ANALIZE & PRIKAZI 34 VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Mag. Nejka Progar in dr. Sonja Pečjak | Spletno in nespletno prijateljstvo – dve strani istega kovanca? | str. 34 - 38 | SPLETNO IN NESPLETNO PRIJATELJSTVO – DVE STRANI ISTEGA KOVANCA? Mag. Nejka Progar in dr. Sonja Pečjak, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Online and Offline Friendship – Two Sides of the Same Coin? IZVLEČEK Z razvojem informacijske tehnologije so družbena omrežja postala del našega vsakdanjega življenja, še posebej pri mladostnikih, ki so največji uporabniki socialnih omrežij. V tem obdobju so prijateljski in vrstniški odnosi zelo po- membni za kakovost mladostnikovega življenja. S širitvijo uporabe spletnih omrežij se je pojavil nov koncept – spletno prijateljstvo. V raziskavi smo želeli ugotoviti, v kakšnem odnosu sta kakovost in obseg nespletnih in spletnih prijatelj- stev, kako so ta prijateljstva povezana s socialno sprejetostjo ter socialno in čustveno samopodobo pri mladostnikih. Raziskava je bila izvedena na 336 učencih 8. in 9. razreda, v njej pa smo prišli do zanimivih in uporabnih ugotovitev tako za teorijo kot za prakso. Ključne besede: prijateljstvo, mladostniki, medvrstniški odnosi, socialna sprejetost, samopodoba, spletna družbena omrežja ABSTRACT With the development of information technology, social networks have become a part of our daily lives, especially among adolescents who are the principal users of social networks. During adolescence, friendly and peer relations are very important for the quality of an adolescent’s life. As the use of online networks grew, a new concept emerged – online friendship. The survey aims to fi nd out the relation between the quality and scope of offl ine and online friend- ships, and how these friendships correlate with social acceptance and with the social and emotional self-image of adolescents. The survey was conducted on a sample of 336 pupils of the 8th and 9th grades and has yielded interesting fi ndings that are useful for both theory and practice. Keywords: friendship, adolescents, peer relations, social acceptance, self-image, online social networks TEORETIČNI UVOD V zadnjih letih je informacijska tehnologija postala del vsakdanjega življenja mladih, ki so najve čji uporabniki in- terneta. Najprej je bila uporaba spleta pri mladih namenje- na predvsem zabavi in iskanju informacij, danes se je njena uporaba razširila, pri čemer primarna aktivnost na spletu vedno bolj postaja medosebna komunikacija (Gross, 2004). Pove čana uporaba spletnih socialnih omrežij in aplikacij vsem uporabnikom omogoča, da so neprestano v stiku z drugimi. Splet je prinesel tudi nov pojav prijateljstva – spletno prijateljstvo (Amichai-Hamburger, Kingsbury in Schneider, 2013). Pomen vrstniških prijateljskih odnosov za razvoj in kakovost življenja mladostnika Vrstniški odnosi, vklju čno s prijateljstvom, imajo po- membno vlogo v različnih starostnih obdobjih (Hartup in Stevens, 1999), še posebej pomembni pa so v obdobju mladostništva, saj je v teh odnosih prisotnih ve č čustev in večja psihološka intimnost. Pomembna postane vzaje- mnost odnosa, v katerem oba udeleženca tako prejemata kot dajeta (Zupan čič in Svetina, 2009). Vrstniški odnosi se pomembno povezujejo s kakovostjo življenja mladostnika. Za uspešno vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov z vrstniki so potrebne razvite social- ne spretnosti oz. socialna kompetentnost u čencev (Peklaj in Pe čjak, 2015). Socialno kompetentni laže vstopajo v interakcijo z drugimi, kar pomeni, da imajo ve č priložnosti za oblikovanje in vzdrževanje zadovoljujo čih vrstniških odnosov ter nadaljnji razvoj socialnih spretnosti (Lodder, Goossens, Scholte, Engels in Verhagen, 2016; Zupan čič in Svetina, 2009). Avtorji poudarjajo zlasti pomen pragma- tičnih spretnosti v medosebnih odnosih – npr. sposobnost začenjanja pogovora, ki je pomembna predvsem pri zače- tnih stikih z vrstniki in vzpostavljanju prijateljstev. Pri že vzpostavljenem prijateljstvu pa se z zadovoljstvom z od- nosom povezujejo predvsem sposobnost samorazkrivanja, čustvena podpora in reševanje konfliktov (Samster, 2003). Razvoj spletnih prijateljskih odnosov Pošiljanje sporo čil, elektronskih sporo čil, spletne klepe- talnice, interaktivne videoigre in elektronska družabna omrežja (npr. Facebook) pomembno vplivajo na zna čil- nosti vrstniških odnosov. Spletna omrežja omogo čajo tako ohranjanje stikov z nespletnimi prijatelji in znanci kot tudi navezovanje novih stikov (Ellison, Steinfield in Lampe, 2007; Miller, Miller in Allison, 2010). ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 35 V literaturi zasledimo dve hipotezi, ki opisujeta odnos med spletno komunikacijo in kakovostjo odnosov (Blais, Craig, Pepler in Connolly, 2007; Miller idr., 2010; Valkenburg in Peter, 2007): hipotezo redukcije in hipotezo stimulacije. Hipoteza redukcije predpostavlja, da so odnosi na spletu slabše kakovosti in da ta onemogo ča oblikovanje intimnih nespletnih prijateljstev. Posamezniki naj bi prek spleta ob- likovali površinska prijateljstva z neznanci, ta naj bi imela ve č slabosti kot nespletna prijateljstva in zaradi porabe časa za spletne prijatelje jim zmanjkuje čas za nespletne prijatelje. Hipoteza stimulacije pa pravi, da spletna komu- nikacija omogo ča poglobitev in razširitev nespletnih od- nosov. Mladostniki naj bi prek spleta laže razkrivali svoja čustva kot v nespletnih interakcijah, to samorazkrivanje pa je pomemben napovednik kakovosti prijateljskih odnosov. Avtorji najve čkrat ugotavljajo, da se bližnji odnosi težko raz- vijejo na spletu. Razlog za to pripisujejo pomanjkanju never- balne komunikacije prek spletnih kanalov (Chan in Cheng, 2004), s čimer se zmanjša širina informacij, ki jih sicer posa- meznik pridobi v nespletni interakciji. Čeprav spletna komu- nikacija na čeloma omogo ča manj popolno komunikacijo, pa lahko ta ob ve čji koli čini časa in izmenjave sporo čil postane primerljiva z nespletno komunikacijo (Peter, Valkenburg in Schouten, 2005; Walther, 1992). Tudi prijateljstva na sple- tu so lahko pomemben vir socialne opore, vendar samo v primeru, da posameznik vloži trud za razvoj in ohranjanje bližnjih prijateljev na spletu (Kim in Lee, 2011). Spletne in nespletne socialne mreže se pomembno raz- likujejo v velikosti (Acar, 2008). Posameznikova socialna mreža vklju čuje raznolike odnose – od znancev do tesnih prijateljev, pri čemer je navadno znancev ve č kot bližnjih prijateljev. Pri spletnih odnosih naj bi bile socialne mreže povprečno ve čje kot pri nespletnih odnosih (Lewis in West, 2009; Tong, Van Der Heide, Langwellin Walther, 2008). V primeru nespletnih interakcij posameznik med prijatelje šteje tiste, s katerimi si je najbolj blizu, ima bolj kakovo- stne odnose, medtem ko v kategorijo spletnih prijateljev pogosteje šteje tudi znance, ne glede na kakovost odnosa (Dunbar, 2016). Pri tem pa raziskovalci opozarjajo, da ne moremo ve č jasno ločiti med spletnimi in nespletnimi odnosi mladostnikov, saj se spletni in nespletni stiki vedno bolj prekrivajo (Gross, 2004, Lenhart, Madden in Hitlin, 2005; Valkenburg in Peter, 2007). Prijateljstva težko enoznačno kategoriziramo kot spletna ali nespletna tudi zato, ker se mladostniki s spletnimi prijatelji družijo tudi v nespletnih interakcijah in obratno, z nespletnimi prijatelji so v stiku tudi prek spletnih omrežij. Pri primerjavi spletnega in nespletnega prijateljstva avtor- ji (Amichai-Hamburger idr., 2013) izpostavljajo naslednje razlike: razlika v bližini (nespletno prijateljstvo se bolj ver- jetno razvije med osebami, ki so v pogostem stiku); razlika v geografski in časovni oddaljenosti oseb (internet omogoča komunikacijo z osebami, ki so lahko zelo geografsko in ča- sovno oddaljene); razlika v podobnostih (fizičnih, interesih, psiholoških značilnostih, rasi ali kulturnem ozadju), za katere internet omogoča, da so še hitreje prepoznane oziroma dostopne, saj družbena omrežja te lastnosti še posebej izpostavljajo. Komuniciranje v spletnih skupinah, ki so specializirane po interesu, omogo ča, da se sre čajo ljudje s podobnimi interesi in iz tega razvijejo intimnejše odnose. Avtorji izpostavljajo ve č značilnosti kakovostnega prijatelj- stva – intimnost, tovarištvo, socialna podpora –, za katere ugotavljajo, da so lahko celo še bolj kot v nespletnem priso- tni pri spletnem prijateljstvu. Vendar pa splet daje posame- zniku manj oprijemljive podpore in zaš čite. Zato se zastavlja vprašanje, koliko in kako so si spletne in nespletne socialne interakcije podobne oziroma v čem se razlikujejo. PROBLEM RAZISKAVE V raziskavi nas je zanimala primerjava med spletnimi in nespletnimi prijateljstvi v obsegu in kakovosti teh dveh vrst prijateljstva. Zastavili smo si naslednji dve raziskoval- ni vprašanji: 1. Kakšna sta obseg in kakovost spletnih prijatelj- stev v primerjavi z nespletnimi? Pri tem smo nespletna prijateljstva opredelili kot prijatelj- stva, v katerih interakcija poteka pretežno v nespletnem okolju in je spletna komunikacija le dopolnitev, in spletna prijateljstva kot prijateljstva, v katerih interakcija poteka pretežno prek spleta in le redko ali nikoli v nespletnem okolju. Dosedanje raziskave kažejo, da je spletna interak- cija v primerjavi z nespletno bolj omejena, saj omogo ča manj možnosti za skupne aktivnosti in manj razširjeno ko- munikacijo (npr. neverbalno), kar otežuje razvoj intimnih odnosov in zahteva dolo čen čas in trud za vzpostavitev bližnjih oziroma tesnih odnosov (Chan in Cheng, 2004; Ki- esler, Siegel in McGuire, 1984; Kim in Lee, 2011). Zato smo predpostavljali, da se bo kakovost nespletnih in spletnih prijateljstev pomembno razlikovala, in sicer da bo kako- vost nespletnih prijateljstev ve čja. 2. Kakšno je prekrivanje spletnih in nespletnih prijateljstev? Raziskovalci izpostavljajo, da je težko lo čiti med spletnimi in nespletnimi prijateljstvi, saj se ta prekrivajo. Mladostniki z nespletnimi prijatelji komunicirajo tudi prek spleta in obra- tno, spletna prijateljstva se prenašajo tudi v nespletno okolje (Valkenburg in Peter, 2007). Zanimalo nas je, koliko se sple- tna in nespletna prijateljstva prekrivajo pri slovenskih mla- dostnikih. Predpostavljali smo, da se bo število prijateljev na spletu in zunaj njega razlikovalo glede na to, da prijateljstvo predstavlja kontinuum od znancev do dobrih prijateljev in je odgovor mladostnikov odvisen od tega, katere posameznike na kontinuumu bodo šteli med svoje prijatelje. METODA V raziskavi je sodelovalo 461 u čencev 8. in 9. razreda osnovne šole. Podatke smo zbrali na sedmih slovenskih osnovnih šolah. Analizo smo izvedli samo na podatkih učencev, ki so imeli tudi spletne prijatelje (76,5 % vseh učencev). Kon čni vzorec je tako vklju čeval 336 u čencev. Bil je dokaj uravnotežen po spolu – v vzorcu je bilo 50,9 % fantov in 47,0 % deklet. Glede na to, da v slovenskem prostoru nismo imeli ustre- znega vprašalnika za merjenje spletenega prijateljstva, smo v okviru raziskave priredili Vprašalnik kakovosti prijateljstva (FQQ; Parker in Asher, 1993; prevod v slo- venščino Pečjak, 2015; slovenska priredba Progar, 2020). Vprašalnik s 33 postavkami omogo ča merjenje kakovosti spletnih in nespletnih prijateljstev. U čenci odgovarjajo na 5-stopenjski lestvici Likertovega tipa (0 – sploh ne drži; 1 – ve činoma ne drži; 2 – v časih drži, v časih ne; 3 – večinoma drži; 4 – popolnoma drži). Eksploratorna faktorska analiza je pri obeh vrstah prijateljstva (spletnem in nespletnem) ANALIZE & PRIKAZI 36 VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Mag. Nejka Progar in dr. Sonja Pečjak | Spletno in nespletno prijateljstvo – dve strani istega kovanca? | str. 34 - 38 | pokazala dvofaktorsko strukturo: konstruktivno in nekon- struktivno prijateljstvo, tako da smo imeli štiri lestvice: 1) konstruktivno spletno, 2) konstruktivno nespletno, 3) nekonstruktivno spletno in 4) nekonstruktivno nespletno prijateljstvo. Višji rezultat na vsaki od lestvic pomeni ve čjo izraženo specifično kakovost prijateljstva (konstruktivno prijateljstvo – ve č pozitivnih značilnosti prijateljstva; ne- konstruktivno prijateljstvo – manj negativnih zna čilnosti prijateljstva). Poleg tega smo za učence sestavili Vprašalnik o prija- teljski mreži (Progar, 2020) z osmimi vprašanji, ki so se nanašala na: - obseg spletnih in nespletnih prijateljstev: na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, - prekrivanja mrež prijateljstev: koliko prijateljev so mlado- stniki spoznali prek spleta, s koliko prijatelji so v stiku samo prek spleta, s kolikšnim delom nespletnih prijate- ljev mladostniki komunicirajo tudi prek spleta itd. Učenci so vprašalnike izpolnjevali sami, pod nadzorom raziskovalcev ali svetovalnih delavcev. Podatke smo zbirali na koncu maja in v za četku junija 2019, nato pa smo jih analizirali s pomo čjo programov Excel, RStudio in IBM SPSS Statistics. REZULTATI 1 Obseg nespletnih in spletnih prijateljskih odnosov Glede obsega prijateljstva so udeleženci navajali zelo raz- nolike odgovore. Zato smo se odločili, da bomo odgovore glede obsega razporedili v kategorije na podlagi kvartilov. Prvi kvartil predstavlja prvo kategorijo obsega (malo prija- teljev), drugi in tretji kvartil predstavljata drugo kategorijo (srednje veliko prijateljev), četrti kvartil predstavlja tretjo kategorijo, ki je navzgor odprta (veliko prijateljev). Pri analizi obsega prijateljstev smo upoštevali samo udele- žence, ki imajo vsaj enega nespletnega prijatelja oziroma vsaj enega prijatelja na spletu (Facebooku ali Instagramu). Delež u čencev, ki se uvrš čajo v posamezno kategorijo pri nespletenem in spletnem (Facebook, Instagram) prijatelj- stvu, je prikazan v Preglednici 1. Iz Preglednice 1 je razvidno, da ima najve č udeležencev srednje veliko nespletnih prijateljev in najmanj udeležen- cev veliko nespletnih prijateljev. Pri spletnem prijateljstvu (Facebook in Instagram) je delež u čencev, ki se uvrš čajo v posamezno kategorijo prijateljstva, precej druga čen: najmanj učencev ima malo prijateljev in velika ve čina ude- ležencev ima veliko prijateljev. Rezultati torej kažejo, tako kot smo predvidevali, da imajo spletna prijateljstva ve čji obseg kot nespletna. 2 Kakovost spletnih in nespletnih prijateljstev Kakovost spletnih in nespletnih prijateljstev smo najprej ugotavljali s pomo čjo vprašalnika kakovosti prijateljstva. S pomočjo t-testa za odvisne vzorce smo ugotavljali, ali se kakovost spletnih pomembno razlikuje od kakovosti nespletnih prijateljstev (Preglednica 2). Rezultati so pokazali, da je konstruktivni vidik prijateljstva pomembno višji pri nespletnem kot pri spletnem prijatelj- stvu. Po drugi strani je nekonstruktivni vidik prijateljstva pomembno višji pri spletnem prijateljstvu v primerjavi z nespletnim. Kakovost nespletnega prijateljstva je torej višja pri konstruktivnem vidiku prijateljstva – prisotnih je ve č pozitivnih zna čilnosti prijateljstva. Kakovost spletnega prijateljstva pa je višja pri nekonstruktiven vidiku prijatelj- stva, kar pomeni, da je v spletnem prijateljstvu prisotnih manj negativnih zna čilnosti prijateljstva. Rezultati se delno skladajo s predvidevanji, saj je kakovost nespletnih prijateljstev ve čja le pri konstruktivnem, ne pa tudi pri nekonstruktivnem vidiku prijateljstva. 3 Zadovoljstvo s spletnim in nespletnim prija- teljstvom Učencem smo postavili vprašanji, kako zadovoljni so s svo- jim prijateljstvom in kako kakovostno se jim zdi njihovo prijateljstvo. Podali so lo čene ocene za spletno in nesple- tno prijateljstvo. S pomo čjo t-testa za odvisne vzorce smo ugotavljali pomembnost razlik med ocenami za spletno in nespletno prijateljstvo (Preglednica 3). Kot je razvidno iz Preglednice 3, so razlike med ocenami kakovosti in zadovoljstva s spletnim in nespletnim prija- teljstvom pomembne. U čenci ocenjujejo nespletno prija-  PREGLEDNICA 1. Obseg, meje kategorij in odstotek u čencev v posameznih kategorijah pri nespletnem in spletenem prijateljstvu glede na kategorije nespletnega prijateljstva Obseg glede na nespletno prijateljstvo Meje kategorij (število prijateljev) Nespletno prijateljstvo (%) Facebook prijateljstvo (%) Instagram prijateljstvo (%) Spodnja meja Zgornja meja 1) malo prijateljev 1 10 31,6 8,8 5,6 2) srednje prijateljev 11 40 44,2 17,7 12,0 3) veliko prijateljev 41 neomejeno 24,2 73,5 82,4  PREGLEDNICA 2. Srednje vrednosti in standardni odklon kakovosti spletnega in nespletnega prijateljstva ter primerjava kakovosti spletnega in nesple- tnega prijateljstva M spletno SD spletno M nespletno SD nespletno td fpd Konstruktivno prijateljstvo 2,15 0,85 2,79 0,73 –12,69 335 0,000 0,69 Nekonstruktivno prijateljstvo 3,00 0,82 2,72 0,84 5,71 335 0,000 0,31 Opombe: M – srednja vrednost, SD – standardni odklon, t – testna statistika, df – prostostne stopnje, p – raven statisti čne značilnosti rezultatov, d – velikost u činka ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 37 teljstvo kot bolj kakovostno in so z njim tudi bolj zadovoljni kot s spletnim, ki ga ozna čujejo kot manj kakovostnega in s katerim so tudi manj zadovoljni. Velikost u činka razlik med obema vrstama prijateljstev je srednja. 4 Prekrivanje spletnih in nespletnih prijateljstev Udeleženci so poro čali, da so na spletu spoznali povpre čno 75 prijateljev, pri čemer so navajali števila od 0 do 6000. Te številke smo primerjali s številom prijateljev, ki jih imajo na spletu. V povpre čju so udeleženci prek spleta spoznali 84,2 % prijateljev, ki jih imajo na Facebooku, in 51,9 % prijateljev, ki jih imajo na Instagramu. Ve čji del spletnih prijateljev so torej spoznali prek teh dveh spletnih omrežij. Udeleženci so v stiku samo prek spleta s povprečno 37 prijatelji. Primerjali smo število prijateljev, s katerimi so v stiku samo prek spleta, s številom prijateljev, ki jih imajo na Facebooku oziroma Instagramu. V povpre čju so u čenci samo prek spleta v stiku s 33,7 % prijateljev na Facebo- oku in 21,4 % prijateljev na Instagramu. Z ve čino spletnih prijateljev so torej v stiku še na druge na čine kot samo prek spleta. Prav tako pa so rezultati pokazali, da u čenci s 55,6 % nespletnimi prijatelji komunicirajo tudi prek spleta. Na podlagi kategorij, ki smo jih izračunali lo čeno za nesple- tno prijateljstvo, prijateljstvo na Facebooku in prijateljstvo Instagramu (upoštevali smo kvartile, izra čunane na obse- gu Facebook prijateljstev in lo čeno na obsegu Instagram prijateljstev), smo s pomo čjo Spearmanovega koeficienta izračunali korelacijo med obsegom spletnega in nesple- tnega prijateljstva. Korelacija med obsegom nespletnega in spletnega prijateljstva na Facebooku je zelo nizka in ni pomembna (r s = 0,13, p = 0,086), enako tudi korelacija med obsegom nespletnega in spletnega prijateljstva na Instagramu (r s = 0,05, p = 0,422). Povezava med številom spletnih in nespletnih prijateljev torej ni pomembna. Učenci, ki imajo ve č spletnih prijateljev, nimajo nujno ve č nespletnih prijateljev in obratno. Razprava Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali obstajajo med splet- nimi in nespletnimi prijateljstvi mladostnikov razlike v obsegu in kakovosti teh prijateljstev ter kolikšno je prekri- vanje obeh vrst prijateljstev. Obseg spletnih prijateljstev v primerjavi z nespletnimi ter prekrivanje Podobno kot v preteklih raziskavah (Acar, 2008; Tong idr., 2008) so tudi v naši raziskavi rezultati pokazali, da imajo spletna prijateljstva ve čji obseg kot nespletna. Posamezni- ki prek spleta prihajajo v stik z ve čjim številom ljudi kot »v živo«, kar jim omogoča več priložnosti za sklepanje prija- teljstev (Lewis in West, 2009; Rohrbeck in Garvin, 2003). Poleg tega je koli čina stikov v nespletnem okolju manjša in zato omogo ča lažje razločevanje med znanci, prijatelji, dobrimi oz. najboljšimi prijatelji in drugimi skupinami lju- di. Splet pa omogoča stike z veliko skupino ljudi in se lahko zgodi, da mladostniki vse omenjene skupine znancev zdru- žijo v kategorijo prijateljev (Gifford-Smith in Brownell, 2003; Tong idr., 2008). Rezultati so pokazali, da u čenci, ki imajo ve čje število spletnih prijateljev, nimajo nujno tudi ve č nespletnih pri- jateljev in obratno. U čenci verjetno v mrežo spletnih prija- teljev vklju čujejo posameznike, ki se nahajajo na razli čnem mestu na kontinuumu prijateljstva (vklju čujejo tudi bežne ali dobre znance), ki pa jih ne vklju čujejo v mrežo nesple- tnih prijateljev. Posledično sta število spletnih in število nespletnih prijateljev pri mladostnikih nizko povezana. Zdi se, da mladostniki spletno in nespletno prijateljstvo konceptualno razlikujejo oziroma ju obravnavajo kot dva, med seboj relativno lo čena pojava. Zanimivo je dejstvo, da so nekateri u čenci poro čali o tem, da dolo čenega omrežja ne uporabljajo za komunikacijo s prijatelji, vendar so vsee- no navedli število prijateljev, ki jih imajo na tem omrežju. To potrjuje navedeni zaklju ček, da mladostniki spletnih prijateljev v resnici ne štejejo med »prave« prijatelje. Raziskovalci so v preteklih raziskavah izpostavili, da mladostniki težko lo čujejo med spletnimi in nespletnimi prijateljstvi, saj obe vrsti prijateljstva prehajata ena v drugo (Gross, 2004, Lenhart idr., 2005; Valkenburg in Pe- ter, 2007). Rezultati naše raziskave so skladni z njihovimi ugotovitvami. Ugotovili smo, da so u čenci večino svojih spletnih prijateljev spoznali prek spleta, vendar so z ve čino v stiku tudi na drugačne načine. Poleg tega z ve č kot polo- vico nespletnih prijateljev komunicirajo tudi prek spleta. Postavlja se vprašanje, ali je sploh možno potegniti jasno ločnico med spletnimi in nespletnimi odnosi. KAKOVOST SPLETNIH PRIJATELJSTEV V PRIMERJAVI Z NESPLETNIMI V raziskavi smo ugotovili, da je pri nespletnem prijateljstvu prisotnih tako ve č pozitivnih kot negativnih zna čilnosti prijateljstva kot pri spletnem. Rezultati se delno skladajo s preteklimi ugotovitvami. V raziskavah namre č zasledimo, da je spletna komunikacija bolj omejena (npr. pomanjka- nje neverbalnih znakov), kar otežuje vzpostavitev tesnejših odnosov oziroma je za razvoj intimnosti v spletnih odno- sih potreben daljši čas (Chan in Cheng, 2004; Kiesler idr., 1984; Kim in Lee, 2011; Peter idr., 2005). Omejena spletna komunikacija prispeva k manj pogloblje- nim in intimnim spletnim odnosom, kar vodi do tega, da se teže razvijejo pozitivne zna čilnosti prijateljstva in hkrati tudi negativne, saj če odnosi niso tesni oziroma intimni, do poglobljenih konfliktov verjetno prihaja v manjši meri. Kot ugotavljajo avtorji, je možnost za vzpostavitev eksklu- zivnih prijateljstev v spletnem okolju manjša (Peter idr., 2005; Walther, 1992).  PREGLEDNICA 3. Ocena kakovosti in zadovoljstva ter razlike med spletnim in nespletnim prijateljstvom M spletno SD spletno M nespletno SD nespletno td fpd Zadovoljstvo s prijateljstvom 3,78 1,07 4,31 0,95 –7,83 330 0,000 0,43 Ocena kakovosti prijateljstva 3,30 1,09 4,42 0,90 –14,46 330 0,000 0,79 Opombe: M – srednja vrednost, SD – standardni odklon, t – testna statistika, df – prostostne stopnje, p – raven statisti čne značilnosti rezultatov, d – velikost u činka ANALIZE & PRIKAZI 38 VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Mag. Nejka Progar in dr. Sonja Pečjak | Spletno in nespletno prijateljstvo – dve strani istega kovanca? | str. 34 - 38 | Poleg tega internet omogo ča, da so zna čilnosti (npr. fizič- ne, interesne, psihološke) posameznikom hitro oz. lahko dostopne. Tako si lahko posameznik izbere spletne prijate- lje na podlagi podobnosti (Amichai-Hamburger idr., 2013). Mladostnik ima torej možnost selekcionirati spletne prija- telje, še preden vstopi z njimi v stik, kar bi lahko pomenilo, da so si posamezniki bolj podobni s spletnimi prijatelji in je zato v odnosu prisotnih manj konfliktov in negativnih značilnosti kot pri nespletnem prijateljstvu. Rezultati so pokazali, da tudi u čenci sami ocenjujejo svoja spletna prijateljstva kot manj kakovostna kot nespletna. Poleg tega so s svojimi spletnimi prijateljstvi manj zado- voljni. Podobno so že v preteklih raziskavah mladostniki poročali, da so odnosi, ki so jih oblikovali na spletu, manj tesni od nespletnih (Amichai-Hamburger idr., 2013; Mesch in Talmund, 2006; Miller idr., 2010). Omejena spletna komunikacija otežuje razvoj skupnih izkušenj v razli čnih aktivnostih skozi čas. Posledično se intimnost in bližina v odnosu na spletu teže razvijata. Primanjkljaj intimnosti in bližine v odnosu pa bi lahko bil razlog, da u čenci spletne odnose ocenjujejo kot manj kakovostne in so z njimi manj zadovoljni. Prednosti in omejitve raziskave Spletna družbena omrežja predstavljajo relativno novo podro čje, ki se hitro razvija, zato raziskovalci uporabljajo raznoliko in neenotno metodologijo. Poleg tega posa- mezniki težko lo čujejo med spletnimi in nespletnimi pri- jatelji (Valkenburg in Peter, 2007), kar lahko mo čno vpliva na rezultate. V raziskavi smo vseeno prišli do novih in uporabnih ugotovitev. Poleg tega smo priredili vprašalnik kakovosti prijateljstva, ki zdaj omogo ča merjenje kakovo- sti spletnih prijateljstev ter primerjavo med spletnimi in nespletnimi prijateljstvi. Vprašalnik je uporaben tudi za prakso. Z rezultati si lahko pomagajo svetovalni delavci in učitelji v šoli, predvsem pri spoznavanju socialne oziroma prijateljske mreže u čencev. SKLEP: SPLETNI ODNOSI SO DEL VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA MLADOSTNIKOV Ve čina učencev ima spletne prijatelje, kar pomeni, da so družbena omrežja prisotna v življenju mladostnikov. Sple- tna prijateljstva moramo torej upoštevati pri ugotavljanju socialnih stikov u čenca – če ima posameznik malo nesple- tnih prijateljev, to še ne pomeni, da jih sploh nima, saj ima lahko večje število spletnih prijateljev. Hkrati se moramo zavedati, da imajo spletna prijateljstva manj pozitivnih značilnosti kot nespletna. Spletno okolje lahko spodbuja oblikovanje pomembnih in zdravih odnosov za mladostni- ke, po drugi strani pa lahko predstavlja določene nevar- nosti. Zato je treba mladostnike opozoriti na pasti spletnih prijateljstev (Mori, 2009), kot so lažni profili, posledice objave informacij o sebi na spletu ter spletno medvrstniško nasilje. VIRI IN LITERATURA Acar, A. (2008). Antecedents and consequences of online social networking behavior: The case of Fa- cebook. Journal of Website Promotion, 3(1/2), 62–83. Amichai-Hamburger, Y., Kingsbury, M., Schneider, B. H. (2013). Friendship: An old concept with a new me- aning? Computers in Human Behavior, 29, 33–39. Blais, J. J., Craig, W. M., Pepler, D., Connolly, J. (2007). Adolescents online: The importance of internet activity choices to salient relationships. Journal of Youth and Adolescence, 37, 522–536. Chan, D. K.-S., Cheng, G. H.-L. (2004). A comparison of offline and online friendship qualities at different stages of relationship development. Journal of Social and Personal Relationships, 21(3), 305–320. Dunbar, R. I. M. (2016). Do online social media cut through the constraints that limit the size of offline social networks? Royal Society Open Science, 3(1), 1–9. Ellison, N. B., Steinfield, C., Lampe, C. (2007). The benefits of Facebook ‘‘friends’’: Social capital and college students’ use of online social network sites. Journal of Computer-Mediated Communication, 12(4), 1143–1168. Gifford-Smith, M. E., Brownell, C. A. (2003). Chil- dhood peer relationships: social acceptance, friendships, and peer networks. Journal of School Psychology, 41, 235–284. Hartup, W. W., Stevens, N. (1999). Friendships and adaptation across the lifespan. Current Directions in Psychological Science, 8(3), 76–79. Kiesler, S., Siegel, J., McGuire, T. W. (1984). Social psychological aspects of computermediated com- munication. American Psychologist, 39, 1123–1134. Kim, J., Lee, J. E. R. (2011). The Facebook paths to happiness: Effects of the number of Facebook friends and self-presentation on subjective wel- l-being. Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking, 14(6), 359–364. Lenhart, A., Madden, M., Hitlin, P. (2005). Teens and technology: Youth are leading the transition to a fully wired and mobile nation. Washington, DC: Pew Internet & American Life Project. Lewis, J., West, A. (2009). ‘Friending’: Londonbased undergraduates’ experience of Facebook. New Media & Society, 11(7), 1209–1229. Lodder, G. M. A., Goossens, L., Scholte, R. H. J., Engels, R. C. M. E., Verhagen, M. (2016). Adolescent loneli- ness and social skills: Agreement and discrepancies between self-, meta-, and peer-evaluations. Journal of Youth and Adolescence, 45(12), 2406–2416. Mesch, G., Talmund, I. (2006). The quality of online and offline relationships: The role of multiplexity and duration of social relationships. The Informa- tion Society, 22, 137–148. Miller, S. M., Miller, K. L., Allison, C. (2010). Connected at any cost: Adolescent developmental needs and online relationship formation. V: R. Zheng, J. Burrow-Sanchez in C Drew, Adolescent online social communication and behavior: Relationship formation on the internet (str. 50–68). Hershey, PA: Information Science Reference. Mori, M. (2009). Teens and social networking services: An overview. V: S. Dasgupta (ur.), Social computing: Concepts, methodologies, tools, and applications. London, Hershey, PA: Idea Group Inc. Parker J. G., Asher S. R. (1993). Friendship and frien- dship quality in middle childhood: Links with peer group acceptance and feelings of loneliness and social dissatisfaction. Developmental Psychology, 29(4), 611–621. Peklaj, C., Pečjak, S. (2015). Psihosocialni odnosi v šoli. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Peter, J., Valkenburg, P. M., Schouten, A. P. (2005). Developing a model of adolescent friendship formation on the internet. CyberPsychology & Be- havior, 8(5), 423–430. Rohrbeck, C. A., Garvin, M. (2003). Peer relation- ships: Promoting positive peer relationships du- ring adolescence. V: T. P. Gullotta in M. Bloom (ur.), Encyclopedia of primary prevention and health promotion (str. 804–820). New York: Springer Sci- ence & Business Media. Samster, W. (2003). Friendship interaction skills across the life span. V; J. O. Greene in B. R. Burleson (ur.), Handbook of Communication and Social In- teraction Skills (str. 637–684). New Jersey: Lawren- ce Erlbaum Associates, Inc. Tong, S. T., Van Der Heide, B., Langwell, L., Walther, J. B. (2008). Too much of a good thing? The relationship between number of friends and in- terpersonal impressions on Facebook. Journal of Computer-Mediated Communication, 13, 531–549. Valkenburg, P. M., Peter, J. (2007). Preadolescents’ and adolescents’ online communication and their closeness to friends. Developmental Psychology, 43(2), 267–277. Walther, J. B. (1992). Interpersonal effects in com- puter-mediated interaction: A relational perspecti- ve. Communication Research, 19, 52–90. Zupančič, M., Svetina, M. (2009). Socialni razvoj v mladostništvu. V: L. M. Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 589–611). Ljubljana: Znan- stvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.