Izhaja vsako sreda Cene: T^etno Din 32'—, polletno Din 16'—, Četrtletno Din 9'—. inozemstvo Din 64'—. iPoStno-Cekovni račun Stev. 10.603. V P¡ Uredniš pravništvo: Telefon 2113. Cene inseratom: Cela stran Din 2000"—, pol strani Din 1000'—, Četrt strani Din 600—, '/« strani Din 250—, 'lit strani Din 125'—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—. MeinlFEO ozracfe Evrope. Ozračje v Evropi je zadnji čas jako nemirno. V spomladi se pojavljajo viharji, ki pretresajo ozračje. Marec je mesec takšnih viharjev in sicer ne samo v prirodi, marveč tudi v .političnem ozračju. V lanskem marcu je mednarodno atmosfero razburkala vpeljava splošne vojaške obveznosti in oboroževanje Nemčije. V letošnjem marcu nemška odpoved lokarnske pogodbe, sklenjene v oktobru 1925 med Nemčijo, Belgijo, Francijo, Anglijo in Italijo. V tej pogodbi se potrjuje francosko-nemška in belgijsko-nemška državna meja in nadaljno trajanje raz-militariziranega pasa na levi in desni obali Rena. Nemčija, Francija in Belgija se obvezujejo, da se bodo izognile vsakemu medsebojnemu napadu, vpadu in vojaškemu spopadu. Ako bi se kljub temu kaj takega zgodilo, morata Anglija in Italija napadenemu priti na pomoč. Samovoljna odpoved te pogodbe od strani Nemčije, ki je obenem z vojaštvom zasedla pas na desni in levi obali Rena, ki bi moral po mednarodnih določbah ostati razmilitariziran, je vzbudila v Evropi ne samo pozornost, marveč tudi očito nevoljo in veliko razburjenje. Visoko pljuskajo valovi razburjanja zlasti v Franciji in Belgiji, ki se ne čutita več varni pred Nemčijo. Tudi angleško javno mnenje ostro obsoja postopanje Nemčije. Angleški zunanji minister Eden je temu razpoloženju, ki je v Angliji zavladalo proti Nemčiji, dal izraza s temi besedami ,ki jih je spregovoril v angleški poslanski zbornici: »Odpoved lokarnske pogodbe in zasedba razmilitariziranega pasa sta najgloblje razmajali zaupanje v vsako obvezo, ki bi jo v bodoče sprejela na sebe nemška vlada.« Narodni socializem je s svojo agresivno (napadalno) politiko jako škodoval mednarodnemu ugledu Nemčije, z odpovedjo lokarnske pogodbe pa je Nemčijo vprav kompromitiral. Pot, ki po njej hodi v zunanji politiki narodni socializem, je jako nevarna, predvsem za Nemčijo samo. Ko se je po začetku svetovne vojne svet zgražal nad pogaženjem belgijske nevtralnosti od strani Nemčije, je nemški ministrski predsednik Betman-Holweg cinično izjavil v parlamentu, da so pogodbe krpa papirja. Kazen za to ni izostala, Nemčija je vojno zgubila. Ako bo uradna Nemčija nadaljevala svojo politiko gaženja pisanih in podpisanih pogodb, jo lahko dohiti ista usoda. Pravica mora biti prva in glavna osnova politike ter se ne da nadomestiti z mečem. Meč se lahko zlomi, pravica pa je nezlomljiva. Užaljena pravica zahteva popravo ter zadoščenje. Ako bi Zveza narodov ne podvzela odločnih korakov zoper gaženje lokarnske pogodbe, bi se nemir in nesi-gurnost v Evropi še povečala. Nesigurne v svojem obstoju bi se čutile zlasti male države, ki smatrajo Zvezo narodov za največje jamstvo svoje sigurnosti. Ob odpovedi lokarnske pogodbe je nemški državni kancelar izjavil svojo pripravnost za sklepanje dvostranskih pogodb s sosednimi državami. Ker je izvzel Čeho-slovaško in Avstrijo, sta ti dve državi postali pozorni na izdano tajnost mednarodnih nakan nemškega narodnega socializma. Na migljaj iz Anglije je potem vodstvo nemške zunanje politike milostno sprejelo tudi Čehoslovaško in Avstrijo v vrsto tistih držav, s katerimi bi Nemčija sklenila pogodbe. Avstrijcem še vedno zvonijo v ušesih napovedi narodno-socialističnih mogotcev: Po Sari pride na vrsto Avstrija. Po vkorakanju nemških vojakov v pas ob Reni pride vkorakanje nemških vojakov v pas ob Donavi. Kaj bi to pomenilo v Evropi, ni treba povedati. Ako se ne bo Evropa postavila odločno v bran zoper gaženje sklenjenih pogodb ter zoper neprestano ogroževanje miru, bo objestnost nemškega narodnega socializma narastla ter se ne bo več dala ukrotiti. Evropska diplomacija mora ideji pravice pomagati do zmage. Ako se ta ideja poruši, bo na njenih razvalinah zrastlo še hujše gorje, kot je bilo ono pred 20 leti. Evropske države so odločno nastopile v Londonu zoper to nevarnost. O prazniku sv. Jožefa so se dogodili v Londonu važni dogodki. Svet Zveze narodov je na svoji seji sklenil, da je Nemčija zagrešila kršitev lokarnske pogodbe. Nato so države-podpisnice te pogodbe (Francija, Belgija, Anglija, Italija) sprejele sporazumni predlog, ki se je izročil Nemčiji. Predlog zahteva, naj se vprašanje o tem, ali je Francija s svojo pogodbo z Rusijo prekršila lokarnsko pogodbo, kakor to trdi Nemčija, predloži mednarodnemu razsodišču v Hagu. Ako v Hagu spoznajo, da je imela Francija prav, mora Nemčija odpoklicati svojo vojsko iz Porenja. Med tem, dokler ne pride razsodba iz Haga, se mora vojaško izprazniti na obeh straneh francosko-nemske in belgijsko-nemške meje 20 km širok pas. Ta pas bodo zasedle mednarodne čete iz švedske, Norveške in Anglije. V večjo varnost Francije in v podporo miru sta angleški in francoski generalni štab pripravila vse potrebno, če bi prišlo do nenadnega napada proti Franciji ali Angliji. Meseca maja se bo sestala ali v Londonu ali v Bruslju velika svetovna konferenca, ki se bo posvetovala ne samo o predlogih nemške vlade, marveč o vsem, kar je potrebno, da se ohrani mir med narodi v Evropi. [Z KAZNIH DRŽAV V NAŠI DRŽAVI. Predsednik vlade dr. Stojadinovič po- vdarja v senatu, kako neustrašen nacijo-nalist je bil dr. Korošec pod rajno Avstrijo. Državni proračun je na razpravi v senatu. Proračunskih sej v senatu se udeležujejo člani vlade. Dne 18. marca je bila v senatni razpravi interpelacija JNS senatorjev o splošni politiki sedanje vlade. Na interpelacijo je obširno odgovoril predsednik vlade in je zavrnil vse neos-novane očitke. Naše čitatelje bo zanimalo, kako je dr. Stojadinovič vpričo zbranih senatorjev naglasil dr. Korošcev na-cijonalizem z besedami: »Ali smemo reči, da ni jugoslovanski nacijonalist dr. A. Korošec, ki je v dunajskem parlamentu leta 1907 rekel v brk avstrijski vladi tele besede: »Na Balkanu vse sovraži Avstrijo. Če hočete voditi zdravo balkansko politiko, morate spoznati pomen jugoslo-vanstva.« Nekaj let pozneje je v svetovni vojni v istem avstrijskem parlamentu na Dunaju rekel dr. Korošec 12. jun. 1917: »Želimo, da iz prelite krvi vzklije jugoslovanska svoboda. Mi hočemo svobodo. Če je to, kar mi hočemo, veleizdaja, potem vam rečem, da nimate zadosti vešal, da bi mogli obesiti vse veleizdajalce, in da nimate zadosti pušk, da bi mogli vse pobiti, zakaj vsi Slovenci, Hrvati in Srbi hočejo svobodo, hočejo skupno življenje in v tej skupnosti delati za svoje blagostanje. In naposled, malo pozneje, je v istem parlamentu rekel dr. Korošec te-le besede: »Jugoslovanski narod hoče svojo jugoslovansko državo.« — Če je dr. Korošec dajal takšne izjave v času, ko ni bilo lahko biti jugoslovanski nacijonalist, s kakšno pravico mu morete odrekati ta jugoslovanski nacijonalizem danes? Roko na srce, kako težko in neodpustljivo žalitev ste prizadeli takšnemu patrijotu, kakršen je dr. Korošec.« Med zastopniki naše države in Nemčije se vršijo v Zagrebu gospodarska pogajanja za odstranitev vseh težkoč, ki so sa doslej pojavljale pri izvajanju trgovinskih pogodb med nami in Nemci. -----. .--v.^-' l — ... l.. Konferenca Balkanske zveze odgodena. Konferenca Balkanske zveze, katero tvorijo zunanji ministri Jugoslavije, Rumu-nije, Turčije in Grčije, je bila sklicana prvotno za 23. marca y Belgrad. Zaradi splošnega mednarodnega položaja, ker je večina zunanjih ministrov Balkanske zveze zaposlenih na zasedanju Društva narodov, je omenjena konferenca odgodena do začetka -aprila. V DRUGIH DRŽAVAH. V Rimu so se zbrali in imeli posvetovanja: Mussolini, avstrijski kancler z zunanjim ministrom in madžarski predsednik vlade z zunanjim ministrom. Znameniti grški državnik umrl. Na posledicah pljučnice je preminul v Parizu 18. marca t. 1. v visoki starosti znameniti grški državnik Venizelos. Rodil se je na otoku Kreta leta 1846. Njegovo politično življenje je bilo zelo burno. Leta 1897 je zanetil takozvani kretski upor proti Turčiji in je bil nato od 1899 do 1904 na čelu kretske vlade. Leta 1910 je izvedel v Grčiji ustavno reformo. Od leta 1910 do 1915 je bil predsednik grške vlade in je stopil na stran Srbije proti Bolgariji. Temu se je tedaj protivil grški kralj Konstantin. Venizelos je zanetil upor in leta 1917 kralja pregnal. Pri volitvah 1. l£>32 je ostal v manjšini in se je nekaj časa umaknil iz političnega življenja. Toda že lansko leto je spet nastopil in zanetil znani upor, ki je končal z njegovim porazom. Venizelos je bil obsojen v odsotnosti na smrt. Po povratku kralja Jurija II. na grški prestol je bil pomiloščen in se je zadnjih volitvah dne 26. januarja t. 1. pripravljal na povratek v domovino. Smrt mu je te račune prekrižala. Komunistična divjanja na Španskem. Od 10. marca naprej divja po Španiji komunistična revolucija z vsemi najhujšimi grozotami in opustošenji. Proglašeno je sicer obsedno stanje, a levičarska Aza-nova vlada mirno prepušča komunističnim tolpam, da gospodarijo po svoje. V enem tednu so požgali komunisti 20 cerkev, 15 samostanov in bogznaj koliko katoliških šol in raznih drugih ustanov. Najhujše so razsajale podivjane delavske tolpe po španski prestolici Madridu. Vodstvo upornikov jc dalo 4000 oboroženim delavcem povelje za prodiranje po Madridu v treh smereh. Druhal je nastopala uničevalno z bencinom, katranom, z bombami in ročnimi granatami. Predvsem so zadivjali nad cerkvami, samostani in nad hišami ter zgradbami katoličanov. V Madridu so porušili devet najlepših cerkev in so spremenili v razvaline 50 hiš. Končno je bilo tudi vladi dovolj opustošenja n je razgnala komuniste z vojaštvom in 7saj delno vzpostavila red ter mir na razvalinah nečuvenili opustošenj. Radi komunistične vstaje je odstopil notrajni minister. Notranje ministrstvo bo prevzel dosedanji delovni minister Ramos, za delovnega ministra bo imenovan poslanec Aneo. KATOLIŠKIM Prvi slovenski zvonovi gredo v Indijo. V osrčju Bengalije, blizu Kalkute, so slovenski misijonarji ustanovili prvo domačo misijonsko postajo Bošonti, kjer sedaj zidajo cerkvico sv. Terezike. Že dolgo so prosili, naj bi jim Slovenci kupili prve zvonove za to misijonsko postajo. Z ljubeznijo so prispevali prijatelji misijonov skozi več let v ta namen, tako da se bo letos želja našim indijskim blagovestni-kom izpolnila. Prvi trije slovenski zvonovi za naš bengalski misijon so bili srečno vliti v Št. Vidu nad Ljubljano. Veliki zvon sv. Frančiška Ksav. (235 kg) nosi zgodovinsko besedilo: »Dar slovenskega naroda misijonarjem v Bošontiju ob 10-letnici odhoda v Indijo«. Srednji zvon sv. Terezike (175 kg) oznanja: »Pozdrav Slovencev svojim bratom in sestram v Kristusu«. Mali zvon našega služabnika božjega A. M. Slomšeka (115 kg) kliče: »V molitvi združeni prosimo Boga za rast katoliške vere in poveličanje svojega služabnika!« Poleg teh zvonov je še nek dobrotnik kupil šolski zvonec (12 kg težak) za Bošonti in neka dobrotnica je prevzela stroške za prevoz zvonov do indije. Konec meseca marca bo zvonove sprejela italijanska tovorna ladja »Barbarigo« v Trstu na svoj krov in jih odpeljala v daljno Indijo. Prevoz traja navadno 1 mesec. Zvonovi bodo predvidoma konec meseca aprila dospeli v Kalkuto. Od tam bodo z motornim čolnom naših misijonarjev pripeljani v Bošonti. Roosevelt proti brezverstvu. Zadnjo nedeljo v februarju je imel predsednik Ze-dinjenih držav v radiu govor, v katerem je razpravljal o veri in neveri. Med drugim je poudaril: »Danes si ne smemo kovati kapitala iz nesporazumljenja raznih verstev, čeprav so morda na mestu. Obratno: treba bi bilo več sporazuma med nami, zakaj edini moramo biti mi, ki imamo vero, v tem, da se borimo proti brezverstvu. Samo med religijo in brez-verstvom se vodi v svetu boj; ni naša naloga boj med raznimi veroizpovedmi. Ne gre torej za tvojo ali mojo veroizpoved, vera vobče je postavljena na kocko. Zato KATOLIŠKIM SLOVENCEM! Med glavne priprave za lepe Slomšeko-ve praznike, ki se bodo vršili v juniju letošnjega leta, spada tudi ureditev Slom-šekOvega groba. Kapelo nad grobom je treba poslikati, oltar, ki je v teku let obledel, zopet popraviti, nova okna so nujno potrebna in vrata, da ne bo kapela odprta vsem vremenskim neprilikam. — Stolp je tudi še brez zvonov, električno razsvetljavo moramo vpeljati. Vsa ta popravila se bodo sedaj začela in Slomše-kova družina zato iskreno prosi vse ča-stitelje Slomšeka, da prispevajo v namen Slomšekove kapele. Vse dobrotnike, ki bodo v t» namen darovali 100 Din (eden sto) skupno ali v obrokih, bomo vpisali v posebno knjigo Čuvarjev Slomšekovega groba, katero bomo hranili v trajen spomin v Slomšekovi kapeli. Prispevke sprejema: Slomšekova družina v Mariboru, Koroška cesta 5. si vsi dajmo reko za boj proti brezverstvu. Večje reči si ne bi mogel želeti, kakor da se poživi duh religije v nas. To po-duhovljenje bi prevzelo domove naše dežele, poživilo bi vsa srca, srca mož in žena vseh veroizpovedi v novo manifestacijo vere v Boga in udanosti naše v njegovo voljo. Sebi v blagor in svetu, ki v njem živimo. Ne dvomim, da se ne bi vsa naša socijalna, politična in gospodarska vprašanja raztajala ob ognju takega duhovnega prenovljenja.« Samogoltnost kapitalizma. Trgovinski urad ameriške vlade v Washingtonu (v Zedinjenih državah) je nedavno objavil to-le poročilo o 1. 1935: Tega leta je bilo v Braziliji v enem samem mesecu uničenih 7.75 milijonov vreč kave, kar predstavlja polovico izvoza kave iz Brazilije. V Zedinjenih državah je bilo zaklanih okoli 6 milijonov svinj, 2 milijona ton koruze pa se je porabilo kot kurivo za lokomotive. Na Danskem je bilo ubitih 20.000 krav, na Nizozemskem zaklanih 100.000 prašičev. Na Francoskem je bilo na en dan vrženo v vodo pol milijona rib. V Los Angelos v zapadni Ameriki se spusti vsak dan 20.000 litrov mleka v morje. Vse to pa samo radi tega, da se zmanjša količina blaga, preostalim zalogam pa vzdržijo visoke cene ter da je dobiček kapitalistov tem večji. In to se dogaja v času, ko je po vseh državah nezaposlenost jako velika. Na Nizozemskem je n. pr. pri 8 milijonih prebivalcev milijona nezaposlenih, v Zedinjenih državah pa jih je bilo koncem 1935 preko 9 milijonov. Milijoni so brez dela in jela, brezsrčni kapitalizem pa na zločinski način uničuje hrano in blago. Papež odlikuje Kitajca. Papež je imenoval Lopahonga, veleindustrijca v Šan-gaju, za svojega komornika. Lopahong, ki je generalni direktor večjega števila železniških, električnih in vodnih podjetij in nekoga društva za norsko plovbo, je katoličan. Njegovo pojmovanje katoliške vere je povse sodobno, namreč v celoti skladno z idejo in programom Katoliške akcije, ki jo propoveduje papež Pij XI. Lopahong ni samo za svojo osebo globoko veren mož, ki iz vere živi ter prejema prav često sv. zakramente (pri sv. maši kaj rad sam ministrira), marveč stori vse, kar more, za razširjenje Kristusovega kraljestva na zemlji. Njegove zasluge za razširjenje katoliške vere na Kitajskem so ogromne. Kot predsednik kitajske Katoliške akcije se popolnoma zaveda svoje znamenite naloge ter ji z vsemi svojimi silami in sredstvi ustreza. Njegovo so-, cialno delo, prežeto z ljubeznijo do bližnjega, je občudovanja vredno. V šangaju je sam ustanovil največjo bolnišnico, imenovano p<-> sv. Jožefu, ki poseduje 2000 postelj in za katero plačuje letno 200 milijonov kit. dolarjev. Nazivajo ga ne samo očeta bolnikov in siromakov, marveč tudi kaplana roparjev, ker rad obiskuje jetniš-nice in kaznilnice, kjer pripravlja obsojence za krst in spreobrnjenje. Kot oseba pa je Lopahong človek čudovite skromnosti in ponižnosti, ki ima veliko privlačno silo za druge ljudi. Mnogo njegovih znancev — poganov in kristjanov — mu daje radevolje na razpolago sredstva za izvrševanje dobrodelnosti. Tak vzornik laiškega apostolata zasluži, da ga je papež tako visoko odlikoval. 020200020002010102530001003200021001020102000102020101 010201530102020201020210010202003153020002000131020101020101010202010001020001 KamicaJlmmUprati z tadimmf Jaz ne maram imeti utrujene in nasajene •mamice, jaz hočem mamico, ki je dobre volje, tudi kadar pere. Zato moraš prati s Schichtovim Radionom,, ki opere perilo brez trudd ^veliko bolj čisto, kakor bi ga" oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. Saj je vendar tako preprosto: raztopi nai- • o j- — ■ i' r .... <„. - :^* : prej Rad ion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Neto izperi perilo najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg. 0 • £chichtov Osebne vesti. Voditelj koroških Slovencev GOletnik! V Škocjanu ob Klopinskem jezeru na Koroškem bo obhajal 26. marca t. 1. svojo 601etnico tamošnji g. župnik in predsednik Slovenske krščansko-socijalne zveze, g. Vinko Poljanec. Jubilant je rodom od Sv. Urbana pri Ptuju. Bogoslovne nauke je končal v Celovcu. Kaplan je bil pri Sv. Jurju pri Celovcu, odkoder je prišel na pomoč bolnemu župniku v Škocjanu, kjer je še danes. Od prevrata preživlja s koroškimi Slovenci težavne čase in vztraja neustrašeno na svojem mestu. Ustanovil je politično društvo, v katerega je zbiral kot slovenski koroški narodni poslanec od leta 1921 do 1927 vse količkaj narodno zavedne koroške Slovence. G. Poljanec se briga poleg dušeskrbja ne samo za politično zavednost naših Korošcev, ampak skrbi tudi z vso vnemo za njih kulturni razvoj kot predsednik Slovenske prosvetne zveze in za gospodarski izboljšek kot svetnik Kmečke zbornice. Požrtvovalno In neustrašeno delovnemu g. jubilantu, katerega se s hvaležnostjo spominja ob njegovemu jubileju cela Slovenija, častita tudi »Slovenski gospodar« in mu želi krepkega zdravja, da bi še bil lahko do nadaljnih jubilejev zvezda vodnica koroškim Slovencem! G. župnik Peter Gorjup na zadnji poti. Zadnjič smo poročali o smrti g. Petra Gorjupa, župnika na Dolu pri Hrastniku, ki je umrl v Ormožu. Iz Ormoža so prepeljali njegovo truplo na Dol, kjer sta ga spremljali 18. t. m. na njegovi zadnji poti dolska in hrastniška fara s 17 gg. duhovnimi sobrati. Pogreba sta se udeležila od stolnega kapitlja g. prošt dr. M. Vra-ber in kanonik g. dr. Iv. Žagar, zastopniki oblasti, premogovnika, tovarn in šol. Dobremu gospodu župniku, ki je moral prerano ostaviti udane farane, povrni Vsemogočni z neminljivo nagrado vse dobro, kar ga je storil med ovčicami, ki so mu bile zaupane kot dušnemu ppsiiriu. Nesreče. Dva ponesrečila na motociklu. Na Po- brežju pri Mariboru sta brzela na motociklu zadnjo nedeljo 491etni mizarski mojster Anton Jug in 251etni zidarski pomočnik Maks Veber. Jug je kot začetnik prenaglo krenil kolo v drugo smer in oba je vrglo v plot iz bodeče žice. Jugu je presekala žica usta do ušes, razbil si je spodnjo čeljust, izbil zobe in raztrgal jezik. Veber se je na žici močno obrezal po vratu. Oba hudo ranjena so prepeljali v bolnico. Domačija je pogorela v Bačkovi v župniji Sv. Benedikt v Slov. goric. Francu Kurniku. Smrtna nesreča v kamnolomu. V kamnolomu posestnika Klobase v Voseku pri Št. Lenartu v Slov. goricah se je utrgala na vrhu skala in je smrtno zadela Janeza Trbuca v glavo. Enemu zgorela hiša, drugemu gospod, poslopje. V Bezeni pri Rušah je zgorela stanovanjska hiša posestniku Alojziju Cerku in znaša škoda 150.000 Din. V Lo-žnici je upepelil ogenj gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Kopitarja. Škodo cenijo na 80.000 Din. Pri streljanju za god je stara pištola raznesla roko 161etnemu Josipu Končniku, posestniškemu sinu pri Sv. Marku niže Ptuja. PRI OSEBAH, KI JIM NI MOGOČE MNOGO KRETATI, PA ZARADI TEGA TRPE NA ZAPEKI IN MOTNJAH V PREBAVI, SPREMLJANIH NA ISTOČASNEM POMANJKANJU TEKA, nudi večtedenska kura z naravno FR ANZ-J OSEFOVO grenčico zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena cela čaša FRANZ-JOSEFOVE vode zjutraj na tešče in zvečer, pi;edno ležete spat. 0|1. reg. S. br. 30.474/35 Huda prometna nesreča. V Št. Petru v Savinjski dolini pri trgovini Cvenkelj se je zgodila na Jožefovo zvečer huda nesreča. Na motornem kolesu sta se pelja- 'n. precei nadn »•»f»*»--"- i je sedel Jožef Horjak, zidarski mojster iz Polzele. Iz smeri Žalca je pribrzel kolesar in treščil v motorno kolo. Kolesar je dobil le lažje poškodbe, Šerbak je nevarno poškodovan na glavi, Horjak pa na znotraj. Težko poškodovana so spravili v celjsko bolnico. Podsut. V Podvinu pri Polzeli se je odtrgala v kamnolomu velika skala in z njo precej kamenja. Zasulo je delovodjo Fr. Vodenika. Odkopali so ga še živega, vendar je zelo hudo poškodovan in so ga prepeljali v bolnico v Celje. Pri trčenju si zlomil nogo. 411etni sej-mar in posestnik Anton Srabočan iz Za-vodne pri Celju se je pripeljal na Jožefovo z vozom s hriba sv. Jožefa in je zadel v mestni avtobus. Vsled trčenja se je voz prevrnil in Srabočan si je zlomil levo nogo. Nesreča na strelišču. V Pečovniku pri Celju na strelišču se je zgodila na Jožefovo nesreča. Ko je nabijal redov Uroše-vič bombo, mu je ta nenadoma eksplodirala in je hudo poškodovala poleg stoječega kapetana Stanišiča po levici in levi nogi, Uroševiča pa po desni rami. Oba so prepeljali v bolnico. Avtomobilska nesreča s smrtnim izidom. Nekoliko pred polnočjo 17. marca se je pripetila na cesti Ljubljana—Vrhnika blizu Loga avtomobilska nesreča, ki je zahtevala življenje carinskega inšpektorja Andreja Boleta s Planine. Bole in šofer Berthold, uslužben pri knezu Win-dischgratzu v Planini, sta se vračala v avtomobilu iz Konjic, kamor sta vozila knezovemu sorodniku neko carinsko blago. Boletu je šofer prehitro vozil in blizu Loga je sam nenadoma zagrabil za volan. Vsled Boletovega posredovanja je treščil avto v polnem diru v obcestni kamen in od tam ga je vrglo na travnik ob drevo, da se je vozilo čisto razletelo. Boleta je pognal sunek skozi šipo pred šoferjem in je obležal v jarku mrtev s prebito lobanjo. Šoferja so prepeljali ljubljanski reševalci v bolnico. Mala posestnica pogorela. V Stranjah pri Kamniku je nenadoma v jutrajnih urah izbruhnil požar v šupi male posestma Ivane Špruk. Ogenj se je razširil na hlev in svinjake. Ostala je samo še mala hišica. Požarno nesrečo je povzročil kak potepuh, ki je prenočeval na šupi. Tri viničarije pogorele. V viničariji Fr. Sluge v Flajnskem je v noči nastal ogenj, ker je viničarka radi peke kruha močno kurila. Skozi razpoke slabega dimnika so uhajale iskre in užgale slamnato streho. Radi vetra se je ogenj z vso naglico razmahnil na sosedni viničariji Vere Perger in Jerneja Bauman iz Pongercev. Ogenj je uničil vsa tri poslopja. Zavarovalnina je le delna. Hude povodnji v Severni Ameriki. — Smo že poročali, kako je zamenjala letos Severna Amerika izredno ostro zimo s povodnjami, ki so nastopile radi toplega spomladanskega vremena. Velik del držav Pensilvanije, Marylanda in Nevvjorka je pod vodo. Položaj v poplavljenih krajih postaja čim dalje slabši. Vse osebje Rdečega križa v Newjorku je mobilizirano in je odšlo v poplavljene kraje, kar se doslej še nikoli ni zgodilo. Povodenj je zajela 1927 naselbin. Voda je na nekaterih krajih dosegla 4 m nad normalo. Prebivalstvo mesta Johnstona je povodenj presenetila in je 75.000 ljudi pobegnilo v višja nadstropja hiš, ki so bile do 2 in pol metr a pod vodo. Voda je neprestano naraščala in je nastala nevarnost, da bosta odnehala oba nasipa. Škoda je velikanska. Točno število človeških žrtev je še nedognano, ker so vse zveze z mestom pretrgane. Našli so 10 trupel. Mesto Johnstone je povodenj uničila že 1. 1899, ko se je porušil nasip in je našlo smrt 2 tisoč ljudi. Razne novice. Dobro uspelo gospodarsko zborovanje v Dravogradu. V Dravogradu se je vršil dne 20. marca živinski sejem, na katerem so se pobrigali za dvig cen in so prodajali vole po 4—5 Din 1 kg. Prodane ni bilo bogznaj koliko živine, ker so se mesarji razlezli po deželi in so tamkaj kar na kmečkih domovih pokupili živino za svoje potrebe. Za sejem v Dravogradu se je zanimala Kmečka zveza in je poslala nanj kot govornika predsednika KZ g. Bro-darja iz Gorenjske. G. Brodar je kar na sejmišču navduševal nad 1000 zbranih kmetov za strokovno organizacijo Kmečko zvezo, ki budi stanovsko zavest in uspešno organizira dvig. cen živini in kmečkim pridelkom. Za Brodarjem je še govorilo par kmetov in ob koncu je bila navdušeno sprejeta resolucija s pozivom na vlado, da priskoči v sedainem res skrajnem času kmetu na pomoč. Pojasnitev dvojnega umora po 4 letih na vidiku. Dne 3. aprila 1932 so našli v Dražgošah na Kranjskem ubiti in izropa-ni: Marijo Lotrič, 681etno trgovko na Gruču, in njeno 321etno hčerko Genovefo. Po preteku štirih let so orožniki predali v zapore v škof jo Loko dva moška in dve ženski, ki so osumljeni, vendar odvračajo od sebe vsako krivdo. Natančnejša preiskava bo že posvetila v to tolikanj zagonetno krvavo zadevo. Najdeno truplo v planinah smrtno ponesrečenega Ljubljančana. Zadnjič smo poročali, da je zginil v Kamniških planinah 6. marca 301etni ljubljanski elektrotehnik Emil Vilfan. Truplo smrtno ponesrečenega je našla 22. marca skupina smučarjev na Veliki planini pod pečino, NIKOLI ŠE NISTE VIDELI TAKO LEPE SVILENE ROBCE, kakor so sedaj pri Antonu Macun, Maribor. Oglejte si izložbe! visoko tri metre. Vilfan je najbrž postal smrtna žrtev plaza. Cirilova knjigarna v Mariboru priporoča novosti: Dr. Keilbach Wilhelm: Die Problematik der Religionen, eine religionsphilosophische Studie mit besonderer Berücksichtigung der neuen Religionspsychologie, broS. 49 Din. — Dr. Metzger: Katholische Seelsorge der Gegenwart, ein Buch aus dem Leben unserere Zeit, broS. 62 Din. — Siepe Josef: Nachahmung Mariens und goldene Bulle, Predigtentwürfe für Marianische Kongregationen, broš. 36.40 D. — Pfleger: Geister, die um Christus ringen, broä. 88 Din. — Trefzger: Wir fragen die Kirche, broš. 28 Din. — Grimm: Siehe da deine Mutter, Marienbüchlein in 32 Predigt-Lesungen, broš. Din 37.80. — Svoboda: Die junge Kirche, broš. Din 16.80. — Kalan: Die Welt für Christus, broš. Din 47. — Wo die Gottesmutter lebte, broš. 27 Din. Cirilova knjigarna v Mariboru nudi naslednja dela: šušteršič: Naš gozd, 40 Din. — Ingolič: Lukarji, povest, broš. 60 Din, vez. 70 Din. — Pregelj: Fantje na vasi, 20 moških zborov po narodnih motivih, broš. 16 Din. — Koliko sme odvetnik računati, knjižnica »Slov. gospodarja«, zvezek 7, 5 Din. — Storm-Pregelj: Jezdec na sčrcu, novela, 12 Din. — Dr. Pregelj: Osnovne črte in književne teorije, broš. 24 Din. — Dr. Korošec-Dr. Krek: Zgodovina in sistem rimskega zasebnega prava, prvi zvezek, 1. snopič: Splošni nauki, viri, osebno in stvarno delo, vez. 116 Din. — Dr. ing. Vidmar: Moj pogled na svet, vez. 120 Din. — Nebeške rože 7. zvezek. Daruj se Bogu, broš. 20 Din. — Meško: Pasi-jon, 16 Din. — Gregorin: V času obiskan ja, broš. 26 Din. Obžalovanja vredni slučaji. 50.000 Din vredne gosli so bile ukradene iz zaprtega stanovanja v Mariboru v Me-Iju Josipu Kržanu, tkalskemu mojstru. Zginilo je tudi 5400 Din gotovine. Lastnik gosel, ki so delo slovitega italijanskega izdelovatelja godal Stradivarija iz leta 1713, je imel za nje že 50.000 Din, a jih ni prodal. Obesil se je v Mariboru radi gospodarske propasti Franc Klajnšek, gostilničar in pek na Vojaškniškem trgu. Hitro prijet. V Studencih pri Mariboru so se pojavili na Jožefovo ponarejeni 20-dinarski kovanci. Razpečevalca potvorb so orožniki kmalu izsledili v osebi Slavka Kovača od Zgornje Sv. Kungote. Prijeti je priznal in je žandarjem pokazal v gozdu pri Gornji Kungoti zakopano pripravo za ponarejanje. V studencih je prvič poskusil, da bi spravil v občem dirindaju v promet potvorbe, a je bil hitro prijet in Izročen sodišču. Kratko veselje s poneverjenimi tisočaki. Mariborska policija je 20. t. m. v nekem hotelu aretirala 211etnega Franca Poturico, slugo zagrebškega oglasnega zavoda. Poturica je bil poslan na pošto s 17.000 Din, s katerimi je pobrisal. Iz Zagreba v Maribor se je pripeljal z avto-taksijem in je plačal za vožnjo 1500 Din, za novo obleko in perilo je izdal 1860 Din in ostalo so našli pri njem, ko je padel policiji v roke. Prijetega so odpravili iz Maribora v Zagreb. 25 kg saharina so zaplenili graničarji pobeglim tihotapcem v Selnici ob Muri. Uboj kot zaključek prepira in spopada. Pri Sv. Urbanu pri Ptuju se je odigral 18. t. m. prepir, ki je končal z ubojem. 331etni Franc Marinič iz Zasadov se je vračal domov od dela v vinogradu v Trnovski vasi. V domači vasi je naletel na soseda Franca Čeha, s katerim sta se sprla in spopadla. 221etni Čeh je dobil nekje motiko in je z njo trikrat udaril Marini-ča. Udarjenega so prepeljali v ptujsko bolnico, kjer je 20. marca umrl. Sodno raztelesenje je ugotovilo, da je imel Marinič vsled udarca preko trebuha raztrgana jetra. Dva požiga v eni noči. Dne 18. marca je začelo krog 11. ure v noči goreti v Podgori pri šmartnem ob Paki gospodarsko poslopje posestnika Lukaca. Ljudje so bili koj na mestu nesreče in so pridno gasili. Ni še bil ta požar udušen, je bilo v plamenih Ajdičevo gospodarsko poslopje, ki je kakih 5 minut od Lukačevega. Zažgano je bilo na več mestih in je pogorelo do tal. . Domač sin je prignal iz hleva v zadnjem trenutku močno obžga-na vola, katera so morali doklati. Druga živina je zgorela. V obeh lenjenih požarnih slučajih je zavarovalnina le delna. V Podgori je bilo v adnjem času kar 6 požarov in je čisto jasno, da gre za skrivnostnega požigalca. Tatovi na delu. Iz Podčetrtka pišejo: Na sejmu dne 17. marca so se ponovno pojavili tatovi, kakor se to zgodi skoraj vsako leto. Imeli so srečo. Okradli so več oseb za manjše in večje svote od nekaj deset in tisoč in še par sto dinarjev. Tatovi so postali za naš kraj nadlega. V trgovino gospe Neže Pasarič so skušali že dvakrat vlomiti. Sreča, da so jih domači opazili in s streli prepodili. Tudi v bližnjem Prelaskem so tatovi nekemu posestniku ponoči odgnali konja z vso opremo, ne da bi to slišala hlapec in neki brezposelni, ki sta spala v hlevu. Izginili so, ne da bi jih bilo mogoče izslediti. Pod vlak se je vrgel na progi med Štorami in Celjem 241etni Ivan Udovič, delavec iz št. Janža nad štorami. Stroj je nesrečnega samomorilca čisto razmesaril. Dva tihotapca ustreljena. V noči so se odpravili trije tihotapci po skrivnem prehodu čez mejo med Jezerskim in Tržičem. Graničarji so jih opazili in pozvali na stoj! švercarska trojica se je spustila v beg, hoteč si poiskati kritje v bližnjem gozdu. Graničarji so streljali. Dva tihotapca sta obležala smrtno zadeta, tretji je srečno ušel. Drugo jutro so prepoznali v mrtvih žrtvah dva kmečka fanta Meg-liča iz Loma. Imela sta v nahrbtnikih 23 kg saharina. Na istem mestu sta bila lani ustreljena dva švercarja. Izpred sodišča. Obsojen požigalec. V Ljubljani se je vršila 17. marca obravnava proti Ivanu Štruklju, samskemu krovcu in sinu malega posestnika, kateremu je očitala obtožnica 21 požigov na Barju. Vsled požigov povzročena škoda znaša 400.000 Din. Obtožencu so dokazali le tri požige, radi katerih je bil obsojen na 18 mesecev, glede 18 požigov je bil oproščen. Slovenska Krajino. furnišče. Dne 13. marca je Izdihnil po dolgotrajni in zavratnl bolezni jetiki mlad mož In oče poldrugo leto starega otroka, Horvat Jože, po domače Poldijev, v 26 .letu starosti. Pokojni Horvat je iskal zdravniške pomoči na Golniku, potem na Klenovniku, toda nikjer niso mogli ozdraviti zavratne bolezni. Pokojnik je bil tihe in mirne narave. Z vso silo se je oklepal življenja in bil je priden in delaven. Po poklicu je bil čevljar, vendar pa je kmalu moral opustiti obrt radi slabega zdravja. Pogreb se je vršil 14. t. m. ob veliki udeležbi ljudstva in domačih gospodov duhovnikov. Prihitel je k pogrebu tudi svak pokojnega Horvata, g. Joško Vojkovič, soboški kaplan, in tudi g. Kolenc Fr., tajnik KA v Mariboru, ^koro nobeno oko ni bilo suho ob pogledu na mlado vdovo Miciko in otroka. Pokojniku sveti večna luč, preostalim haše iskreno sožalje! — Smrt je pobrala Ano Kiičko, po domače Rosekovo, zelo naglo. Pred-poldne je še prala perilo, popoldne pa ji je na-nadoma postalo slabo in začutila je močne bolečine okrog srca. Sledila je kap, še preden je prišel zdravnik k hiši. Mučila se je celo noč in drugo jutro je izdahnila dušo v naročje Vsemo-mogočnega. Pokojnica je bila tiha žena, mirna in pobožna. Skromna na zunaj, a bogata na duši, je živela v krogu svojcev. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi in so tako pokazali spoštova-hje do pokojnice. Bog ji daj večni mir! Gomilice. Komaj tri meseci so minili, ko se je preselil k Bogu Fr. Dominko, vnet bralec »Slovenskega gospodarja«. In zopet se je smrt oglasila pri Dominkovih in pobrala gospodinjo, ženo pokojnega Dominka, Marijj Dominko, v starosti 58 let. Bila je dobra mati svojim otrokom, pobožna in krščanska žena in vneta za vsako dobro stvar med našim ljudstvom. S svojim zglednim življenjem je vzgojila svoje otroke v krščanskem duhu. Za njo žalujejo otroci, med drugimi g. Dominko, turniški organist in naš vnet bralec. Pokojnici bodi Bog dober plačnik za njeno vzorno življenje, otrokom pa, ki žalujejo za svojo dobro mamico, naše iskreno sožalje! Lendava. Tragična smrt našega občinskega delovodje g. Lenčeka, ki je tako nenadoma preminil v Ljubljani, je zbudila splošno sočustvovanje po Lendavi. Bodi dobri Bog prijaznemu in vedno veselemu družabniku milostljlvl — Kakor znano, imamo Lendavčanl električni tok tudi po dnevu. Kranjske deželne elektrarne so nam ga napeljale iz Murskega Središča. Vsi smo bili veseli tega napredka. Električni tok pa je zelo slab, kar se čuti zlasti zvečer. Posebno so pa prizadeti posestniki radia na direktni priključek. V času, ko bi rabili najbolj električni tok, ga ni. Zato je nujno, da se merodajni činiteljl pobrigajo in ga popravijo, ker je to stanje nevzdržno. Pred napeljavo električnega toka iz Murskega Središča jo bilo veliko boljše In če ne gre drugače, naj se vpostavi prejšnje stanje, kar nam je veliko bolj ugajalo. Črensovci. Prosvetno društvo je vprizorilo v četrtek na praznik sv. Jožefa v dvorani Našega doma pretresljivo dramo iz svetovne vojne »A njega ni«. Dvorana je bila nabito polna, kakor že dolgo ne. Igralci so vloge dobro rešili. Mnogim so privrele solze v oči, ko so gledali na odru dogodke, ki so se vršili v svetovni vojni, želimo več takih prireditev. Črensovci. Križ, katerega so 23. februarja podrli vozniki s svati, še do danes ni gotov. Želimo, da se križ čimprej postavi. Goričko. Naše gornje Prekmurje ne more prehraniti V3eh prebivalcev, ki so raztreseni po sicer lepem, a siromašnem Goričkem. Tisoče in tisoče delavcev gre letno s trebuhom za kruhom. Prejšnja leta je delavcev primanjkovalo, a zdaj že nekaj let sem ne morejo dobiti vsi dela. Letos je v ?elju le 970 mest na razpolago in skoraj toliko tudi na privatnih veleposestvih, dosti jih je sicer tudi v Franciji, vendar pa je vse to malo z ozirom na število 10.000, kolikor delavcev namreč lahko da naša Krajina. Večina sezonskih delavcev je z Gornjega Prekmurja. V Franciji zaslužijo naši dobri tfelavci na sezonskem delu v šestih mesecih tudi do 6000 Din in še več, dočim so v Belju redki tisti delavci, ki bi v istem času zaslužili- 2000 Din. Palirji (najemniki delavcev) so prosili za zvišanje delavskih plač, pa se uprava državnega veleposestva za to niti zmenila ni. Hrana je sicer obilna in ne preslaba. Nekateri marofi so nemoralno blato za naše delavce, večina jih gre pod 20 let starih. V verskem oziru je slabo preskrbljeno za delavce in dolžnost uprave bi bila, da bi nudila delavcem tudi priliko za izpolnjevanje verskih dolžnosti. J potentakm. itam 1/bpÍAÍn-tabkh. lanwldina- l^afiujjte sie. jxxtoo\i> i ■ in pá/xiíe na Ú3cu ¡&ijw Prehlad reuma bolečin P» 9 r 1 P a ASPIRI OfiU. 1. rtftatr pri S Si 130? od It XII IM*. Sv. Sebeščan. Naša gorata župnija šteje 1« okrog 180 družin in zanimivo je, pogledati statistiko časopisja v naši fari. Naši kmečki lju< dje dnevnikov nimajo. Tednikov je: 35 »Slovenskih gospodarjev«, 28 »Novin«, 10 »Murskih krajin«, 7 »Domovin« in mesečna lista: 62 »Ma< rijinih listov« in 15 »Glasnikov«. Tako ima sko-ro vsaka peta družina »Slovenskega gospodarja« in skoraj vsaka druga katoliški mesečnik, Največ naročnikov je letos pridobil »Slovenski gospodar«, ki je imel lani v naši fari le 6 naročnikov, »Novin« je lani bilo 56, pa je predvsem radi krize polovico naročnikov odpadlo, v celoti pa je letos več katoliških tednikov. Marijinih listov« je lani bilo 80, pa na račun »Glas< nika« je nekaj naročnikov odpadlo. Precej naročnikov je zgubila »Domovina« in nekaj tudi »Murska krajina«, teh dveh listov tudi protestanti ne naročajo. Ali si že obnovil naročnino? „Slov. Gospodar" stane : celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.— Angleži so ostavili Abesince. Povsem jasno znamenje, da so se postavili Angleži na stran Italijanov, je dejstvo, da je večina angleškega brodovja, ki je radi italijansko - abesinske-ga spora križarilo po Sredozemskem morju, odplula 16. marca v smeri proti Angliji. V Gibraltarju je ostalo samo nekaj manjših edinic angleškega bro-flovja. Kako močni so še Abe-sinci? Po italijanskih poročilih razpolagajo še Abesinci kljub porazom z naslednjimi silami: Na severni fronti je sedaj 35.000 Amharcev pod poveljstvom dedža-sasa Aleja, nad 40.000 Očetov greh. 12 Na pustno nedeljo se je torej pomikala skozi vas vrsta pustov, ki so piskali in čindrali. Za seboj so vlekli sani z velikim napisom: Skopuh. Na teh je bila stara skrinja, na tej pa je sedel nekdo, ki je bil Čisto Tevžu podoben. Lasje so mu štrleli pokonci, z rokami je grabil po zraku, tlačil papirje in novce pod se v skrinjo, pa zopet lovil in hlastal okoli sebe. Za sanmi pa je tekel nekdo, podoben Marti; ta je metala poljube za »Tevžem«, širila roke za njim, da bi ga objela, »Tevž« pa »jo« je odrival, .suval in potiskal, da je padala v sneg, vstajala, hreščala in zaman prosila, kajti »on« jo je s pestmi podil. Z divjim tuljenjem in krohotom so se podili po cesti. Tu pa tam kateri, ki je stal pred hišo, je še vprašal, kaj naj spaka na saneh pomeni; drugi so mu pošepetali na uho — in od ust do ust je šel smeh: Tevž in Marta ... Tevž je bil še pri Hiršlerjevi žagi. Čul je trušč in hrušč, ni pa slutil, da velja njemu. Neki fantič je pritekel in mu smeje se povedal, kaj se na vasi godi. Piobledel je, petem pa mu je divje zagorelo v očeh. Vrgel je cepin in "dirjal na vas; krik in vik mu je kazal smer, kam mora. Na kraju vasi so se pusti ustavili in še huje uganjali svoje burke. Iznenada ko iz tal je stopil Tevž med nje. Prestrašen klic je zadonel, koj nato pa krohot in zbadljivke brez konca. Ko je zagledal Tevž našemljeno podobo Martino, ga je zasrbelo v prstih. Trenotek ga je zadržala misel, da je to ženska. Toda dejal si je, da bo fant, ki se je tako našemil. S hitrim mahom je utrgal krinko z obraza in res: spoznal je nekega oferškega sina, kateremu je bil nekoč posodil nekaj denarja, »A tako, pobič, ti si!« je vpil, »tebe si bom zapomnil, smrkovec smrkovi!« Šestkrat, sedemkrat ga je s krinko oplazil za ušesi, da je kar pokalo. Potem se je obn.il k onemu, ki je bil kot Tevž napravljen. Blazinov je bil! Ta je vedel, da Tevžu ni kos; zaradi tega je skočil s sani in jo urno popihal, pri tem pa si skrival obraz. Zdaj je navalila cela tropa pustov na Tevža. Prvega je v prsa, da je omahnil, drugega in tretjega je tresnil na levo in desno v sneg, da sta obležala. Zdaj je na vseh koncih zavrelo. Od vseh strani so ga obkolili. Stal je med njimi, stiskal pesti in sipal ogenj iz oči. Nobeden si ga ni upal prijetu Ker pa jih je bilo le preveč, bi ga bili gotovo dali. Nepričakovano je prišla pomoč. Zvonikova dva, Marka in Luka, sta bila tudi prišla gledat, ko sta čula, da uganjajo na vasi neke pustne burke. Za priči sta morala biti, ko je bila njuna sestra vašča-nom v zasmeh. Dolgo sta požirala. Ko pa sta videla Tevža, kako se je postavil, se tudi onadva nista več mogla premagati. Kakor na povelje sta izdrla iz DRUŠTVENI Selnica ob Dravi. Igra za matere bo v nedeljo 29. marca, ob treh popoldne v čitalniških prostorih. Ljutomer. Prosvetno društvo zaključi letošnjo gledališko sezono s krstno predstavo izvirne slovenske drame »Mutec osojski«. Rokopis je Prosvetnemu društvu odstopil pisatelj g. Anton Brumen iz Maribora, doma iz sosednega Sv. Križa pri Ljutomeru. Pisatelj se na tiho nedeljo predstave tudi sam udeleži. Za Ljutomer bo prva predstava na črno soboto zvečer ob 8. uri, ►retja pa na cvetno nedeljo tudi popoldne. Šmartno pri Velenju. Naše prosvetno društvo Je vstalo k res novemu življenju. V letošnjem zimskem času smo imeli že tri igre in tri pod-učna skioptična predavanja. Za velikonoč naši igralci pripravljajo novo, sodobno igro. Vabimo vse naše okoličane, da pristopajo kot člani k našemu društvu. Vojnik. Gotovo je še vsem Vojničanom v živem spominu »Pasijon«, ki ga je naše Prosvetno društvo leta 1931 štirikrat predstavljalo. Letos nam hoče za velikonoč zopet nekaj sličnega pokazati in sicer »Velikonočno igro«, ki se bo oredvajala na cvetno nedeljo 5. aprila. Podčetrtek. S spomladjo se ni vrnilo novo življenje samo v naravo, temveč se je oživilo Cementni izdelki, umetni kamen asfaltiranje, ksilolit, teraco in drugi tlaki, „Gradivo" orodje, so vsi orožni listi za samokrese postali neveljavni in je treba nabaviti nove. Novi orožni list dobi samo tisti, ki dokaže, da ne zna streljati. Dve kovnici d. d. v Beogradu. Kar je dr. Korošec notranji minister, imajo v Beogradu veliko smolo. Policija je odkrila kar dve falškovni-ci, ki sta sicer nosili pravo državno ime. Ena je kovala falšdenar poleg pravega denarja, druga pa je kovala falšpolitiko poleg prave politike. Eno je vodil Boško, drugo je vodil Boškovič. Ni čuda, da so tako ljutl na Slovence! Širite „Slov. gospodaria"! »Zaradi lakomnosti svoje, zaradi skopuštva svojega.« »Marta, saj sem ti vendar že povedal in priseči ti morem, da nisem lakomen.« »Kar vsakdo vidi in z rokami otiplje, tega vendar ne boš utajil. Kar obleko ti je treba pogledati, pa človek vse vidi. Najrevnejši ofer ne hodi na praznik s takim starim klobukom in tako bukovo obleko v cerkev kakor ti, bogati Dvornik.« »Ali ti je moja obleka prerevna?« jo je užaljeno vprašal. »Obleka mi je prav, ampak vse tvoje stiskanje in garanje in vse tvoje vedenje mi ni po volji. Komur je količkaj zate, tega mora biti sram — res sram.« liri mu je udarila v lica. Torej sramuje se ga? Sramuje se ga!... Toda: ali ji more zameriti? Saj ni čuda, če ga tako sodi, ko je vendar videz ves tak, da je lakomen in skop. Njega samega je sram, če mu ljudje očitajo, da je stiskač. Kako mora biti šele njo, ki toliko da na čast in dobro ime, zdaj, ko so odkrili njuno razmerje! Pri tisti pustni hudobiji so njo še bolj osramotili kakor njega. Ali ji sme zameriti? O, saj ne ve, saj ne sluti, v kakšni strašni stiski je. Pa se ji ne sme spovedati, ne sme, ne sme ji razkriti očetovega greha, ne sme ji razodeti, da je berač. Ko bi le sam, sam trpel! Toda Marta trpi še huje kakor on. Kako dolgo se bo vse še vleklo? Odgovora ne ve. Oprati sramote čisto pač nikoli več ne bo mogel. Ali naj tudi Marto za vse življenje omadežuje? Ne, tega ne sme. Nič več je ne sme siliti. Trenotek je preudarjal, potem je z muko stisnil iz sebe: »Marta, veš kaj? Ako hočeš, lahko razdereš. Nič ti ne bom zameril. Potem te vsaj sram ne bo moralo biti zaradi mene.« Prebledela je in vztrepetala. žele čez nekaj časa je izbruhnilo iz nje: »Tako torej! Zdaj si pokazal, kodi ga je. Davno že sem si mislila, da ti je žal besede in da bi se me rad otresel.« »Narobe si me razumela, Marta,« je dejal žalostno; »jaz se svoje besede še nikoli nisem kesal in je tudi nikoli ne bom prelomil. Toda ti jo lahko vzameš nazaj.« »Saj to je isto.« »Ne, to ni isto. Jaz se bom besede držal na večne čase in ne bom nikoli katere druge vzel. Toda ti zaradi mene lahko prosto in svobodno izbiraš.« »Da, da, da, že vem. Ti se sploh ne boš ženil. Ti druge ljubezni nimaš kakor denar.« lijanom. Italijanom sta se predala tudi dedžas mač Allu Tesfai in poglavar amharskega plemena Berte Agos. Najdeš v kakem kraju ob nedeljah vse polno krčme, ne glasi se, ampak prekrižaj in mimo pojdi. Ne pravi, kar znaš, ampak pokaž'! Le spoznati si prizadevaj našo besedo čedno olikano, in ljubil jo boš, kakor svoje očesce! Kratki in krepki so slovenski pregovori in prislovice, žlahtnim jagodam v kiti govora, podobne. OGLASI v „Slov. gospodarju" imaio najboljši uspeh! Poslednje vesli, Iz domače politike. Proračunska razprava v senatu. Dne 23. t m. je pričela v senatu načelna proračunska razprava. O proračunu je poprej razpravljal senatni finančni odbor. Ob pričetku razprave so bili navzoči skoro vsi senatorji in člani vlade. Razpravo je uvedel finančni minister dr. Letica s posebnim pojasnilom k proračunu. Prva seja Je trajala z dvema odmoroma ves dan 23. t. m. in pozno v noč. Ustanovitev delavske stanovske organizacije pod okriljem JRZ. Zadnjo nedeljo 22. t. m. se Je vršilo v Belgradu zborovanje delavskih delegatov iz vseh banovin. Govorila sta minister za socijalno politiko Cvetkovič in dr. Miha Krek. Ustanovljena je bila čisto nova delavska stanovska organizacija pod okriljem JRZ. Minister Cvetkovič je obljubil, da bo skrbel za bodoče za red v delavskih ustanovah in bo ostro nastopil proti izkoriščevalcem delavcev. Novice iz drugih držav. Venizelosa so prepeljali iz Pariza v Atene. Spredaj poročamo, da je umrl v Parizu na pljučnici grški državnik Venizelos. Rajnega so prepeljali v domovino in so ga pokopali v grški prestolici v Atenah. Bela Kun bo prevzel vodstvo sovjetov v Španiji. Iz Varšave javljajo, da je sklenilo boljše-viško vodstvo, naj odpotuje v Španijo madžarski žid Bela Kun, ki je moril ter divjal ob prevratu po Madžarskem ter Prekmurju, in naj Izvede z levičarji po celi Španiji revolucijo. V slučaju revolucijonarne zmage bo vodil Bela Kun španske sovjete. Španslti komunisti ustrelili bivšega ministra. Trije neznani komunisti so se pojavili v Madridu v stanovanju voditelja liberalcev in bivšega ministra Martineza. V pričo nič hudega slutečih ministrovih otrok so ustrelili s tremi 6treli očeta. Z abesinskih bojišč. Po najnovejših poročilih Je uspelo Abesincem, da so zaustavili italijansko prodiranje na severu. Italijani so pozvali po radiju, naj inozemci zapustijo nemudoma abesinska mesta, ker jih bodo bombardirali in ne jamčijo za življenje inozemcev. Mesto Dži-džiga so italijanski letalci že obmetavali s številnimi bombami in je število smrtnih žrtev zelo veliko. — Ras Makonen, zet abesinskega cesarja, je padel na Amba Alagi, zadet od krogle iz sovražne strojnice. Domače novice. Inštalacija. Za kanonika lavantinskega stolnega kapitlja je bil 24. III. v Mariboru inštaliran g. dr. A. Osterc, ravnatelj dijaškega semenišča. Podelitev višjih redov v mariborski stolnici. Na tiho soboto 28. marca ob 7. uri zjutraj podeli škof dr. Ivan Tomažič v stolni cerkvi 20 bogoslovcem, 1 frančiškanskemu kleriku in 3 klerikom kapucinom, skupaj 24 kandidatom, drugi višji red mašniškega posvečenja ali dija-konat. Istega dne prejme v stolnici mašniško posvečenje g. Maks Mašič, kapucinski redovnik. 701etnico je obbajal 24. III. v Dubravi-Zavrč tamošnji odlični trgovec in posestnik g. Fran Mihelič. Jubilant je slavil pred kratkem 351et-nlco vzornega zakonskega življenja s svojo neumorno delavno ženo. K dvojnemu jubileju vrlemu možu naše čas t i tke! Vsem članom in prijateljem Kmečke zveze! Za bivšo slovensko štajersko, Koroško in Prek-murje je začela poslovati v Mariboru, Meljska cesta 10, pisarna Kmečke zveze. Začasno jo vo- di bivši minister Ivan Vesenjak. Pisarna Je odprta vsak pondeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Prosimo, da se osebno in pismeno v vseh stanovsko kmečkih zadevah obračate na ta naslov, posebno Se radi organizacije krajevnih odborov in vsah akcij nove naše Kmečke zveze. Društvo za varstvo deklet ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 29. t. m., ob pol štirih popoldne, v Mariboru, v sobi Gledališka ulica 2, s sledečim dnevni mredom: 1. Citanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Volitve odbora, pregledovalcev računov In razsodišča. 5. Slučajnosti. Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje v istem prostoru ob istem sporedu občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu udeležencev. Gospodinje, uslužbence, vsi, ki se zanimate za delo našega društva, vljudno vabljeni! Nesreča vsled splašenih konj. V Melju pri Mariboru so se splašili konji vozniku Ferdinandu Kranerju. Voz je pritisnil voznika tako ob zid, da mu je stisnilo prsni koš in so ga prepeljali v bolnico. Smrtna žrtev neprevidnega igračkanja s samokresom je postal 151etni posestniški sin Al. Vesenjak iz Moškanjcev pri Ptuju. Stari revolver se je neprevidnežu sprožil in krogla ga je smrtno zadela v glavo. Otrok povzročil požarno nesrečo. Na Hajdini pri Ptuju se je igral 51etni otrok na škednju z vžigalicami in se je vnela slama. Predno je utegnil kedo priskočiti na pomoč, je že bilo v objemu plamenov gospodarsko poslopje posest-nice Marije Friedl. Ogenj je še preskočil na poslopje posestnika Veroneka in ga je upepelil. Smrtna nesreča v gozdu. Pred nekaj dnevi se je zgodila smrtna nesreča v gozdu Tihidol nad Rajhenburgom. Vzgiedni posestnik Janez Ga-brič je šel v svoj gozd si pripravljat kolje za vinograd. Nesreča je hotela, ko je vmes sekal bukovo drevo za drva, se je drevo v zraku obrnilo in padlo v napačno smer ter je pokopalo Gabriča pod seboj in mu je prizadjalo hude notranje poškodbe. Prinesli so ga domov. Vkljub vestnemu prizadevanju zdravnikov je sedmi dan po nezgodi podlegel poškodbam v bolnici v Brežicah. Truplo ponesrečenca so prepeljali iz Brežic na domače pokopališče v Rajhenburg. Rajni je bil svoječasno več let župan in nad 30 let cerkveni ključar sv. Pavla. Svetila mu večna luč! Prireditve. Poljčanc. Na cvetno nedeljo dne 5. aprila bomo gledali »Pasijon« (trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa). Nastopili bodo domači igralci in sicer v dvorani Hartnerjevih dedičev. V nedeljo bo prva vprizoritev ob treh popoldne, druga ob sedmih zvečer. Po želji se igra še na veliki petek zvečer. Na prireditev, ki je v tem času edinstvena v naši dolini, opozarjamo vse sosednje župnije. Eventuelne spremembe javimo pravočasno. Ponikva ob južni žel. Gasilska četa priredi v nedeljo dne 29. marca že dolgo zaželjeno igro v petih dejanjih »Revček Andrejček«. Ne samo Ponkovljani, ampak tudi sosedje, ki hočejo z dobrim srcem podpirati gasilce, bodo prišli gotovo na to lepo igro. Iskreno vabljeni in na veselo svidenje! Dopisi. Remšuik. Lepa pomlad vabi iz mestnega dr-venja in dolinskega prahu na čisti gorski zrak, katerega nudi v taki obilici Sv. Pankracij, ki je letos posebno vabljiv s svojim čistim in iasnim lELeimoroidi (sitita kifu). Vsled stalnega sedenja, zaprtosti, pritiska krvi v debelem črevesu, nadalje pri nosečnosti in boleznih maternice, se nabira kri v žilah debelega črevesa. Napravijo se trde, rdeče, bolne otekline, ki včasih lahko tudi krvave, v najpogostejših slučajih pa povzročajo močno srbečico. Dnevno je treba popiti 1 skodelico Planinka čaja, da bode stolica vedno v redu. Po vsakem iztrebljenju je zatekla me3ta dobro oprati z vodo, katera pa ne sme biti preveč hladna. Zdravljenje pospešujejo sedeče kopelji, lahka hrana, mnogo gibanja. Varovati se je prekomernega uživanja alkohola in mesa. Gospod, 43 let star, imel je bolne hemoroide, ki so krvaveli. Po petih tednih je vsled mlačnih sedečih kopelji in vsled pospešenja prebave s pomočjo Planinka čaja oteklina popolnoma splahnela in hemoroidi so bili ozdravljeni. Reg. S. 529/36. obzorjem. Pridite, razgledni stolp Vas vabi! Prinesite s seboj nekaj dinarčkov za prispevek, da se bo vse plačalo, je še okrog 18.000 Din na dolgu! Gospod tovarnar Hutter v Mariboru je blagohotno naklonil podporo v znesku 500 Din, za kar se mu izreka srčna zahvala! 30 takih dobrotnikov, pa bi stolp bil rešen dolgov in ponosen bo stražil na meji, ki je danes tolikokrat omenjena! Slov. Bistrica. Ko je zahajalo preteklo leto v zaton, smo položili k večnemu počitku blago Povhovo mater. Sedaj pa še njenega najljubšega sina Lojzeka. Pred hišo žalosti je blagoslovil zemeljske ostanke rajnega domači g. župnik V slovo ob odprti krrsti mu je kot svojemu najboljšemu prijatelju spregovoril Vinko Križan, posestnik na šentovcu, predsednik pevskega društva »Zvonček«. Ob sklepu mu je še zbor pevskega društva »Zvonček« zapel v slovo ganljivo žalostinko. Rajni je bil 29 let naročnik »Slovenskega gospodarja«. Pogrebci so ob tej priliki nabrali za dijaško semenišče 83 Din. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Lepa slovesnost se je vršila dne 15. t. m. pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Blagoslovljen je bil namreč nov križev pot za župnijsko cerkev, župljani so se na ta izreden dogodek duhovno pripravili s tri-dnevnico. V nedeljo popoldne pa je p. Vladimir od Sv. Trojice v Slov. goricah ob asistenci rojaka g. župnika Ivana Granfola in domačega g. župnika izvršil ganljive obrede blagoslovitve. Da je ljudstvo že težko pričakovalo novi križev pot, ki ga je naša cerkev že nad dve leti pogrešala, je pokazala velikanska udeležba župljanov, ki so prisostvovali blagoslovitvi. Novi križev pot je delo akademskega slikarja g. Slavka Pengova v Ljubljani. V zvezi s to cerkveno slovesnostjo se je vršila pretresljiva duhovna igra »Slehernik«, ki se jo na —^«nc zahtevo ponovila. mi ?s€ Mfo nlcnlakl. Učenjaki so izračunali, da je bila naša zemlja 400 milijonov let vrteča se plin-, ska tv&rina. Zemeljska skorja je rabila, da se je utrdila, 800 milijonov let. Šele, ko je bil star svet 2 milijardi let, se je pojavilo prvo življenje v morju. Nadalj-nih 800 milijonov let je bilo potrebnih, da se je enkrat započeto življenje razvilo. In še eno celo milijardo let je bilo življenje izključno navezano na morje. 140 milijonov let so živele na zemlji orjaške kuščarice. 60 milijonov let je bilo potrebnih za razvoj živali višje stopnje. Nekateri učenjaki trdijo, da je človeški rod na zemlji star 1 milijon let. Blagor onemu, ki verjame tem učenjaškim številkam. Živi mrtvi. Protestantovskemu pridigarju Witte-u se je rodila misel, da si je pustil postaviti na pokopališču sam sebi spomenik, ko je še živel. Najrajši se je zadrževal kje skrit v bližini spomenika in je poslušal, kaj so ljudje o njem govorili. Nekega dne je obiskal mirodvor njegov stari znanec, katerega že dolgo ni bilo v Berlin. Ves prese nečen je obstal pred spomenikom prijatelja Witte. Mar je li stari umrl nenadoma? Naenkrat pa mu potrka nekdo od zadaj na ramo. Ko se ozre, mu ponuja Witte I med smehljajem roko v pozdrav. Pozdrav ljeni, v trdi veri, da mu proži roko od mrtvih vstali, se tako prestraši, da se onesvesti in umrje drugi dan za tem, ne da bi se bil zavedel. G. Peter Gorjup, župnik v Dolu f. Tako zgleda oltar v cerkvi v Madridu na španskem, katero so izropali v najnovejšem času komunisti. GOietnico je obhajal g. Vinko Poljanec, župnik v škocjanu na Koroškem in voditelj koroških Slovencev. j Grški državnik Venizelos je umrl v Parizu. r i Novi angleški obrambni minister T. Jn-skip. ¡V Hendonu pri Londonu so preiskušali kot svarilo kolesarja z masko proti stru-| penim plinom in z zvočnikom. Kolesar bo svaril občinstvo za slučaj plinskega napada. Palača sv. Jamesa v Londonu, kjer je zboroval svet Društva narodov glede nem- ško-francoskega spora. NajveCie angleško volno letalo. Novi angleški vojni hidroplan »Sara-band« je največje letalo, kar so jih doslej zgradili na Angleškem. Tehta 31 ton, ima 36.5 m krilne razpetine in 27.5 m dolžine. Sest motorjev mu proizvaja skupaj 5500 k. s. in mu daje povprečno brzino 240 km na uro. Vsako minuto se lahko dvigne za 230 m, a njegov akcijski radij znaša nad 2300 km, to pa s celotnim tovorom, ki še presega njegovo težo za 6 ton. Letalo je oboroženo z več težkimi strojnicami in 3.8 cm brzostrelnimi topom, poleg tega nosi s seboj bombe in municijo. Posadke ima 10 mož, in razpolaga z udobnimi spalnicami in električno kuhinjo. Kot posebno prednost »Sarabande« navajajo, da se za-more držati tudi na najbolj viharnem morju. Zgraditelji tega velikega zračnega vojnega broda pravijo, da bi po tem uspehu brez nadalnjega zgradili 100 tonsko vodno letalo, ki bi prevažalo po 36 potnikov razven posadke preko Atlantskega oceana. Odlikovan ia za kazntence Japonski ravnatelji kaznilnic imajo pravico, da delijo med kaznjence posebne rede in kolajne, če dokažejo, da so se držali strogo hišnega reda, se odlikovali s pridnostjo in lepim vedenjem. Kaznjenec lahko prejme trojno odlikovanje. Po številu kolajn ima njih nosilec pravico do naslednjih olajšav: 1. Odlikovani kaznjenci dobijo boljšo obleko nego drugi 2. Odlikovani sme mesečno pisati dvoje pisem. 3. Posestniku kolajne pristoja pravica kopanja pred neodlikovanimi in sicer v topli vodi. 4. Kolajna daje pravo do boljše in izdatnejše hrane. 5. Razdelitev dohodkov, ki so dovolieni po kaznilnicah, se ravna po številu odlikovanj. Sprejme se služkinja na deželo za dve osebi. Več se Izve ustmeno v Soli na Pobrežju pri Mariboru. 412 POSESTVA: Proda se dvodružinska hiša z lepim vrtom. Po-brežje pri Mariboru, Delavska ulica 6. 418 Posestvo v najem. Dobičkanosno vinogradno posestvo z velikim sadonosnikom, živino, blizu mesta, v najem. Realitetna pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28. 000 Prodam posestvo 1y3 orala. Vrh 28, Sv. Jernej pri Poljčanah. Njiva, vinograd in gozd. Cena z dolgom 14.000 Din. Naslov: štiberc, Ipav-čeva 14, Pobrežje pri Mariboru. 419 Prodam ali dam v najem posestvo v Sv. Urbanu pri Ptuju. Preložnik Anton, Zikarce, Sv. Barbara v Slov. goricah. 405 Lepo arondirano posestvo blizu cerkve v velikosti 7 oralov, obstoječe iz vinograda, sadonos-nika, travnika, gozda in lepe zidane hiše, se poceni proda. Natančnejše podatke iz prijaznosti pri Gustavu Ozim, Sv. Jakob v Slov. goricah. 385 RAZNO: Veveričje in druge kože od divjačine plača najbolje I. Rataj, Slov. Bistrica. 245 Ne pozabi, kadar greš v Maribor, predno kriješ svoje potrebe, obiskati Grajsko starinarno in manufakturo na Trgu svobode 1. Tam kupiš najboljše! 430 Obleke, pohištvo, kupite in prodaste najbolje pri Univerzal, Maribor, Koroška c. 17. 424 Zamenja se sortirano vino za suhe bukove ce-panice v kolobarje in vinogradno kolje. Informacije: Pistor, Mlinska 18. 422 HALA OZNANILA Cenik malim oglasom. Vsaka beseda ▼ malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm2 Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—, — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja. SLUŽBE: Vajenca na triletno učno dobo s celo oskrbo v hiši sprejme pekarna Horvat v Mariboru, Aleksanrova cesta 39. 411 Mizarskega vajenca sprejmem takoj. Martin Rozman, mizarstvo, Štore pri Celju. 406 Vlnlčarja z 4—5 delovnimi močmi, stalnega in pridnega, sprejme Prosekdvor, Bresternica p. Mariboru. 414 Išče se kravar, oženjen, pošten, zanesljiv. Wars-berg, Šmartno ob Paki. 401 Sadna drevesa, zopet znižane cene! Vse vrste hrušk, jablan in sliv, v resnici prvorazredne, po Din 5.— komad, pri odjemu 25 komadov naenkrat pa po Din 4.—, zajamčeno blago, se dobi pri Janezu Šegula, drevesnica in trt-nica, Hlaponci, pošta Juršinci, dokler traja zaloga. 427 HBAHOVEC Pri nekaterih boleznih se je pokazal Planinka čaj Mr. Bahovec zdravilnim? Pri obolenju želodca, boleznih jeter In žolča, obolenju in lenivosti črevesja, hemoroidih (zlati žili), debelosti, ledvičnih boleznih, revmatizmu, gihtu in išija3u, pri glavobolu in migreni, pri ženskih boleznih in težavah za časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žil (arteriosklerozi) In pri kožnih boleznih. Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka čaj Bahovec za Din 20.—. Reg. S. 529/36. Kupujem do 15. aprila jelševe hlode od 27 cm naprej. Sprejmem agente za nakupovanje. Pistor, Mlinska 18. 421 Vinske trte, korenjake, sadna drevesa nudi trt-nica Graber v Juršincih pri Ptuju. Znamko priložiti! 420 Za Velikonoč in za birmo! Otroške nogavice od Din 2.50 naprej, venčki od Din 6.— naprej, ženske nogavice od Din 5.50 naprej, svileni traki, čipke in rokavice najceneje pri eksport-ni hiši »Luna«, Maribor. 427 niiiiiiuij f/••W'lt'i;' v ¿1 ¿-.C.':--■ minulim it,. imimmiim iiiiiiiml \BOZA prinaša za velikonočne praznike največjo izbiro moških kamgarn šport In delavskih oblek, pumparic modnih hlač letnih jopičev Trench plaščev pomladnih plaščev Hubertus plaščev otroških mornariških in šport obleke tirolskih hlačic in pumparic. S Maribor: I. Preac, Glavni trg f „ Pl. KOM, (Kkio palača) A. Drof enih, ¿J Celje: Kr. Petra c. 11 Prvovrstno cepljeno trs je: laški rizling, silvanec, burgundec, portugalka, cepljeno na Riparija Portalis in Goethe 9, nudijo drevesnice in trs-nice Hrastnik, št. Ilj pri Velenju. Za ra3t ln pristnost sorte in podlage se jamči za vsak komad. 355 Zlato in briljante kupuje po najvišjih dnevnih cenah Anton Kijjmann, Maribor, Aleksandrova cesta 11. 408 Hranilne knjižice mariborskih, celjskih, ptujskih, ormoških, ljutomerskih in ostalih podeželskih hranilnic kupimo. Gotovina takoj. — Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40. Za odgovor 3 Din znamk. 425 Kmetijska nabavljalna in prodajna zadruga v Križevcih ima dne 5. aprila 1936 na cvetno nedeljo po rani sv. maši v Slomšekovi dvorani redni občni zbor s predavanjem nadrevi-zorja g. Vlado Pušenjaka o zadružništvu in o kmečki zaščiti, nadaljne točke bodo poleg poročila načelstva in nadzorstva, čitanja in odo-brenja računskega zaključka za leto 1935, izvedle še volitve načelstva in nadzorstva. K temu vabi odbor. 429 Velika ¡zbira spomladanskega blaga došla v TRPINOV B\XAR oglejte si pred nakupom MARIBOR, Vetrinjska 15 Na večja izbira moških in fontouskih klobukov kakor tudi raznih športnih čepic vam nudi najceneje klobučarna Bogataj & Jane, Maribor, Gosposka ulica 3. 423 Kupujte pri naših inserentih! Poročne prstane 14 kar. zlato komad Din 70.— Šepne ure Din 35.— Anker ure 50.--, 90.-, 140.-, 160.— zapestne ure Din 95.— srebrne ure zlate ure budilke kuhinjske ure Din 185.— Din 230.— Din 45.— Din 80.— M. ILGER>ev S»N. URAR IIV 1UVEL9R MARIBOR, GOSPOSKA ULICA št. 15. 58 Olajšani plačilni pogoji. Cenik brezplačno. Razglas. Upoštevaje sedanje gospodarske težkoče, je vodstvo sanatorija v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 2358, uvedlo enotne tarife za oskrbo in operacije tako, da stane pri vseh boleznih, ki ne trajajo delj kot deset dni (slepič, kila, golša itd.) sanatorijska oskrba z operacijo in z zdravljenjem vred Din 2500.—, za uradnike vseh vrst, ki žive samo od svoje plače, ln za njihove svojce pa Din 2200.—. 51 Kirurg dr. Cernič, vodja in lastnik sanatorija. Petančič Davorin: JJ Svete gore. Povest. »Ne, ravno sprli ne. Grem pač. Kaj pa hočem čakati doma. Snubca ni...« posmejala se je narejeno poredno in utihnila. »Bo že še prišel. Saj ni treba, da bi prišel ravno danes ali jutri. Kje je še zdehen petek! Še štiri mesece,« je dejal pol za res, pol za šalo. »Ti se lahko norca delaš. Meni pa ni tako.« »Meni je tudi narobe, pa kaj ti bom pravil.« Namrdnila se je in mu dala roko. »Z Bogom!« Zavila je za hišo, sesedla se na klopco, glavo pa zarila v slap srčastega listja. »Zdaj bom morala iti. Ponižati se ne maram. Mihe ne bom prosila. Doma bi pa rada ostala. Svete Gore imam rada,« in se ji je stožilo do tal duše. Tedaj pa se je prihulil Lah k njej, jo pobožal po razmršenih laseh in jo sladko nagovoril: »Ti je hudo revica? Kako se mi smiliš! Ta Miha! Kam omerjaš?« Prijala ji je sladkost njegovega glasu. Tako lep je bil, tuje sicer, pa vabeče. Bil ji je strupeno sladka skušnjava. Tujina jo je vabila s čarom skrivnostnih lepot in bogastev. Pred njo je zaživelo mesto z visokimi hišami, obsončenimi okni in z bajno lepimi vrtovi. Mara ga je poslušala, kako ji je bajal o nevidenih krasotah in rastla iz obupnega domotožja v hrepenenje, da bi vse to videla in doživela. Ako je že beseda o tem tako lepa, kaka bo šele resničnost! Lojze se je ustavil za šupo in napel ušesa. »Grem z vami. Hvala vam, vi ste mi pokazali pravo pot v življenje. Res nisem vedela, kam bi jo ubrala.« »Dete, ne boš se kesala. Odpelješ se jutri do Hrvaške in tam počakaš, da dospem jaz za teboj in te popeljem na laško zemljo, do morja, v slavne Benetke.« Pospravljati je hitela svoje stvari in jih zlagati v skrinjo. Lojzetu je bilo, kakor da bi pripravljali krsto za njo. Ko sta bila sama, jo je prijel trdo za roko in jo zaprosil: »Ostani! Glej, tu je tvoja mladost na tej zemlji, naj bo tu še tvoja starost. Poglej na Kunšperg, Orlico in Presko, pa boš videla, da je tu lepo kakor drugod. Svete Gore pa so samo ene.« »Ne!« je siknila Mara v boli, ki se ji je porodila radi njega. On je šel v hrib in blodil okoli cerkve. Mara se je odpravila. Lojze ji je vrgel škrinjo na voz, pripregel belca in čakal na njo. Pepa je vriščeče tulila in jo prosila, naj ostane. Lenčka se je odtrgala od nje naglo in se skrila. Miha se ni prikazal: »Naj opravijo babe med sabo! Bog, da sem se Mare rešil!« Kola so zaškripala na oseh, ki so jih pozabili namazati. »Brž poženi, Lojze!« Bila sta že daleč na hrvaški meji, ko je Mara opomnila Lojzeta, da se mora vrniti. Nema sta stala nekaj trenutkov obraz proti obrazu. Mara se je držala trdo, kakor da bi ji ne bilo nič težko za domom. Lojze ji je pomolil staro obledelo podobico od sv. Gor. Nekje je zazvonilo na široko vabeče, da je po ravnini donelo ... Lojze se je obrnil še enkrat in zaklical Mari: »Na Gorah zvoni.« Slišala ga je in skrila obraz med roke. Proti vzhodu se je razpela silna ravnina. Na nebu je žarelo sonce in brizgalo zlate žarke na orumenele bregove in šume na Hrvaškem. Lojzetu je stisnila bolečina grlo, da je jecnil..'. Mara pa je šla s trudnim korakom nasproti zlatemu soncu, ki je padalo v zaton ... Denar. »Miha gorski se ženi« je šlo od ust do ust. Dekleta so zavidale Tončki, da ima tako srečo. »Na Gorah je bogatija, da je ni ne blizu ne daleč« so govorile ene, druge pa so presojale ženina. »Neroden je.« »Grd je, da ni prestati pri njem. Še Mara je morala iti, ki mu je sestra. Ne bi ga vzela za noben denar.« »Samo za denar mu je, za Tončko prav malo.« Ugibale so na vse načine, vsaka po svoje, resnica pa je ostala le ta, da se je Miha res ženil. Dobil si je moža in so šli na oglede. »No, Miha goden si res. Preko treh križev si že, a ne?« se mu je posmehnil Brčar z Vrhunc. »Res je.« Mihi je bilo nerodno, ker se ni znal kar nič postaviti. »Gospodinje ti ni treba na domu, ko sta dve ženski pri hiši. Leta te ženejo v ženitev.« »A, ne!« se je branil Miha. »Priženiti bom moral nekaj, saj veste, da jih moram izplačati, pa so mi visoko nabili oče.« Brčar se je krehljal: »Potem bi pa dal rajši pri cerkvi oklicati, da iščeš tako, ki ima denar. He-he, pa ne mislim za res. Ti hočeš tudi dekle, da bo za kaj, kaj ne?« Pot je šla h koncu. Stali so že pri hiši. Brčar je stopil naprej in pozdravil: »Sosed Preskar, ne zameri, da te motimo. Slišali smo, da imaš živinče naprodaj, pa smo rekli: hajd, pojdimo in poglejmo, kako je in kako ceno ima.« Brčar je bil star mešetar na sejmih, pa tudi za ženitve. Preskar je kar uganil po kaki kupčiji so prišli. »Smo že prodali telico. Debela je bila, pa jo je mesar vzel« in je hitel, da jih je postregel z žganjem. Pogovor je šel počasi, pa lepo naprej, da so si bili vsi v svesti srečnega konca. Miha je bil s Tončko zadovoljen, črnooka Tončka z njim tudi, še bolj seve z gorsko kmetijo. Hotela je biti gruntarca za vsako ceno, pa če bi tudi Miha po berglah hodil. Srečna in zarudela se je sukala okoli hrastove mize in prinašala dobrote na njo. Ko je pa priletela v kuhinjo, so šumele sestre okoli nje in jo spraševale: »A boš?« Pri Preskarju je bilo mnogo otrok vseh mogočih letnikov od dvajsetega navzdol. Pavle je bil najstarejši, za njim pa Tončka. Mešetarja Ulčnik in Brčar sta skušala na vse načine, kako bi privlekla pogovor na ono kočljivo vprašanje o doti. Miha je s strahom pričakoval. Brčar jo je iztaknil: »Kako si pa kaj pri denarju, sosed?« Preskar je nekaj zamrmral: »No, ja ... Glede dote misliš!« »Ne, ne ... Ampak, ker smo že pri tem, pa spravimo stvar do konca!« Mihi je bilo, kakor da bi na iglah sedel. Za Tončko mu je bilo, a bal se je, da bo stari premalo obljubil. Oče si je zasukal brke, odkimal z glavo, pa zopet prikimal. »Naj bo. Težko jih bom dal ali vseeno dal jih bom: Sto in kravo!« Miha je na debelo pogledal. Mučen molk se je naselil med nje. Brčar je mencal, Ulčnik je iskal klobuk, da bi šel. Stari si je natlačil pipo in si zapalil. »Ti ni dosti, Miha?« »Premalo je za moj grunt, oče. Jaz rabim denar.« In zopet so imeli usta zaprta. »Hm, če rabiš denar, moraš iti k hiši, ki ga Ima. Pri meni ga ni.« Govoril je počasi in težko, ker mu je bilo neprijetno. Nekaj o premaganih abeslnskih rasih ali poglavarjih. rasi posameznih pokrajin so obenem v vojni tudi poveljniki armad. Vsak abesinski general je odgovoren cesarju samemu za poraz in Jamči zanj z vsemi pravicami in premoženjem. Po italijanskih poročilih je bila odločilno na severu poražena celotna abesinska armada in med premaganimi rasi so naslednje osebnosti: Ras Desta je cesarjev zet in radi poraza ga je cesar dal zapreti v neko hišo blizu neguševe palače v Ad-dis Abebi. Rasu Destu očitajo, da je prodajal orožje, katero mu je za vojaštvo pošiljala vlada in da je upravo tako slabo vodil, da je končno moral doživeti svoj poraz. S cesarjevim odlokom je rasu Desti odvzeto plemstvo, ločen mora živeti od svoje žene, katera ga niti v ječi ne sme obiskati. — Drugi premagani poveljnik je ras Sejum, vnuk cesarja Janeza, ki je v Abesiniji vladal od leta 1872 do 1. 1889. — Tretji premaganec Je ras Kasa, ki izvira iz starega abesinskega plemstva. To je najbogatejši Abesinec, ki ima več premoženja kakor sam cesar. —' Naslednji abesinski vojskovodja, ki ga je zadel poraz, je ras Imru, kateri je vladal provinco Godžam. To je pameten mož modernih idej. Je pa najbolj energičen nasprotnik Italijanov. — Zadnji med premaganimi rasi Je vojni minister Muluge-ta, ki je podlegel ranam, katere je prejel v bojih z Italijani. Rajni Mulugeta se je bojeval z Italijani pred 40 leti kot 25 letni mladenUS pri Adul. Italijani gradijo po zasedenem abesln. ozemlju prav pridno avtomobil' ske ceste, ki segajo da Ambe Alagl. Gradijo tudi ceste vzdolž rek* Takaze na severu. Abeslnci so dosedaj p*« strellll iz zračnih viiln 20 tt* lljanakih bombnih letMi RAZNO: Sadno drevje garantirano zamenjam za krompir, oves, koruzo in drugo. Frangež, Hoče pri Mariboru. 407 Izborna pijača: Sladek, čist, peneč se mošanč-kar. Dobro vino. Vprašaj: Sladka gora 1, p. Šmarje pri Jelšah. 413 Kolesa in dele kakor tudi gumo kupite najceneje pri Jugu d. z o. z. Maribor, nasproti Narodnemu domu. 410 Afrikmadrace po 195 Din, žimnice 480 Din, volnene madrace 390 Din, tapecirani vložki 250 Din samo pri F. Novak, Maribor, Koroška 8, Vetrinjska 7. Lovske psice, čistokrvne, 2 po 6 mesecev stare, 1 9 let, proda A. Slogovič, lovec, Ivanjci. 400 Cepljeno trsje in sadno drevje v prvovrstni kakovosti po zmernih cenah dobavlja drevesnica Ivan Gradišnik, šmarjeta, p. Celje. Zahtevajte cenik. 125 Zelo ugodno kupite spomladansko blago v trgovini Meško Ivan pri Sv. Bolfenku v Slov. g., in sicer: hlačevino, črno, rujavo in sivo od 25 do 28 Din, plavi kamgarn 40, belo platno, močno, nešterkano, pri odjemu 10 metrov 8 Din, gradi za gate 7 Din, oksford od 6 Din naprej, volneni popelini za ženske obleke 28, cvirnato blago od 7 Din naprej. 331 Trpežno manuiakturno blago, perilo, nogavice, robce in različne ostanke, dobite po ugodnih cenah v novi trgovini Viktor Mavrič, Maribor- Kralja Petra trg 4. 321 Prejo sprejema v tkanje »Krosna«, tkalnica v Ljubljani, Zrinjskega 6. Sej lan in predi, da se s tkanino lastnega pridelka oblačiš! 372 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Ackermannov naslednik A. Kindl v Ptuju. 264 Sadno drevje najboljših štajerskih eksportnih sort: Kanadka, Bcskoopski kosmač, Krivo-pecelj in še par drugih dobite v zanesljivih sortah pri: Dolinšek, Kamnica pri Mariboru, ali v Crešnjevcu pri Selnici ob Dravi. Cena za drevo: Din 2.—, 4.—, 8.—. V račun vzamem vsako množino slame in drv. 374 Srečke državne razr. loterije si oskrbite čimprej pri pooblaščenem prodajalcu srečk državne razredne loterije pri 414 Bančni, poslovalnici Bezjak Maribor, Gosposka ulica 25. Prihodnje žrebanje bo 6. in 7. aprila 1936. Cene: cela srečka stane Din 200.—, polovična Din 100.— in četrtinska Din 50.—. Zanesljivo kaljiva semena, poljedelsko orodje in špecerijo priporoča Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg - Gubčeva ulica. Pletenine domačega izdelka dobite po nizkih cenah v trgovini ročnih del Pavle Slugove, Celje, Vodnikova. 382 Zidake, strešnike, dobavi po najnižjih cenah: opekarna Ormož. 308 Lepe tiskovino za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici izvršuje hitro, solidno in po najnižjih cenah Tiskarno sv. Cirilo »Mariboru Koroška c. 5 Čekov, račun štev. 10 602 Telefon interurb.st 2n3 Sa pomlad I Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija S«, vsebina 15—21 m primo oxfordov, tourin-gov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanje 3 m, dalje »Paket Serija S/o« isto tako 15—21 m za ženske pralne obleke, deč-ve (Dirndl) v najlepših barvah, predpasniki itd. Vsak paket poštnine prosto samo Din 107.-. Za isto ceno »Paket serija P«, vsebina 15—20 m platno, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo barvasto, ter »Paket serija P/I« 10—15 m istega najfinejšega belega blaga. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brezplačno. „KOSMOS" razpošiijalnica ostankov MARIBOR, Dvofakova cesta 1. 1003 Cenik in vzorci zastonj! BSMiSBBBBasgCBBBBBBBiBBKBBBBBBBHBBBBEiB tuji f§§u Preje Trg svobode, sedaj Vetrinjska ulica 3© ^^m-cveU&im- rsr Že let -ps kupujete Vaša semena neprekos-Ijive kakovosti in zanesljive kalji-vosti v staroznani trgovini semen N. B trdil ¡s. Maribor i;::;¡^^.^...¡^i::,;;;:: ii:1:1:!:;;1! Telefon 23-51 interurban. Ceniki na razpolago. 1 semena f ¡ajMuiaEa!BQiMiBffiaHHaiauefflBEfflEasHasBi8E2aaiH Hranilnica Dr Cenírülo: ñmhm Cclfc v lastni novi palači na oglu nasproti pošte, prei Juznošfa- Gosposke-SIovenshe ulice. 2 fersha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj Varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. Kdor v ,,Slov. gospodarju" oglašuje, uspeha gotovo se raduje! Bolečine prenehajo. — ko pomočite bolne in izmučene noge v kisikovo kopelj. POIZKUSITE TO ZDRAVILNO SREDSTVO ŠE D REVI! Ni vei rdečice in vnetja kože med prsti na nogi, ni kurjih očes in žuljev. Tudi oteklin in vnetih mest ni več, ki tako peko. Kupite enostavno v najbližnji parfumeriji ali lekarni ovoj Saltrat Rodella. Vsujte toliko tega sredstva v vročo vodo, da bo dobila videz mleka. Pomočite noge v to kopelj in olajšanje bo nastopilo že v treh minutah. Saltrat Rodell razvija kisik, vzpostavlja živahen obtok krvi t«- odpravlja bolečine kakor nobeno drugo sredstvo. Zadovoljiv uspeh je zajamčen v vsakem primeru. Vse se čudi in hiti k »Starinarju« na Glavni trg št. 18 in na Koroško cesto 3. Tam vse dobite, kar želite. Ostanke svile, moško in žensko blago, belo in rujavo platno, oblekce, predpasnike in srajce vseh velikosti, čevlje, naglavne in žepne robce, fino volneno blago, nogavice, tiskovina od 5 D naprej itd. Pazite na št. 18 Glavni trg! Dobro in poceni. 1 kg raznih ostankov 18 Din. 417 Priporočamo Vam, da kupite najboljše, najcenejše vse vrste blaga za obleke, perilo, usnje, kakor tudi vsa poljedelska semena, štajersko deteljo, lucerno, travno mešanico itd. v trgovini Klanjšek Fr., Maribor, Glavni trg 31. 416 Za veliko Celje si je manufakturna trgovina Franc Dobovičnik v Celin nabavila za spomlad in poletje ogromne množine vseh najrazličnejših vrst sukna in sploh vsega blaga za obleke od najcenejše do najfinejše kvalitete. Vse to novo blago se prodaja po brezkon-kurenčnih, najnižjih cenah. Vsak, ki pride v Celje, naj si ogleda to novo preurejeno, veliko trgovino. Evo dokaze: 4 m športnega sukna za fantovske obleke Din 52.—, 3 m šprieštofa za športne moške obleke Din 75.—, 3 m ševiotkamgarna za moške obleke ali ženski kostum Din 90.—, 3 m lepega vzorčastega sukna za moške obleke Din 120.—, 3 m modnega športsukna za moške športobleke Din 165.—, 3 m modnega temno,vzorčastega sukna za moško obleko Din 195.—, 3 m finega volnenega ltamgarna, modni vzorci v vseh barvah Din 300.—, 4 m oksforda ali belega platna za Din 20.—. Za neveste za celo obleko od Din 100.— naprej, šivane odeje in moško perilo iz lastne tovarne najceneje. Priporoča se Vam za nakup blaga za moške in ženske obleke znana tvrdka 640 Franc Dobovičnik, Celie, Gosposka ulica št 15. katera Vam jamči za pošteno mero, najnižjo ceno in za dobro kakovost. S 5%. PREVDAREN SLOVENSKI GOSPOOAR Z A V A m II I SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE 1 E S® R 1 167 V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 61. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! maftoolfe In najvarneje pri losoillnlcl Ulica 10. okioHra Gosposka nižca 23 registrovana zadruga z neomejeno zavezo. JPHT" Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. Tiskar: Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv, Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.