinje.
Svojevrsten pa je dogodek, ki ga je doživel nedavno posestnikov sin Krašovec Janez iz Skrilj pri Starem trgu tik državne meje. Fant se je podal zvečer k počitku na skedenj. Ko je šel skozi skedenj na mrvo spat, je zdajci začutil pod nogami nekaj premikajočega se in v istem trenutku je že besno zacvilila neka žival. Ne malo razburjen je mladenič odskočil in zagledal pri mesečini, kako jo urnih nog briše divji prešič s skednja v prosto naravo. Ves preplašen je Janez bežal v hišo budit domače, da jim pove ta nenavaden dogodek.
Vest o tem dogodku se je takoj v zgodnjih jutranjih urah raznesla po vsej okolici in že okoli 8. so se podali lovci na lov na nočnega gosta. Po kratkem (Dalje na 4. strani.)
Mesec marc ima slaba izpričevala že od nekdaj. Nikakega pravega prijateljstva ni mogoče sklepati z njim, ker je skrajno nezanesljiv. Tudi letos se je izkazal takega. Primuzal se je v deželo oblečen v nedolžno ovčje oblačilo in ovenčan z regratovim cvetjem, da je premotil nedolžne bele zvončke, ki so mu zazvonili v pozdrav, in pomladno nunko, ki mu je veselo nazdravljala s pestrimi cvetnimi čašami. Komaj pa se je nekoliko privadil, je neke noči odvrgel svoje ovčje oblačilo in začel razgrajati po deželi kot rjoveč lev. Kdaj ga bo njegova ihta minila, je težko reči.
V starem kraju ga imajo še slabše zapisanega kot tukaj. Tam ga primerjajo s prešičem, ki gotovo zavije z repom, če ni zavil z rilcem. Letos grdo kruli in zavija z rilcem, zato se tolažimo, da bo odšel v Nirvano s povešenim repom.
Situacija na Daljnem Vzhodu je prav tako zverižena in zamotana kot so kitajski in japonski pisemski znaki. Nam povprečnim ljudem je tudi prav tako nerazumljiva.
A t
Bivši španski kralj Alfonz > bi zopet rad prišel na gorko v solnčno Španijo. Morda ga je začelo mraziti na mrzlem severu ali pa se prišteva med brezposelne in bi rad kakšno delo. Pa bo težko kaj, kajti druzega ne zna kot kraljevati, takih pozicij pa je čimdalje manj n« svetu.
f
*
Po neki statistiki biva na Kitajskem, ki šteje okrog 450 milijonov prebivalcev, samo en tisoč Židov. Dežela, kjer ne morejo židje živeti, mora biti zelo dobra ali zelo slaba.
*
Paleontologisti trdijo, da so pred 100,000 leti živele največje zverine na planjavah sedanje Montane. Kje je danes dom naj-večjih zverin, je težko reči za gotovo; nekateri imenujejo Chicago, drugi Wall Street v New Yorku, tretji pa Washington.
❖
Sodišče v nekem mestu drža- , ve Ohio je nekega moža, ki se je devetkrat oženil, proglasilo za blaznega in ga je poslalo v norišnico. Dekret je sicer prišel malo pozno, vendar boljše je pozno kot nikoli.
*
Opice, imenovane babuni, ki so izučene obiranja kokosovih orehov, se v Afriki prodajajo po deset dolarjev. Koze se v tistih krajih prodajajo po tri dolarje in za dve kozi je mogoče kupiti ženo.
Da siromaštvo ljubi družbo, se je nedavno pokazalo v mestu Fort Smith, Ark. Neki mež, kateremu- je bila umrla žena, je prišel v urad tamkajšne dobrodelne družbe in je prosil za suknjo, da bi mogel prisostovati pogrebu. Neka žena, ki je istočasno sama tam iskala pomoči, je reveža pomilovala. Dva tedna potem sta bila omenjena dva siromaka že poročena in mož je prišel prosit miloščine za oba.
*
Neki premožen mož v Chicagu je dobil ločitev in bivša žena je ostala v hiši, kjer sta prej oba stanovala. V kleti je mož imel 200 galon predvojnih likerjev, katerih prevoz je po Volsteadovi postavi prepovedan, zato mu je sodišče dalo pisano dovoljenje, da sme vsak teden dvakrat iti v svojo nekdanjo klet in se do mile volje napiti. Pa naj reče kdo, (Dalje na 4. strani)
'_____________________________________________________________________________________________________________ NOVA	DOBA,	MARCH 16TH 1932	__________________________________________________________________________________________________
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiiii
MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT^
PUNČI PRIPOVEDUJE
Punci je moja sestra. Zlate lase ima in —. Pa kaj vam bom iznova pravil o njej, kakšna je, saj jo poznate. Če ste pa že pozabili, pa vprašajte Uči in vam bo vedela govoriti o njej celo popoldne ali pa še več. Jaz vem pa danes nekaj drugega. Začnimo.
Tisti dan sem bil bolan. V postelji sem ležal in se grdo dolgočasil, ker nisem smel ven, kjer je solnce sijalo in je sneg blestel. Moje smučke pa so stale v kotu in prah je sedal nanje. Ni čuda torej, da sem bil slabe volje.
Pa je prišla Punči domov iz šole. Kakor kepa snega, ki si jo spustil s hriba, je priletela v sobo. Vsa zasopla je hitela:
“Veš, opoldne se grem sankat z Uči!” Nič nisem bil prijazen, ko sem odgovoril:
“Tako? Že dobro.” Punči je brž opazila mojo slabo voljo, malo žalostno me je pogledala, pa se je vsedla na rob moje postelje. S hladno roko miije šla prav nalahno preko čela in me vpra-ŠiiIti •
“Si hudo bolan? Ali bi kaj rad?”
Grdo sem se držal, kakor skisana repa, pa sem takoj bolj sam zase zamomljal:
“Če bi ne bil bolan, pa bi v postelji ne bil.”
Punči je malo vzdihnila. Težko je s fanti: Če so zdravi, so neugnani, nič jim ni mar, okrog sebe udrihajo, dokler kaj ne staknejo, potem so pa sitni in zadirčni, da sam Bog pomagaj! Tako je mislila, vprašala pa je potrpežljivo: “Ali ti je hudo dolgčas, ker moraš ležati? Če hočeš, ti bom kaj pripovedovala.’1
Skočila je s postelje, po prstih je stekla iz sobe in se čez čas vrnila. Drink! je pozvonila. Pogledal sem. Pred menoj je stala v svetlosinji obleki, na glavi je imela rogljato čepico iz sinjega papirja. V rokah je držala zelen list.
“Vijolica sem. Prišla sem, da ti povem pravljico o punčki in vijolicah,” se mi je nasmehnila. S konci prstov je privzdigovala krilce in se poklonila z vpognjenimi koleni. Z lahno pojočim glasom je začela:
Sredi vrta je bila velika hiša. V njej je bila punčka. Mojca ji je bilo ime. Kakor vijolice so bile sinje njene oči.
In vsi so jo imeli radi.
Ona je pa imela rada le rože. Kar nič se ni počutila dobro v hiši doma. Kadarkoli je le smela in mogla, je šla na vrt. Počasi je hodila med .gredami in se pogovarjala z rožami. Ustavila se je ob vrtnici:
“Dobro jutro, gospa vrtnica! Ste dobro spali?” Tiho je zadišala rdeča roža, rosna kaplja v njej se je zalesketala kakor kristal na lestencu v cerkvi, ko posije nanj solnce skozi lino. Pokimala je: “Dobro jutro, Mojca. Prav > dobro. In ti si že tudi vstala.”
Mojca je mehko pogladila rožino steblo, nič jo niso bodli trni, kar skrili * so se, zakaj roža je vedela, da ji ne bo Mojca nič hudega storila. Rožam pa je 1 tudi všeč, če jih kdo boža. Mojca je šla naprej, v levo in v desno je pozdrav- • ljala: “Dobro jutro, dobro jutro!” Z ' gred so se sklanjali cveti k njej, dišeče 1 so sc dotikali njenih nog, njenih rok in las: “Dobro jutro!”
Od nekod je pribrenčal čmrlj. Ves zaspan je še bil, zato ni dobro videl. 1 Grozeče je zabrenčal Mojci okrog glave. j Pa jo je kmalu spoznal in se ji je vse- : del v lase: “O, Mojca, tudi ti si tako 1 zgodna. Dobro jutro, dober dan!” 1 Mojca ga je vzela v dlan, gorko je dih- 1 t nila vanj: “Sladko jutro, čmrlj! Kako 1 še zaspano gledaš. Pa lačen si tudi go- 1 tovo že.” Položila ga je v bel cvet kraj pota, da se je lahko napil medu.
V kotu ob zidu so močneje zadišale J vijolice: “Pozdravljena, sestrica!” Mojca je počepnila kraj njih, pogladila je ' list, ki ga je veter zavihal, in vprašala: “Kaj ste sanjale, moje vijolice?” Vse- : vprek so ji odgovarjale. Tak živžav je nastal, kakor bi se stepla tolpa vrabcev. Druga drugo ni mogla razumeti. In seveda Mojca ni razumela nobene. Slišala je samo: “Jaz, jaz, jaz . . . ” Položila je prst na usta: "Pst, če boste vse obenem govorile, ne bom nič vedela. Kar lepo se zvrstite!”
Že je zadišala največja med njimi, da začne, ko se je vzpela najmanjša, ki je bila prav za prav še popek: “Jaz sem danes govorila z našim vilinjakom! Tako prijeten je. — In o tebi mi je nekaj povedal ...”
Starejše vijolicc so bile močno nejevoljne, ker jih je najmlajša prehitela. ! Polglasno so se jezile: “Kako jezika! Dobro vzgojeni otroci molče v družbi! Ta bo gotovo kaj pametnega povedala!” Mojca pa je vprašala: “Kaj pa je vedel vilinjak?” Važno je odgovorila vijolica:
“Veš, rekel je, da si tudi ti vijolica!” Mojca je gledala tiho pred se.
“Glej, kaj si naredila s svojo klepetavostjo! Mojca je žalostna,” so se jezili starejši cveti. Mojca pa je vzdihnila:
“Da bi le res bila ...”
Tedaj ji je postalo jako čudno. Kako bi to povedala? . . . Tako ji je bilo,; kakor meni, ko sem padla v veži in nisem potem več vedela. Tudi Mojca ni nekaj časa nič vedela. Ko je spet odprla oči, se je začudila. Polna vijoličnega duha je bila. Vse okrog nje so bile vijolice velike kakor ona sama. Smehljale so se in se ji priklanjale: “Mojca, lepo, da si prišla med nas.” Mojci se je zdelo da sanja. Hotela si je pometi oči. Pa so bile roke tako strašno težke in velike. Pogledala je. Mesto rok so ležali ob njej široki zeleni listi. Mojca je postala vijolica. —
SNEŽNJAK
Peter mu je bilo ime. Iz snega so ga zgnetli otroci tiste dni po božiču. S črnimi, okroglimi očmi je debelo gledal. Kakor zmrznjen koren je bil njegov nos. Hudo redki zobje so mu štrleti v vse strani. V debeli pesti je stiskal polomljeno metlo. Prav lep snežnjak je bil Peter. Sredi dvorišča je stal, vse okrog je bil sneg in bilo mu je prijetno hladno. Prav za prav bi moral biti Peter zadovoljen, pa vendar ni bil. Vzrok je bilo temu, ker je imel predobre oči. Zato je videl ravno skozi kuhinjsko okno v štedilnikova vratca, kjer je dan za dnem gorkota rdeče migljala. To pa Petru ni bilo všeč. Vedel je z vsako snežinko svojega okroglega telesa, da je toplota za snežnjake huda bolezen. Vedno z nova so vstajale v njem žalostne misli o nečem svetlem in vročem, ki bo razjedlo njegovo telo. Kar vroče mu je postajalo v jedru, ko si je predstavljal, kako je dehnila rdeča toplina skozi okno in se zajedla vanj. Dan za dnem se je bal. šele pozno v noč, ko je vtihni-lo prasketanje ognja v kuhinji, se je oddahnil. Iz zadovoljstva je hreščal, ko ga je oklepal mraz kakor kopelj. Zasanjano je gledal v medle sence in si je želel, da ne bi nikdar prišel dan in se ne bi zbudil plamen tam za oknom. Verjel je, da je tam daleč nekje zemlja, kjer je večen polmrak, kjer ne rasto rdeči plameni. Samo snežnjaki stoje in se kopljejo v škripajočem mrazu.
Noč za nočjo je sanjal Peter o tej deželi. Čim ostreje ga je oklepal mraz, tem večja je bila njegova vera. Ko se je v jutro zbudila vrana, jo je poklical:
“Vrana, črna vrana, veliko zim si doživela, veliko sveta poznaš. Poznaš li zemljo, kjer v večni zimi snežnjaki žive ?”
Prijazno mu je odvrnila vrana:
“Mlada sem in nisem videla še dosti sveta. Vendar pa imam teto, nekdaj me je obiskala in tedaj mi je povedala, da je bela zemlja snežnjakov. Le enkrat : je priletela do nje. Dolge tedne je letela vedno v isto smer. In je prišla do robu, kjer se končajo naše zemlje. Tedaj pa se je obrnila in je zbežala, ker ni bilo drevesa, da bi počivala na njem, in ni bilo semena, da bi ga jedla. Sami : snežnjaki stoje tam. Ob njihovih nogah eveto ledene rože. Nad njihovimi glavami se pno ledeni slopi.”
Ko je zvedel Peter za trdno, da je ; dežela snežnjakov, je začel premišljati,
1 kako bi jo dosegel. Mraz ga je objel,
; da je čutil v sebi železno moč. Neke noči, ko je nastal tak mraz, da so zaje-' čala drevesa in lecT. zagrnil stekla v oknih, da se je zgubila ognjena luč, je : spoznal Peter:
men wrote who went with us on the : trip. It’s funny when you get in danger with a fellow. It always seems , to make.you closer pals than you were ! before. I guess that’s what Bob and I : are—the closest pals in the world.
"Padi
FORGETFUL BOY	ft
 '
Oh, here you are! I really thought you’d never come at all,	tot
Altho’ you promised yesterday you’d come and bring your ball-	,
Now where’s the ball? Forgot it? And you brought no other I think that’s quite provoking; but of course, it’s like a boy.
• lit!
Oh, well, come in. You’ll have to play with dolls—and serves you ^	J Pi
If you won’t be their father, they won’t care a little*mite. cap,	™il
Of course, I’m mother. Please come in—take off your coat an	la
Whenever baby cries you’ll have to hold her in your lap.
That’s punishment you know; next time perhaps you won’t forget To bring your ball, or box of games, or else your rabbit pet-
 —s
%
—? T	J"p|
------------ ----------------------------—.-------------------   Jn,
word’	N
Why don’t you talk? I think it’s mean that you won’t say ^	^ ^
But stand right there and look just like a frightened little 1
Now. dollie, you stand up a white; let Arthur have the seat.
I won’t forget to be polite—I’ll just be awful sweet—	jj;—■
Altho’ I’d like to tell you, Arthur Jones—now don’t you sClU ,|i To go right home and not come back unless you bring that	<ava(
—   "
TUNA FISH A LA KING Open a can of tuna and break the fish into small portions.
Add two pimentoes, cut fine, and one green sweet pepper, also cut very fine. Add 1 tablespoonful butter 1 cupful milk / teaspoonful salt Bring to a slow boil and then stir in ;/> cupful milk into which has been dissolved 2 tablespoonfuls flour.
When smooth and creamy, pour into a buttered baking dish, dot over with butter and crumbs and brown quickly in a hot oven.
This last step may be omitted if desired and the fish be served on triangles of toast as soon as it is thick and creamy. In this case simmer for two minutes to make sure the starch is well cooked.
This seemed to be good advice, so we climbed to the top of the peak. Sure enough, off in the distance, we saw the ship, steaming cautiously down through the floes, and flying signals to tell us to make ourselves conspicuous. So we waved our hats, and when that got to be warm work, we took off our coats and waved them. Soon the Commander saw us and fired a gun to let us know that he was coming in our direction.
We ran down the hill and entered a little canyon that seemed to lead to the edge of the berg. We were running through this to the best of our ability when suddenly, standing before us in the narrow way, was a bear!
We had clean forgotten about bears! But there he was, a great white animal, looking almost as surprised as we were.
He growled and stood up on his hind legs. Then he dropped on all fours and shambled off to the right. When he got ten feet higher than us on the side of the icy hill, he turned suddenly and charged down upon us. But by this time we had brought our guns to our shoulders and we were ready. I fired first, but I must have missed, for the oncoming bear did not even waver. Then Bob shot. His bullet was a direct hit, for the bear first stumbled, then fell, rolling down the side of the berg into the valley. We jumped aside so as not to be frushecl/ and it was lucky we did, for the bear not only landed right where we had fceen standing,' but he was still alive arid clawing. In a few seconds, however, the shot took effect and he died.
By that time the men from the ship were by our side, and they skinned the bear. The skin is hanging on the wall of my bedroom as I write this story, right where I can see it; and Bob is with me reading a book that one of the
uomovma me tuice.
Neskončno moč je začutil v sebi. Po-1 gledal je v črno nebo, kjer so bledo dremale zvezde. Kakor skakač je premeril njegove globine. Vrana ima pe-roti. Z njimi je priveslala do bele dežele. Sam pa ima le moč in hrepenenje. Pognal se bo in bo skočil v nebesno temo, da se bo zvezd dotaknil, ki gore tam, od koder dihajo mrzli vetrovi.
Komaj se je odločil, se je že pognal. Počilo je. Zastonj je bilo hrepenenje. V zemljo, na kateri je stal, so se bile zarastle snežnjakove noge. Vzletelo je samo njegovo belo srce. Prenizko je planilo. Zakotalilo se je vse trudno po snegii.
Ko so v jutro vstali otroci, so pogledali na dvorišče. Zajokali so: “Hu, kako je mraz. Šef snežnjaka je danes ponoči razgnalo.” Potem pa so stekli s sanmi v mladi dan. Pod njihovimi nogami se je razpršilo Petrovo srce. To je bil njegov konec. Otroci pa so postavili drugega snežnjaka, ko se je zju-žilo.
---------O--------
Srečko Kosovel:
POLH
Kdo naj gre izpod strehe po orehe, v mlake vode po želode— kdo naj gre?
Toplo je po naših duplih, kdo bi v travo in mlakuže, kdo bi č$z rjave luže, dežnika nihče ne da mi, solnce luči noče dati— ah, najboljše bo še spati.
---------O--------
Iko Gruden:
NAŠA HČERKA
Naša hčerka—rajska ptička v smeh zapreda drobna lička, kakor miška naokrog gleda, kaj j s ustvaril bog.
Nji ves svet je razodetje: cvetje, solnce, v logu petje; mavrica, razpeta v sanjo, slavolok—postavljen, zanjo.
i
Gre pod njim in daleč hodi, angel za roko jo vodi; mavrica, nad njo razpeta, spremlja jo na konec sveta.
Tam utrujena zadremlje, steber mavrice objemlje, mavrico oblak zagrne--hčerka v spanec se utrne.
--------o---------
Oanilo Gorinšek:
ŠALJ1VKA
Tamkaj za zeleno cesto vem za čudovito mesto:
So kot smola breze črne, lezejo kot polži srne, lajajo kot psi podgane, miši mačkam so vdane.
Beli tam so vsi zamorci, učenjaki vsi so norci, vsak učitelj tam zloguje. a učenec—poučuje.
8o marljivi vsi tlačani, a lenuhi vsi—župani.
Le—ker tjakaj ni poti. tamkaj nihče bil še ni.
SLEPEC IN ZAN &
Živel je, nekoč slepec,Ol pameten mož. Imel je st t« jpL ker se je bal, da ne bi P ^ jJ njegovo hišo, se je odlo£l > zlatnike na svojem vrtu-
Ponoči, ko je bilo vse N z**®!!!, j in nesel zlatnike v lese ;aiiic\,iP: ) na vrt. Pod lipo je izkop p{t ■'Joti tero je položil zabojček i’1
Njegov sosed, pekars^' j6, ''J* n videl slepca in njegovo P® je bil slepec izginil v hi5 ’ j ukradel zlatnike in jih 0	i
hi®°-	„ec»ft.
Nekega dne je hotel i{,Alts kaj zlatnikov iz- zabojčka-	fl,,
in začel kopati. Našel je .	n(
zen. Premišljeval je ne A'1 I U in kmalu je bil prepriča«-tovo sosed ukradel zlatniK )0 ii Slepec je spet zagrebe	U
odšel k pekarskemu moj11 ^e<
“Vprašati vas hočem ster,” je rekel slepec^	1'%
“Nu, le vprašajte!”
“Sto zlatnikov imam-	^
“Joj, srečen človek! pil| I bf; “In te zlatnike sem. za
iclVtu”	Mi”jere m!
To ste prav storili, >	^d,
ski mojster.	.	at,0’
“Zdaj pa vedno misli"1 jih lahko kdo ukrade.”	.	/k	2(
“Kje neki!”	.	'^t
“Mislite? Stvar je. ‘zdai Imam še sto zlatnikov > jjteljp/m.’t ali naj jih zakopljem na .jbo'1 m, “Zakaj pa ne! To ,)e oSed-no!” je hitro odgovoril	i
Slepec se je zahvalil	^ s	i,
domov. Komaj sc ie • f6litiVlV gorami, že je odhitel Pc	ju ibp	^ ?
z zlatniki na slepcev	^	^ k
položil v zabojček, da	'
noč odnesel dvojno vso : s<jS.	3
Ko je slepec slišal, d* fopM jSi jc hitro stekel na vrt in ' sP«U i H ček. Zdaj so bili z -m, je °d , govi posesti in vesel J1	>1	*	»
hišo.	,	V’
Odslej jc hodil sosc	jg p ;icL it!
dat pod lipo, a jama jc	)ep ^	l1
Tako je prišel lastnik■	^	'
svojega denarja m jc da slepec časih več vio	J	jy
ima zdrave oči.
I t/ I®
The wind is chill, the s And snow is in the a" -f|0*P	%
The summer birds ha ^rc-	.	V
And all the trees are	^
But high the logs jfls	!!'s
And Zip! the corn 8 (ily w	|	tit
We plead that we i"ay, stoP'	r;	^
So that the fun
t r
Heigh-Ho! we cry f0 kflo^ .lf And winter .joys yoj1 thejf*	U,
Are far the best in at ,
For they mean ice a	A	\
sk9tf	X
And ice and snow mea'' jjn-And snowball battle And after play a do^^jjjjlU-Safe cuddled warm
i
IN POLAR SEAS
The polar ship Arcturus was stuck in the ice. She had been stuck ever since she decided she couldn’t make any more headway on her dash to the pole, and stopped while a few of the men went on in sleds. Bob and I, of course, stayed with the ship.
Most of the explorers stayed around the ship cleaning and repairing their equipment; but after Bob and I had
AWV
i the water so that the break-up was : quite sudden.
In fact, we hadn’t gone more than , ten miles from the ship when we saw i green water ahead of us—and that got , us scared. By this time, the ice was cracking continuously, and we thought I we could see some of it break away i • from the main field. So without any I further hesitation, we turned north and f
Suddenly. Standing Before Us in the Narrow Way Was a Bear
done our share of that, we were ready i for something else. Bob suggested that we go hunting polar bears.
“I’d like to go with you,” said the Commander, when we asked him about it. “But duty keeps me aboard the ship. I don’t mind you two boys going, because I believe you’ve both got < enough sense to see what the dangers are and to avoid them. It’ll be several weeks yet before the ice will break up enough to make an expedition away from the ship dangerous, and since you plan to be away only three days, there will be nothing to fear from that angle. But you must be careful of the bears. Remember, if you miss the first*»shot, they’re on top of you, and that’s bad for young hunters.”
With this warning in mind, we collected what equipment w'e needed and started out across the frozen sea of ice. When we got clear of the ship, Bot> made a good suggestion.
“Let’s go south instead of north,” he said. “We’ve been over the field on the north side and I’d like to see what’s in this direction.”
So we turned and wenf south. It was easy to keep our direction because we had a small compass with us, and south is one of the big points. We planned to go a day’s march away from the ship, hunt the second day and return the third . . . and we would have carried out these plans like real explorers if the ice break hadn’t come sooner than it was expected—and more suddenly.
The first we heard of it was a monstrous crack—a thundering ripping noise that seemed to split open the sky. We gave each other a glad look, because that meant our ship would soon be free from the ice; but if we’d had the sense that the Commander thought we had, we would have turned back and returned to the Arcturus at once. It was flying the recall flag, but we were so far away we couldn’t see it. Moreover, we had always supposed that ice cracked for weeks and weeks before it actually began, to break up, but as we found out later, we were almost on the edge of the field and close enough to
i S sinjimi očmi je gledala v solnce. Poklonila se je vetru, ki je puhnil mimo in se spotoma vihravo začudil: “Hoho, j nova vijolica.” Pa je že dehnil naprej,
• mimogrede pobožal rožo. Regratu jc . ! odnesel srebrno frizuro, da se je ves ! obupan grabil za plešasto glavo, in že ! ga ni bilo več. Vrabec vrh zidu je še ’ gledal ves naščeperjen za njim in ga ■ zmerjal: “Potep potepinski!”
Skozi okno je poklicala mama: “Mojca!” Vesela se je oddahnila Mojca. Nič več ji ne bo treba v pusto, grdo hišo. VednO bo na vrtu med rožami.
Znova je zaklicala mama: “Mojca!”
,Nekaj je Mojco boleče spreletelo: Nič več ne bom mogla k mami. In mama bo žalostna . . . i Vroče je peklo v solncu. Vijolice so dišale. Čebele so šumele. Mama je iskala po vrtu. “Mojca, moja Mojca, i kje si?” je jokala. Vijolica Mojca je . velo sklonila svoj cvet. Na mamo je . pozabila, zato je umrla.— i Punči je zardela do ušes. Z dlanmi . si je pokrila oči. Počasi je vprašala: “Hudo neumno pravljico sem si iz-’ mislila, kaj ne?”
:	Jaz	pa sem bil poreden in sem pri-
> trdil:
“Res, prav neumno.”
Pa sem se zlagal.
(“Mlado Jutro.”)
started back. But even while we were |in the act of turning, our escape was being cut off, and when we came out from around a large peak of ice that rose into the air like a great white mountain, we saw, not the unbroken field of ice as we expected, but water again.
Water to the south. Water to the north. We were on a great iceberg, adrift in the pol-ar* sea. Wherb the Arcturus was or how she ^s faring in this sudden movement of the ice, neither of us knew.
“I only know that we are in a dangerous situation,” said Bob. . “The best thing we can do is to climb on the highest part of the berg, put up a signal, and then wait until the Arcturus finds us. They know we’re to the south somewhere, and I believe they realize that we are in danger.”
   i_________________________________________
(f It ! If- O/7C'i
Here is a picture of the TAWNEY t (use YELLOW and BROWN mixed) ' March Lion. He has a big RED mouth j and YELLOW eyes.	i
The light-BROWN March Hare is i standing near the little White March Lamb.	j
“Good morning!” says the March \ Lion doffing his tall PURPLE hat with a GREEN shamrock stuck in the YEL- c LOW band. “Good morning, Miss i Lamb, may I take you to the March 1 ball ?”
Miss Lamb opens her little RLD i
mouth and says quite pleasantly, “I would love to, but fny ^rienc^ the March Hare has invited nie ^	Miss
Lamb has a pretty ''tt'e PINK (use RED lightly frock on and a bow to match it in her ha>r-
The March Hare wears a YELLOW jacket with a RED tie and YELLOW trousers. His cuHs ancl collar are WHITE.
The lion is all dressed up in his Sunday best. His coat i®,	,	,	ancl	his
trousers are GH<i^N block plaid. His sPatf,arc URPLE.
The sky is light-BLUh and the grass | is GREEN.	J
t
Paint the border of the picture an ORANGE (use RED and YELLOW mixed) color and the lettering GREEN.
The March Hare has a RED mouth. The lambs has BLUE eyes and the hare PINK ones.
“He is much too wild for me!” says the little March Lamb. “I would be blown to bits if I tried to dance with him. He puffs and growls so!”
“Well, some people think I am a bit wild, too!” says the March Hare. “I do scamper and run, but just in fun!” he adds.
i “I love to scamper and run!" laughs J the Lamb. “But not like the Lion!”
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
F IKfMjeni»	Export,	Pa.,
jP'!arae'irre1dnik: Upam, da mi ne
ss*l 1sPar vr«,’;„ .Vas Z0Pet nadleB"*
 life feiij N ,lcan>i za naše priljubije-
^ ^in‘ i^Va Doba. V prvi vrsti se Hv/?u odbnru zahvalim za
'^dotim	sem Pr'šel
Znajti °V’ ni‘ ie rekla starejša se-^ nisern nern> kaj imajo zame. Se-^Vfilala uganiti in nato mi : „5 !a nio,’?a *e tajnik izročil očetu ,]t!a vese| °'	morete si misliti
S« •	Takoj mi	začelo ro-
■ ht'	^Za 1	s‘ 130111 kupil >in odločil
'S	1 PriSlo	M	er' To mi	b0 naib0'i
Wti, j,«. ’ M°j ata mi ga ne more takrat m . samo dva dni na teden 1 ^ k°' Te’u ?as'u*‘- Vedno skrbi, Vas je 4 )e društvo plačevati, NoVodr,in smo vsi člani JSKJ;
^oddelku’tfiie Sm° Pa V mla‘
Lna8ov^rjPrecej" m°jih vrstnikov, ki 4°i Pr/™’	pristopili v naše
i °četiVl)°’ ^a b‘ Prav rac*‘> toda
^ fazrn, °rai nič delajo. Ka-topili, vre izboljšajo pa da bodo Sda b0m , ®°*i se dobro učimo.
J Snet;aVel v v‘**° ^°’° prihodnje t^ednn ..n*mamo nič in moje J ^ržitn ' **°?.ivaio; zat0 se Pa toliko ^	*°>ih gosli. — Pozdrav
Inik' ' ln sestricam in tudi vam,
Rudolph Supancic,
___ društvo št. 57 JSKJ.
S"1 dosti •	Morley, Col«.
^ar D. casa za citati Novo Do-^bšreni Sern Pr°st kakšen večer, ^ber '^^ske dopise. Vzrok, .^an,	1	)e	moja šola. Vsak dan
se nV° z ll^enjem. V šestih tS Ventf m°re vse6a angleškega *JSzna,ar p.a upam, da ob koncu tVmiart; angleške dopise pre-®ia 1%^-	f11 oc*delku.
loj !lca je še precej zadovolj-r m0je e^rat me izprašuje tudi '/'del nstare domovine in kaj sem ts«tlaj . n'°jem potovanju. Žal, tltSčinj ISifm zna* vsega povedati (Ovadil ^akor hitro pa se bom -po, e^oriti, bom opisal vse .n zan-e' • ^ovedal bdm, kaj sem 1^. ie bii0'tri'veSa videl in kako ve-■ lebnt'- • sem zagledal ne\v-? ^isov?1,ke' *Druzega ne bom iSe’ er mi lahko g. urednik
S 5e n ari.ie v k<*-
tiladi eka)- čital sem dopis v t!a mlad;S , Prilogi, kako se neka Pritožu'nS oc*delka v Blaine,
Ve v6)1!31* letc,šnjo zimo. Pra-?i.aia. ,en *e letos sneg in kj. I'tieseo • v Coloradu se je mu-jNi, 1 >anuar. Bil je bel, kakor ip i'aterj * dasi je bil lep in bel, so 'Pffli. jyj. 8rdo gledali, posebno od-, tio d otr°ci se ga pa veselimo, skj B°st* veselja z njim. Prvi BMnpi.Zt*rav Pred šolo in po šoli ^alu^- f°tem se pa rabijo E8a ^ j®111 člane in članice mla-v°*imn !fa’ ki se pritožujejo nad (4,'ti se j:’ jih ni obiskala. Toda *to ie i<.tne smem; zima je pošte-n *■ d JI6’ Mer °S ^^isktila cvetočo Cali-[F L KaW;„ ljudje niso poznali J tu°trocit ° veselje so imeli tam-iTioi^j^ I "itatri rTr *3°zdrav vsem članom p. llr«(inii|l|t!clins*ce8a oddelka’ pa
Victor Slavec, društvo št. 140 JSKJ.
,	^—O------------
CSe bo-	Export,	Pa.
C**11'- l/1" p'sat‘ slovensko, ker k"e b0 ?n<3?r upam, da to moje S mi m "koalo v nenasitni koš. ti liči ~?,a starejša sestra. Ona 6?Prav H °KVensko citati in pisati,
% Ho • r°.zna slovensko pisati i^’ie (jJ®. blla Se v mladinskem
V Žato mi* ,VeČ na8rad 7a SV0'e
L ' še m §e bolj veseli pisati, 'ti vn6ne čalca taka sreča kje
?°8al°m.
Vrjtee ;ac*niem dopisu sem po-^'Nj k” Ostrice v Exportu, da A Si pMtes! z bratci in sestri H'rl P'sov fine> Ohio, kateri bo-•'kiVe^ob ^0s'a'i v mladinsko pri-\ ; e' Bom videla v marčevi
:%'j] ■ feh
:7 ?^tr>ico rru.aria smo proslavljali rj .i>tJ"'ienih0|!tya Prvega predsed i igro	zav- Imeli smo lep
4 V ®r5li ’ V kateri sem tudi jaz m nekaj v0,'2 vseb razredov, iz ... Hoho	5o'0 hodim vsak dan,
'c,.i	ilri	annf8.a dne izpustila. V
* i'^i1	't> ni8	,k°> doma pa sloven-
in LSati' Imamo slovenski
k’1 h' ,slovf,!n?*e®k° se bomo še lah-! \ ''i	0 bomo pa pozabili,
j L' ta n	slovensko pesem za-
er: “Hei. Slovani!”
J nlJrevežSpremlia na gosli- Ako
'Hi fr, naPisala, g. urednik, natisnite, da bo
sestricam
lVj Vas de'ku, pa tudi vam, g. P°Znam, sem vas videla e črej .armii ko ste ogledovali le na drevesih. Margaret Supancic, s. društvo št. 57 JSKJ.
1	^o~ r
Uren •,	Blaine, O.
^ {01>1iub'i	' Meseca'januarja
? V,e se k ’ da vam sporočim v kS.^lasii -tu Pr‘ nas v Bl&ine X > ta!1.1 J n kakšne barve bo. A3 1. fevCarn> da se je oglasil
b»#60frehtS”ja )e Prišel nam
r?1 tj« Svex .1 delati, ker je bila Ij'tw? bele 1Cd in naS sod. Barve i mislim, da je zato KM, j. oblečen, da bi se nam C1, r? Po n tU(1* kranjske Micke Cv> **1 navacli nosimo bele ki-s'ovn n* dolgo, ampak je ^j s Nekai so Sa tički 0 Ga pa menda znesli
k
Of<i'
::
ie J ;sel'
4
ir e
n>°'
V
v svoja gnezda, da bodo bolj na mehkem mladiče valili. (Oh, pa Jih bo zeblo! Op. urednika.) Nekaj se ga je pa v vodo spremenilo in je šel po doiini. No, sedaj se ne bomo več dolgo pogovarjali o snegu, ker bodo začeli kmalu ptički prepevati in hribčki zeleneti. Bo kmalu prišla zelena pomlad, katere se jako veselimo. Ne morem reči za gotovo za druge, zase pa vem, da se je veselim. Ko ravno omenjam pomlad, naj navedem pomladno pesmico, ki so jo v stari domovini pastirčki peli po hribih, ko so kozličke in backe pasli:
Prišla bo pomlad, včakal bi jo rad, da bi zdrav, vesel sladko vince pil.
To me veseli, travca zeleni, drobna ptičica pa žvrgoli.
Prišla kukovca, moja ljubica,
in bo kukala in prepevala, kukala: kuku! pevala tako:
da bi vedno nam tak’ luštno b’lo.
Škoda, da je ne morem zapeti, tako da bi me slišali, da bi vedeli, kako lepo se poje. Pozdravljam vse bratce in sestrice v mladinskem oddelku. Pozdravljam pa tudi g. urednika in se mu že v naprej zahvaljujem, če bo za te vrstice našel kakšen kotiček v Novi Dobi.
Mary Ilovar (13 let), društvo št. 155 JSKJ.
----------O---------
THE HISTORY OF EARLY JOLIET
Joliet, 111.—In 1831 settlers first came to Joliet. There were many different tribes of Indians here. The Illini, Cattawatamies, Shawnees, Sacs and some other tribes. In 1832 these settlers built Fort Nonesence. It was located on Broadway between Spring St. and Western Ave.
When the first mill was built 50 years ago the population increased. In 1833 John Normand built a mill near the penitentiary. A. Cagwill built a sawmill by Hickory Creek and was the first to build a frame house.
By 1877 there were five stone schools and thirteen wooden schools.
Joliet’s first bridge was built over the Desplaines River in 1837.
Whenever a new settler came into Joliet he always took up land which no one claimed. Claim owners sold their land for $1.25 an acre. After a while the people organized a court to protect their claims.
The name Joliet was taken from an early French explorer, Louis Joliet. It remained so until about 1835, when James Campbell changed it to Juliet, after his daughter. It remained so for 10 years, then the people changed it back to Joliet. The name of Joliet’s first permanent settler was Reebes.
Charles Clement published Joliet’s first newspaper in 1839.
Submitted by Josephine Chanko,
No. 66, SSCU.
----------o--------
THE LUCKY MAIDEN
Windber, Pa.—Java was the Princess of Babylonia. She was a tall, beautiful, brown-eyed daughter of the late king who ijiade her the heiress to all his wealth and kingdom.
One day a message came to all of Europe and Asia stating that the new Prince of Wales was giving a banquet. At this feast he would choose the prettiest maiden for his wife.
When Java heard of the news she immediately sent for two experienced women to dress her for the occasion. At the feast, which was held in Paris, the prince proposed to her, for he thought her the most beautiful girl among the thousand that attended. She accepted with pleasure.
Upon reaching home she found her mother seriously ill. She did all in her power to save her, but to no avail. A friend told her of a. good doctor in Germany, but Dr. Johnson came too late.
Dr. Johnson proposed to Java, but she refused, since she was promised to another. At this time the Prince of Wales found out that another was courting his future wife.
Java loved them both, so a duel was to be fought, and she would marry the victor. The prince killed the doctor and a friend killed the prince.
A great struggle began between the two countries, and in order to save the country from being divided she consented to marry the new Prince of Wales, brother of the former. The date was set for the wedding, and in order to save herself from the cruel prince <she committed suicide a few days before she was to become a bride.
Frances Mavri, No. 204, SSCU.
 —o-----------------
“MY AUTOBIOGRAPHY”
Joliet, 111.—My name is Mary Chanko. I was born in Joliet, 111. The population of the city then was about 38,000. It now has a population of more than 43,000. On May 6, 1918, I was christened Mary Genevieve Chanko.
I attended St. Joseph’s School for six years and then decided to go to Far-ragut Junior High. I am in the 7A at Farragut Junior High.
I am 5 feet tall, weigh about 90 pounds, have brown hair, brown eyes black eyelashes, black eyebrows and a dimple in one cheek.
I am a juvenile member of the Joliet SSCU SS. Petlr and Paul Lodge, No 66. I am 13 years old.
 -0---------------
THE HAUNTED HOUSE Joliet, 111.—On our way to the new home my heart was thumping loudly. The moving van was piled high witb
furniture. I was very anxious to reach our destination because our new home was supposed to be haunted. We were forced out of our old home, and all others were occupied but this one. My mother said the talk of robberies in the house were nonsehse. She was not superstitious.
I never dreamed that our chance would come to live there. We were going faster and faster over rough roads and making sharp turns on the corners. When we turned into a drive, a large house was before us. A few windows were broken and the yard was dirty. A sickening odor filled our nostrils when we opened the door.
After the furniture was moved into the house we put up our stove and cooked our supper. We ate a good meal and began to put up for the night. I was very tired and it seemed years before I was dozing off into sleep, when I suddenly I heard noises which drifted in through the broken windows. I | sprang from my bed and went to the I window and peered out. From the darkness came voices. “Are you ready? We’ll go in now.” A few more words and then the lock clicked.
Steps came nearer and nearer. Are they coming to my room? I strained my ears to listen and felt myself getting colder. Chills ran up my spine. As quick as a flash 1 remembered tiiat my mother had packed a revolver with my clothes. Should 1 get it? I found myself fumbling through my clothes and soon had the revolver. I started for the door bf my mother’s room.
Footsteps were heard. The partition extended out a little ways and I squeezed myself behind it, gun in my hand and ready to attack the criminals. The door slowly opened. A few more minutes and I would have my chance.
I swung from my hiding place, turned on the light and at the top of my voice yelled, “I’ve got you covered.” The men were both tall and dark complex-ioned. They stood staring at me dum-founded.
I called to my sister and told her to go to the neighbors to call the police. The men exchanged a quick glance and their eyes searched for a chance to escape. “Forward, march!” I commanded and had my captives marching down the hall and into the open air. A car soon rolled up the drive and Officer Brady came to my rescue.
“Good girl, you have caught Black Pete and Mike. We’ve been looking for them for months. There is a big reward for these villains.” Officer Brady ushered the captured men into the car and told me to get my reward at his office.
I ran into the house and found my sister trying to wake my mother to tell her of the good news. The room was still filled with a vapor which the robbers sprayed so as to keep my parents asleep. After the good ndws was told my mother gave a sigh of relief and said, “That’s the end of our living in a haunted house.”
Margaret Shuster, No. 92, SSCU.
--------I—0-~i-------
MY DREAM
Roslyn, Wash.—One night I was reading a detective story when I heard a yell outside. I was badly frightened, but I said to myself that it was only the wind and then went upstairs. It was a long time before I fell asleep.
Suddenly I heard footsteps behind me. Looking back, I saw a man in a black mask after me. “I got ya now, yau squealer,” he yelled. I tried to run, but I was paralyzed and couldn’t move. The masked man pulled out his gun and was just going to shoot when awoke to find myself on the floor.
1 found out that it was only a dream, and there and then I vowed never to read detective stories again.
Tony Brozovich, No. 39, SSCU.
 0------------------
JOHNSTOWN, PA. DEAR EDITOR:
I haven’t written to the Nova Doba for quite a while. During that time I was reading the juvenile articles in our paper. I just noticed that there is less work from our juvenile members.
I received a Slovene reader and every day I study hard trying to learn how to read and write. The next article I will try to write in Slovene.
All of my three sisters have gone to New York to earn money so that we can pay our lodge dues. There is no work in Johnstown for boys or girls.
Easter will be here soon, so I wish all my brother and sister members a Happy Easter and “veliko pirhov in potic.”
Ann Rita Gall, No. 36, SSCU.
 0------------------
HISTORY OF WILL COUNTY Joliet, 111.—No honor is too great for those sturdy leader pioneers who broke trails and piloted slow-going oxen and covered wagons containing all of their earthly possessions to find new places to live.
On July 17, 1833, a sailing vessel, the Amaranth, anchored in Lake Michigan opposite Fort Dearborn. This vessel had 75 people aboard. Next day three of the families secured “prairie schooners” and started for their destination. With little trail to follow, they pressed on through tall rosin weeds to Lawton’s (now Riverside), then to Flag Creek. They stopped at E. Wentworth’s log cabin, which in years after became a noted stage station, partook of a meal and wert on their way again. At noon they reached Big Spring, near Lillicash grove, now known as Thomas Sprague’s farm. Another meal and they started on again, crossing the Desplaines River at what was known as Buttenfields, opposite the present city of Lockport.
A mile and a half east of the river they found some other settlers. This place was known as the “Yankee set-tlemen.” These three pioneers were Capt. Jinch Rawley, John Lane and Charles M. Gray.
About this time William Gangar
pal r
a t0lli
)ai ^
te?.S
t A
d* jji^
■V
K«f
;r»y
X’
/ tilt >
p°V
Up
v
chose Hickory Creek as his future home and was appointed postmaster. Mail came from Chicago and eacli letter cost 25 cents postage. Big as quarter was in those days, a letter from the old home was worth it.
Miss Sallie Warren was the first school teacher arid I). C. Baldwin was second. Seats and desks were made of split puncheons. Hickory switches kept youthful students in the straight and narrow path.
Abouth 1834 John Lane made the first steel plow. Other farming tools were made by C. M. Gray, such as rakes, mills, etc. By 1840 a large part of the wild prairie was fenced. Until the cgmpletion of the I. and M. canal there was no home market for produce. Grain and pork were hauled to Chicago on wagons.
Submitted by Josephine Chanko, No. 66, SSCU.
' — o—-------------
CENTER, PA.
DEAR EDITOR:
This is the first time I have written to the Nova Doba. I am a juvenile member of Lodge No. 33, of Center, Pa. 1 like to read the contributions from other juvenile members, especially in the winter, when there is nothing else to do.
We did not have much winter this year. It is in this kind of weather that many people get sick. It’s then that people find out why it is good to belong to a lodge. Our SSC1J has helped many people because they received the sick and death benefit. People find it hard to get enough money to pay their lodge dues.
The members who do pay their lodge dues are spending their money wisely because it is for a good purpose. I hope that when better times come again we will all try and make the membership much larger.
Bill Erzen, No. 33, SSCU.
  0 —
BLAINE, O.
DEAR EDITOR:
This is my first letter to the Nova Doba. I am 11 years old and have three sisters and two brothers. I am in the sixth grade and my teacher is Miss Elizabeth Willerton. JJhe is very good to all the pupils.
I am a member of Lodge No. 155, SSCU. I wish the juvenile members would write to me and I would answer with pleasure. More members should write to the Nova Doba.
Work is very scarce out here. My youngest brother works in Blaine mine. Next time 1 will write more. Best regards to all of the members of the South Slavonic Catholic Union.
Anna Rosella McKay, Box 153, Blaine, O.    O---------------------
THE OLD BEGGAR
Republic, Pa.—The old and ragged beggar was walking along the road when he saw a boy staring at him. He came to the boy and asked him: “Why do you look at me, do you not know that I am old, wrinkled and half blind? Other people have nice homes, with beautiful farms, but the only thing left for me is a few flowers that grow among the poison ivy along the roads. I have traveled through the world and slept under the strange roofs, but wrapped myself in my coat that a kind gentleman has given to me. Now you see, my boy, how poor, still wretched beggar I am. But up above the Almighty waits for me who wishes to repay me with happiness.”
Frank Nickler, No. 171, SSCU.  0—--------------------
DOPISI
Gilbert, Minn.
Na februarski soji Slovanskega Narodnega Doma je bilo sklenjeno, da zamore vsako društvo pristopiti k S. N. Domu ako plača $1.00 pristopnine in članarine na leto. S tem postane-j«> vsi društveniki člani S. *N. Doma.
Prihodnja seja Slovanskega Narodnega Doma se ho vršila 8. aprila o polu dveh (1:30) popoldne v mestni dvorani. Društva so vabljena, da se seje udeleže po zastopnikih, istotako so vabljeni posamezniki. Na seji bodo izvedeli še drugo, kar bodo želeli. Upamo, da bo udeležba številna.
Za odbor Slovanskega Narodnega Doma:
Joseph Novak, tajnik.
večkrat vzamejo v roke naša pravila in jih prečitajo. Sedaj smo pred konvencijo in če kateri najde kakšno točko, ki naj bi se izboljšala na konvenciji v korist članstvu JSKJ, naj to pove na seji, da bo društvo podalo tozadevna priporočila. Nadalje poživljam bolniške obiskovalce, da v bodoče prihajajo na seje in na sejah poročajo v kakšnem stanju so našli bolnike; če kateremu ni mogoče priti na sejo, pa naj sporoči o stanju bolnika pismenim potom. Prosim, da člani vpoštevajo ta naznanila in pozive. — Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 16 JSKJ: Mihael Tomec, tajnik.
Ely, Minn.
N A Z N A NILO. — Članstvo društva sv. Barbare, št. 200 JSKJ tem potom obveščam, da se bo zaradi velikonočne nedelje vršila naša redna seja 25. marca ob deveti uri dopoldne. Člani so prošeni, da se te seje udeležijo polnoštevilno v svrho razmotrivanja za napredek društva in Jednote. Vsem članom društva sv. Barbare in vsemu članstvu J. S. K. Jednote voščim vesele velikonočne praznike.	.
John Otrin, tajnik dr. št. 200 JSKJ.
Joliet, 111.
Celokupno članstvo društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ je tem potom vljudno vabljeno na redno društveno sejo, ki se bo vršila v nedeljo 20. marca ob eni uri popoldne v društvenih prostorih. Na dnevnem redu bo več važnih reči za društvo in Jednoto, katere bo treba pravilno rešiti. Zdaj ko ima vsak čas in priložnost, naj ni-kdo doma ne ostane, češ, da bodo že brez njega opravili. Vsem članom in članicam je znano, da se približuje 14. redna konvencija JSKJ in vsakega dobrega člana bi morala zanimati razmotrivanja o pravilih, namreč katere točke naših pravil in na kakšen način naj bi se izboljšale. Take razprave pa ne spadajo samo v naše glasilo, ampak tudi na naše društvene seje. Tako bomo tudi mi imeli na seji pogovor o predlogih in nasvetih, glede katerih upamo, da bodo priporočljivi za sprejem na konvenciji. Pričakujem, da bodo člani prišli z dobrimi nasveti tako v naše glasilo, kakor tudi na našo sejo. Zdaj je prilika, da vsak izrazi svoje mnenje za dobrobit J. S. K. Jednote.
Z bratskim pozdravom,
Frank Pirc, tajnik dr. št. 66 JSKJ.
Chicago, 111.
Vse članice društva Zvezda, št. 170 JSKJ tem potom obveščam, da se naša prihodnja seja vrši v četrtek 17. marca zvečer v navadnih prostorih. Za rešiti imamo več važnih zadev, zato je dolžnost vseh članic, da se seje udeleže. Zaželjivo bi bilo tudi, če bi katera predlagala kakšno novo kandidatinjo. Dalje apeliram na članice, ki še nimajo svojih otrok vpisanih v mladinski oddelek naše Jednote, da to brez odlašanja store. Ases-ment je tako nizek, da se niti z daleč ne more meriti z ugodnostmi, ki jih nudi zavarovalnina. Pomnimo, da nesreča nikdar ne počiva. — Na svidenje v četrtek 17. marca!
Sestrski pozdrav vsem članicam našega društva in celokupnemu članstvu naše Jednote!
Agnes Jurečič, tajnica dr. št. 170 JSKJ.
Many Juvenile Members Wish to Correspond
Juveniles have been showing a marked interest in our SSCU fraternal organization. They are not only interested in the members of their lodges, but are willing to become acquainted and to correspond with any juvenile member in any city or state. Many have asked in their letters for a correspondent. “I will gladly answer any letter written me because I want to make friends with my brother and sister members from the different lodges.” Requests such as this have been written repeatedly in the many letters received at the Nova Doha.
One can readily sec how enthused this younger group of the Union is. When they will become senior members of the Union, their interest and progress for the lodge will be their ambition. If the juvenile members are now in a Slovene lodge there is no doubt but that they will try to organize a subordinate English-speaking group of that lodge or organize an independent lodge. Now they are forming their opinions of what they would like to do when they will become full pledged members.
Many of the juvenile members write to say how disappointed they are in the juvenile organization for not making a better showing to the older members in the matter of contributing articles. They do not want to be forgotten during the weeks when the Juvenile Department is not published, and only thought of when their contributions are read. It is their hope to make a lasting impression upon others, and that is why so many juveniles say, “Why don’t some juveniles get down to business and start writing to the Nova Doba?” or “I was very disappointed to find so few contributions in the last edition,” and “What is becoming of the juvenile contributors?” “L look forward to the juvenile edition, but am not satisfied with contributing articles,” etc.
In other words, the juvenile members who have so diligently written in are becoming afraid that the other fellow members have forgotten their duty to the lodge. They want to be considered just as important as the older group, and they are; for it will be from this group that our Union shall advance more and more.
Juveniles have a section open for
Braddock, Pa.
Bliža se pomlad, vsaj po mesecih in dnevih, toda po vremenu se zdi, da se bliža Božič. Celo zimo smo imeli tako lepo in toplo vreme, da jaz ne pomnim takega, in v januarju so se začele že nekatere rastline razvijati, kot da se bliža maj. Premoga se je to zimo malo porabilo za kurjavo, ker je bilo gorki, vreme, kar je bila precejšna pomoč tistim, ki so bili kratki z denarjem za nakup kuriva. Seveda, nekaj smo pa vseeno kurili iz navade, ker je bila zima po pratiki.
Moja boljša polovica je zelo vneta za peteržiljček, češ, da po nekaterih perescih peteržiljčka juha tako lepo diši. Pa sem se ji hotel prikupiti in sem v mesecu novembru peteržiljček na vrtu- lepo zakril ,da ga zima ne vzame in da bo zgodaj spomladi na razpolago zelen peteržilj-cek za v juho. Res peteržiljčku ni bilo nič hudega, ker je bila tako mila zima, dne 2. marca pa sem bil prepričan, da zime ne bo več, pa sem nameraval vzeti kritje s peteržiljčka na vrtu, češ, naj se veseli svobode z drugimi rastlinami vred. Moja soproga pa me je pregovorila, da naj še en čas pustim kritje na peteržiljčku, češ, da mesec marc
jc še ves zmešan in nezanesljiv. Res sem ga pustil pokritega še do 5. marca, potem pa se nisem mogel več premagati in sem ga odkril, da naj se z drugimi rastlinami veseli toplega vremena. Ko pa sem v jutro 6. marca vstal in pogledal skozi okno, sem videl, da je moj peteržiljček na debelo zakrit z debelo snežno odejo. Tako-le sem ga polomil, (Ja sem namreč peteržiljčku odvzel gorko kritje prav ob času, ko bi bil isto najbolj potreboval. Zdaj J<o to pišem, tako mete s snegom, da se nič skozi okna ne vidi. Vsi okoliški hribi so že pobeljeni. Koliko časa bo padal sneg in koliko ga bo zapadlo, bom o priliki poročal. — Pozdrav !
Martin Hudale.
Ely, Minn.
Nedavno sem se bil moral podvreči operaciji za slepiča in zdaj se že malo boljšega počutim. Seveda po operaciji katerekoli vrste ne more biti človek naenkrat zdrav, ampak vzame čas. Prav za prav sem si stvar Še za hujšo predstavljal kot je bila. Seveda ravno za smejati sc ni bilo, toda potrpeti se je dalo. Kako je, pa ve tisti, ki poskusi.
Zahvaliti se moram zdravniku, ki je prijazen in tiste vrste, da nekaj drži do bolnika. Ne morem se pritožiti niti čez njega niti čez njegovo bolnišnico. Zahvalim se dalje Mary in Joe Anzelc iz New Dulutha, ki sta mi prinesla lep šopek cvetlic in bodrilne besede. Zahvalim se tudi Jos. Man tel ju in J. Peshelu za poslane kartice, ki so mi bile v bodrilo in veselje. Ko sem se 21. februarja vrnil iz bolnice, bil sem res nekoliko slab, toda podal se nisem. Vesel pa sem bil, ko me je prišlo obiskat toliko prijateljev, da se prepričajo, kako mi gre. Ko sem jim povedal ,da se pri nožu ni za smejati, so mi rekli, da potrpljenje je božja mast, ki je že marsikaterega ozdravila in bo tudi mene. Prav lepa hvala vsem obiskovalcem, ohranil jih bom v lepem spominu!
John Rom.
their use every month. Children’s stories appear along with other articles. If the juvenile members want to be remembered both by their parents and others as an important group, it will be up to them to make a better showing of themselves. There is so much that can be written on, it isn’t fair that a few should carry the whole burden with their contributions. Juveniles, show your co-operation in the next edition.
Editor.
Diamondville, Wyo.
članstvo društva sv. Mihaela Arh., št. 27 JSKJ prosim, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 20. marca ob dveh popoldne v Društvenem domu. Na redni mesečni seji 21. februarja je bilo sklenjeno, da se pregledajo pravila v nedeljo 28. februarja, kar se je tudi zgodilo, člani so se v lepem številu udeležili omenjenega sestanka v Društvenem domu. čitala so se pravila od točke do točke in sklepalo se je, kako bi bilo najboljše za društva in Jednoto. člani so prošeni, da se prihodnje seje 20. marca po možnosti polnoštevilno udeleže, ker bodo prečitane na prej omenjeni seji priproročane iz-premembe v gotovih točkah pravil. Vsakega člana dolžnost je, da se na seji izrazi, kako bi bilo po njegovem mnenju boljše, da se napravi. Nihče naj se ne že-nira priti na dan z nasveti, ki so po njegovem mnenju dobri. Na sejah je prostor, da se o takih rečeh ukrepa. Pregovarjati in kritizirati po hišah nima pomena in je tudi proti pravilom Jednote. Torej, člani in članice, vsi na sejo v Društveni dom v nedeljo 20. marca ob dveh popol dne! — Za društvo št. 27 JSKJ: Anton Tratnik, tajnik.
NAGRADE
Zu dopise, priobčene v mladinski prilogi Nove Dobe meseca februarja, so bile mladinskim dopisnikom nakazane sledeče nagrade:
Mary Ilovar, društvo št. 155, Blaine, O., $2.00; Agnes Jančar, društvo št. G, Lorain, O., $1.00; Rudolph Supancic, društvo št. 557, Export, Pa., $1.00; Fran ces Majzel, društvo št. H0, Canonsburg, Pa., $1.00. — Častno priznanje ((honorable mention) zasluži Margaret Supancic, društvo št. 57, Export, Pa.
Johnstown, Pa.
člane in članice društva sv. Cirila in Metoda, št. 16 JSKJ tem potom poživljam, da se zanesljivo udeležijo prihodnje redne seje, ki se bo vršila dne 20. marca v navadnih prostorih. Mislim, da je članom po večini znano zakaj se gre zdaj pri našem društvu. Priti moramo do zaključka, da-li si postavimo oziroma obnovimo lastni Dom, ali bomo še nadalje plačevali najemnino za naša zborovanja, kot se to godi že zadnja štiri leta.
Nadalje poživljam člane, da
Toronto, Ont., Canada.
Prosim g. urednik, da mi dovolite nekoliko prostora v listu Nova Doba, katerega redno vsak teden dobivam in z zanimanjem čitam. Nisem član te organizacije, pa kljub temu upam, da moj dopis ne pojde v koš. Dolžnost me veže, da se zahvalim mojemu stricu Johnu Balkovcu v Pittsburghu, ki mi je naročil ta list. V njem je vsak teden dosti zanimivega in poučnega štiva, posebno pa me zanima urednikova kolona “Vsak po svoje.” Marsikatero dobro “pogrunta,’ podobno kot Peter Zgaga iz New Yorka. Pa tudi drugo zanimivo gradivo vsebuje list.
Da nisem član JSKJ, je vzrok, ker tukaj ali v bližini ni nobenega društva JSKJ, h kateremu bi pristopil; na novo ustanoviti društva pa zdaj ne moremo, ker je seja glavnega odbora to pravico začasno ukinila. Kot posnamem iz različnih časopisov, je za sedaj JSKJ še izmed vseh najboljša, ker najbolj pripoznava enakost in bratstvo.
Kar se pa tiče tukajšnih delavskih razmer, jih skoro ni vredno omenjati, ker so pod ničlo, kakor povsod. S strahom gledamo kaj nam bo prinesla bodočnost. To naj zadostuje za danes, pa drugič kaj več, ako mi bo g. urednik zopet mo-(Dalje na 8. strani)
     ^
**J^ot)a "Doba"
 ............................................        t
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 7te letno; za nečlane tl.50, ta inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117 St. Clair Ave.	Cleveland, O.
VOL. VIII.	NO. 11
Nikjer nismo varni
Mlade in zdrave ljudi je včasi težko prepričati o potrebi zavarovanja. Zanašajo se pač na svojo mladost in zdravje, kar je do gotove meje upravičeno. Mlad in čvrst človek ni tako podvržen različnim boleznim kot star in slaboten. Vendar pa nekatere bolezni, na primer pljučnica, ne gledajo na starost, ampak mnogokrat poiščejo svoje žrtve tudi med mladimi in čvrstimi ljudmi.
Starim in mladim enako nevarne pa so različne ne-zgode. V letu 1930 je v Zedinjenih državah izgubilo življenje 99,000 oseb, ne vsled bolezni, ampak potom različnih nesreč. To je ogromna številka tudi za deželo s 130 milijoni prebivalstva.
Od gori omenjenih 99,000 oseb jih je ena tretjina ali 33,000 izgubilo življenje v avtomobilskih nesrečah. Avtomobil v rokah lahkomiselnih ali brezbrižnih oseb je dandanes tista “črna smrt,” ki zahteva največ žrtev. Ubijanje v vojni je v glavnem omejeno na vojake, medtem ko avtomobili ubijajo ljudi v najboljših letih, betežne starce, slabotne ženske in otroke. Nesreče na železnicah so primeroma zelo redke, avtomobilske nesreče pa so nekaj vsakdanjega.
Nesreče v različnih industrijah te dežele so v letu 1930 zahtevate 19,000 smrtnih žrtev. Ostalo število smrtnih žrtev se razdeli na nesreče raznih drugih vrst.
Znano je, da se vsaka nesreča ne konča š smrtjo, ampak mnoge povzročijo večje ali manjše poškodbe. Statistika nam tudi v tem oziru kaže presenetljivo visoke številke. V letu 1930 je bilo v Zedinjenih državah v različnih nezgodah poškodovanih 10 milijonov oseb. Nekatere teh poškodb so bile seveda le bolj lahkega značaja, žrtve drugih pa bodo ostale pohabljene za vse življenje. Za velik del teh poškodb so seveda zopet odgovorni avtomobili in industrija.
Skoro neverjetno pa se sliši, da je bilo tekom enega leta poškodovanih nad štiri milijone oseb doma: v kuhinji, v kopalni sobi, v spalnici, v kleti, na podstrešju, v garaži itd. Kljub vsej moderni opremi je dom le malo manj nevaren kot prometna cesta. Vzrok bo menda v tem, da se ljudje na cesti bolj zavedajo nevarnosti in so bolj pazljivi kot doma.
Nesreča je nesreča, pa naj zadene človeka doma, 'na cesti, v rovu, v tovarni ali kjerkoli. Predčasna izguba vsakega človeškega življenja pomeni izgubo nele za najbližje sorodnike, ampak tudi za splošnost. Istotako je vsaka telesna poškodba nesreča za prizadetega, za njegovo družino in za človeško družbo v splošnem. Koliko je trpljenja, koliko je izgubljenega zaslužka, koliki so izdatki za zdravljenje! Hudo pohabljeni ljudje se ne morejo sami preživljati, ampak jih morajo vzdrževati sorodniki ali pa javne inštitucije, posebno če niso imeli svojih prihrankov ali niso bili zavarovani za slučaj poškodbe.
Iz vsega navedenega logično sledi, da nismo nikdar preveč pazljivi, bodisi doma, pri delu, na cesti in kjerkoli. Večino nesreč bi bilo možno preprečiti, če bi bili mi vsi malo bolj pazljivi. Posebno avtomobilskih nesreč bi bilo znatno manj, če bi avtomobilisti, kadar niso popolnoma trezni, počakali doma, da se jim alkohol izkadi, kadar pa so na cesti, če bi pomnili, da je cesta za vse ljudi in da je vsak upravičen do življenja in zdravih udov kot oni sami.
Seveda, najbolj pazljivega človeka lahko zadene nesreča zaradi nepazljivosti in brezbrižnosti drugih. S tem moramo računati vsi, od prvega do zadnjega. Za take slučaje skrbimo, da bomo zavarovani pri zanesljivih podpornih organizacijah in da bomo imeli naše asesmente pravočasno plačane.
Naša J. S. K. Jednota se zavezuje dajati svojim dobro-titoječim-olanom bolniško in odškodninsko podporo, v mnogih slučajih plača stroške operacij, v slučaju smrti člana pa njegovim dedičem pošteno izplača smrtnino, za katero je bil zavarovan. Bolniška podpora vselej prav pride bolnemu ali poškodovanemu članu, in če umrje, je smrtnina navadno velika in včasi edina pomoč zapuščeni družini. Nesreča preži na človeka neprestano, pri delu, na cesti in doma. Opozorimo na vse to naše prijatelje, ki še niso člani 1. S. K. fednote, in jih skušajmo nagovoriti, da pristopijo in ‘vpišejo v njen mladinski oddelek tudi svoje mladoletne otroke.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
KONVENČNA NAZNANILA V zadnjem času je dospelo v glavni urad več vprašanj, kako bodo volila delegate društva, ki nimajo 75 članov v odraslem oddelku. Vprašanja se tičejo tudi informacij, katera društva bodo volila skupnega delegata. Na to vprašanje bo iz glavnega urada odgovorjeno v prihodnji izdaji Nove Dobe ter bodo obenem priobčene vse informacije in tudi imenik društev, ki bodo združena v svrho hiranja skupnega delegata.
Z bratskim pozdravom,
ANTON ZBASNlli, glavni tajnik.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
da ni prohibicija naj lepša cvetka svobode, pravice in postave!
*
V nekem mestu države Kentucky je prosila za brezposel-nostno podporo družina obstoječa iz petih oseb, treh mačk, dveh psov, devetih zajcev in ene opice. Uradnik dobrodelne organizacije, ki je zadevo preiskal, je izjavil, da mestna dobrodelnost ne more podpii’ati take velike družine.
*
Nihče ni prerok v svojem kraju. Veliki človekoljub Abraham Lincoln je bil dvakrat izvoljen predsednikom Zedinjenih držav, toda nobenkrat ni dobil večine glasov v svojem domačem mestu Springfieldu.
*
Starinoslovci so v Egiptu našli par tisočletij stare opeke, na katerih je napisana tožba, da se narod preveč vdaja uživanju opojnih pijač Ameriški suha-či bodo nedvomno tudi to porabili za svoje argumente in poudarjali, da je pijača kriva, ker starih Egipčanov ni več.
V današnjih časih tudi bandit, ki ni trgovsko izobražen, ne more izhajati. V Indianapolisu je neki bandit plačal za neko malenkost z 20-dolarskim bankovcem, in ko je lastnik trgovine odprl register, da mu ga izmenja, je ropar skočil k registru in ga izpraznil. Dobil pa je le $11 in je v naglici pozabil na dvajsetak ki ga je prestrašeni trgovec tiščal v pesti.
*
Pravijo, da na Grškem začnejo ženske šteti svoja leta šele po možitvi. Zdi se, da je ta navada tudi v Zedinjenih državah precej razširjena.
Državna postava v Pennsylva-niji prepoveduje zakon med bra-trancem in sestričino. Ni pa postave, ki bi branila mlademu možu, da se poroči s svojo staro materjo. Posta voda j alei so menda mnenja, da tako daleč se ne bo nihče zmotil!
*
Vreme je tako, da bi bila bolj primerna prodaja božičnih smrečic kot pa cvetnonedeljskih oljk.
Najbrže je tudi tega neumnega vremena kriva depresija z zveznim kongresom in predsednikom Hooverjem na čelu.
A. J. T.
--------o-------
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s X. strani)
smislu resolucije Lige narodov z dne 4. marca.
V FRANCIJI je umrl veliki francoski državnik Aristide Briand, star 70 let. Poznan je bil vsej svetovni diplomaciji kot mnogokratni ministrski predsednik in večkratni minister zunanjih zadev. Svoječas-no je pridobil za podpis tako-zvanega B r i a n d-Kelloggovega pakta, ki proglaša vojno za zlo-
" i čin, vse svetovne velesile. Ideja o Zedinjenih državah Evrope je tudi Briandova. Pokopan je bil z vsemi državnimi častmi kot veliki državnik francoske
1 republike.
) ___________________
'j V NEMČIJI so se v nedeljo 1 13. marca vršile predsedniške • volitve. Oddanih je bilo 37,-1 660,377 glasov, od katerih jih ' je dobil sedanji predsednik Hin-1 denburg 18,661,736, fašistični ; kandidat Hitler 11,328,571, komunist Thaelmann 4,971,079, nacijonalist Duesterberg 2,557,-875, neodvisni kandidat Winter pa 111,477. Noben kandidatov > ni dobil absolutne večine odda-i nih glasov, zato se bodo vršile i v aprilu ponovne volitve- Hin-i denburgu je pri teh volitvah - manjkalo le 168,453 glasov do j absolutne večine in takojšne izvolitve. Splošno se soili, (la je J pri ponovnih volitvah izvolitev Hindenburga zagotovljena.
ZLATA VALUTA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
razvila nadaljno nalogo denarja, t. j. njegovo rabo v shrambo bogastva in kot podlage za poznejša plačila. Ako je človek imel prebitek produktov, je bil v stanu zamenjati jih s kovanim me-talom in shraniti te kovine za kasnejšo rabo, ker je bil gotov, da vrednost ne bo nikakor zmanjšana. Nadalje on je sedaj mogel prodati svoje blago proti obljubi, da bo ta kovina plačala nekaj v bodočnosti. Na tak način je kredit postal faktor v izmenjavi blaga in zadolžnice in razne oblike pogodb so prišle v rabo. Kreditni denar je bil na-daljni razvoj. Prevažanje kovine je neumestno, nevarno in zvezano s stroški. Tako je prišlo do uvedbe papirja, ki predstavlja kovino, švedska narodna banka je baje izdala prvi papirnati denar leta 1658. Začetkoma se je izdajalo le toliko novčanic, t. j. papirnih not, kolikor je bilo na razpolago kovanega denarja v zlatu ali srebru za končno izplačilo. Ko pa je kredit postal ustaljena činjenica v trgovini, se je začelo izdajati po dvakrat, trikrat in tudi večkrat toliko papirnatega denarja, kolikor je bilo kovine na razpolago.
Kredit pred vsem zahteva, sta. bilnost denarnega sredstva, t. j. tako vrsto denarja, ki bistveno ne zgubi svoje vrednosti. Razvoj denarne podlage je bil vedno zvezan z mnogim trpljenjem. Vojska je prišla in države so izdajale kreditni d^nar brez ozira na zlato ali srebro na razpolago. Denar je zgubljal na svoji veljavi; panike in krize so sledile. Da papirnati denar utegne imeti malo veljave, ako nima primerne podlage dragocene kovine, je dokazala svetovna vojna. Kaj se je zgodilo z rubljem in marko, ve vsakdo.
Ko sta srebro in zlato skupaj prišla v rabo kot denar, je okol-ščina, da je zlato bolj redko in višje kakovosti, imela za posledico, da se je zlatu dajala večja vrednost. Tekom stoletij je vrednost srebra padla. Leta 1500 je razmerje v vrednosti med zlatom in srebrom znašala 11 proti 1, leta 1800 pa 15:1. Bryan je leta 1896 zahteval, da se vzakoni razmerje 16:1. Dandanes stoji vrednost srebra napram zlatu približno 68:1. Srebro je torej napram zlatu zgubilo veliko na vrednosti. Srebro se sicer rabi dandanes kot denar več kot ke-daj poprej, ali le v podrejeni obliki, kot kovani denar za manjše vrednosti poleg drugih kovin, kot so nikelj, bron in medenina.
Moderni svet je doživel, da je zlato popolnoma izpodrinilo srebro kot glavno sredstvo za izmenjavo blaga. Zlatu se je dala stalna vrednost in že 100 let se unca zlata prodaja za $21.25. na tej podlagi je zgrajen ves denarni sistem. Ena dežela za drugo so sprejele zlato vrednost ali standard, .kar pomenja, da so vzakonile, da. zlati denar bodi neomejeno zakonito sredstvo za plačanje vseh dolgov. Papirnati denar, izdan od vlad, postal je zadolžnica, s katero se vlada obvezuje plačati nominalno vrednost v zlatu, kadarkoli imejitelj to zahteva.
Združene države so sprejele zlati standard leta 1873 proti ugovorom onih, ki so bili pristaši bimetalizma oziroma dvojnega standarda, zlata in srebra. Z ozirom na to, da je strašno dosti zlata v Združenih državah, ni pričakovati, da bi kongres spremenil ameriški denarni sistem. ;Vsega zlata v denarne svrhe na svetu je 11,500 milijonov dolarjev in od tega Je 3,600 milijonov v Združenih državah, namreč v federalnih reservnih bankah in v blagajnici Združenih držav. Francoska ga inia skoraj 3,000 milijonov in vse druge dežele na svetu skupaj 4,225 milijonov.
Angleška je vsaj začasno opustila zlati standard. To pomenja, da se država nikakor ne obvezuje, da, bo vsakemu, ki predloži papirnato noto, dajala na zahte vo toliko zlata, kolikor nota predstavlja. Zato se njena N akita bazira le na njen kredit. To
A J T •
NASMEH POMLADI
Šel sem bil pogledat nasmeh pomladi v clevelandski mestni avditorij, namreč cvetlično razstavo severnega dela države Ohio in deloma tudi drugih držav. Z menoj vred je bilo mnogo romarjev, ki so prišli istotako na božjo pot v svetišče lepote. Zunaj so se dolgočasili kupi umazanega snega, v obširnih prostorih avditorija pa se je smejala pomlad, pomlad, zne-šena skupaj iz številnih rastlinjakov.
Poleg neštevilnih enoletnih in večletnih cvetlic so naznanjale pomlad tudi ozelenele breze in vrbe, cveteča pesikovina, rododendron, ‘azaleje, visterije, nagnoj, kitajske črešnje, kutne in slive, zlatorumene akacije, velikocvetne magnolije itd.
Rastoče v večjih ali manjših grupah, raztresene po različnih vrtnih formacijah ali nabrane v pestrih šopkih so nas pozdravile tisočere hčerke pomladi, umetno vzgojene in divje, tuje in domače, preproste in gosposke: zvončki, pomladna nunka, vijolice, primule, marjetice, jeter n ik, mačehe, geranije, močvirska kreša, raznovrstne lilije, vrtnice, šmarnice, naglji, faj-gelji, zimzelen, zajčki, kalendu-le, hortenzije, narcize, hijacin-te, tulipani, ciklame, peonije in nešteto drugih. Vsa cvetlična procesija pomladi in zgodnjega poletja je bila zastopana po tisočerih duhtečih delegatinjah.
Ljubko so se nam nasmihali številni vrtni kotički z vabljivimi stezicami in curljajočimi vodicami; pogled na močviren košček gozdnega zatišja. spomladi, kjer od povsod kipi mlado življenje, je zadivljal tisočere lepote žejne božjepotnike; skupina zlato cvetočih akacij z višnjevim ozadjem je napravljala vtis smejočega solnčnega vzhoda; vrt gosposkih vrtnic je s svojo izzivajočo lepoto pripravil marsikaterega šetalca, da je kot zamaknjen obstal in s primernim spoštovanjem pozdravil te vrtne kraljičine; skupina bodočih kaktov in j uk nas spomni suhih pustinj našega jugo-zapada; palme, oranže in banane dihajo pozdrav solnčnega juga; aristokratske orhideje, te najbolj razvajene hčerke cvetličnega sveta, nam kažejo kos svoje prvotne domovine, vlažne tropične džungle, in način kako rajskim pticam slično žive na hirajočem drevesu, ki je vse obraslo s sivim španskim mahom . . .
Pa kdo bi si mogel vse zapomniti in vse zapisati! Dovzetna duša se vpijam preobilice lepot in sanja o pravljični deželi tisoč in ene noči. Vsi hrepenimo po lepoti, kajti vsakdanje življenje nam je nudi vse premalo. Nekateri jo iščejo v gledališčih, drugi v plesu, petju in godbi, zopet drugi pri kartah, pri vinskih čašah, v knjigah, v muzejih itd. Vsak ima svoj okus, zato je razumljivo, da jo vsak išče svojemu okusu primerno. Tudi taki ljudje živimo, ki najdemo napoj za lepoto žejne duše v cvetju in svežem zelenju žive narave. Milijone nas je in naše svetišče je vesoljna narava.
Cim trše je življenje in čim hujši so boji, ki jih moramo bojevati, tem bolj potrebujejo naše duše okrepčila, razvedrila in lepote, da ne omagamo in da ne zamrje v nas vse, kar je lepega in dobrega . . . Zato nam je drag in dobrodošel celo bežen nasmeh pomladi, ki se priziblje kot pisan metulj in odleti kot lepa misel.
-------rO—r-----
Ali ste v vaši naselbini že ustanovili angleško poslujoče društvo J. S. K. Jednote?
dejstvo pa je provzročilo velike komplikacije v mednarodni trgovini in je mogoče, da se v bodočnosti svetovne države zedinijo glede spremembe denarne podlage. Dandanes je ves svet preozko zvezan, da bi mogel obstajali brez edinega standarda denarne vrednosti. — FLIS.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
4»
Kal. Jednota
Inkorporirana
IH-
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukega>'-Podpredsednica:	ROSE	SVETICH,	Box	1395,	Ely,	Minn.
Tajnik:	ANTON	ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:	^
Predsednik:	RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland^
1. nadzornik:	JOHN MOVERN, 413—12th Ave., E., Dulutn,
2. nadzornik:	JOHN KUMŠE, 1735 E. 33d St., Lorain, O- h pa,
3. nadzornik:	JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., PittsbSagO,1,1
4. nadzornik:	WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22d PL cn‘
Porotni odbor:
Predsednik:	JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich'
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	.	Mn	0.
2. porotnik:	ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberi""'
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik:	A. J. TERBOVEC	f
noSM j)
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne	p
naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novjn bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.	^
Dopisi, društvena naznanila, oglam, naročnina nečlanov	lr ^
membe naslovov, naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Cleveland, Ohio.	^
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Ju|. se za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije,	g	Fj
tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih or“. t t$>' obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanov člani ali članicami.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje iz !. strani)
zasledovanju so ga opazili v bližini Skrilj na- Gmajni, kjer je nadaljeval spanje pod neko smreko. Pomeril je nanj logar snežniške graščine g. Krašovec Franc in ga pogodil z dvema streloma. Zver je tehtala nad 60 kilogramov. Bila je zelo sestradana, kar jo je bržčas napotilo v vas.
Baje so imeli za mejo na italijanski strani lovci velik pogon na divje svinje in zato se je mno-go teh škodljivcev priklatilo preko meje nadaljevat svoje pogu-bonosno delo. Posestniki iz Dan in Skrilj tožijo, da so jim te mrcine razrile mnogo polja, travnikov ter jim tako uničile pride^ lek.
Mrtvega so našli sredi februarja v Dolenjskih Toplicah v lastni hiši posestnika Matijo Gor-šeta. Mož je bil po rodu iz Podturna pri Toplicah ter se je že v mladih letih preselil v Ameriko, kjer si je pridobil lepo premoženje. V Ameriki se je tudi oženil. Zakon pa ni bil srečen, zato se je od žene ločil ter ji prepustil hišo, v kateri je ostala 3 tremi otroki. Sam se je pred par leti vrnil v domovino, v rojstno vas Podturn, kjer mu živi še mati in drugi sorodniki. Z domačimi pa se ni mogel razumeti, zato se je preselil v Toplice, kjer si je najel sobo, slednjič pa si je kupil hišo, v kateri je bival sam in si tudi sam kuhal. Vdal so je nekoliko pijači, časih je presedel ves dan v eni ali drugi gostilni.
Zadnje dni pa ga ni bilo nič na spregled, vendar ga ni ni-kdo pogrešil, ker ni z nikomur občeval, temveč živel sam zase precej čudaško življenje. Tudi v gostilno ni vedno zahajal v eno in isto. Naposled se je bližnjim sosedom le čudno videlo, da ga že več dni ni na spregled. šli so k hiši pogledat. In res, odkar je zapadel velik sneg, j ni tod okoli še nikdo hodU; torej mora biti Gorše v hiši. Ker pa je bilo opaziti ključ znotraj v zaprtih vratih, je bila stvar takoj sumljiva. To so sporočili županu, župan pa orožnikom, ki so s silo odprli vrata. V postelji ležečega so našli posestnika Goršeta mrtvega, že pred več dnevi ga je zadela kap, najbrže v spanju. Mož je imel poleg posestva 'še precej veliko premoženje v gotovini ter hiše v Ameriki. Kakor je nedavno sam pravil, je napisal oporoko, v kateri zapušča vse svoje imetje otro-kom v Ameriki, ki so že odrasli in je starejša hčerka baje poročena.
To
e*Pe,
S.
Oii °Puie do
eyent Seni0 e°rre
thSer •heir
v»iti, St ‘JICou %e(
Sl, Sc 0U: He
!n
  — . sj1iž> v *
ležišča porcelita, ki h jjBj. It j,
delovanje finega P°rC. iji*1
gospodarskih krogih ,jj otherj
to odkritje veliko ^i#,'
dosedaj sploh ni ^	St
se nahajajo v Jugosla' /
te rude. V kratkem v Joe ^
na družba, ki bo zg* ti^
derno tvornico pore® a ^ ^
PRAZNIK SLOVEf/I Cj MI NA KORO^	thet-
Letošnja pustnaJ« imela za koroške o10 -x po^ L,, posebno važnost.	j	jjj
gih letih so se zbra ^ vseh dolin sloveni	*
na v Borovljah, da ^ ^ jo za svojo lepo do111^ se j*. , pesem. Prireditve,^'	$
šila pod naslovom ^-oT
sem” se je
udeležil0 0 Slovaicev iz Borov ^ nje in daljše okolic®’ ^	• lan
ka kino dvorana ■ ejt‘ c«r obeh koncertih, P°P°	^
čer, natlačeno P°kia'.top & L °1 impozanten je bil kih fantov in mož lZ n/. |l 10(1 in Podjune. Zapej1 ^ L stvom g. Kropivnik' ’’ ^ «rc sem: “Nmav čez Jf4 j#
“Vse te uštnejši Ue /
Dečva poTej nlC rož’ce po polju evet^J L mej nuoč storiva s<?> „ 4,	*
mlinčič kod kvanti > ^ jes pnobč to DraVC%i."j .)oli znav,” “Bratri P^ dam v rute” in ‘»L, ženiti.” Vmes so ^ ^ ni krajevni zboi'i Ji I* Pevci iz Brnce	}k)
s’m en burn V&v\, ^ j %j.' večer ljuba dakle-ski pevski zbor	jo ^ ^ ®
sale se” i„ “Teko t,h» )j > 1 capljav,” pevci iz ecj^
Sveč “Je pa Juh ,iža V “Juhe, vigred pnb <ji$j L : b Kotmari vasi jančice so d’o ’ePe otj rufč zvorav” in.^^S Škocjana, Št. LiP» ^c<y k ° V šmihele ano K" /7 %1'1
in “Kaj seti puo^tjgSo^ J
podajaš.” Globok . so „ t,, bli s prireditve v8h	‘O
rili čut do Prist"e^ace ^ !i if' življenja in do 110	>.i,
je. Koroški Slove" & J V enkrat jasno l10*111	Sj'
Co zahtevati	J	O'
v kulturnem raZV ^v0ji11 jo «a ta razvoj v	$	.*<*,
pe»mi najbolj*.
Za zabavni del	^
je v obilnem obseg1 J vensko diletantsko ^ j| Borovljah, ki je ^0 { j vse lepo in do' • v 'j ; A, Krasna prireditev jK ir I pogledu dosegla rev /, želeti bi bilo, da ^	y
to vsaj enkrat y	“
ter s skupnim n*1* w# J , ! slovensko mladin0’ -^ J guje šola od don^f nja, v domače slo'	j
JL
V bližini Knina v Dalmaciji je našel arheolog Marun velika
ta
ni'
i.
m.
pa., o, ^
0.
lij® M < irA ! %
.iži
a ij> o
adila
n»’
k£
NewEfi
§3 ENGLISH SECTION OP Si
▼ Ojf‘ciai 0r9*n w o/ the
South Slavonic Catholic Union.
Now
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
OTfl) $
'W*1,1
Current Thought.
SATISFYING YOUTH
To
6*PeetatiSfy	demands of youth and not to disappoint their
ing ”°ns in matters relating to local lodges is the perplex-tine °p.	confronting fraternal organizations at the present
Our p1"	*s no exception.
opQj n^>sh-conducted lodges are still in the stage of devel-d0 nt- Only after years of actual experience in lodge work event ^ s acquire a feeling of perfect co-ordination that senjoj,a kmgs about successful results. That is why the correpfgl°U^s are ’n a Position to advise the younger units on „ procedures to follow.
.Wl. .members have attempted, in the past, to instigate Vjjjj ' niors into organizing separate branches. And not in con^ 0r today finds a fair sized number established in various enCo 1“es- This practice should be continued. Whatever ciate(j ^ement the older folks can give youth is deeply appre-sSlcl ^e^ements where only Slovene lodges are established fetich rna^e every effort to organize an English-speaking
’»r ^n*on Wants to please youth. Suggestions from them to ie jj*?1" SSCU attractive to all are always welcome. One of Kovjj means of advertising such proposals is through the Hjs °“a> either in the English or Slovene language, or both. ^ch V°r?' *mP01'tant that ideas originate from many sources. °therg lstHct has certain views, some of which are similar and ofthe aracteristic of the individual group. Certainly some jjjleli %tioP;oP°sed plans will meet nation-wide approval and merit
But h
foe a °w ai’e such ideas going to be brought before the Union Vk, 1 °i- rejection? By means of a convention, or adop-re^efendum.
!° eXp/ear. aff°i’ds a splendid opportunity for the younger set tal:e ,ess itself most effectively, as the next convention will tyetj ae^ a*- Indianapolis, Ind., beginning with July 25, 1932. matte ls ripe for the English-speaking element to assert itself >,eis of vital interest to themselves.
^e\jn-	the youthful members will be satisfied, as will
fcm l0^’ *n realizing that it has served the younger generation. Sjp	are some of the problems that need solving?
°th6r Program, representation on the Supreme Board and ^^ograms adopted on a national scale to include those ers who are not particularly interested in sports.
Inter-Lodge Bowling
George Washington, Betsy Ross and Collinwood Boosters Score Victories
ihei
Hi
It
iit* pev'
5
M ;£W|
tel
top
tk
x o> te
»ini
ft 1
^	CONVENTION NOTICE
1Cefn‘ *n(!,u*ries have been received at the Supreme Office IH 'j*8 election of delegates of those lodges who do not have ^ >8towi.s *n the adult division. Information is also sought S* lCh *ot*Ses shall be grouped to elect a common delegate, ^itjojjS *o these questions will be published in next week’s K .°f Nova Doba, that will contain all necessary informa-*>fou r°s^er of lodges will appear showing which ones sh*all **ed to elect a common delegate.
ANTON ZBASNIK, Supreme Sectretary.
NeWs OF JOLIET	Intel-Lodge Basketball
®*ih p .
U rr>ces for Fine Tree Held April 23
vJ°liet
pj, ’ HI.-—Ah! About the Sid j!0	Everybody
Vt t Gar about this, so don’t v tW° ^ your friends. And fh Hau Where? At the Slo-Wj]| On Saturday, April 23.
1^ e s°niething new.
V 'pj,ailCe is known as the ^hpf ^ance- Music will be
V j C ^ the Four Horse-! Hnvr 0ri ^ believe I have to
V	^ey are. And
J Jl,8, ’Why they’re a panic.
j ,Un n^W ^ you buy a
Cl°ck ytlrne between now and i!'q t)^v °n	eve of the dance
^y0u (’nly 35 cents. After .	_|5S J11 Pity 50 cents.
;l,y !r Voles! don’t forget this IS	K	you	don’t have
,Vr	b°y friend, that
^d, jfCotne	with another girl
(:5S. *	Cost you only 15
1	it ® o’clock that
V^tl	cenfs-	So
get the best look-s ilnd the best dancers.
Hhcl 5(,0r^iS folks, gentlemen Hs cents, ladies 15 and
Jos. Kozlevčar,
No. 66, SSCU.
i
'Vd, wait f L°ok here! How long r **lc portion of duck
9',’ someone orders the "'•ck. c can’t go out and kill
: JT'	0-— --
ytJ« Crud-uated from a iV'' " ' Whit is your college
his hp, cut h!S jaw, iaw, raw!
*
pref! se.
$
,u
'j0J j/
A
e»
9dis, n no in'
!>* so
A
fi9 i*
go.
%
dr«*?,
' rc'ti o J
fRom the supreme office
Cleveland, 0.—In a closely fought game, the George Washingtons came out on top of a 12 to 9 score in their encounter with the Clairwoods. Scoring honors went to Richter, with three field goals and a free shot. Krainz and T. Kubilus played-a stellar game of defense, and each contributed a double decker. B. Kubilus accounted for the G.W’s. remaining point.
The Betsy Ross quintet took the short end of a 24 to 13 verdict, mainly due to Kurwin, who ran wild for the Progressives, collecting 14 points on seven buckets. Jelenik led the Flag-makers with seven counters.
-------o-------
Inter-Frat Basketball
%
|Pi
iJ\
With only four girls making their appearance on the floor at game time, the George Washingtons forfeited their fray to the Flashes. In the exhibition game with the Flashes,—with two Silver Mask lassies in the Washington lineup—they handed the Flashes a lacing.
Frank “Samson” Drobnič,
No. 180, SSCU.
  -o-------------
Oh, Doctor!
Doc: I’m sorry to say you ljavc some terrible unknown disease that’s incurable.
Lady: Oh, doctor, couldn’t you give me a nice name for it by my next bridge club meeting?
—  -o—-------------
Coleslaw: My wife was a wonderful vocalist in her younger days. Why, she would hold her audience for hours—
Caviar: Get out!
Coleslaw: After which she would be laid down in the cradle and rocked to sleet1.
Cleveland, O.—The SSCU entries—less the George Washington B team—had another on day Sunday, March 13, taking over their respective opponents in two of three games.
The George Washingtons turned in the best series of the SSCU teams, blasting the pins for a 2755 total on games of 896, 911 and 948, to capture all three games from the Pioneers, as they hit scores of 744, 809 and 864. Kramer paced the Washingtons, denting the wood for 207, 189 and 181 for a 577 series, aided by Krainz’s 552, Peck’s 546, Lindy’s 543 and Opalek’s 537. A. Braidic was the lone Pioneer to better the 500 mark, getting a 569. The three-game win still keeps the G. W.’s one game from the front, as the league-leading Spartans gave the KSKJ a whitewashing, burning up the drives for a new season high team total of 3063.
Winning all three games from the Clairwoods, the Betsy Ross went into third place in the standings, with 41 wins and 25 losses. Opening their series with the 1929-30 champs, the Betsy Ross pounded out a 905 game that bettered the 871 score. The two remaining stanzas found both teams turning in poorer and poorer scores, the Flagmakers getting 857 and 769 for a 2531 series, as the Clairwoods pushed over 711 and 746 sticks! ^like Krall led the Rossmen with a 539 total on games of 195, 186 and 178. “Half-Pint” Marzlikar helped with 527.
Yakos’ 592 series with 214, 194 and 184 games enabled the Collinwood Boosters to set back the S. Y. M. Club in a couple ol games, as his teammates turned in totals of 847, 865 and 946 to the Young Men’s 798, 901 and 887. Oberstar, rolling in the last two games, totaled an even 400 on 145 and 255, the latter score earning him the suit cleaning prize offered by the backers of his team—Col-linwood Boosters—the Collinwood Dry Cleaners. Yerse collected 604 for the S. Y. M. C.
“B”LEAGUE
The Betsy Ross surprised the league-leading Svetek Strug-glers, who were riding high, wide and handsome with a five-game margin, by handing them a trimming in all three games, thus moving into second place and cutting the gap to three games. Led by Riddle, who scored a 546 with 183, 177 and 186 games, the Flagmakers spilled a 2571 series of 877, 796 and 898 totals. Perdan ran a close second with a 528. Benedict hit best for the 1931-32 champs—as local papers have forebode—chalking up a 515.
The George Washington's B team was the only SSCU quintet who failed to come through with victories, dropping their first two tussles to the Merchant Strugglers on games of 702, 655, against 732, 754. In the final the G. W.’s nosed out their opponents, 793 to 788. Scoring honors went to Dolsak, who contributed 499. F. Kramer’s 492' was the Washingtons’ best offering—winning a series tussle from his brother “Ox,” stellar anchor man of the G. W.’s.
Frank “Samson” Drobnič,
No. 180, SSCU.
ATHLETIC BOARD OF s. S. c. u.
Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, Pa.
Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, R. D. 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, 111.
Anton Vessel, 810 W. Birch, Chisholm, Minn.
* * •
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Gilbert Defeats Arrowheads, 17 to 15
Three Slovenes were crowned local champions in the fourth annual Cleveland Plain Dealer Golden Gloves Tournament, held for the past two weeks in the Public Auditorium. Joe Brule took the featherweight crown in the open division, that enables him to compete with winners of other cities for the national amateur championship and also an opportunity to participate in the Olympics held at Los Angeles this year. Brule was the recipient of many prizes, chief of which was a pair of boxing gloves autographed by Jack Dempsey. Eddie Novince was crowned heavyweight $hamp in the novice division, receiving the ■j usten trophy presented by Jack Dempsey. Louis Champa took the middleweight title in he novice division.
Okoren and Phil Smilanich,
forwards, were chosen on the Chisholm Tribune-Herald alldistrict basketball team of Chisholm, Minn. Honorable mention was given to M. Heco-movich and Peter Smilanich.
John Sulzmann, sheriff of Cuyahoga county, Ohio, was informed that the Hamilton County Court of Appeals upheld his ouster on the conviction of misfeasance. Luther Day, Sulzmann’s lawyer, announced he would take the case to the Ohio Supreme Court.
Miss Antoinette Malevich of
Eveleth, Minn., met a tragic death recently near Forest Lake when the car she rode in crashed in a head-on collision.
Cleveland Journal reports that “a newspaper written in Spanish, but with a Slovene tone, for Spanish Americans has been started at Buenos Aires, South America. The paper, called El Eslavo en America, has the same purpose as the Cleveland Journal, to familiarize children born of Slovene parents with the history and culture of their parents.”
------.o------
ST. BARBARA, NO. 200
■ Gilbert, Minn.—Ely Arrowheads bowed for the second time to the strong Gilbert quint in a game that was tight from the start. Gilbert, soon after the first tipoff tossed the ball thrdugh the loop for two points. First quarter Ely gathered enough points to hold the lead on Gilbert 5 to 4.
Second quarter was somewhat different. Gilbert chalked up 7 points to Ely’s 2, in which Mal-kovich and Rienikainen added the marks for Gilbert. Ely was watched so closely that they could not get the ball within favorable shooting positions. Hall' ended in Gilbert’s favor, 11 to 7.
In the third quarter Ely showed signs of coming to life and started to press Gilbert under their basket. However, Gilbert, cool and quiet, was on guard. Malkovich of Gilbert was sent out of the game with 4 personal fouls against him. The third quarter ended 15 to 10 for Gilbert.
Last quarter was the bad break for Ely, for as soon as Gilbert got the ball they stalled for time, at the same time working close to their own basket. This procedure netted the Gilbert boys but one basket, but at the same time wasting precious time for Ely. The latter scored 3 field goals by long shots of Grahek and Soyavitz. Final gun announced Gilbert victorious by a score of 17 to 15.
Coach Rebrovich did not expect his nm to do as well as they did. After the game he said “well, that’s that boys.” Gilbert meets Chisholm Jubileers in the near future, and expects to beat them.
Gilbert: 17 FT. F.G. P.F.
Geo. Washingtons Meet Spartans in Battle for First Place
-o-
The United States has more than 1,110 kind oi native trees.
Ely, Minn.'—Lodge St. Barbara, No. 200, SSCU, will hold the regular monthly meeting Friday, March 25, at 9:00 a. m. All members are invited to attend as there are many important matters to discuss of benefit to our lodge and the Union.
I wish to extend Easter greetings to all members.
John Otrin, Secretary.
 -o-^—i----------
On Second Thought
An absent-minded grocer called on his old friend, the family doctor, one evening. They chatted for a couple of hours, and as the grocer rose to go, the doctor asked: “Family all well, I suppose?”
“Good "heavens!” exclaimed his visitor, “that reminds me. My wife’s having a fit.”
 ,0----------------
Boss: How did you find the watet at the beach?”
Returned Vacationist:	By looking
between the bathers.
Rainikainer.f ...		 0	2	2
Kobe,f 			 0	0	1
Malkovich,f 			 0	o O,	4
Sandstrom,f			 0	0	0
Vukelich,g 			 2	0	1
Maloverh.c			 0	1	0
Kochevar,g	1	1	2
Totals 			 3	7	10
Ely: 15	F.T. F.G. P.F.		
Grahek,f 			 1	3	1
Banks,f			 0	0	]
C.Zgonc,f 			 1	0	1
Nicholas,!'			 0	0	0
Soyovitz,c 			1	1	0
Mehar			 0	0	1
M.Zgonc 			 0	0	0
Bezek 		2	1	0
Totals 	 ]		 5 Rudy Ma No. 192 -o		5 urine SSC	9 !U.
Betsy Ross Extends Invitation To Card Party
Cleveland, O.—Betsy Ross ledge, No. 186, SSCU, extends a cordial invitation to attend their card party to be held in the home of A. Perko, Saturday evening, March 19, at 7:30 o’clock. Admission is only 25 cents.
A special meeting is to be held for all baseball players Friday evening, March 18, 7:30 o’clock at the home of 'Brother Jazbec, 18003 Neff Rd. Come on gang, be there. ,
Victor Jazbec.
Customer, in modern drugstore:	I
want to purchase a Rocky Ford.' Whai do they cost ?
Clerk:	Which do you mean—the
cigar, the cantaloupe or the flivver'-We have them all.
 0----------------
Customer: A few days ago you gave me a plaster to help me get rid of lumbago.
Druggict: Yes, and what can ! do for you now?
Customer:	I want you to give me
something tu get rid o{ the plaster. 'K
Cleveland, O.—Sunday, March 20, will be a red letter day for two of the strongest teams in the “A” denomination of the Inter-Lodge League.
The Spartans, who are pacing the class with 48 victories and 18 defeats, and the George Washingtons, 1930-31 champs, who are at present trailing the league leaders by a margin of one game, with 47 games to the good and 19 losses, will toe the foul line against each other on Sunday. Winners of this series can be looked forward to as the 1931-32 champs, as this fracas will go a long way in determining the championship. The pin blasting is scheduled 'on Alleys 5 and 6.
Probable lineup for the Spartans will be: Wysopal, Hostnik, Wohlgemuth, Milavec and Peterlin or Hočevar; for the Washingtons: Opalek, Peck, Drobnič and the three stellar K’s, Kramer Krainz and last, but not least, “Lindy” Kotnik.
Predictions are not in order, but ye scribe puts it: “The team that gets the breaks will emerge as victors of this series; though the Spartans have the edge, as the G. W.’s have succumbed to them in five previous engagements.”
Betsy Ross Seek “B” Crown In the “B” league with but six games—two series—more to roll, the Betsy Ross, tagging the Svetek Strugglers, who hold a three-game edge, will be forced to put all their efforts in their meeting with the Holy Name Juniors on Sunday, March 20. The Sveteks will most likely total three more games to their credit after the smoke clears on Alleys 17 and
18 in the tussle with the Spartans. Should the Flagmakers dish the H. N. Juniors a whitewashing and the Strugglers suffer another trouncing, such as they were handed last week by the B. R.’s, everything will be even-steven. The Rossmen are slated to do their kegling on
19 and 20.
Frank “Samson” Drobnič,
No. 180, SSCU.
--------o------
Center Ramblers Prepare for Big Affair April 9
Center, Pa.—Well, folks, here we are again. The voice of the Center Ramblers, coming to you over station NEW and the short wave station ERA. This broadcast comes to you every time there is anything of interest “percolating” at the Ramblers’ regular meeting. This time there will be a bushel of fun sold to everyone attending the affair for the small sum of a quarter. Come on, you bargain seekers, don’t pass this one up.
But first let me tell you a little about it. In the first place, it will be in the Center Slovene Hall. The date set is April 9. This isn’t going to be like the regular dances, but more of a party dance. And here’s the best part of it- We’re going to have our own orchestra. Oh, yes, Center has a dandy orchestra, only it isn’t aware of it. Here is a chance to give it some publicity. We’ll keep you posted on this till the 9th of April so you won’t forget. Take my word for it, come and have some REAL fun.
Antoinette Mozina, Secretary, No. 221, SSCU.
  o -----------
Arcturus is one of the most rapidly moving of the “fixed” stars.
INDIAN SHORTS
Varied Activities Will Bolster Membership and Stimulate Spirit
Chicago, 111.—Do you know that last Thursday was our president’s (e. i. the president of the Indian Lodge) 23d birthday? Yes, sir, he’s getting to be an old man.
Do you know that our dramatic club is progressing nicely on its play, that the cast is completed and that Bill Hellwig, who is taking the leading role, comes all the way from Cicero to be with us each time?
Do you know that our membership is dropping, and since the first of the year there hadn’t been a new member voted into the lodge?
Now that a dramatic club is started in the lodge, the chances for the growth of the club should be greater. There are many people, not in the lodge, who, if they knew we were having dramatics, would like to start. Now, it’s up to you members to find them and bring them in. It might not be 30 easy to do at first, but it surely will be a lot easier after they have seen the play. Let it be said that dramatics is not the only activity the Indians have. There is swimming, socials basketball, baseball, tennis, etc; practically any sport or activity that interests a human being. As to the member« of the Indian Lodge, I say that the more activities a club has the greater its membership will be. Some good ideas as to w hat to do next after our play is over will be greatly appreciated.
At our last meeting Francis Broskj brought up a good idea by suggesting that the girls should buy jackets of some sort, some flashy ones I suppose, and the lodge will buy the Indian emblem to put on them. A good idea for advertising our lodge. Any girl wishing to get a jacket see Miss Broski, who is chairman of the jacket committee.
The boys not wishing to bo outclassed by the girls decided to get jackets also. It would be nice if both boys and girls could agree on one certain color and jacket.
In the near future there will be an initiation. The initiates will probably be those who are not charter members of the Indian Lodge and who are members in good standing. More will be said about the initiation in the near future.
Members of the Indian Lodge will soon have membership cards, as plans are being made to have them printed.
The basketball quintet plays the strong S. N. P. J. Pioneers on Wednesday, March 16. The Pioneers are still playing in the Evening American tournament. Watch for the next issue of the New Era for the results.
Leo W. Moore, Secretary, No. 220, SSCU.
 o--------------
Editor’s Note
A number of contributing ar* icle:’ were left out of this issue because they did not reach the Nova Doba office until Tuesday, March 15. Monday of each reek is the deadline for confuting articles, and all those, received later appear in the following week’s edition. Coincidentally, all envelopes con* taining correspondence intended to be published this week bote postmarks dated Match 14,
19315.
Infant Mortality Rate
The lowest infant mortality rate ever attained by the cities of this country was that of 1930, according to the Statistical Report of Infant Mortality, based on the records of 860 cities in the Birth Registration Area of the United States, just-issued by the American Child Health Association. The 1930 rate—62.2 deaths for every thousand live births—is four points lower than that of the preceding year, when it was 66.2.
Inclusion in the Birth Registration Area depends on registration laws accepted as satisfactory by the United States Census Bureau and on assurance that at least 90 per cent of the births are registered. All but two states are within this Area. The 860 cities reporting from this Area had a population of 10,000 or over in 1930. The report gives also infant mortality rates for 14 cities outside the Birth Registration Area, 8 of them in Texas and 6 in South Dakota.
Seattle, with an infant mortality rate of 37, heads the list of cities with a population of over 250,000. San Francisco ranks next, with 40, and Portland, Oregon, is third, with a figure of 41. In the preceding year, 1929, Portland led, Seattle was second, and Minneapolis third.
Among, the 10 largest cities in the country in 1930, two are tied for first place, Chicago and St. Louis, each with an infant mortality rate of 54. Cleveland stands next with 55, and New York follows with 57. Boston and Pittsburgh foot this group with 69 as their figure. Nine of these ten cities, however, show lower rates in 1930 than in 1929.
Long Beach, California, with a rate of 43 leads the cities in the 100-250,000 class. Oak Park, Illinois, stands at the top of the 50-100,000 class with a rate of 28. Alameda, California with 21 as its figure, ranks first in the 25-50,000 class.
Among the smallest cities, with population from 10-25,000, Shorewood, Wisconsin, is at the top with its infant mortality rate of 0.
As in other years, the states on the Pacific Coast and in the Rocky Mountains offer to babies their best chances for survival. The lowest urban infant mortality rate is in the State of Washington, where the figure is 41. Idaho comes second with a rate of-44, Oregon third with 48, and then three states each with 50. Utah, Nebraska, and Montana.
It has been customary to publish this report in the middle of the year, Dr. Samuel J. Crum-bine, General Executive of the American Child Health Association announces, but a delay was necessary this time because of the work involved in the decennial census of 1930 which prevented the Census Bureau from issuing as early as in previous years its Summary of Provisional Birth, Death and Infant Mortality Figures. The purpose of this statistical report prepared under the direction of Dr. George Truman Palmer. Director of the Association’s Division of Research, is to stimulate public opinion to support the work being done by the health officials and voluntary health agencies of the country in endeavoring to reduce the number of infant deaths.
--------o-------
HE BEAT THE CLOCK
The English athlete, Albert Bailey, wagered he could run across Westminster Bridge while London’s Big Ben was striking 12. At the clock’s first stroke of midnight Bailey started, and actually ran the 225 yards just before the ninth chime. As it takes Big Ben 45 seconds to strike 12, Bailey covered the distance in about 30 seconds. It is supposed that Big Ben took his defeat in sportsmanlike style.
What Cellophane Is
POINT OF VIEW
Many are curious to know what, cellophane is, now that most everything except babies comes wrapped in it. L. A. Yerkes, president of a cellophane company, says “we can take spruce pulp sheets, like heavy cardboard, and transform them into films eight tenthousandths of an inch in thickness, transparent as glass and moisture proof to a remarkable degree.”
. . Cellophane is made from wood pulp, chiefly, and is pure enough to eat, tho it is not nourishing even with cream and sugar.
-------o-------
Shortening the Alphabet
They have a way of doing things in Brazil. Three useless letters, w, k and y are removed from the Brazilian alphabet by presidential decree. The letters u, q and i will be used instead. . . . There are no useless letters in the English alphabet, but some day the custom of using seme of them as silent letters will be dispensed with.
-------o-------
A DUST STORM
Following a strong south wind of 2 days, Prof. Jackson of the Manitoba Agricultural College at Winnipeg swept up the dust from 1 square yard of pavement and weighed it. Then he computed the tonnage of dust which settled upon the city during the 2 days and found it to be 6,292 tons. Which might be called a considerable movement of real estate.
--------o-------
FAR EAST
Japan, China and the other countries on or near the eastern coast of Asia comprising the geographical region are known as the Far East. “The Orient” is a more general term and includes all countries in Asia east of the Mediterranean. “Near East” is applied to Turkey in Europe, Asia Minor, Armenia, Georgia, Azerjaijan, Persia, Syria, Palestine, Mesopotamia, Arabia and Egypt. Thus it will be seen that the Near East and the Far East in a general way consists of divisions of the Orient.
--------O-------
Compensation to Lafayette
When Lafayette visited the United States in 1824-1825, Congress awarded him a township in Florida, and a sum of money, in recognition of his services during the War of the Revolution. The land was in Jefferson county, east of the capital, Tallahassee. Lafayette was never able to visit the region himself, but on his return to France, he sent out a number of his fellow countrymen to settled on his land.
--------o--------
DELAWARE LENIENT
A bit of conversation was picked recently on choosing ^delegates to a convention that is typical of many members’ point of view. For clearness I will designate the two people A and B.
A: Convention meets next July.
B: Yep, at Indianapolis.
A : Our lodge will be represented.
B: Why not (throwing out his chest), we have sufficient number of members.
A : Who will we elect?
B: Dunno, somebody that can talk.
A: Yes, and one who will make our lodge be known at the convention.
B: We ought to get somebody with a strong voice.
A : Maybe a little brains, too.
B: Gordon would do, but he’s too small.
A: He seems to know what he is talking about at the lodge meetings.
B: Yeah, but not big enough.
A: One that will look like a big shot at the convention.
A: I never thought of that.
B: Boy, those delegates will have a good time.
A: Yes, banquets, pictures taken, have expenses paid, train ride, etc.
B: Just for sitting around and looking wise.
A: A delegate must say something.
B: And not look dumb.
A: If I had a good line of talk I would run for delegate myself.
B: So would I, but I ain’t got a chance.
A: I think Bob would be a good man, but he’s too stuck up.
B: Thinks he’s better than we are.
A: He went to college and learned to say a lot pf bitx
words.
B: I don’t understand half of what he says at the meetings.
A: But we got to elect a good man.
B: Oh, wait until we get to the meeting, there’ll be lots to pick from.
A : Guess you’re right.
B: Have you ever voted for a delegate to a convention be fore ?
A: No, did you?
B: No!
 o-------------
Falling
Persons who have jumped from airplanes and fallen long distances before their parachutes opened testify that per son does not necessarily become unconscious during a long fall. Men have fallen several thousand feet without becoming unconscious.
-------O-------
Buckeye State
Many firms doing business on a national or an interstate scale are incorporated under the laws of Delaware because the corporation laws of that state are less stringent than similar laws in many other states. For instance, Delaware requires a smaller percentage of stock actually subscribed at the time the firm is incorporated.
--------O------
GRAIN ALCOHOL
Alcohol as it is produced in its pure state is known as ethyl alcohol. It was generally referred to many years ago as “grain alcohol” because it was made largely from grain. The term i-s practically a misnomer, because 90 per cent of all alcohol is now made from molasses.
--------O---------
First Secretary of the Navy
Ohio is known as the Buckeye State because the buckeye chestnut, scien tifically called Aescules- glabra, was prevalent in dense forests which cov ered that region when it was settled bv white people.
---------O--------
U. S. Mints
Choose Wisely
Tho SSCU lodges are preparing to select delegates for the forthcoming convention. The duty of a delegate is an important one. It takes a man or woman of strong influence, a wealth of personality and a good character to handle tho task. The sending of delegates to a convention, is an investment of the lodge for which it. should receive adequate returns.
The selection of delegates is a serious b u s i n e s s and should receive conscientious consider a tion before any member is definitely decided upon. Some will vote for certain people because they like them personally, irregardless of their ability to fulfill the task. Many will vote for individuals for various other reasons other than the proper ones. It cannot be denied that one may vote as he or she so desires, but a good lodge member will vote. INTELLIGENTLY and WISELY.
Joe Golicic, No. 41, SSCU.
GREATNESS
Gas From Cornstalks
The greater minds have always perceived the shadow of coming events. Indeed, that more than anything else, perhaps is what made them great. The leaders of today, whether in politics, trade, or finance, are those who realized what was coming, and who made their p Ians accordingly—the Rockefellers, who foresaw what oil meant; the Carnegies, who appreciated the value of steel; the Wrights, who believed that men could fly, tho everyone else said it was impossible, and the real estate men, who were not deceived as to the effect of rapid transit.
 o------------
Ausahle Chasm Romance
Plant a Tree
Some day the tons of cornstalks farmers try to get to rot in field or farmyard may be used to produce gas for fuel and lights. Dr. A. M. Buswell, University of Illinois scientist, has developed a new light fuel from cornstalk silage and sewage. The cornstalk silage flavored with sewage is fed to billions of bacteria which produce gas. Laboratory results show that a ton of cornstalks produces from 10,000 to 20,000 cubic feet of the gas which is said to be equal to natural gas for cooking and lighting.
--------o--------
First Hyde Park Is Breathing Spot
"lie Dial plants a ^rer nth cm besides hi»'*e >
Alarmed by the $102,^ loss ‘occasioned by the	, 1 rj
forest fires in the United , not in a single year, a renaissa11^ • R reforestation has davvne •	rai
government, states, univelS .	,*«i;
industrial organizations a«	«z i
dividuals have taken 0 _ j„ . °t: coats and started dig^,n 1 Ha
rx r sS?
ol the American	jic V,
plan to tuck up their aris .	. i
skirts and plant 10,000 sa . a r as a memorial to our firS ^ dent.	jj	ia jSv
Before the depress^,
1929, there was a total ^ nt. f
of 107,557 set out in cent
United States. Twenty-011 jj. and territories contribu ^ ^ 557 planted acres, man** , l 5,900 more, and lumbei ^ ^ ^ ^ nies, pulp and paper, ;va, ^ j, t J power, mining, railr°a ^ other industrials add« ^ acres. New York State ^ pf ^ I in 1850 produced 20 Ve^ 0 >,0 our lumber,) now cuts e‘|ar]f ^ one per cent is pai'tic j * aroused.
The college of fore^1"^ for % ^ racuse is advocating a P, n of ^ the scientific reforesta	^	.
9,300,000 waste acres. ^ ^ structive and laudable . \ ^ tion bids fair to be a. ° arnet1^" '
pending constitutional ‘^1- i^.,•
ment, if passed, will Pr°v ^ ^ lions for tree planting- ^ ^ ^ the state maintains 1 ^ai on*' nurseries having an
put of 40,000,000 trees. _, j/i
in time becomes a tre<?' j* plant a twig.	\ ^
Toughest Fish ^ jj*
—'
When the New c° ^ ^ °ljS Department building a .y co>1' a ^ ington is finished it " oj# V*1*' tain a modern fish aCi.0rH W— consisting of 24 tanks ^ k g to 12 feet high and th> Le t floor tanks. As all / 5 v will contain fresh fresh water fish	W ° 1
exhibited.	Notwit -	^	^	stn
the aquarium	will gh°	^	Hj
rare specimens. ■^lTl0lln1 01 will be a blackfish f j'° ka. Although he wi	^	>.11	8e
be hauled some 5,	t
from Alaska	to the	^ &	L
capitol officials are ce jes '■ l Pig. will survive for the	^ti1
considered the toughes existence.	0 *!
They may even	*
a big cake of ice f°r	to Sj	k.
for such fish are kn°" > v'‘■I vive being frozen ha* ^ for several months. think the warm Washington will effe^	* jr	L )ra
the species is perfect y ^ in warm waters and	^	Jr
vive for a* short time ]	. c«	\ •
ter at all. The black >	A,
or hot, is a tough c^0	^
STARBOARD-LAR^jJe ^ A I
“Starboard” is derived ft<f^* I, “steerboard” which 'was , a 'jif’ k' Hr plied to the right sid*lv dtfV’ k’^] doubtless because in ea f 8 pa,, A were steered by means 0	tl*1 »i*	"fi ■ 1
the right side and it	l* J'	f(|-
that the steersman st0° eCi	v vii
was formerly the termp been	t.%,
side, but the terms have	if	jf»	4i	1
in recent years on accou	“10r	\	]
ilarity of “starboard” a” 0rd ,*sh > !)tit One explanation for the	jjs	#	t^,
is that it came from the	|o	}(j	,v
“ladde,” meaning to carihjCn t*1 signifying the side on	^
was1 loaded or carried.	j	tk
 -o v b
It sometimes takes c0l*r9|ot ^	Aw
that you are right, but admit that you are wrong-   it	t	it
--------_0	’	S	f	^
It keeps the nose of ^erest °	^
the grindstone payif>6 1	!	^ (1^
borrowed troubles.
It isn’t the knocker that ga	..	ill
sion to our confidence.	-1 0
 V1
Our greatest glory	j, %
never falling, but in ri qo$s	•,
we 1,11.	J	V
   0 f	i|
The man who haSI!f ihi!e’ e1,1,1	IH f
things that are worth .	^	(j,
ably doing some things
 1 \
The fish known as t e rings” is only about fourof ** ' but grows to a length twenty-five feet.
Decided Fraternal Trend to the Lodgeroom
Benjamin Stoddert of Maryland was the first secretary of the navy. He en-! tered upon his duties June 18, 1798,' during the administration of John Adams. There was no secretary of the navy in the cabinet of President Washington.
---------O---------
Drops in Liquid Ounce
There are three coinage mints in the United States—at Philadelphia, Denver and San Francisco.
---------O---------
Horse’s Pull
The drop is not now a definite part of the liquid ounce. In Scotland a drop used to be regarded as 1/16 of a liquid ounce, but this system of measurement is now obsolete. The liquid ounce used in America is equal to 1/16 of a piint.
 0---------------
George Washington
George Washington had no children except by adoption. After the death of Mrs. Washington’s son, John Parke Custis, Washington' adopted two of his children, George Washington Parke Custis and Nellie Custis.
---------o---------
Rats are an article of food in many parts of China.
The hind legs of a horse are stronger than the front ones and the horse pulls most with its hind legs.
 —o---------------
The Robin
The American robin is considered a song bird and as such is protected in most states.
In	the	Island	of	Jersey	cabbages
grow	taller	than a	man’s	head,	and	the
long stalks are dried and polished and sold to tourists for walking sticks.
---------O--------
Giant geyser, in Yellowstone National Park, shoots water as high as 250 feet into the air.
 0---------------
One may still meet on thoroughfares in the smaller towns of Pennsylvania those who cannot speak English, although they are descendants of settlers who came here more than two hundred years ago.
Those who firmly believe that he lodge system, either in its present or a revised form, is the foundation of fraternalism v. ould have been greatly heartened to have heard the discussions at the last session of the New York Fraternal Congress in Rochester. Practically every executive and field worker present spoke with enthusiasm of the decided trend of the membership back to the lodge.
This most desirable condition does not mean, neccessarily, the creation of additional lodges but, as one speaker pointed out as a concrete example, the rejuvenation of inactive lodges. In this particular instance the lodge, located in a small village in the heart of an agricultural section, mustered a mere handful of men when the field director called a meeting. Each one of these members discouraged any effort to build up interest in the society or lodge in that community, pointing out the bad business year it had been for all of the residents, farmers and fruit growers. The field director persisted and inside of a month had more than 50 members, and within two months three times that number. At a dance put on in the fall of the year there was an attendance of 300.
From, national presidents present, representing both large and small societies, came the same optimistic reports. They stated that in their travels throughout the jurisdictions of their societies they had found increasing interest in and attendance at lodge. It was their opinion that men and women u ho had been carried away from the lodge in the pursuit of empty pleasures were coming to value them as such, and were glad to return to the more substan-
ii-al and permanent things that come from personal contact with friends and neighbors brought together on the one footing of odge membership-
It was the opini011 these fraternal leaders and close observers of fraternal tendencies that the coming year would see a quickening of this lodge interest such as has not been known in many years. It was their belief that it was now up to the lodge to hold this new-found interest by perfect, artistic exemplification of the ritual, and in other ways making the lodge program attractive.
Fraternal Monitor.
 o--------------
Supreme Court Meets
The Supreme Court of the United States begins its annual session on the second Monday in October and meets every weekday except Saturday and holidays.
One of the odd sights of Au-sable Chasm—the Grand Canyon of the East—is the Scotch post office at about the center of the beautiful l'/o-mile-long gorge. Here visitors utilize cracks in the walls to “mail” lettters, postcards, calling cards and other things to anyone who takes the trouble to look at them. This depository has, in many instances, provided a better means for getting acquainted than a matrimonial agency or even the well known method of writing one’s name and addresss on shells in an egg shipment.
Ausable chasm is quite a wonderful natural sight in it-self. You walk in winding fashion through the upper part, with its falls and pools, and then take a boat through the “fiume” and lower part. The gorge was made by the river eating through the sedimentary sandstones, laying bare the layer cake formation, often in orderly alignment and at other times tipped at an abrupt angle to give the impression that the stream is flowing uphill.
———o-‘ '	'■
Although there are towns all over America named Hyde Park, the first was and is a real park and not a town. With its neighbor, Wensington Gardens in London, it comprises about 60 acres and is the city’s chief breathing space, beloved by every Londoner.
It was originally Hyde Manor, a property belonging to the monks, but fell to Henry VIII when the monasteries were abolished.' In 1769 it was walled in and stocked with deer for the king. The Stuart kings also used it for horse races. The famous “Rotten Row” rider’s path, a corruption of Route de Roi, is here, and of recent years its nine carriage entrances have received many who come to see the Hudson bird sanctuary, a memorial to the author of “Green Mansion.’’
 o-------------
Knives and Forks
Bullet’s Speed Doubled
Those of us who have marched away to war and even those who have not know that bullets travel too fast to be dodged. But in the next war they will travel at double the speed they passed over No Man’s Land. H. Gerlich, a German inventor, has perfected an invention that doubles the speed and triples the effect of bullets fired from ordinary rifles.
At present most bullets used for military purposes leave the muzzle of the rifle at between 2,600 and 3,000 feet a second. Herr Gerlich’s bullets attain a speed of from 5,000 to 6,000 feet per sacond. While the real secret of his invention is not known, it is understood that the inventor gets this high speed and greater accuracy from a new and secret kind of powder. He calls his speed bullets “Halger-Ultra ammunition.”
The greatest loss on hotel silver, especially flatware such as knives, forks and spoons, can be traced to souvenir hunters, we are informed by Charlie Schnell, steward of the New Yorkers. Very little is lost, he explains, because all garbage is raked for silver. About 120,-000 pieces of table silver daily pass through the various washing and cleaning machines in New York’s largest hostelry.
This equipment includes 3,-600 table and dessert spoons, 2,400 ice tea spoons, 12,000 teaspoons, 12,000 other spoons,
6.000 meat knives, 7,000 other knives and 18,000 forks. The same amount of chinaware, plates, cups, saucers etc., are washed each day, but about
25.000 glasses have to be hand-dried. The breakage of shina and glass, amounts to only from one to 1.2 per cent, of the gross receipts of the four restaurants and banquet service.
-------o-------
PLENTY OF SAMPLES
MOON IN ORBIT
Two forces, working in opposite directions, neutralize each other and determine the orbit of the moon. Like any other moving body, the moon tends ■ o follow a straight flight path. If the gravitational pull of the earth were suddenly annihilated the moon would move away on a straight line tangent to its flight path at the instant of release. The earth is continuously pulling the moon in from this tangent path which it tries to follow. If the speed of the moon were reduced it would move in closer to the earth. Mere motion of an object does not overcome gravity. For instance a bullet fired from a horizontal gun will start to fall immediately and will fall at precisely the same rate as another bullet of the same size and weight dropped from the hand at the same elevation. But the force which moves the moon is working against gravity and it depends on speed.
---------o----------
He: I met a girl last night with the most affectionate pair of eyes.
She: What do you mean, affectionate eyes ?
He: They were always looking at each other.
---------O —
The ghost crab is so called because of its pale, shadowy appearance.
A map salesman who has led his company several years goes on the theory that man is descended from the monkey. Throw something into the monkey cage and he grabs it. Take enough samples and you’re pretty sure to show something your man wants. So this salesman carries more samples than any other on the company’s force.
-o-
Professor: What made the tower of Pisa lean?
Parrot:	It	was	built in the time of
a famine.
---------O---------
Grandma: I• didn’t marry until I got the right man.
Flappy Flo: Yeah, and I intend to keep on marrying until I get him, too'
---------O---------
Schoolmaster: How is it you’ve written only ten lines on “milk,” when the others have done pages?
Pupil:	I	wrote	mine	on	condensed
milk, sir.
----------O----------
Quiz: What’s better than a man you can trust?
Quip: A man who will trust you.
----------O----------
The ink fish gets its name from the fact that it carries its own smoke screen —a dark liquid which it expels when it wishes to hide from an enemy.
---------O---------
Rockbottom: I want to see you on a personal matter.
Badlybent: Do I owe you, or do you want to owe me?
ut
tl*
.rlf
*ar
nf»'
i $
ed.
ein'
,r«al
ti*1
il°tt*
•j/
ive
oprave o pravilih
p0 . Sheboygan, Wis. vijj ma nepotrebno se mi J^^vljanje glede imena j° j>e,.Za Prihodnjo konvenci-i°v f °, ko smo že imeli stroš-:ijah^ 1 *ega na raznih konven-*ez if P°^°m glasovanja, in to gristi, pač pa na škodo
dni n*’,^er se navadno*prve Joceuf v nyenciji potrati drain; p cas in se potem zadnje bo j4 efre kaj bolj važnega. Ako la re(Jna konvencija vsaj de-^ Pereče finančno % svJe’ popolnoma zado-iaje nalogi. Zato mislim, ini^^^trebnejše misliti, kje ‘s s^r0v ^ Se dalo znižati uprav-:° in ° h ' ’	urediti bolni-
<***,*> podporo, da tečnih ° re^a zvišati rednih me-S,JSeSmentov razpisati % st^nih naklad. Pri upravno treh Je razumljivo, da ‘Vuji a zr*ižati plače gotovih de)! Uradov- Tudi dnevni £&tov in glavnih uradni-Previsoke, ako vpošteva-nji splošni delavski po-
l-]e^Vsk® Plače so se zadnjil 5q ^‘žale od 10, 20 in celo %ieg °^stotkov. Tako mora ^ del aVa<*en delavec narediti jj& v2a nianjšo plačo, poleg \akQSe ^a k°maj polovico \ v Je tako srečen, da ima Sl(ia °nvencija naj bi tudi tiaj 1|°m°žne8'a tajnika, ka-:^Vtie 1 ^'1 stalno zaposlen v ■ %] Uradu’ *n ^ v slučaju ,U|(1i ega koli zadržka, smrti, inik;| U a'* odstopa glavnega i Hfii(].I)1'evze* vodstvo glavne-Sže ' Je bilo priporo-v1)ns^a konvenciji, pa se Ako bi se bilo ^leti], °’ ^ ^ili v zadnjih šti-^ MišZU	dolarjev ali več
Nn-6rn' Točka, ki se nana-Ki^stmka glavnega taj-"fbvari 8e ^Popolni tako, da bo si ,,H a tudi za slučaj bo-lle tua;ne«a tajnika; doda Hi v , '’ da mora namestnik 1*1 Zai’acjj	glavnega urada.
fj° , 1 tega, ker imamo da-<kih dragih izkušnjah ftiijj a Slavnega tajnika % n; davnega urada, kar
V bp.rayiln°-
>i 8e °*niške podpore in kaži* ta^redilo za stare, oziro-!Vati e ^lane, ki ne morejo pijj , s v ° j i h asesmentov,
član,., kasneje. Pozdrav vse-tvy!
Mihael Ortar, društvo št. 82 JSKJ.
'itj ^	Chicago,	Ul.
Se nahajamo'blizu
-že začeie prihaJa_
^tij	razprave glede
C naših pravil. To je (.a članstvo poda svo-Hj.e ,Javno in tako pokaže ^*1. slabe strani naših ^rva točka je prišla %, y Sprememba iena . ^otični razpravi se O lij: a 330 novo ime mno-jSa ^ a^n° in da bo menda ll drvela v organiza-
V ^ko • lrnen°ni. Lepo se to
^Vf8 v resnici’ 'ie pa
' Jaz sem mnenja, da tyih ^valnih in podpornih m°ral° biti ime čisto
V Pov stvar. Novemu kan-c*a imu naša
’V^ i)l doneče ime, da pa H'"a^i centov več asesmenta kot pn ^H,.ni2aciJah 'n to za iste Ll>itto °Va^nine, boste videli, j^ij )j0° odkuril drugam. Vi'^ovnf -’ k.ier se bo mo-^ <tiieSw1 Za i»to vsoto in za )i ltnt, in se ne bo niti i f|j) ‘la ime. Sploh mi-narobe z imenom W** je lZacije. Po mojem H ^isl f U*.) naprednjak in r'e ^®^i’ ki ne pristo-L e “u, e^noti samo zaradi
:Ch č!ižka>’’ in «lab ka-
it>'H ji 1 Pristopi samo ra-k fc etla’ Cloveku je lah-
%Sn \L?li Pavel- Pa J«
V	* že svobodomislec o^.'.,Naša Jednota ima ij >ji^ Hj “katoliška,” to-S ,n’aviliii je organi--^Pristranska, to je,
to v i” 5
d <t
fo!
t K
jll(
n f
flV ^'
■ t
Ki
ill J ,ad^
0
%
K/
t jji itiec
m
i/
s
St °
>t,
■i
»v
m
ni katoliška niti nekatoliška; ne žali in ne vsiljuje nikakega prepričanja, ampak prepušča članom, da si ista izbirajo sami. Naj bo ime tako ali tako, glavno je. da imamo pravila, ki so taka, da morajo zadovoljiti vsakega člana, pa naj bo tega ali onega prepričanja.
Sobrat Aaucher je mnenja, da bi izprememba imena privabila mladino. Jaz imam le malo upanja, da bi pridobili mladino, če damo organizaciji ime “blago-vestna” ali karkoli. Mladina je pri društvih toliko časa, dokler plačujejo zanjo stariši, ko se pa to preneha, pa veliko število te mladine odpade. To v glavnem po krivdi starišev, ki niso poučili svoje mladine o pomenu bratskih organizacij in jo niso vpeljali v društvo življenje. Za mladino bi morali izpremeniti ime v “športno” Jednoto in prikrojiti pravila le za gojitev športa, bolniške in smrtninske sklade pa opustiti. S tem se bo dobilo mladino vsake vrste prepričanj in narodnosti, ker več kot U0 odstotkov mladine se zanima samo za šport, iz česar pa mislim, da se ne bo dobila smrtni-na in bolniška podpora. Začnimo torej doma z mladino, pokažimo ji in prepričajmo jo, da so za njo veliko večje važnosti podporna društva kot pa športni klubi.
In vzemimo, da bi bilo res potrebno izpremeniti ime. Ali je že kdo izračunal, koliko bi stale te izpremembe? Ako bi hoteli vse izpremeniti, bi morali kupiti mnogo novih potrebščin za glavni urad, nove čarterje, pečatnike, regali j e, knjige, certifikate itd. Po mnenju nekaterih bi bilo to malenkost, v resnici pa bi stalo težke tisočake. Priporoča še, da lahko obdržimo staro toliko časa, da se izrabi. Tfiko poslovanje bi bilo prvič nepraktično, drugič pa bi bilo tudi nemogoče, da bi uradno rabili ime, ki več ne eksistira. Jaz priporočam prihodnji konvenciji, da pusti ime kot , j e in da vzamp v prestres bolj važne probleme, katerih je mnogo. Ako bodo delegati videli, da imamo dovolj denarja za trošenje istega v svrho izpremembe imena, naj ga rajši določijo za plačilo asesmentov brezposelnim in onemoglim članom in jim tako omogočijo, da ostanejo-v Jednoti, za katero plačujejo že mnoga leta. če to store, bo ime JSKJ ostalo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini ameriških Slovencev.
V	razpravah glede bolniške podpore so tudi priporočila, da se izenači naš bolniški sklad, namreč na «$1.50 dnevno, na $10 tedensko itd., z eno besedo, da se naš sedanji enodolarski sklad poviša. Po mojem mnenju je ty napačno že zaradi tega, ker bi bili člani, ki so sedaj zavarovani za $1.00 dnevne bolniške podpore, s tem avtomatično prisiljeni, da zvišajo svojo zavarovalnino in s tem seveda tudi svoje asesmen-te. Enodolarski sklad bolniške podpore se dobro drži že dolgo časa brez vsake naklade. Zakaj ga torej izpreminjatiV Kar je flabega, je naš d v a d o 1 a r s k i sklad. Ta hira in umira in ta bo gotovo propadel. Če hočemo Jednoti dobro, odpravimo dvadolar-fcki sklad bolniške podpore, pa bo vse prav. Enodolarski sklad, ki se je tako dobro vzdrževal dose-daj, se bo gotovo tudi v bodoče. Enakost bo morala priti v bolniški podpori prej ali pozneje. Jaz priporočam, da ostane samo enodolarski sklad, ker zdaj ni čas, da bi se članstvu poviševali ases-menti. Vsi vemo, da v sedanjih časih mnogo članov še sedanje asesmente težko zmaguje. Ne mislimo, če kateri'izmed nas lahko več plača, da vsak lafyko več plača. Vsakemu članu pa, ki ravno ne misli živeti od bolniške podpore, bo on dolar na dan zadostovalo. Skoro v vseh naselbinah so poleg društva JSKJ tudi druga podporna društva, bodisi samostojna, bodisi pripadajoča drugim organizacijam. Kdor lahko več plača in tako lahko pričakuje več podpore, naj pristopi še h kakšni drugi organizaci-
ji. Mi pri JSKJ pa obdržimo naš enodolarski sklad. Na ta način bomo pravi bratje, ker bomo vanj vsi enako plačevali in v slučaj u bolezni prejemali enake podpore. Naj poudarim, da z omenjenim skladom smo imeli dozdaj še prav malo neprilik in jih gotovo ne bomo imeli tudi v bodočnosti.
Sobrat Taucher je tudi priporočal, da bi se za prvih sedem dni bolezni ne plačalo nikake podpore. Gotovo je mislil, da bi se s tem zmanjšalo število simulan-tov. Po mojem mnenju pa bi bilo ravno obratno. Ne simulanti, ampak dobri člani bi bili prizadeti. Kdor misli simulirati, ga ne bomo oplašili s tem, da mu za prvih sedem dni ne plačamo podpore; tak si bo že znal podaljšati bolniško dobo tako, da bo prejel toliko kot zdaj. Simulantom na tak način ne bomo nič odvzeli, pač pa bomo prikrajšali na podpori dobre člane. Tudi pri tem velja, da ne smemo vseh zadev soditi vedno po sebi. Ako jaz lahke pogrešim $4.00 podpore, je morda ne more oče ali mati velike družine, ki potrebuje vsak cent v teh slabih časih, posebno pa v bolezni.
Za zmanjšanje simulacije je edino uspešna stroga društvena kontrola. Društvo naj najprej gleda, da sprejema le značajne ;n zdrave člane v društvo, potem pa naj skrbi, da so bolniki redno obiskovani, posebno taki, ki so sumljivi. Vsi obiskovalci naj tudi točno poročajo na seji glede stanja in ravnanja bolnikov, katere so obiskali, pa bomo kmalu pri kraju s simulanti.
Sobrat'Taucher dalje priporoča, da naj bi se investiral jedno-lin denar na farme, hiše in podjetja članov, mesto v bonde, kot dosedaj. To bi bilo dobro od ene strani. Na drugi strani pa, če bi se pripetilo, da nastopi kakšna epidemija, da bi morala Jednota v kratkem času izplačati mnogo bolniške podpore in smrtnin, bi prišli v denarno zadrego. Ne kazalo bi druzega ,k°t prodati na riražbi hiše, farme in ppdjetje 'članov, ki bi imeli posojilo od Jednote, da bi dobili potrebni denar. Posojevati članom bi bilo sicer priporočljivo, toda le do gotove mere in'v malih zneskih, nikakor pa ne v večjem obsegu.
Vse take in podobne slučaje dobro premislimo in presodimo, kadar priporočamo razne izpremembe za naša pravila. Le na ta način se bomo dobro sporazumeli in le na ta način lahko pričakujemo od prihodnje konvencije, da bo ukrenila vse najboljše za napredek Jednote.
Anton Krapenc,
> član društva št. 104 JSKJ.
Kit/vilic, Minn.
V	Našem glasilu Nova Doba sem čital o razmotrivanju in ukrepanju glavnega odbora glede obdržanja članov v društvih in Jednoti v teh kritičnih časih. Po mojem mišljenju bi bilo umestno, da so ukrenili tako, kot ie ukrenil glavni odbor neke druge podporne organizacije, ki je podaljšal starost za prestop iz mladinskega v odrasli oddelek od 16 do 18 let. Ko bodo otroci sami kaj zaslužili, bodo šele mo. gli plačevati asesmente za odrasli oddelek. V moji družini nas je 9 članov, ki spadamo k JSKJ; trije v mladinski, ostali pa v odrasli oddelek, plačevati moram pa sam za vseh teh devet. In priznati moram, da če se razmere kaj ne izboljšajo, da bodo kar štirje odpadli. Kakor je pri meni, je nedvomno še marsikje drugod.
Strinjam se z dopisnikom od društva št. 78, ki priporoča, da naj se dnevnice delegatov znižajo od $7.00 na $4.00 in da se ne plačuje za spalne vozove. Zdaj so slabi časi. Pred leti je delavec zaslužil 8, 9 ali še več dolarjev na dan, medtem ko zdaj za--luži le tri ali štiri. Tudi glavnim odbornikom naj se primerno zniža plača. Različne kompanije so vtrgak’ plače vsem delavcem, tudi onim, ki so zaposleni po pisarnah. če hpčemo iti naprej, moramo gledati, da hranimo na
vseh straneh, čital sem tudi v zapisniku, da so prostori gl’, urada premajhni. Morda so res premajhni, pa po mojem mnenju kar še en čas potrpimo, da Jednota ne bo imela preveč stroškov. Jaz sem že 25 let član Jednote in sem že dosti vplačal vanjo, dobil pa še malo. — Z bratskim pozdravom,
Ignac Musec, član društva št. 112 JSKJ.
Braddock, Pa.
Ker je 14. konvencija JSKJ že blizu, se v vsaki izdaji Nove Dobe nekoliko več razpravlja, kako in kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi bilo boljše za Jednoto. čitam, da nekateri priporočajo premembo imena. Moje mnenje je, da ime nobenemu članu ne deli podpor, niti mu jih ne odvzema. Precej članov sem že spravil v društvo, toda za nobenega ne vem, da bi bil oporekal imenu. Ime naj torej ostane kot je. Imamo bolj važne zadeve za reševati.
Točka 1. v členu XXXIX. sedaj določa: “Vsi enakopravni člani, ki so nepretrgano prejeli bolniško podporo skozi 18 mesecev, in če so še nadalje bolni, so upravičeni do $10.00 na mesec, dokler so bolni ali nezmožni za delo. Neenakopravni člani pa so upravičeni do te podpore iz onemoglega sklada ,ako so bili nepretrgano bolni skozi 18 mesecev, kar pa morajo dokumentarno dokazati glavnemu uradu in glavnemu zdravniku. Upravičeni so do $10.00 na mesec, dokler so bolni ali nezmožni za delo.”
Po točki 4, istega člena so člani, ki so prekoračili starost 65 let, istotako deležni podpore.
Moj nasvet je, da se iz točke prve črta določba, po kateri so člani in članfce upravičeni po $10.00 mesečno iz sklada onemoglih, kot se plačuje zdaj. Po mojem mnenju naj bi se plačevalo za dotičnika le društveni ases-ment; to je za vse člane, ki so že danes na bolniški listi. K tej določbi naj bi s^e še dostavilo: članom, ki bi sej vpisali za onemogle, naj bi se. dovolilo vložiti prošnjo na društvo, h kateremu spadajo, dvakrat na leto. Dru-tvo naj bi izvolilo preiskovalni odbor, ki’ naj bi natančno preiskal, dali je prosilec v resnici vreden in potreben podpore. Ta odbor bi potem prošnjo podpisal, nakar naj bi se ista potom društva poslala na glavni urad, kjer naj bi bila po previdnosti rešena. Za vsak slučaj pa bi moral od društva biti izvoljen novi preiskovalni odbor. Po mojih izkušnjah bi bilo tako postopanje pošteno in pravilno. Ako pa bo naša Jednota tako dobrodelna, da bo kar vedno plačevala in brez natančnih preiskav, bo kmalu več in več bolnikov, samo če bo odkod jemati.
Martin Iludale, tajnik društva št. 31 JSKJ.
Barberton, O.
Aktiven biti pri društvu in Jednoti ne pomeni samo pisati dolge dopise in se večkrat oglašati v glasilu. Pač pa treba vestno in trezno misleče zasledovati od meseca do meseca in od leta do leta delovanje društev in Jednote. Kdor se zanima za društveno gibanje in skrbno zasleduje delovanje naših podpornih organizacij ter je o vsem gibanju dobro podučen, tisti ne bo nepremišljeno začel dopisovati in hotel biti aktiven le s tem, da bo začel pisati mnogo-besedne članke, ne oziraje se na to, koliko uspeha bodo članki dosegli.
Jaz sam sebe ne morem prištevati med aktivne, kajti vse premalo zasledujem društvene gibanje in tudi delo me ovira, da ne morem redno posečati društvenih mesečnih sej. Vseeno sem se pa odločil napisati nekaj besed v tem predkonven čnem času.
Kakor se je pokazalo, je članstvo bolj aktivno nego prej sna leta. Seveda je k temu pripomogla depresija in večina članstva ima dovolj časa na razpolago za dopisovanje in razmo-trivanje. Toda kakor se meni
zdi, je dopisovanje vse preveč besedno in lahko bi se v krajših odstavkih povedalo. Po mojem mnenju bi moralo prenehati ponavljanje: ‘Ta in oni je to zapisal, odgovarjam na tega in tega, s tem se strinjam in z onim ne.” Taki in slični odgovori so nepotrebni. Članstvo čita dopise in razmotrivanje pravil pred konvencijo ter je vsakemu, dovolj znano, kar je kdo napisal, brez že omenjenega ponavljanja.
Glede izboljšanja in izpremembe pravil, bi bilo po mojem mnenju boljše, da vsak, kdor hoče biti aktiven pred konvencijo in delovati za zboljšanje pravil, da pazljivo prečita stara pravila od členka do členka in od točke do točke in kar je vsakemu po lastni razsodnosti potrebno izpremembe, naj bi po redu omenil v dopisu pred konvencijo. Po tem načrtu ne bi bilo treba nikakega ponavljanja in odgovorov, vsak bi lahko napisal vse v enem dopisu in lepše bi šlo vse po vrsti. Članstvo, društveni uradniki, glavni odborniki in tisti, kateri se nadejajo da bodo izvoljeni za delegate na konvencijo, vsem bo znano, kakšnega mnenja je članstvo v splošnem in katerih članov priporočene izpremembe ne pridejo v poštev. Odboru za pravila bi bilo pa tudi lažje črpati potrebne podatke za na ta način priporočane objavljene izpremembe pravil. Nekaj sličnih priporočil sem že zapazil ir upam, da jih bo še več sledilo In ko se bo konvencija začela se ne bo treba delegatom z& glave držati in iskati novih načrtov, kajti imeli bodo od član stva priporočanih toliko izpre-memb in izboljšanj, da jim bo treba samo med istimi izbirati., kaj je dobro in kaj ni dobro.
Jaz imam d Ve stvari za priporočati in tudi upam, da s tem končam svoje dopisovanje v tem predkonvenčnem času. Prvič sem za izpremembo jedno-tinega imena, kajti pod sedanjim imenom nikakor nismo v resnici nepristranski, v resnici smo pa, skoro bi rekel hinavci.
V	resnici bi nam moralo biti ime “katoliška” na mestu tam, kjer v splošnem gremo za tem. Koliko civilnih pogrebov se je že vršilo naših umrlih članov in članic! Društva imajo vsaj po večini svoja imena povzeta po enemu in drugemu svetniku, zato so tudi podobe različnih svetnikov na društvenih zastavah. Torej, ako je dolžnost spremeniti umrlega člana z zastavo na pokopališče, če je cerkveni pogreb, tako ga je tudi Jolžnost, če je civilen, kar pa se nekako čudno vidi.
Ako se torej vse dobro premisli, bi bilo treba izpremeniti tudi imena pri društvih in zamenjati zastave, potem bi lahko dokazali, da smo popolnoma nepristranski v vseh ozirih. To pa nikakor ni mogoče in zato bo tudi težko prišlo do tega, da bi se ime Jednote izpremenilo. Poudarjamo, da smo nepristranski, toda kljub temu nestran-karstvu obstoji naša Jednota iz članstva, ki je razdeljeno v tri struje:	V eni so vzorni kato-
ličani, v drugi so tisti, ki nimajo nobenih stikov z vero in cerkvijo, nadaljni so pa tisti, ki niso ne tu ne tam in v pravem pomenu besede je ta struja članstva tista, ki se po pravici lahko imenuje nestrankarska. Dru^i dve pa sem in tam hote ali nehote nateza na svojo stran.
Drugič sem jaz tudi za to, da se naša Jednota pridruži federaciji jugoslovanskih podpornih organizacij, ako se bo ta ustanovila in bodo v nji vse jugoslovanske podporne organizacije. Federacija je nadvse potrebna, kajti v takem stiku bi se najlažje kontroliralo že večkrat omenjeno simulantstvo. In v poznejših letih bi federacija morda pripomogla do združenja vseh jugoslovanskih podpornih organizacij. Čeprav sem bil svoječasno sam prot\ združenju. sedaj uvidevam, da najbrž bo moralo enkrat do tega priti. Federacija pa se ne bi brnela
prezirati, pa naj pride od te ali one strani, saj to je le zunanja stran Jednote, in nima nič za opraviti v jednotinem delokrogu. Ako pa y slučaju predložene pridružitve opazimo, da nam se jemlje naša svoboda in se nas hoče podjarmiti, tedaj pa sami stavimo svoje predloge in se nam ni treba prav nič bati podjarmljenja in izgube naše nepristranosti. To je vse, kar imam za omeniti, povedal sem svoje mnenje, čeprav dvomim, da bo prišlo v poštev.
Frank Troha, član dr. št. 44 JSKJ.
Cleveland, O.
Glasilo kakršno je sedaj, se res izplača prijeti v roke; če drugo ne, pa je vsaj nekaj prijeti in razprav je, da je le kaj. Pa kaj šele bo, ko se razvname, zdaj je komaj pričetek; to bo še “fletno,” predno se bodo duhovi pomirili. Mislim, da sobrat urednik se najbolj boji te perijode. Še poštna uprava ima včasih mnogo preglavic, da ugane naslov na naslovnika; kaj bi ne imel on, ko mora uganiti misel dopisnika, porazdeliti paragrafe, najti vsebini pravo mejo, da se ne pregrši zoper tega in onega, in še veliko malih in velikih pritiklin, ki niso nikjer zapisane in nikjer postavljene, a mora zanje vedeti na pamet. Sedaj bi ne moral biti za urednika tudi, če bi bil imožen; raje hodim “štapat,’’ ■eravno vem, da ne bom dobil aslužka. Tam se dobi vedne lovolj veliko druščino, se med ;eboj pogovorimo, o delavskih •azmerah seveda, potem pa jremo vsak svojo pot, potrju-,oč, da se jutri spet kje vidimo er nadaljujemo z našim redom.
Sedaj bomo nadaljevali v glasilu o razpravi in pripravi pravil, t in sicer provizorična pravilo morajo biti skupaj predno se zgrnejo zastopniki društev skupaj na konvencijo. In to nalogo so vrgli na eno samo osebo, ta naj se pokori za blagor vseh skupaj. Zakaj bi ne vzeli tega keliha od njega ter se pomalo žrtvovali za celokupnost !
Provizorična pravila takore-koč že imamo, od zadnje konvencije pa do zdaj, saj jih je bilo treba medtem časom že enkrat krpat, in kljub temu točka točki pritrjuje ali ena drugi nasprotuje, tako da gre . človeku na živce, ko jih vidi. Mislim, da prihodnje bodo boljše, ker bo več točk. Že do sedaj se jih je nekaj novih priporočalo; če bo šlo vse posreči, bomo imeli prihodnja pravila v obsegu kot je “Websterjev” besednjak ta-večje vrsta. To bo lepo, ko ga bomo vlekli na sejo, kot bi šli s trebuhom za kruhom. To niso šale, to se vidi v jasni sliki, da bo treba nekam širiti. So-bratje, le počasi z razpravami, bodimo previdni, časi so slabi— kaj bo v bodoče, kdo je prerok, moramo biti varčni, da ne porabimo preveč prostora v glasilu, kajti petdesetak in še nekaj gre po gobe, če se izda en sam list več kot po navadi. Res, da te ni dosti, na posameznika komaj par centov, ampak malo pri malem se le nabere, potem pa ta naklada, če imaš kje vzeti.
Poglejmo, glavni uradniki n*> glavni letni seji so odklonili nekaj dopisov, celo verzov, da ne smejo in da ne smejo v glasilo; bržkone zaradi prostora, da se čim več prihrani na tej črti. Nekateri člani ugibajo, da tisti dopisi so bili pohujšljive vsebine in ker sedanja pravila trdo držijo, da se mora ščititi morala, so jih morali odkloniti. Samo dva člana dotične skupine sta hotela, da bi se dalo ono pohujšanje na ogled, a jima ni uspelo, ker sta bila v manjšini Prav jima je, da se ni posrečilo, bolje je, da masa ne vidi kaj takega, ker se ne zna brzdati Bodi ga zahvaljen, da smo tega pohujšanja* rešeni, posebno se daj v tem času.
Saj ste videli v gospodarskem poročilu, kako smo bili udarjeni v zadnjem letu: bolezni, smrti, vse se je skopalo na nas, v teni casu, ko večina
nič ne zasluži. Potem pa seveda je bilo treba izredne seje, da se kar najbolj mogoče lepo iio-gladi. Ce se jih malo skliče k zasedanju, je stvar v dvomu, če se bo stvar prav rešila; veliko število pa stane denar. Ampak kadar se gre za resno stvar, se ne gleda na žrtve. To je vendar dobro, da stroškovni sklad še vse zdrži. Imejmo zaupanje, da bo sobrat glavni tajnik vse prav preskrbel, da ne bo kateri društvenih tajnikov dolžan ostal. Tako je prav, vse pocukat, če je le moč, da kateri ne pozabi oddati tja kamor spada. Ravno mene to zadene, ker sem bil obdelan od društvenega predsednika, kateri je bil obveščen iz glavnega urada, da stvar takoj preišče, kaj je s petimi dolarji primanjkljaja. Jaz sem sicer napravil opombo ,na glaVni urad, da primanjkljaj pošljem prihodnji mesec, in najbrž se je kje ta opomba zgubila. Tako se napravlja glavnemu uradu nepotrebno delo, z delom so stroški, s stroški so doklade in z dokladami zopet delo, nezadovoljnost, kletev, pohujšanje in še druge stvari, ki ne spadajo v dostojno glasilo.
Sedaj če bi ta dopis zarobil z bratskim pozdravom bi tako iz-gledalo, kakor tisto, ki pošlje svojemu sobratu obtožnico ter z vljudnim poklonom pozdravi.
Ivan Kapelj, tajnik dr. št. 71 JSKJ.
Barberton, O.
Iz zapisnika zborovanja glavnega odbora, ki se je vršilo od 28. januarja do 3. februarja t.
je razvidno, da se je gl. od-)or dobro zavzel za prireditev provizoričnih pravil za prihodnjo konvencijo. Na izredni od-borovi seji, ki se je vršila preteklo jesen v Chicagu radi izvolitve novega glavnega tajnika, je bilo tudi sklenjeno določiti tri člane glavnega odbora za pripravo omenjenih provizoričnih pravil V zapisniku prej omenjenega letnega zborovanja, tikajočega se seje 2. februarja pa čitamo:	“Po	skoro	enourni
razpravi se končno pride do zaključka, da se sedanji odbor za pravila razpusti in da se sestava provizoričnih pravil poveri glavnemu tajniku.” Iz tega je razvidno, da ute je to delo in kontrola istega dalo v roke glavnemu tajniku Saj zmožnosti tudi ima. Vprašanje pa nastane, če bo imel dosti časa, kajti kot glavni tajnik ima v glavnem uradu dosti druzega dela. Važno je, da drugo delo ne zaostane in da ne pridejo drugi izdatki radi tega, na primer, da bi potem morali plačevati pomočnicam v’ glavnem uradu za nadurno delo. Vsakih' izdatkov za nadurno delo v uradu bi se morali izogniti. Torej, kar se tiče provizoričnih pravil, naj bi po mojem mnenju ostal za ureditev istih odbor, ki' je bil izbran na izredni seji v Chicagu, glavni tajnik pa naj’ mu kolikor mogoče pomaga.
John Balant, -preds. dr. št. 44 JSKJ.
Sharon, l’a.
Razprave o pravilih so se pre-. cej razmahnile, kar je prav. Po mojem mnenju bi bilo za Jed-' noto najbolj koristno, da ostane nestrankarska, kakor je bila dosedaj. Poznam jo že 30 let in tudi vse konvencije do sedaj. Pred vsako sem skušal s svoji--mi skromnimi nasveti pomagati k napredku naše dične organizacije in mnogokrat so bili moji»nasveti vpoštevani. Ustanovil sem tudi dvoje društev JSKJ, zakar mi je zadnja konvencija dala denarno pomoč, ko sem bil z družino vred v pomanjkanju. Tudi 14. redna konvencija naj bi se zavedala, da tudi siromak lahko precej pripomore pri pridobivanju novih članov. Kar se pa tiče potrebe, da o3tane J. S. K. Jednota nestrankarska, brez vseh verskih ali političnih pritiklin, se popolnoma strinjam z izvajanji sobrata R. Pleterska.
Dalje priporočam, da naj de-(Daije ca 8. «tianu
Rado Murnik
rJiJuJJ
NAVIHANCI
ATA ŽUŽAMAŽA
(Nsdaijevaisj«)
“Pa ros, do. Križ kraž babo d raž. Ala —! Kurni som dolu' za-čeu šivat, se m pa šivanka zlom! Sapra di binguli — na, ona sama am mou, pa naraunast odtam sm ja naroču, k se afno gunca-ja, z Amerike. Dva eifa sm dau zajna. U cel m 1‘ariz tako nima ja no. Jazasta na! Viš, Mica, kaj s nardila s soj m ta dougm jezikam ? Ti postajna ti, tku se pa že na grerna! Na usa ta jeza gj> morma preči še n fraki . . . Tok noj pa le zrau ostaneja, gspudi. pa hmal kej pišeja! Kistjont! živja!”
“Vrag vzemi vse žganjarje!” so se zdramili ata žužamaža, ki so bili poslušali zgovornega krojača v nekaki omotici. “Morakov Jurček, teci nam zdaj po Ahačurjevega šimna, po čevljarja!” Poslanec je odhitel, župan pa so se ozrli po ognju in videli, da jv- leva, zapadna polovica kozaka že vsa. v plamenu.
“Kje je Ahačur?” so zarežali, ko so jo vrnil sol. “Ga no bo?” “Naa!” je odgovoril Jurček.	»
“Kaj? Zakaj pa ne?”
“Noče.”
“Lažeš!”
“Res. Mož je kaj na debelo ustvarjen. Toliko me je zmerjal, da sem si zapomnil komaj polovico, in še klel je vmes, če se ne motim, in takole se je zadiral vame: Ti, Morakov, je dejal, in s tabo vsi drugi Jurčki, kolikor vas je polževskih gasivcev, vi boste toliko časa uganjali neumnosti, da se bo ves svet smejal naši vasi; to ti moram povedati, ker mi je že dolgo na jeziku. Bog ne prizadeni, da bi ja z kdaj zabavljal prepotrebnim gasilnim društvom vob-če — tega nikoli ne! — ampak moje besede so posvečene samo vam šalobardam! Ali niste lani pobrizgali moje hiše, dasi ni gorela, in mi namočili skozi okno usnje in tudi čisto nove škornje, najlepše izmed vseh, kolikorkoli sem jih še kdaj izdelal gospodu župniku, prekleti norci? Tega se torej ne meniva, je dejal, da bi vam hodil jaz pomagat. Jaz že ne, je dejal, kratkonikar ne! Pa jo dejal, zdaj pa lo glej, Jurček, da se izkidaš izpred mene, je dejal, če ne, je dejal, te pa tako zaženem, da v oblakih zmrzneš! Nato pa menda ni nič več dejal, ker sem jo naglo potegnil vunkaj!” “Oh, luknja, luknja!” je. zatarnala švedronova Mica. “Kaj bo pa zdaj? Le kdo jo bo zamašil, oh, to luknjo!”
Poparjeni so pobešali gasi tel ji glave; vse ljudstvo je obračalo plašne oči na župana in nestrpno pričakovalo rešitve iz strašne; zadrege.
Mirno pa so vzdignili ata žužamaža desnico.
“žaboglav!” so mignili. “Po padarja!”	.
Strme so se pogledovali Polževčani pa Polževčanke in občudovali bistroumnost župana.
“O, ta je pa vredna cesarskega srebra!” je zapela švedronov-l:a.’ “Ta pa ta! Lahko rečem, že petdeset —”
Kar zadone iz daljave zategnjeni, vedno bolj razločni, glasovi roga ...
“Pr imojzelen,” se je zavzel Debel ogledov Blaže, “to je pa Roj-nikov Lojze! Neznansko na dolgo jo zavija — Pridoljčani nam prihajajo pomagat!”
Tedaj so poskočili ata žužamaža pokoncu, kakor bi jih bil piči' naj hujši gad.
“Krivckrak, Krivokrak,” so zatulili, “skoči h kozelcu, kar najhitreje moreš, in straži naš ogenj, Pridoljčane pa odpodi! Bomo že sami pogasili. * Reci jim: zapile!”
Ta hip pridirjajo Pridoljčani v divjem diru z brizgalnico skozi Polževo in drdrajo čez most proti pogorišču.
“Morakov,” so veleli osupli ata žužamaža, “le urno po moja dva konja!”
Zdaj ;-ita dospela, žaboglav in ranocelnik. Ta je prisil zaplato od zajčje kože na zevajočo cev in zadelal zacelino s smojo. Ne dolgo potem je prignal Jurček črnomarogasto kravo z bombkom in i:;guranega konja, vtopljenega v mladostne spomine. Nemudoma so ju vpregli.
“Vaš Ficko je bil sam doma,” se je opravičeval Morakov Jurček, “z drugim konjem je peljal hlapec v malin. Sem pa pri žli-coliznikovih izprosil Bimbo, da laže potegneta obadva skupaj, ša rec in ica.”
“Pozor!” so ukazali ata žužamaža. “Stopaj! Bistahor, Ficko! Le zatrobi, Blaže, le! Ajs, Bimba!”
Z oglušivim vikom in krikom so planili bosi Polževčančki narazen in jo ubrali pred brizgalnico naprej. Precej pred strojem so korakali ata žužamaža po petelinsko vštric Jurčka, ki je brzdal živali; ojesu na desni, na častni strani, je mukala krava, Ficko pa, kavalir, je krevsal priročno na levi. Zadaj so se pretepali društveni člani za pravico, kdo se sme peljati, kdo ne; v majhni razdalji pa jih je spremljal radovedni spol.
“Prav pametno se mi zdi, da je Jurček privlekel žlicoliznikovo idko,” so moževali oča župan sami s sabo. “Dva konja bi se utegnila prenagliti in našo drago plačano brizgljo zvrniti v kakšen jarek. Tako bo pa goveja modrost zadrževala konjsko vihravost. Lej . . . kadi se zmeraj, lepše! Najbrže je Krivokrak že zdav-raj odpodil nepovabljene svate.”
(Dalje prihodnjič)
j vsem po volji, toda razumeti epi morate, da je to edino mogoče, da so »čas razdeli na vsaki ve-('• er/ Na ta način je več koristi za naselbino v dohodkih, kor so moji stroški lažjo krijejo z manjšim. Tudi dvorano je lažje dobiti na take večere ceneje. In ker je všteta sobota, ki je gl povsod dober večer, je s tem še dodan en dan, ki ga bodo gledalci ravno tako z veseljem po-setili, to vem že iz skušnje drugod, saj ljudje vedno radi gledajo “movies,” naj si bo tak ali pa drugi večer, glavno je, da so slike privlačne, in to je O.K.
Elyčanje, lo zabeležite si dan, kdaj da bo Jugoslavija priromala na visoko zeleno obmejno okrožje, takrat vam se bo nudila prava pristna domača zabava, kakor da bi se nahajali in vozili širom Jugoslavije v domovino, katere že mnogi niste in je mnogi drugače nikdar videti no bi mogli.
Da slike delujejo za stare in | mlade poučno, to bom še napisal o priliki drugikrat, za danes naj velja le toliko, da je želja društva št. 120 uslišana in da vedo še drugi na železnem okrožju, ki se tudi lahko priglasijo.
P. S. Ravno sem tudi obljubil Evelethu, da se bodo slike tam kazale na 24. in 25. aprila, v nedeljo in v pondeljek. Druge naselbine naj se pa še prijavijo na železnem okrožju, prej ko se morejo. Drugič kaj več.
A. Grdina, član dr. št. 37 JSKJ.
Ely, Minn.
Člane in članice društva Sv. Srca Jezusovega prosim, da bi se vsaj zdaj nekaj mesecev bolj številno udeleževali društvenih sej. Naše seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v J. N. Domu in se pričenjajo točno ob deveti uri dopoldne. Približuje se konvencija in priporočljivo je, da že zdaj na sejah razpravljamo kaj bi bilo potrebno ali umestno' v novih pravilih popraviti ali izboljšati. Vsak, kdor ima kakšno dobro idejo ali priporočilo za izboljšanje, naj pride na sejo, pa se bo o njej tam razmotrivalo. Vpošte-valo se bo le tisto, kar se bo razpravljalo na seji, ne pa zunanja besedičenja, češ, da to ali ono ni prav. O društvenih in jednotinih zadevah se razpravlja na sejah, ker tam je edino pravi prostor. Te čase imajo člani tudi dovolj prilike na seje hoditi; dela ni posebnega, torej nihče nič ne zamudi.
Člani, ki so v taki potrebi, da res ne morejo plačati asesmen-ta, naj pridejo na sejo, pa se jim bo od strani društva nekoliko pomagalo. Na samega tajnika naj se nihče ne zanaša, ker on ne razpolaga z društveno blagajno in sme založiti za člana le, če društvena seja tako sklene. Kdor ne bo teh navodil vpošteval in bo suspendiran, naj se ne jezi na tajnika, ampak naj sam sebi pripiše.
Z bratskim pozdravom,
Louis Perušek, tajnik društva št. 2 JSKJ.
DOPISI
(Nadaljevanje iz 3. strani)
gel preskrbeti nekoliko prostora.
K sklepu pozdravljam vse či-tatelje Nove Dobe v Canadi in v Zedinjenih državah, posebno pa moje sorodnike in ožje rojake v Pittsburghu, Pa.
Joseph Balkovec, 116 River St., Toronto, Ont.
Ely, Minn.
JUGOSLAVIJA PRIDE V ELY, MINN.—Društvo Marije Čistega Spočetja, št. 120 JSKJ me je podrezalo, češ, še v Min-
vanstvo, mi ne da miru. Zatorej vas javno pozovem, vi slovenski stariši iz Ohisholma, ali nimate več trohico veselja v sobi do svojega pokolenja, do svoje narodne zavesti? Ali resnično zahtevate s svojo odsotnostjo, da se to lepo kulturno telovadno društvo uniči pred vašimi očmi? Pomnite, dragi mi rojaki in rojakinje, da bi radi imeli, še v svoji sredi požrtvovalno ljudi, da bi vam gojili kaj sličnega, ali bo prepozno, ker isti so bili od vas varani doslej. Torej čemu so ukvarjati z mladino, čemu jo vaditi ob večernih urah in žrtvovati dragi čas, katerega bi vaditelji lahko porabili v svoje svrhe? Priznanja od naroda itak ni, tako si človek premišlja, ki je zainteresiran v mladino, katero bi skušal rad sporazumno s stariši", vzgojiti v dobre ameriške Slovence in Slovenke. Pomnite to, da s tem ne naredite vsega, ako pohajajo vaši otroci v telovadnico itd. Izpopolnili boste šele tedaj, ko boste tudi sami notri, to je pod okriljem Sokola. Ne izgovarjajte se, kot na primer: “jaz sem prestar, jaz se ne bom ‘guncal’ po štangah.” To je jako slabo opravičilo, ker ako ne morete telovaditi, se ni treba še s tem ostrašiti, da vas bomo silili na orodje—ne, ampak ustanovili b o m o sporazumno različne odseke, kot dramatični odsek, pevski odsek, gospodarski odsek, predavanje itd. Za ženske pa dramski odsek, pevski odsek, gospodinjski odsek, šivilni odsek itd. Torej vidite, da skupno se da lahko dosti narediti, torej zakaj se ne bi zainteresirali in prišli med nas?
Zato stariši sokolske mladine, ne bodite presenečeni, ko vam bodo malčki, vaši sinovi, prinesli kartice, v obliki vabila. Ne zavrzite jih, ampak odzovite se in pridite gotovo na večer datuma, označenega na karticah. Pokažite, da ljubite mladino. Jugoslovani na,Chisholmu, zbudite se, čas je tu, da začnemo nekaj, ker tako ne more iti dalje. Preti nam in vam vsem gotovo pogin na narodnem polju. Ali res nočete pokazati tu-jerodcem, kaj da zamore Slovan rtarediti, ako je združen, in to še v sokolskih vrstah? Na plan, iz zaduhlih kotov ven, ven na delo in uspeh nam je zago to vi j en!
Frank L. Tekautz.
Braddock, Pa.
Člane društva sv. Alojzija, št. 31 JSKJ poživljam, da se v kar mogoče velikem številu udeležujejo društvenih sej in prinesejo kaj dobrih nasvetov za v korist JSKJ- Ponovno tudi prosim izven društvenega sedeža bivajoče člane, ki pošiljajo svoje asesmente potom pošte, da dajo izgotoviti Money Ordre na “Martin Hudale, East Pittsburgh, Pa.”; pošljejo pa naj jih na sledeči naslov:	“Martin
Hudale, 750 Airbrake Ave., VVilmerding, Pa.”
Z bratskim pozdravom,
Martin Hudale, tajnik.
rega kraja no prihaja .ve ■ ^	^
toka za našo organizacij ’ glejmo, da M. konv<?n^ ^ j | sprejme v svoja P»’aV1 * ^1 kar bi odvračalo od 11,1 yj,)(,.: mladino. Č< obdržimo m	S
se nam ni treba bati za 0 J. S. K. Jednote.	/M
Antontzi& v-
član dr. st. 1*	^	«—
----------r No
! Zastonj-ZasM «i
*   \
Vožnja iz New Yoik0 J K Ljubljane. Ako name13	li
te v stari kraj, pišite *a ■	^
po pojasnila z navedbo s' j ^ jega državljanstva,	|	Cone
VLADO PREMIJ *
<,l. zaM. “PLANIN^ -Ji j (
čaja, 27 So. Mam *'■’	{ u
Norwalk, Conn.
Ski
yečer «’ *rain
od M»«j! .Vi
do najreeje»	<> .
I društva
in posameznih tli ^
izdeluje lično niodenf8 * venska unijska . Ad
Ameriška Domovi^ ^
Ni
—K
GLAS NARODA jg
NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVJ'	.
V AMERIKI - | OV:
Je najbolj razširJe»	i
list v Ameriki; d°nas» nje svetovne novosti,	*r)t]
Izvirna poročila lz nrt?v«“ k, vine; mnogo šale	,,
romanov najboljših Pls
Pošljite $1^ Sg;
in pričeli ga bomo P	k	,
.r. n*' I,
Vsa pisma nasl° ^nA !
GLAS NAROPAt V
216 W. I8ih St.. N*" t#r '
K
i ‘°1 St.
namreč 14. marca 1931.
Dragi soprog in oče, za vedno si nas zapustil, osamljene in žalujočo. fte vodno teko solze za Teboj in zalivajo cvetlico na Tvoji gomili; še vedno je Tvoj spomin svež v naših srcih. Bodi Ti lahka ameriška gruda in hvala naj bo izrečena vsem tistim, ki nas niso pozabili v žalosti in potrebi.
Žalujoči ostali:	Frances Na-
gode, soproga; sinček iri hčerka.
Cleveland, O.
Članice društva Marije Vne-bovzete, št. 108 JSKJ prosim, da bi se v obilem številu udeleževale društvenih sej. Bliža se čas konvencije in treba bo tudi nam nekoliko o tem razmotri-vati. Vse članice naj bi prišle na seje in vsaka naj bi prinesla kakšen dober nasvet za izboljšanje pravil. Zdaj je čas, da o tem razmotrivamo in da se oglašamo tudi v našem glasilu.
Pri tej priliki naj tudi sporočim, da smo pretekli mesec izgubile iz naše sredo eno naših ustanovnih članic, namreč sose-stro Mary Anžlin. Bila je dobra članica in je pri vsaki priliki rada pomagala, če se je šlo za društvo. Lani; o. priliki praznovanja naše dvajsetletnice, .je bila še za kuharico, letos pa jo le krije hladna gomila. Naj ji 'jo ohranjen blag spomin, njeni iružini pa naj bo tem potom v imenu društva Marije Vnebo-/zete, št. 103 JSKJ izrečeno is cveno sožalje.
Anna Walter, tajnica.
Chicago, 111.
Ne mislim opisovati današnjih razmer, ker vem, da sc vsakemu neljube. Cez letošnjo simo se do zadnjega časa nismo meli dosti pritoževati, ker je )ila precej mila in usmiljena iljub temu se veselimo lepih jomladnih časov, -saj morajo niti kmalu, ker 21. marca po-nlad že oficijelno nastopi. Zvončki in druge cvetlice zgod-ije pomladi komaj čakajo kje ; kakšnem zatišju lepih soln-;nih dni, da se pokažejo na dan n se veselijo življenja. Tudi laše društvo “Zvon,” St. 70 JSKJ se veseli velikonočnega ’•asa, kajti prvo soboto po Ve-iki noči priredi že svojo prvo jomladno veselico. Po dolgem umskem času vsi potrebujemo lekaj razvedrila. Veselica se bo /ršila v šolski dvorani na W. 22d in Lincoln St. v soboto, 2. iprila zvečer. Vabljeni so vsi •lani in članice našega društva, ,ia tudi člani in članice drugih Jruštev v tem mestu in okolici. Na veselici bodo tudi farmer-?ke kokoši, da odidejo po veselici domov s tistimi udeleženci, '<i so dobro zapisani pri sreči. Tudi jaz si želim dobiti eno, ker že dolgo ni bilo kaj takega 7 loncu. Torej, na svidenje v ?cboto 2. aprila!
L. Dolmovich, zapisnikar dr. št. 70 JSKJ.
mogoče številno udeleže, ker bo seja jako zanimiva in bo nekaj posebnega na dnevnem redu. Odbor sam takih važnih točk no more reševati. Odvisno jo od članic, da s čim večjo udeležbo pripomorejo, da se vse uredi v največjo korist društva in Jednote. Še enkrat: pridite po možnosti vse na sejo, da boste poučeno za kaj se gre in da boste s svojimi razpravami it) nasveti pripomogle k najboljši rešitvi!
S sestrskim pozdravom,
Mary Kovačič, preds. dr. št. 170 JSKJ  o--------------
Razprave o pravilih
(Nadaljevanje iz 7. strani' legati 14. konvencije gledajo, da se ne bo preveč na dolgo raztegnila, da ne bo preveč stroškov. Kar se tiče tistega “K’’ v imenu Jednote, naj ostane, kot je, ker nikomur nič ne koristi in nič ne škodi. Jednota je po svojih pravilih nestrankarska in to je važno, da taka ostane; ime samo pa je postranskega pomena. Glavno je, da je človek poštenjak, pa je pri tem čisto postranska reč, če ae imenuje Janez ali Matija. Naj naša JSKJ ostane nestrankarska, kakor je in naj obdrži ime, katero irna, dokler naši mladi ne vzamejo vajeti v roke. Naša mladina si bo potem lahko izbrala ime po svojem okusu.
V zadnji izdaji našega glasila sem videl tudi priporočilo od društva št. 37 kako naj bi se bolniška podpora plačevala po lestvici. Jaz se z dotičnimi priporočili ne strinjam, ker če bi se tisto vpeljalo, bi bili zopet mi stari najbolj prizadeti, ka-'cor smo bili pri smrtninskih skladih, češ, da smo poprej premalo plačevali. Mesto ases-ment znižati za stare, nam je bil zvišan.
Nekatere skrbi, kako bomo obdržali našo mladino v organizaciji, toda to je popolnoma lahko, dokler bomo mi stari zadovoljni z ukrepi naših društev. Delegati na konvenciji naj delujejo na to, da se še na-lalje posluje po sedanjih principih, pa bomo vso našo mladino obdržali v naši organizaciji. 3 tem bomo najlažje odbijali naskoke vsiljivih zavarovalnin-skili agentov, ki begajo našo mladino. Pomnimo, da iz sta-
r
S
i
I
i
i
i
i
i
i
EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH
North American Trust ba*1
6131 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. O.
Ima premoženja skoro $6,000,000.00	^
Jemlje denar na hranilne vloge iz vseh delov Zedinje11**1 in tudi iz Kanade in od drugod.
Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali *'airl pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega denarnega ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta.	nitala
Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega kap $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vloge vlagatelje
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
LJUBLJANA, PREŠERNOVA TILICA ŠT. S
največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji
Ima vlog nad 480,000,000 Din.
-m Pre$'
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem sV0J1baij l,Ly žtnjem in z davčno močjo. Vse naložbe obrestuje, kar n^Jl0stiie no. Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vredn • pirje čim najceneje.	puP>":j
Za male trgovce ima posebno kreditno društvo, e iZd,rf, naležbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje rnlaa . t domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoJe
r
Telefon št. 2016 in 2616 Poštni čekovni račun št. 10533.
Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol-	^
V SPOMIN
NEPOZABNI SOPROGI IN DOBRI MATER*
MARY LIKAR
(roj. Verčič)	„
k ve^"
ki je preminila 27. marca	1931	in je bila	položena	...
počitku 29. marca 1931.	pt^l,	$
Minulo je že leto dni, odkar Te več med nami ni- VeS odšla od nas, zamrl na veke Tvoj je glas. A Tvoj sp®1" živi; med nami bo do konca dni.	..m	6
Počij v gomili tihi se! Ne slišijo tja vzdihi se, i*1	.	yr1;
čujejo, ki za Teboj žalujejo	s'>e
Ko zgine hladne zime	prt,	Tvoj grob bo spet cv	pj
ljubezni naše bo altar, poljubljal	ga bo solnčni	žar. Pri	ji)J:
spomin bo Tvoj, dokler ne prid’mo za Teboj!
Žalujoči ostali:	Blaž	Likar,	soprog;	Martin	in
Mary, Prances in Johanna, hčere.
Claridge, Pa., meseca marca 1932.
DRŽAVA11 j ¥
nesoto nam pripeljite Jugoslavijo, da nam ne bo treba potovati, da bi jo videli.
Žpnske imajo- prav. In, ker sem bil že nekoliko namenjen, da bi koncem aprila potoval na železno okrožje, sem društvu obljubil, da bom posetil zeleni okraj Ely na 22. in 23. aprila, to je v petek in v soboto večer, z dodatkom še en popoldan za otroke.
V Ely še niso slik videli. Radi tega sem trdno prepričan, da jih bodo te domovinske slike vzadovoljile sijajno, kakor se to pohvalno izražajo tudi drugod.
Dneva se mogoče ne zlagata
Chisholm, Minn.
Primoran sem zopet pisati, akoravno sem do sedaj le “bob v steno metal” kot pravi pregovor. Kakor vam je vsem znano, osobito uradnikom vseh slovenskih . društev, obstoječih tu v Chisholmu, je “Slovenski Sokol” poslal okrožnice na vsa podporna društva. Iste so bile prebrane na februarskih sejah in kakor nam je znano, so to okrožnico odobravali vse skozi kot nekaj dobrega, nekaj neobhodno potrebnega. Torej dan je bil napovedan, soba dobljena, uredili smo vse potrebno, da sprejmemo stariše in vse dobromisleče rojake in rojakinje. Še posebno je bil namenjen ta večer za stariše naše sokolske mladine, ki se vežba v telovadnici pod okriljem Sokola, in krepi svoje telo. Ali na žalost, ki me je tako globoko potrla, da bi skoro obupal, ampak srce, to skromno srce, ki gori za sokolske ideale in slo-
Kitzville, Minn.
Že dolgo nisem čital nobenega dopisa iz te naselbine, zato naj jaz malo opišem tukajšne razmere. Z delo™ se ne moremo pohvaliti, ker ga ni mogoče ,dobiti. Tisti pa, ki delajo, de-Jajo le po dva dni na teden. Ljudje hodijo okoli in iščejo delo, pa ga ne morejo dobiti. Eni hodijo vpraševat za delo na county, drugi na township, tretji na village, pa nikjer ni mogoče nič dobiti,- Ko pridejo ti možaki skupa.i. Pa drugi dru-zega povprašujejo, kaj je kateremu rekel delodajalec. Pa vsi enako povedo, namreč da jim je bilo rečeno, da je blagajna prazna. Vsega tega se pa tudi ne more verjeti, ker nekaj menda pač sami zase držijo.
Ignac Musec.
Export, Pa.
V SPOMIN nepozabnemu soprogu in očetu Louisu Nagode, ki je preiminil Pred letom dni,
Gilbert, Minn.
.Članicam društva sv. Ane, št. 133 JSKJ naznanjam, da se naše seje ne vršijo več v Bailey Blocku, ampak tam, kjer smo imeli veselico, v prostorih so-sestre Francel. Naše seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. Članice našega društva zaslužijo priznanje in pohvalo, ker se v tem letu tako številno udeležujejo društvenih sej. Le tako naprej, ker s tem članice pokažejo, da se zanimajo za društvo in Jednoto. Pa tudi vse bolj veselo je na seji, če nas je mnogo navzočih. Čez nekaj mesecev se bo vršila konvencija, zato je prav, da na naših prihodnjih sejah tudi kaj o pravilih razpravljamo.
S sestrskim pozdravom,
Frances Tanko, tajnica dr. št. 133 JSKJ.
ii,
Chicago, III.
Članice društva Zvezda, št. 170 JSKJ obveščam, da se bo naša prihodnja redna seja vršila v četrtek 17. marca v navadnih prostorih. Članice so prošene, da se omenjene seje kar
h
K
\
%
ft
fr
So
s>
S;
\
s
i.
MU 1
i?.
s;
v
is
'Hi
V
ih-t
ts
N
i i?