M
TRGOVSKI I«I
Časopis asa trgovino, Industrijo lxi c
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v sredo, dne 28. maja 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. M-. OŠ,
Dr. Fran Windiseher:
Ob desetletnem Jubileju Ljubljan*
velesejma«.
Slovenec ni razvajen. CK iv..da,j v težke delal in se s trudom preživljal. V potu svojega obraza, z veliko ljubeznijo do malega kosa svoje zemlje mora naš kmetski človek od rojstva do jame. Naš rokodelec je vajen trdega vsakdanjega dela. Našemu kupcu ni sipala sreča lahkega blagostanja. Obrtnik in trgovec sta v Slovencih hodila od vajeniških let do večera svojega življenja napeto pot. S pridnostjo, žilavostjo in skromnostjo samo sta se v težkih starih prilikah mogla uveljaviti in držati. Ce bi bilo po mojem, bi izginil brez škode iz našega jezika nesrečen povojni izraz pridobitnik« in ž njim skupno ime pridobitni krogi«. Slovenski uradnik ni bil nikdar ugodnik v uradniški hierarhiji. Vbadal se je, pisal, pa se redko dopisal in dosodil do visokih mest. Naš delavec, izrazito industrijalen, kakor oni, ki je obtičal z eno nogo v kajžarstvu, je priden; cenijo ga in iščejo zbog njegove pridnosti in veščosti celo v neprijazni tujini. Ljudem dela je prirojena ali privzgojena kot osnovna lastnost skromnost, pridnost in varčnost, kakor ni lahko drugače mogoče pri ljudeh, ki jim po večini ostaja od dobre slovenske matere — zavestno ali podzavestno — za življenje vodilo: Delaj in hrani!
Med grdo vojsko in za še gršega povojnega časa se je v nemoralnih razmerah kakor drugod zajedla tudi pri nas v gospodarstvu dokajšnja mera slabih lastnosti. Popustila je ljubezen do dela, opešala je pridnost, prevladovala je pohlepnost in želja po lahkem zaslužku ter ž njo ob času denarne negotovosti lahkomiselna potratnost. V skrbeh smo bili nekaj časa, ko smo videli v narodu ta preobrat na slabo. In se je govorilo o potrebi, da ozdravimo duše vojnih in povojnih grehov pa da iztrebimo, kar je slabega zašlo v organizem našega naroda. V strahu sta bila za svoj stan trgovski in obrtni gospodar. Kmetski gospodar pa je premišljal, kaj bo, če se ustale prej neznane abotne šege po naših selih. In vsi, ki ljubimo našo malo domačijo, smo bili v resnih skrbeh za svojo ožjo domovino, za katero je predpogoj gospodarskega obstanka pridnost in varčnost prebivalstva vseh slojev, ako bi za trajno duhovno zagospodovali našemu delovnemu človeku slabi vodniki in pogubna gesla.
Od zahoda, od zemlje do zemlje je prišel preobrat. Gorje tistim, ki se ne zavedajo, koliko je ura in ne krenejo pravočasno na pravi stari pot. Izredne prilike izza vojske in povojnega časa hitro ginejo. Zabuhla konjunktura za voijne in povojne talente in ženije je splahnila. Inflacijonizem v kraljestvu duha in materijalnih dobrin hitro izgubiva veljavo. Stari pravci solidnosti, prevdamosti, poštenosti, skromnosti in varnosti, ki so se obnesli in slove po svojem sporočilu, brzo prihajajo do veljave. Kredit dobiva načelo, da naj ne je, kdor ne dela.
Suha leta so prišla v gospodarstvo in vsepovsod se govori o gospodarski krizi. Vsak prehod je težak in zahteva svojih žrtev. Tudi v našem gospodarstvu živo čutimo pezo gospodarske krize. Industrija preživlja težke čase in mnogokatero podjetje se dobesed-on bori za obstanek. Trgovcu huda
prede. V kupčiji je mrtvilo. Velike so izgube, plačila lena. Obrtniki po pravici tožijo o redkem zaslužku in slabih delovnih prilikah. Svitlejša je slika, kjer oživlja delavnost živahnejše stavbeno delo. Delojemalci s težavo dobivajo službe, in je vesel, kdor je danes pod varno streho starega gospodarja. Kmetovalec žalostno gleda,- kako padajo cene njegovim pridelkom, dočim vztraja visoka cena za potrebščine, katere mora kupovati. Živimo v nevšečnih časih in smo sredi krize. Kakor so neljube prilike v času, ki ga pravkar preživljamo, smemo ipak imeti trdno prepričanje, da prestane naš organizem tudi to kritično dobo, ker je v jedru zdrav in ker je osnovna lastnost našega naroda pridnost in varčnost. Te lastnosti so železen zaklad v živem narodu, ki je zdrav in svež ter ima zadostno vztrajnosti in dovolj trdne volje. Sredi teh slabih časov je vesel in bodreč pojav, da je osobito v našem obrtniškem stanu na najrazličnejših krajih naše domačije živo gibanje, ki priča, da prevladuje živi jenski optimizem in volja do stvarilnega dela. Ne damo se in se ne uklonimo!
Na lep praznik Vnebohoda otvori-mo v svoji beli Ljubljani desetič Ljubljanski veliki sejem. Lepa jubilejna prireditev bo! Z veliko skrbnostjo in is še večjo ljubeznijo je pripravljena ta naša glavna gospodarska prireditev. Marljiva uprava je znala navzlic vsem težavam pripraviti bogato in pestro razstavo, katere bo vsakdo od nas vesel in bo kot Slovenec in Jugo-sloven ponosen, da smo sredi gospodarskega mrtvila in sredi kritičnih prilik v gospodarstvu zmogli to lepo delo, ki je krona naših vsakoletnih gospodarskih prireditev. Pojavlja se včasih dvom, ali je taka prireditev v Ljubljani še potrebna v obstoječih prilikah. Mislim, da dvom pri nas ni upravičen, in sem mnenja, da je prav, ako Slovenci vsako leto napravimo v svojem isredišču tako gospodarsko revijo, ki obdrži pri nas Slovencih -svojo vitaliteto prav gotovo, ako kakor zadnja Heta, obdrži sejmska uprava tudi v bodoče tako tesne in dobre odno-šaje z našimi kmetijskimi krogi in ume pridobiti take zanimivosti, kakor bo letos znamenita higijenska razstava. Tako vsako leto izpopolnjujemo svojo pomembno prireditev, ki ima svojo posebno slovensko marko in smo nanjo ponosni, ker je naša, ker jo plod našega truda in dela in naše skrbi ter smo si v svoji državi pridobili ž njo prvenstvo. Pozdravljen deseti Ljubljanski veliki sejem in obilo ti sreče ob tako markantnem jubileju! Spremljajo te iskrene želje, da ne boš le vreden vrstnik naših dosedanjih velikih sejmov, marveč, da jih celo nadkriliš, tako da bomo ob zaključku po pravici smeli letos reči: Postavili smo se in smo stopili odločno naprej!
ZNIŽANJE OBRESTNE MERE PRI NARODNI BANKI.
Upravni odbor Narodne banke je na svoji seji dne 27. t. m. sklenil, da zniža Narodna banka, počen ši od 28. maja t. 1. obrestno mero za eskompt od dosedanjih G na 5-5, obrestno mero za lom-hardna posojila pa od 8 na 7%.
Desetletnica Zveze trgovskih gremije«
za Slovenilo.
(Poročilo podpredsednika Zveze trgovskih gremijev gosp. Jos. J. Kavčiča na « K'nem zboru v Kočevju cine ‘20. maja 1930.)
Letos praznuje Zveza desetletnico svo- < jega obstoja. To je v življenju kratka j doba,v organizaciji pa pomenja deset let j borb, dobo, Iti jo je vredno omeniti, saj j pomenja revijo borb in prizadevanj za I napredek celega stanu.
Po preobratu, leta 1918, je stopilo naše trgovstvo v popolnoma nove upravne in gospodarske razmere. Politično je prosto zadihalo, v gospodarskem oziru pa se nui je odprl širok delokrog, kjer se bo mogel razmahniti in napredovati.
V onem času je bila stanovska organizacija slovenskega trgovstva neenotna in slaba. Trgovstvo je bilo organizirano deloma v obrtniških kolektivnih zadrugah, deloma v svojih trgovskih zadrugah, oziroma sploh ni bilo organizirano. Obstojali so tedaj gremiji le v Ljubljani, ustanovljen leta 1859, gremij v Mariboru iz leta 1884, v Kranju (1919), v Novem mestu (1919), v Ljubljani-okolica (1919), v Kamniku (1919), v Konjicah (1887), v Kočevju (1909), v Slovenski Bistrici (1919), v Ptuju (1885), v Sv. Lenartu (1919), v Krškem (1919), v Celju (1890), v Laškem (1910). Obstojalo je tedaj le 15 gremijev, ki pa so bili med seboj brez vezi, ki bi jih združevala in ki bi predstavljala mnenje slovenskega trgovstva. Bili so tedaj časi, ko se je pre-osnaivljaio vse javno in gospodarsko življenje, — časi, ko se je iskalo novih poti, ko so se postavljali novi cilji.
Že tedaj so zavladali za trgovstvo težki in mučni časi. Prikazovalo se je trgovca kot oderuha in izkoriščevalca ljudstva in vedno bolj se je v vrstah zavednega trgovstva pojavljala misel ustvariti gibanje, ki naj ščiti in pospe-trgovsko gibanje, ki naj ščiti in pospešuje trgovske interese. Organizacije — ediniee, — gremije in trgovske zadruge je bilo treba združiti v Zvezo, ki naj bi dajala inicijativo organizacijam in ki bi naj predstavljala mnenje trgovstva.
Že leta 1919 so se vršili v Ljubljani sestanki zavednih slovenskih trgovcev, na katerih so razmotrivali o ustanovitvi Zveze, ki naj bi tvorila vez med posameznimi gremiji in ki naj bi izpopolnila organizacijo trgovstva z ustanavljanjem novih gremijev. Posebne zasluge so si pridobili pri tem glavni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Fran 'VVindischer, ki je sestavil Zvezna pravila in ki je stal tudi sicer vedno ob strani s svojimi bogatimi organizatorič-nimi skušnjami in nasveti; nadalje g. Fran Zebal in g. Franc Golob, ki sta neumorno agitirala za ustanovitev novih gremijev in sodelovala pri ustanovljanju Zveze.
Leta 1920 so končno dozorela pripravljalna dela za usatnovitev Zveze in dne
10.	aprila 1920 se je vršil v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani ustanovni občni zbor, ki ga je v imenu pripravljalnega odbora otvoril gosp. Franc Zebal. Tega občnega zbora se je udeležilo 84 delegatov, ki so zastopali 15 gremijev in 42 trgovskih zadrug, navzoči so bili nadalje zastopnik Saveza trgovcev v Vinkovcih, zastopnik društva trgovcev z živili v Zagrebu, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Fran AVndischer, predsednik Zveze industrij-cev g. Dragotin Hribar, predsednik Ze-maljskega zaveza trgovaea za Hrvatsko in Slovenijo g. Prilepič i. dr.
V prvem Zveznem načelstvu, ki je bilo na tem občnem zboru izvoljeno, so bili gospodje: Ivan Jelačin ml., Ivan Ko-
stevc, Alojzij Lilleg, dr. Ivan Černe, Andrej Šarabon, Jurij Verovšek, Fran Zebal, Josip Sporen, Vilko Weixl, K. Korsche, Rudolf Stermecki, Fran Leskovšek, Franc Čuček, Franjo Sire in Alfonz Oblak. Za zveznega načelnika je bil izvoljen gospod Ivan Jelačin ml., za podnačelnika pa gg. Fran Zebal, Vilko Weixl in Rudolf Stermecki. Blagajniške posle je prevzel že tedaj g. Jurij Verovšek, ki vodi zvezne finance nepretrgoma že 10 let.
Poročilo pripravljalnega tajništva je podal na ustanovnem občnem zboru tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič. Ob ustanovitvi Zveze so prijavili svoj pristop k Zvezi sledeči gremiji in zadruge: Gremiji Ljubljana, Ljubljanska okolica, Kranj, Radovljica, Kamnik, Krško, Ribnica, Novo mesto, Litija, Cer-knica-Lož, Maribor, Celje, Ptuj, trgovske zadruge v Šoštanju, Celje okolica, Sevnica, gremij v Konjicah, trgovska zadruga Ptuj okolica, trgovska zadruga Št. Lenart v Slov. goricah in Lajtersber-gu, trgovska zadruga v Slovenski Bistrici in Mozirju — s skupno 5261 člani. Ti gremiji in zadruge so tvorila torej temelj Zvezi, ki more ob svoji desetletnici z zadovoljstvom ugotoviti, da je danes združeno v njej v 27 »remijih 13.000 članov.
V vrstah trgovstva je vladalo tedaj veliko navdušenje za strumno enotno organizacijo vsega trgovstva v državi. To dokazuje resolucija, ki je bila sprejeta na ustanovnem občnem zboru, in ki nalaga Zvezi, naj stopi v stik z organizacijami trgovstva v vseh pokrajinah našega kraljestva v svnho ustanovitve trgovske organizacije za celo državo. Poročila ustanovnega občnega zbora Zveze dokazujejo nadalje veliko idealizma, s katerim so se ti pionirji slovenskega trgovskega stanovskega gibanja oprijeli težavnega organi zatoričnega dela.
S trdno voljo, z vsemi sredstvi ščititi ogrožene trgovske interese, je šel zvezni odbor na delo. Tako vidimo, da se je že v prvih letih energično zavzemal za odpravo davka na poslovni promet, ker je s tem davkom obremenjeno le trgovstvo, medtem ko je 80% prebivalstva in močno razvito zadružništvo tega davka oproščeno. Mnogo težkoč je imela Zveza z osnovanjem trgovske akademije, za katero se je že ob svoji ustanovitvi borilo. Najti ni bilo primernih prostorov, krediti za honorarje profesorjem so bili prenizki, vendar se je vztrajnosti zveznega načelnika g. Ivana Jelačina posrečilo doseči pravočasno otvoritev.
Eno leto po ustanovitvi Zveze se je povodom zveznega občnega zbora, ki se je vršil v Mariboru, vršil dne 17. aprila 1921 tudi velik trgovski shod, ki je obravnaval neurejene prometne razmere, o propadanju vinske trgovine in njega vzrokih, o prosvetnem delu med trgovstvom v časopisju, šolah, strokovnih in gospodarskih organizacijah, o davčnih hibah in o trgovski in obrtni zakonodaji. Značilna je nadalje resolucija, ki je bila sprejeta na tem shodu in ki izraža željo, naj konstituanta, ki ima nalogo izdelati ustavo, ustanovnim potom določi kraljevini ime »Jugoslavija«, ker to ime najbolj odgovarja misli narodnega jedinstva.
Živahno je bilo delovanje Zveze v pr-j vih letih po ustanovitvi tudi v organi-I zatoričnem oziru. Leta 1921 je bil usta-! novljen enotni gremij za politični okraj
celjske okolice, kateremu so pripadle trgovske zadruge v Mozirju, na Vranskem, Gornjem gradu, v Petrovčah in Šmarju. Isto leto se je spremenila trgovska zadruga za sodni okraj mariborska okolica v Gremij za mariborsko okolico. V ljutomerskem okraju so se tedaj vršile priprave za reorganizacijo trgovstva, ki je bilo še vedno organizirano Skupno z obrtniki v kolektivnih zadrugah.
V letu 1922 je bil ustanovljen gremij v Brežicah. Trgovska zadruga za sodni okraj Maribor okolica se je spremenila v Gremij za mariborsko okolico tako, da je koncem leta 1922 štela Zveza za svoje članice vse v Sloveniji obstoječe trgovske organizacije in sicer 21 grerni-jev in 7 trgovskih zadrug z 9779 člani.
:>. aprila 1. 1922 je sklicala Zveza v Ljubljano protestni shod, katerega so se udeležili zastopniki vseh trgovskih organizacij v Sloveniji, in na katerem je energično zahtevala ukinitev zakona o davku na vojne dobičke, enotno ureditev davčnega sistema, odpravo plaea-riue in ukinitev davka na poslovni promet, ukinitev zakona o pobijanju draginje kakor tudi osnovanje gospodarskega sveta.
Z več resolucijami je Zveza podpirala tudi stremljenje po ustanovitvi popolne efektne in blagovne borze v Ljubljani.
I-SO. aprila istega leta pa se je vršil v Celju tretji slovenski trgovski shod, ki se je zavzemal zlasti za zvezo Slovenije z morjem in razpravljal o drugih takrat aktualnih stanovskih zadevah.
Naslednje leto 1923 se je vršil zvezni občni zbor v Ljubljani. Na tem občnem zboru se je obširno razpravljalo o zastopniku, ki naj bi ga nastavila Zveza v Beogradu in ki naj bi interveniral v ministrstvu v vseh trgovskih zadevah. Sklenilo se je tedaj, da skuša Zveza nastaviti v Beogradu svojega zastopnika, pokazalo pa se je pozneje, da je to iz finančnih razlogov Zveze nemogoče.
Živahna debata se je razvila tudi radi Trgovskega listac, katerega naj bi dobivali enkrat mesečno vsi trgovci in katerega naj bi plačala Zveza. Pa tudi ta sklep je postal pozneje neizvedljiv tudi iz finančnih razlogov.
'Na občnem zboru leta 1923 so bili na novo izvoljeni v zvezno načelstvo gg.: Franc Stupica, Franc Medic, Vladimir 'Novak, Ivan Kejžar, Fran Lukas, Leopold Fursager, Stanko Lenarčič in Ludvik Kuharič.
Zveza je razvijala tedaj svoje delovanje zlasti v sledečih smereh:
Trgovstvo se je nahajalo sredi težke gospodarske krize in Zveza je posvečala vso pažnjo prometnim in pa zakonodajnim vprašanjem. Zavzemala se je za enotno železniško ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani, za upostavitev direktne telefonske zveze med Ljubljano in Sušakom ter Reko ter za podaljšanje obstoječih krajevnih telefonskih in telegrafskih vodov. Odločno se je zavzemala tudi za podaljšanje kočevske železniške proge, vendar pa nevšečne gospodarske razmere poznejših let še do danes niso privedle do realizacije te zahteve slovenskih gospodarskih krogov.
Naslednji občni zbor Zveze, 1924, ki se je vršil na Bledu, je zavzel zlasti ostro stališče proti previsokim davčnim bremenom in preostremu administrativnemu postopanju pri izterjavanju davkov. V tem letu je osredotočila Zveza vse svoje delovanje v davčnem vprašanju. Iz fiskalnih razlogov se ni upoštevalo gospodarskih momentov, kar je povzročilo med gospodarskimi krogi mnogo nezadovoljstva.
(Konec sledi.)
OBISKOVALCEM LJUBLJANSKEGA JUBILEJNEGA VELESEJMA.
Ljubljanski velesejem je izdal permanentne legitimacije po Din 30-—. — Legitimacija daje pravico na polovično voznino pri potovanju na velesejem in na povratku. Na odhodni postaji se mora kupiti celo vozno karto in istočasno žigosati legitimacijo. Velesejmska pisarna potrdi obisk, nakar se mora pri povratku žigosati legitimacijo na postajni blagajni v Ljubljani, vozni listek pa velja potem za brezplačno vožnjo nazaj. Zato pri odhodu v Ljubljani ne oddajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro shranite.
X. redni občni zbor
Zveze trgovskih gremij e v za Slovenijo.
Dne 24. in 25. maja t. 1. so se zbrali v Kočevju zastopniki v gremijih organiziranega trgovstva cele Dravske banovine, da na podlagi skušenj desetletnega delovanja svoje matice — Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo ustvarijo nove smernice bodočemu organizatoričnemu delu.
Že v soboto popoldne so prihajali v Kočevje delegati iz najrazličnejših krajev banovine. Mnogo hišnih lastnikov v Kočevju je razobesilo tudi zastave. Na postaji je došlirn delegatom izrekel toplo dobrodošlico mest- | ni župan g. Kostanjevec.
Ob K-6. popoldne se je vršila v j dvorani hotela »Trst
predkonierenca, katero je otvoril zvezni predsednik | g. Vilko W e i x 1.
Predkonierenca je obravnavala samostojne predloge, ki so jih vložili gremiji v zmislu § 12 zveznih pravil. Za letošnji občni zbor so vposlaii gremiji izredno veliko 'število samostojnih predlogov, in sicer 61. Pred-konferenca je sklenila predlagati občnemu zboru 23 resolucij, ki obravnavajo davčne, obrtno-pravne, prometne, socijalno-politične težnje in organizatorične zadeve trgovstva. Po predkonferenci, ki je trajala nad 3 ure, so se zbrali delegati na prijateljski sestanek v Veliki kavarni.
Vnedeljo, 25. t. m. se je vršil občili zbor, ki se ga je udeležilo 75 delegatov. Občni zbor sta posetila tudi srezki poglavar g. dr. Loger in mestni župan g. Kostanjevec.
Zvezni predsednik g. Vilko Weixl je v svojem nagovoru pozdravil zastopnika politične oblasti isrezkega načelnika g. Logarja in mesta Kočevja g. Kostanjevca, zastopnika Zbornice za TOI podpresednika g. L. Bru-dermana in tajnika g. dr. I. Plessa ter grem. načelnika g. M. Roma iz Kočevja.
Sledili so nagovori gg. srezkega poglavarja in mestnega župana, do-mačina — grem. načelnika g. Roma in zastopnika Zbornice TOI g. Leopolda Brudermana.
Občni zbor je z navdušenjem sprejel udanostno brzojavko Njeg. Veličanstvu kralju in pozdravne brzojavke na ministrskega predsednika g. Pero Živkovica, ministra trgovine in industrije g. J. Demetroviča, ter ministra za šume in rude g. dr. Antona Korošca.
Zvezni podpredsednik g. Josip J. Kavčič je sporočil občnemu zboru pozdrave predsednika Trgovskega društva »Merkur« g. Jr. Fran W;in-discherja in podal nato obsežno poročilo o desetletnem delovanju Zveze, ki ga v posebnem članku priobčujemo. — G. J. J. Kavčič je nato v vznesenih besedah očrtal požrtvovalno delovanje zveznega blagajnika j g. Jurija Verovška in predlagal, da se mu izreče za njegovo desetletno vztrajno in požrtvovalno vodstvo zveznih financ pismena zahvala. Predlog g. J. J- Kavčiča je bil z velikim navdušenjem sprejet.
G. J. J. Kavčič je orisal nato zasluge, ki si jih je pridobil tajnik Zbornice za TOI g. dr. Ivan P 1 e s s za trgovstvo kot dolgoletni sodelavec in urednik »Trgovskega lista« in predlagal, da mu občni zbor za njegovo delovanje izreče ob priliki, ko zapušča mesto urednika, pismeno zahvalo. Predlog je bil sprejet z živahnim odobravanjem.
(Predsednik g. Vilko Weixl je v uvodu svojega poročila pozdravil grem. načelnika g. Konrada E 1 s -Sacherja in g. Jurija Verovška, k L sta v preteklem letu praznovala 601etnico in obhajala jubilej večdesetletnega vztrajnega delovanja v trgovski stanovski organizaciji.
Očrtal je nato delovanje Zveze v preteklem letu zlasti z ozirom na težke razmere, ki vladajo med trgovstvom vpogledu državnih in samoupravnih davkov, carin, konzumov, nabavljalnih zadrug, krošnjarstva in trošarin.
Zvezni tajnik g. I. Kaiser je prečital nato pregledno tajniško po-
ročilo, ki ga bomo priobčili v prihodnjih številkah.
Zvezni blagajnik g. Jurij V e r o v-š e k je poročal o zveznih financah v preteklem letu, nakar je računski preglednik g. Josip Šporn v svojem in v imenu g. Avg. Volka predlagal blagajniku in odboru absolutorij. Predlog g. Jos. Sporna je bil brez debate soglasno odobren.
ti. J urij V e r o v š e k je predlagal nato proračun za tekoče leto, ki znaša 168.500 Din, ki je bil soglasno sprejet. Zvezna doklada za leto 1930 pa je ostala z ozirom na še negotovo podlago pridobnine, nespremenejna.
Vršila se je nato volitev zveznega predsedstva. Soglasno so bili izvoljeni gg.:
Za gremij trgovcev v Ljubljani: Ivan Gregorc, Josip J. Kavčič, Jurij Verovšefc, Pavel Fabiani. Namestniki:	Anton	Verbič, Karol
Soss, Janko Krek in Ivan Bahovec.
— Za gremij Ljubljana-okolica: člani: Josip Šporn, Viktor Jeločnik, Josip Majaron. Namestniki: Ivan Rant, Davorin Šetinc, Franc Javornik. — Za g r e m i j vRadov-ljici:	člani::	Leopold Fursager.
Namestnik: I. Sitar. — Za g r t m i j v Kranju: člani: Anton Savnik, Fran Sire, Franc Berjak. Namestniki: Franc Globočnik, Fran Sajovic, Janko Potočnik. — Za g r e m i j v Kamniku: član: Anton Strgar. Namestnik: Kramar F. — Za gremij v Litiji: član: Fortunat Črtane. Namestnik: Suša F. — Za gremij v Riibnici: član: Josip Divjak. Namestnik: Fran Picek. — Za grem i j v Novem mestu: člana: Ed. Kastelic in J. Povh. Namestnika: I. Gro-sek in Turk. — Za gremij v K o -če v ju: član: Matija Rom. Namestnik: 1. Huber. — Za gremij v Logatcu: član: Stanko Lenarčič. Namestnik:	Anton de Gleria. — Za
gremij v Krške m: član: Rihard Engelsberger. Namestnik: Josip Krivic. — Za gremij v Brežicah: član:	Anton Umek. Namestnik: R.
Cimperšek. — Za gremij v Laškem: član: Konrad Elsbacher. Namestnik: Fr. Pavlin. — Za gremij v Celju: član: Rudolf Stermecki. Namestnik: J. Ravnikar. — Za gre m i j Celje-okolica: člani: Pilili, Zidanšek, Cukala in Cvenkel. Namestniki: Preac, Božič, Lešnik, Tiršek.— Za gremij v Mariboru: člani: Ivan Šoštarič, Vilko Berdajs, Ferdo Pintar. Namestniki:	Mirko	Feldin,
Murko in Drago Rozina. — Za g r e -mij Maribor-okolica:	član:
Janko Kostanjšek. Namestnik: Vavpotič.— Za gremij v Ptu j u: član: Fran Lenart. Namestnik:	Friderik
Slavič. — Za gremij Ptuj- okoli ca: član: I. Traun. Namestnik: M. Majerič. — Za gremij v Slovenj-gradcu: člana: Janko Klun in Rozman. Namestnika: Simon Blatnik in Druškovič. — Za g r e m i j v Slovenski Bistrici: član: F. Kac. Namestnik: Petek. — Za gremij v Ormožu: član: L. Kuharič. Namestnik: I. Veselič. — Za gremij v Konjicah: član: M. Šumer. Namestnik Petek. — Za gremij v Ljutomeru: član: Venčeslav Vilar. Namestnik: Sršen. — Za gremij v Sv. Lenartu: član: Srečko Kajne. Namestnik: Fr. Cvetko. — Za gremij v Dolnji Lendavi: član: Josip Toplak. Namestnik: J. Novak.
— Za g r e m i j v M u r s k i S o b o t i: člana: Janez Čvetič in Josip Gaspar. Namestnika: Joško Brumen in Karol Šifta.
Za računska preglednika sta bila izvoljena gg. Jos. Šporn in Avgust Volk.
G. J. Blatnik je predlagal nato, da se izreče zveznemu predsedniku g. V. W e i x 1 u za njegovo desetletno sodelovanje v Zvezi, kot podpred-nik in predsednik, zaupnica in topla zahvala ter da mu pokloni Zveza za njegovo uspešno delovanje častno diplomo. Predlog g. Blatnika je bil z velikim navdušenjem sprejet.
Zvezni tajnik je prečital nato resolucije glede: zgraditve železniške proge Kočevj e—S u-
Za znižanje obrestne mere.
Konferenca v Maribor«.
Prošli ponedeljek se je na inicija-tivo banske uprave vršila pri okrožnem inšpektoratu v Mariboru anketa mariborskih in prekmurskih denarnih zavodov v zadevi znižanja obrestne mere za vloge in kredite. Posvetovanje je vodil v imenu banske uprave trgovinski inšpektor g.* dr. Ratej. Sestali so se zastopniki 16 pomembnejših denarnih zavodov. Po vsestranskem temeljitem posvetovanju, ki je trajalo 3 ure, je predsednik mogel konstatirati brezizjemno pripravljenost za znižanje in enotno ureditev aktivne in sorazmerno tudi debetne obrestne mere v smislu posebnega dogovora, ki ga bo sestavila banska uprava v sporazumu z društvom bančnih zavodov, zvezo jugoslovanskih hranilnic in zadružnimi zavodi in bo stopila v veljavo dne 1. julija-. Dogovor bo'obsegal tudi sankcije za primere kršitve. Za podlago se bo domnevno vzel sklep sestanka društva bančnih zavodov z dne 16. t. m. Vendar se bodo po možnosti uva-ževale posebne razmere obmejnih zavodov, katerim konkurirajo enaki zavodi sosednih banovin odnosno držav. Upajmo, da z napovedano reformo pridemo zopet za korak bližje k normalnim razmeram. Znižanje kreditne obrestne mere bo s posebnim veseljem pozdravila industrija in trgovina, katerima je sedaj zaradi visokih obresti nabava najpotrebnejšega kredita silno otežkočena. A ko se s tem tudi odpravi ali vsaj omili ri-valiteta med zavodi enega in istega kraja in onemogoči medsebojno uničevanje naših najvažnejših gospodarskih institucij, bo z uspehom zadovoljno vse prebivalstvo brez razlike.
IZ ZUNANJE TRGOVINE JUG0SLAVIJ.
V prvem četrtletju je znašala vrednost uvoza v Jugoslavijo 1740 milijonov dinarjev. Na prvem mestu dežel, ki so Uvažale v Jugoslavijo, je Češkoslovaška s 17-45%; s ledi/,o Avstrija s 16-78%, Nemčija s 15-12 in Italija z 12-28%. Od skupnega jugoslovanskega izvoza, ki je bil nekaj manjši kot uvoz, je prišlo na Italijo 27'62%, na Avstrijo 17-89% in na Nemčijo 10-7-9 odstotkov. Torej pride na'Italijo dobra četrtina našega izvoza.
oseh vrst eno- in oečbarone
Jugografika
Ljubljana, So. Petra nasip 25
š a k , davčnih, prometnih, s o c i j a 1 n o - p o 1 i t i č n i h i n o r-g a n i z a t o r i č n i h zadev.
Resolucije so bile sprejete soglasno z malimi spremembami in se bomo nanje še povrnili.
Po sklepu letošnjega občnega zbora se bo vršil prihodnji zbor Zveze v Ljubljani.
IPo kratki razpravi pri »Raznoterostih«, v kateri so bili sprejeti še predlog g. Konrada Elsbacherja glede vprašanja razmerja med Trboveljsko premogokopno družbo in državo ter g. Frana Sirca, da resolucije predloži na merodajna mesta posebna de-putacija, — je predsednik g. Vilko W e i x 1 zaključil zborovanje.
^ H*
Vršila se je nato takoj predsed-stvena seja, na kateri je bil izvoljen za zveznega predsednika g. Josip J. Kavčič, za I. podpredsednika gosp. Konrad Elsbacher. za II. podpredsednika pa g. Ivan Šoštarič iz Maribora. Za zveznega blagajnika je bil ponovno izvoljen g. Jurij Verov-š ek.
Iz novoizvoljenega zveznega predsedstva je bila izvoljena eksekutiva 10 članov, katero tvorijo zastopniki gremija trgovcev v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Lašlkem, Novem mestu, Celje-srez, Slovenjgradcu, Ptuju, in Logatcu.
Redna vsakoletna konferenca gospodarskih zbornic Jugoslavije se je vršila letos v Dubrovniku dne 25. in 26. t. m. Ljubljanska zbornica je poslala na konfrenco od svojih članov gg. Antona K r e č i j a, Antona R o j i n o, Stanlkota Florjančiča, Jerneja Lozarja in tajnika Ivana Mohoriča.
Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o temi: »Naloge in pomen gospodarskih zbornic kr. Jugoslavije». Referat o tem vprašanju je bil poverjen gen. tajniku zagrebške zbornice g. dr.A. Cujvaju in tajniku ljubljanske zbornice g. Ivanu Mohoriču. Izčrpen in obširen elaborat je bil natisnjen in poslan vsem zbornicam že pred konferenco. Nadalje je bila na dnevnem redu razprava o turizmu v naši državi. Referat o tem predmetu je( imela dubrovniška zbornica, (ločim je o pospeševanju živinoreje v naši državi podala interesantno in izčrpno poročilo beograjska trgovska zbornica.
Konferenco je ob prisotnosti zastopnika ministrstva trgovine in industrije načelnika g. Žižeka, mestnega župana in zastopnikov banske uprave otvoril predsednik dubrovniške zbornice g. dr. Č i n g r i j a. Poslani so bili udanostni pozdravi Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in ministru trgovine in industrije, nakar je podal svoj referat gen. tajnik gosp. dr. Čuvaj, a za njim tajnik g. Mohor ič. O izredno zanimivih referatih bodemo še obširneje poročali.
Referentom se je za njiju temeljito delo zahvalil glavni tajnik beograjske zbornice g. Marodic, povdar-jajoč pri tem veliko važnost zbornic za razvoj in pospeševanje narodnega gospodarstva. Obvezne organizacije naj bodo čim popolnejše, da bi se preko zbornic postavil most med kabinetom ministrtev in praktičnim gospodarskim življenjem. Za njim se je oglasil k besedi predsednik beograjske obrtne zbornice gosp. M. Stojanovič, ki je v svojem govoru skušal utemeljiti potrebo po ločenih zbornicah.
Prav energično je izvajanje gosp. Stojanoviča zavrnil član ljubljanske zbornice g. K r e j č i, oslanjajoč se na zasluge, ki jih ima za pospeševanje obrtništva ljubljanska zbornica. Standard naših obrtnikov, je dejal g. Krejči, je v ponos celi naši državi. Ljubljaska zbornica je v celoti zadostila svoji dolžnosti napram njim. G. Krejči je odločno zagovarjal sistem skupnih zbornic in povdaril, da med trgovci, obrttniki in industrijci Slovenije ni nikakih trenj.
Za g. Krejči jem je govoril o zborničnem vprašanju še tajnik beograjske industrijske zbornice g. dr. P o -P o v i č , ki se je v svojih izvajanjih zavzel za sistem ločenih zbornic. Na popoldanskim zasedanju so se z daljšimi utemeljitvami izjavili za skupne zbornice zastopniki iz Novega Sada, Vel. Bečkereka, Osijeka, Podgorice, Sarajeva, Splita in Dubrovnika. Ob
I zaključku debate je gen. tajnik g. dr. Čuvaj pobijal argumente, s katerimi so skušali zastopniki beograjskih zbornic zagovarjati svojo tezo za ločene zbornice.
O razvoju našega tujskega prometa jo poročal tajnik trgovsko - obrtne zbornice iz Dubrovnika g. dr. M e -d i n i. O stanju turizma specielno na področju Drinske banovine je poročal tajnik sarajevske zbornice g. dr. B e s a r o v i č. — Tajnik ljubljanske zbornice g. Mohorič je v svojih izvajanjih k referatu poudaril med drugim naslednje momente: Uvedbi turtstičaih in izletniških vlakov kakor tudi izdajanju znižanih voženj za turiste in izletnike železniška uprava še vedno ne posveča dovolj pažnje. Potrebno bi bilo, da se uvede v turističnih krajih poleti večje število izletniških vlakov. V to svrho bi bilo treba modernizirati naš železniški promet z uvedbo motornih vozov in železniških avtobusov, s katerimi so se po informacijah subotiške železniške direkcije dosegli odlični uspehi.
O pomanjkanju poštnih zgradb in telefonskih zvez v naših najvažnejših turističnih krajih bi bilo odveč obširno govoriti. Vsakdo ve, da je njihovo stanje povsem nezadovoljivo, da ne rečemo obupno, in da ne vidimo nobenih izgledov za hitro zboljšanje tega stanja. Mnogo bolj kot domačini občutijo to tujci, posebno tu v Dubrovniku, ki kot evropsko pristanišče in središče turizma sploh nima telefonske zveze z inozemstvom, a z najbližjimi pristanišči in gospodarskimi središči v zaledju popolnoma nezadostne zveze, tako da sr jih poslovni svet vobče ne more s pridom posluževati.
Prav tako je obupno vprašanje naših cest. Končno je ugotovil, da ni res, da nam manjka mobilnega kapitala za investicije in dolgoročna posojila. Mi bi imeli ta kapital. Na žalost našemu finančnemu svetu manjka smisla in interesa za sistematično zgradbo turizma in za angažiranje kapitala v hotelska podjetja. Vzgoji domačega naraščaja za vodilna mesta v hotelirstvu ne posvečajo dovolj pažnje ne banovine, ne država. Treba je sestaviti pozitivni program, da nas ne podjarmi inozemski kapital, katerega se bomo težko osvobodili.
K vprašanju so se oglasili še tudi tajnik beograjske zbornice g. Maro-dič, zagrebške dr. Butovac, predsednik novosadske g. Manojlovič, tajnik iz Podgorice g. Radovič i. dr.
Zelo interesantno poročilo o sadjarstvu v Dalmaciji je podal tajnik splitske zbornice g. Boškovič. Za njim je obširno poročal predsednik beograjske zbornice g. Stanojevič o pospeševanju živinoreje. O zanimivem referatu se je razvila daljša debata, tekom katere je govoril tudi tajnik ljubljanske zbornice g. Mohorič zlasti o položaju trgovine z jajci v Sloveniji. Po zaključeni debati o tem predmetu se je sestavil odbor, ki naj redigira resolucije, ki jih priobčimo v prihodnji številki.
Konferenca gospodarskih zbornic v Dubrovniku.
DENARNI IN ČEKOVNO VIRMANSKI PROMET S SOLUNOM.
Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije je razširila svoje poslovanje v čekovnem virmanskem in hranilnem prometu tudi na Solim. Funkcije njene ekspoziture v Solunu bo vršila ondotna podružnica Francosko-srbske banke a. d. Beograd. Lastniki ček. računa lahko s čeki naročajo izplačila za Solun v dinarjih, drahmah in ostalih tujih valutah. To poslovanje se začne 1. junija t. 1. Od tega dne se lahko vrše tudi vplačila s položnicami Poštne hranilnice v korist čekovnih računov na blagajnioi podružnice Francosko-srbske banke v Solunu kakor na vsaki pošti v naši kraljevini. Za promet s Solunom veljajo iste pristojbine Poštne hranilnice kot za promet v notranjosti države.
čltajte In razširjajte »TRGOVSKI LIST«.
fVORNKA CIKORIJI
Priporoia svojo Izvrstno izdelke
Knezoškof dr. Anton Bonaventura — osemdesetletnik.
Osemdeset let je dosegel naš knezoškof dr. A. B. Jeglič. Spominjamo se ga tudi mi. V ozki zvezi je njegovo življenje in delovanje s postankom naše države in s tem vred z vsem njegovim političnim, kulturnim in gospodarskim življenjem. Ko so v bivši monarhiji grozili našemu narodu težki trenutki, ko smo bili v velikih skrbeh, kaj bo z našo bodočnostjo, tedaj je dvignil dr. Jeglič svoj glas in nam je pokazal pot, po kateri naj hodimo, tako jasno in odločno, da so nasprotniki utihnili, videč za vladiko ves narod zgrnjen pod enim samim praporom, praporom z napisom: Svobodni hočemo biti. Nadaljnji dnevi so nam bili priča, da nam je pokazal vladika pravo pot, pot, ki nas je pripeljala slednjič v zedinjeno Jugoslavijo. Ko se je Jugoslavija tvorila, je bil zopet knezoškof dr. Jeglič tisti, ki je z vsem svojim vplivom, z neumorno vztrajnostjo, s požrtvovalnim in nesebičnim delom gradil z drugimi ustanovitelji vred temelje nove države. Na teh temeljih je vzra-sla Jugoslavija v to, kar je danes, se je politično, kulturno in gospodarsko dvignila in je zavzela odlično mesto med državami Evrope. Zato stopamo kot zastopniki gospodarskega pokre-ta v novi državi tudi mi v krog onih, ki čestitajo jubilantu k njegovi osemdesetletnici in želimo, da mu bi bilo dano delovati v polnem zdravju še mnoga leta v korist in dobro celemu narodu.
Podeželski trgovec o konzumih.
Iz blejskega kota nam piše trgovec o konsumih sledeče:
»Vsako konzumno društvo, naj se že imenuje ikakor hoče, je imelo že ob ustanovitvi politične cilje. Politiki katere koli stranke so se zavedali, da ne morejo skupaj držati ljudi samo na podlagi političnih gesel, ki so same besede, temveč da morajo v ljudeh vzbuditi tudi zavest, da se stranka briga tudi za njihovo gospodarsko povzel igo. Seveda je ostalo skoro brez izjeme samo pri dobri volji, ker konzumi iskoro brez izjem niso prinesli prebivalstvu tistega blagoslova, kakor je pričakovalo. Konzumi so postali navadne trgovine, ki se malo brigajo za pravila in prodajajo blago vsakomur, kdor ga je hotel. Zato smatramo podeželski trgovci, ki trpimo vsled tega, da nam konzumi odjem-ljejo odjemalce, ki niso člani, da je naredba ministra, naj se obdavčijo vsi konzumi, jako pravična. Želeli bi le, da se ne obdavčijo samo oni, ki prodajajo nečlanom, ampak vsi, da ne bo slepomišenja.
Država izgubi na davkih pri konzumih ogromne vsote. Dati moramo državi, kar rabi za svoj obstoj in razvoj.^ Vendar pa ne razumem, če je davčna dolžnost splošna, da naj bi trgovci plačevali svoj delež, vrhu tega pa še delež konzumov, ki se razvijajo na naše stroške. Dočim se mi šibimo pod pezo bremen, slepomišijo konzumi in izrabljajo davčno prostost. Če bi trgovci ne plačevali davka, bi bilo gotovo še vse cenejše, nego je v konzumih, ker razlika v ceni ni tako velika, kolikor znašajo davki, po navadi je pa sploh ni in se tudi blago dobi pri trgovcu po tisti ceni, kakor v konzumu. Interesantno bi bilo zasledovati, kam izgine potem ta razlika. Po mojem mnenju vodijo konzume večkrat ljudje, ki se ne razumejo na blago in tudi ne ravnajo prav z njim. Tako ostane potem oprostitev od davka pravzaprav brez učinka. Radi tega je tudi prazno mnenje, da morajo biti konzumi za to, da pritiskajo na ceno.
Vse to sem povedal, ker mi leži že dolgo na srcu. Mislim, da imam prav in da bodo mojega mnenja tudi oni, ki odločajo o naši usodi. Ako mislijo, da je boljše pritiskati na trgovce samo, da ohranijo konzumu svoje predpravice, potem se jim zna dogoditi, da se bodo znašli enkrat pred— praznimi blagajnami.«
—
Privil, d. (1. za izvoz deželnih pridelkov bo v eni prvih sej razpravljala o izvozu koruze, zlasti o pridobitvi pripravnih prodajnih trgov. V rečnih pristaniščih bodo zgradili žitna skladišča (elevatorje, silos). Pred kratkim ustanovljena družba za gradbo takih skladišč bo dobila od Priv. d. d. podpore.
Poostreno kontrolo bančnega delovanja v vsej Jugoslaviji hoče s predpisi, ki jih sedaj izdelujejo, zajamčiti ministrstvo za trgovino in industrijo. Povod za to so dali zadnji procesi proti vodilnim bančnim funkcionarjem (Industrijska banka v Nišu, Gostilničarska banka v Beogradu itd.).
Prizadevanje za ustanovitev produktivnih it pije v ih zadrug v Južni Srbiji, o čemer smo že poročali, ni imelo uspeha. Kakor vemo, gre za kredite v skupnem znesku 20 milijonov Din. Razdelitev kreditov bodo vršile torej zasebne banke, ki se pa morajo obvezati, da se bodo držale določene obrestne mere.
V Moravskem okraju se bodo letos posvetili posebno zgradbi in izboljšanju cest.
Zunanja trgovina Avstrije v aprilu iz
kazuje 238-8 milijonov šilingov uvoza in 178-9 milijonov šilingov izvoza, torej pasivnost 59-9 milijonov šilingov, kar je za 25-7 milijonov manj kot v lanskem letu. V prvih štirih mesecih tekočega leta je znašal import 912-6 milijonov Šilingov, eksport 637-1, pasivnost 275-5, dočim je dosegla lani svoto 353-7 milijonov šilingov.
Mednarodni kongres špediterjev se
bo vršil 5. in 6. junija v Antwerpu. Zastopana bo tudi Jugoslavija.
Fuzionirale se bodo najvažnejše ladjedelnice v Julijski Benečiji, in sicer ladjedelnica v Tržiču (Monfaleone) ter ladjedelnici Svetega Roka in Svetega Matrka v Trstu. Tako bo nastalo eno samo veliko podjetje.
Alpine Montan izkazuje za preteklo leto 2,563.000 šiling, čistega dobička in razdeljuje kot lani Jodstotno dividendo. Za odpise so porabili nad 10 milijonov dinarjev.
Pet velikih angleških jeklenih in premogovnih družb se bo ob udeležbi Angleške banke fuzioniralo. Skupna- glavnica družb znaša 3,500.000 funtov. Večina delnic je v rokah Angleške banke.
Nemški sindikat dušika se je zopet razširil in obsega sedaj že 98 odstotkov vse nemške produkcije.
Zveza industrijeev v Češkoslovaški zahteva znižanje debet-obresti in je poslala tozadevno spomenico na zvezo bank. Opozarja na težavni sedanji položaj, zlasti v eksportu, ker so v inozemstvu bistveno nižje obrestne mere v ■veljavi.
Mednarodni kartel valjane žice je znižal produkcijski program za tretje četrtletje od 485.000 na 425.000 ton. — Cene ostanejo neizpremenjene.
Avstrijska Narodna banka je znižala obrestno mero od 6 na 5X-%, sledeč s tem splošni tendenci, ki meri na pocenitev denarja.
Družbo za električno usmrtitev kitov so ustanovili v Oslo in bodo novi način uporabili že v prihajajoči seziji.
Davka v Franciji je bilo v aprilu vplačanih 3537 milijonov frankov.
Število brezposelnih v Nemčiji je cenjeno uradno na 1,'500.000, neuradno na 1,800.000.
Ameriški jekleni trust je pričel prodirati na evropski trg in bo po mnenju Amerikancev dobro uspel. V Haagu na Holandskem ima svoj evropski prodajni urad.
Iz vsake banovine bodo odposlali deset obrtniških učencev v inozemstvo v svrho nadaljnje izobrazbe.
Poleg podpore za producente opija
v svrho izločenja nezdrave špekulacije, zlaslti nakupa pridelka na njivi, bo Državna Hipotekarna banka dovoljevala tudi kredite iza pospeševanje riževe in bombaževe kulture.
Svetovnoznano vinarsko podjetje Chi-anti v Toskani je postalo insolventno in je zaprosilo za prisilno poravnavo. To je največja vinska trgovina Italije. Glas o njeni insolventnosti je povzročil po vsej Italiji največje vznemirjenje, posebno še v Toskani.
Razdelitev blagovnih skupin na Ljubljanskem velesejmu.
Kakor smo že poročali, je razstavni prostor rza deseti jubilejni velesejem v Ljubljani že popolnoma zaseden in tudi že izvedena porazdelitev prostora poedinim tvrdkam-razstavljalcem.
V paviljonu »E« je nameščena stanovanjska oprema, pohištvo, glasbeni instrumenti in na polodprtem prostoru plutovina in zamaški, čolni, pleteno pohištvo, vozovi in drugi kolarski izdelki.
IV paviljonu >F« je nameščena strojna industrija (stroji za obdelovanje lesa, ključavničarje, kleparje, kovače, tiskarski stroji, pletilni stroji, mesarski stroji), poljedelsko orodje, fina mehanika in na polodprtem prostoru tudi razni stroji, turbine, stavbni materijal in keramična industrija.
V paviljonu »G« je nameščena vsa kovinska industrija, kovine in izdelki iz kovin (železo, jeklo, cink, baker, svinec, medenina), mlinski stroji, pletilni stroji, elektrotehnika, kemična industrija in na polodprtem protoru poljedelski stroji, stroji za mlekarstvo (separatorji itd.) kotli za žganjekuho in hladilni aparati.
V paviljonu tnH< je nameščena živilska industrija, parfumerija, pisarniške potrebščine, pisalni in računski stroji, šivalni stroji,kolesa, kožuhovinarstvo.Na polodprtem prostoru živilska industrija, galanterija in bižuterija.
V paviljonu »J« so nameščeni auto-mobili in radio in na polodprtem prostoru motorna kolesa in kolesa.
iV paviljonu »L« je nameščena krasna in moderna higijenska razstava (nemški reparacijski razstavni objekti).
V paviljonu »K« je razstavljena plemenska perutnina (kure), race, gosi, purani itd.) in kunci.
Novi paviljon »M« je vzel pod svoj krov tekstilno industrijo, paviljon »N« pa papir, lepenko, kartoteko, knjigovez-ništvo, usnje in fotografijo.
V paviljonu »P« je nameščena Finska državna reprezentativna razstava, v če-hoslovaškem paviljonu češka industrija.
iVes prostor na prostem je popolnoma zaseden, s poljedelskimi stroji, večinoma v obratu, bencinski motorji, auto-busi in tovornimi automobili, polnojar-meniki, stavbenim materijalom, zvonovi, hladilnimi napravami, oddelkom za prikazanje modernega autogenskega vare-nja in živilsko industrijo.
Jestvinski in vinski oddelek je izpopolnjen z lepim zabaviščem (autodromi, hipodromi, tobogan, vrtiljaki, itd. itd.)
Legitimacije po Din 30’— upravičujejo do polovične vožnje na železnici in paro-brodih in se dobe na železniških postajah, denarnih zavodih, trgovskih in obrtniških organizacijah, Putniku in direktno pri velesejemskem uradu.
GLAVNA SKUPŠČINA ZVEZE INDUSTRIJCEV.
V sredo, dne 4. junija 1930 se vrši v veliki dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ob 10. uri predpoldne VII. Redna Glavna skupščina Zveze industrijcev. Dnevni red skupščine obsega poleg računskih zaključkov in letnega proračuna ter volitev v Odbor in Nadzorstvo, poročilo o poslovanju Zveze, nadalje potrebne referate o položaju naše industrije in izgledih za bodočnost ter o problemu naših cest. Na skupščino so vabljeni zastopniki državnih uradov, ki spadajo v gospodarske resorte, ter predstavniki sorodnih gospodarskih korporacij in organizacij.
Kvalitetna
znamka
Zah te-vajfc povsod!
iu>ih onuniudi
gl	gir^i	j*
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Grem i j trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek, dne 3. junija 1930 od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici gremija trgovcev Celje, Razlagova ulica štev. 8, pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere za-istopa Zbornica, se uljudno vabijo, da ise pri njem v določenem času zglase. "Mnnr—mmm—i'inmiii mhiimm um i
Iz prakse upravnega sodišča v Celju.
.Tudikati finančno-pravnega referata upravnega sodišča.
(Zbral referent finančno - pravnega senata g. dr. Ludvik Brence, sodnik upravnega sodišča v Celju.)
(Nadaljevanje.)
44. Pogoj za izrek 3 kazni. Čl. 137.
Za izrek 3% kazni zahteva zakon zgolj činjenico, da se davčna prijava ni izročila v določenem roku, in se ne ozira na subjektivne razloge pre-pozme vložitve. Taki subjektivni momenti bi prišli kvečjemu v poštev kot razlogi za opravičitev prekoračenega roka v smislu 61. 4 in čl. 137 zakona. (F 140/29.)
45.
Solastništvo pri gostilničarskem podjetju. 01. 77 z. o. o s. d. z dne 25. X. 1896 in čl. 146 z. o. nep. d. z. dne 28. II. 1928. Družbeno razmerje po o. d. z. in tedaj solastništvo v smislu gornjih določil je glede gostilničarskega podjetja podano, ako je dala ena stranka na razpolago obratne prostore, napravno glavnico (gostilniški inventar) in obratno glavnico (vino), druga pa koncesijo in svoj osebni trud; ako je glede dobička in izgube dogovorjeno, da participira ena stranka Jc na čistem dobičku ene grane podjetja (prodaje vina), da pa trpi polovico režijskih stroškov celega obrata sploh. Iz teh znakov namreč izvira, da se vodi podjetje na skupen račun obeh strank, ker trpita obe sorazmerno stroške, a pripada tudi obema sorazmerno dobiček. V tej režijski skupnosti se razlikuje to razmerje glede prodaje vina od komisijskega odnosno pooblastilnega, kjer sklepa pooblaščenec posle le na račun pooblastitelja. (F 82/29.)
46.
Za razmerje nameščenca, ki gre preko preprostega službenega razmerja, je merodajno predvsem, da je nameščenec nesamostojen član v organizmu svojega podjetja in da mora svojo službo opravljati po navodilih službodajalca odnosno njegovih organov. (F 17/25—12. F 22/25—11.)
47.
Kakšen mora biti primerjevalni objekt? (Čl. 34. t. 2) Po določilih zakona (čl. 34) in pravilnika (3. odst. točke 2. k čl. 34.) zadostuje, da sliči primerjevalni objekt zgradbi, čije najemninska vrednost se naj ugotovi, po svojih stavbnih kakovostih (lega stavbe, konstrukcija, materijal in drugi objektivni zmaki), ni pa treba, da služi istim namenom, ker bi se sicer upoštevale iz osebe ali iz obrata izvirajoče okolnosti, ki ipa ne morejo vplivati na odškodnino za uporabo zgradbe kot take, nego le na donos dotionega obrata (n. pr. hotela). (F 117/29.)
48. Odbitnost odškodnine za električni tok. (Čl. 34.) Predpis 2. odst. t. 5. prav. k 51. 34 se ne nanaša na odškodnino za električni tok, ki se je porabil za razsvetljavo vsem najemnikom dostopnih prostorov (stopnišče, pralnica, klet itd.), nego le na odškodnino za v prostorih vsakega posameznega najemnika porabljeni tok, kjer razsvetljava ni pogoj uporabnosti, nego sredstvo faktične uporabe same. (F 115/29.)
(Nadaljevanje aledi.)
KONKURZI.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih kon-kurzih, predkoukurzih in (prisilnih poravnavali izven konkurza za čas od dne
11.	do 20. maja 1930.1
A. OTVORJENI KONKURZI: Beograd, Pančevo, Zemun. Jovanič Alekse, Beograd, Gružanska 26 i Knez Mihajlova 21; Džordževič Miodrag, »Union«, Beograd, Kralja Milana, br.3, III; Maslac Strahinja, Beograd, Kraljev trg 21; Nonkovič Roka, Beograd; Popov M. Žarko, Beograd, Dalmatinska ul. 93; Rašič Jovan, Zemun; Tanackovič S. Džordža, Zemun.
Dravska banovina: Jarc Anton, Male Dule št. 9; Trtnik F., Gozd št. 4 p. Kranjskagora.
Savska banovina: Deutsch Mavro, Križevci, Zakmadijeva ul. 135; Donat Julio 'i Šandor, Karlovac; Krajača Ivana sinovi, Senj.
Primorska banovina: Radimovič Sta-nimir, Split.
Drinska banovina: Zivanič Adam, Konje vic.
Dunavska banovina: Adžansko-mol-ska ujedinjena štedionica d. d., Ada; Miler Lajoš, Debeljača; Novakovič D. Dimitrij, Smederevo; Pavlovič C. Milan, 1’ožaTevac; Pavlovič M. Živo rad, Ljig; Pavlovič Radivoj, Požarevac; Tijamič Jeremija, Zakuta.
Moravska banovina: Arand/.elovič D. Peter, Palanka; Ilič Svetozar, Jagodina; Markovič Budimir, Kovačiča; Da vidovič Dragoljub, Mala Vrbica; Milenkovič Živko, Zabrega; Morderer Aleksander, Niš.
Vardarska banovina: Atanašovič Jordan, Kumanovo; Dimič Kragulj,Tetovo; »Eleganc« A. Kristič i S. Karoso, Skoplje; Moreno Josip, Skoplje; Slavkovič Drajko, Priština; Zulfigovič Haius Ga-fur, Gosti var.
B. OTVORJENI PREDKONKURZI: Savska banovina:	»Kavalir« Josip
Pollak, Zagreb; Jakob Vjekoslav, Osijek; Pesta Stjepan, Viinikovci; Vucenov i Ostojič, Vinkovci.
C. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:2 Beograd, Zemun, Pančevo: Frank M. i komp., Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 7; Ljubo je vič Velisav, Beograd; Milisavljevič i Rauman, Beograd, Kralj Petra ul. broj 56.
Savska banovina: Bandur brača, Ham-povica; Drucker Emil, Zagreb, Praška ul. 5; Turkalj Milan, Josipdol.
Primorska banovina: Jokanovič Uroš, Dubrovnik; Zadružna banka d. d.,Split.
Dunavska banovina: Maširevič Džuro, Sombor; Minic Periša, 'Gornji Milanovac. D. ODPRAVLJENI KONKURZI:" Beograd, Zemun, Pančevo: Ranisav-1 je vic Božidar, Beograd; Živadinovu: Andra, Beograd.
Dravska banovina:	Derenda	Fran
& Co., d. z o. z., Ljubljana; Jančar Albin, Smlednik; Kuralt Jože, Domžale; Stadler Ivan, Šoštanj.
Savska banovina: Lovrek Stjepan i Slava, Dubrovčan; >iRapid«, Zagreb.
Primorska banovina: Ursulič Josip pok. Ivana, Omiš.
Dunavska banovina: Jankovič i Karner, Novi Sad; šafer Armin, Sombor; Trap Džordže, Vršac.
Moravska banovina: Camič Radisav i Kosa, Aleksandrovac; Krstič brača, Ca-iribrod; Markovič C. Milan, Donja Zle-ginja; Markovič Stanimir, Dolnja Zle-ginja; Nikolič S. Najdan, Negotin; Petrovič D. Dragomir, iDraževac.
Vardarska banovina:	Emin	Murat
Dom., D zakovica; Mitič Alekse, Lesko-vac; Vebi Amedan, Debar; Trpčevič Filip, Debar.
E. ODPRAVLJENI PREDKONKURZI. Savska banovina: Novinska Štamparja, Zagreb, Gunduličeva ul. br. 24.
1 Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz, kdo je konkurzni upravitelj, se izvedo v tajništvu društva.
'J Ostali podatki n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo postopanje potom prisilne poravnave, kdo je upravitelj prisilne poravnave, koliko pre-zadolženec nudi in kako namerava obveznosti izpolniti, se izvedo v društvenem tajništvu.
3 Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva.
j\airu>
t Franc Seunig. V nedeljo ob ‘20. je umrl v Ljubljani bivši trgovec in posestnik g. Franc Seunig. Bil je simpatičen, delaven in izredno soliden trgovec. Njegova Itrgovina z usnjem na debelo je slovela po celi Sloveniji. Pokojnika so povsod visoko cenili radi njegovega kremenitega značaja. Naj počiva v miru. Preostalim naše iskreno sožalje.
* * *
Borza dela v Mariboru. Od 18. do 24.
maja je dela iskalo 80 oseb, to je 60 moških in 26 ženskih, 97 službenih mest je bilo presitih, delo je dobilo 60 moških in 31 ženskih, tedaj 97 oseb, odpotovala sta 2, odpadlo pa 46, koncem tedna jih je ostalo še G59 v evidenci. Od 1. januarja do 24. maja pa je dela iskalo 2308 moških in 1141 ženskih, 2302 mesti sta bili prazni, delo je dobilo 879 moških in 736 ženskih, odpotovalo jih je 251, odpadlo pa 924.
Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 1 majar, 11 hlapcev, 4 pastirji, 3 kamnoseki, 1 opek. mojster, 1 cemen-tar, 1 vrtnar, 1 kovač, 1 kolar, 1 gate-rist, 1 strojnik za opekarno, 3 čevljarji za šivano delo, 1 kurjač, 1 slaščičar, 1 točilec, 1 hotelski kuhar, 3 zidarji, 3 elektromonterji, 15 proviz. potnikov, 3 tehniki, 2 presvečevalca jajc, 1 oženj, hišnik in več učencev (vrtnarske, kleparske, kovaške, sodarske, mizarske, čevljarske, krojaške, pekovske, slikarske in tapetniške obrti), kakor tudi 9 kuharic, 30 služkinj, 3 sobarice, 1 vzgojiteljica, 5 kuharic k orožnikom,
Jijjvbljdmlu horu
Tečaj 27. maja 1K30.	Povpra- ševanje Dim	Ponndbt Dia
BRVIZM Anu>t«nUuna l h. gold. . . Berlin IM		 Bruselj 1 belga		13-5025	22-785 13-5325
Budimpešta I panffl . , Curih 100 tr		1094-40 7-9768	9-8997
Dunaj 1 fciling		 London 1 funt			8-0068 275-24 56-63 222-09
Mewyorik 1 dolar .....	56-43	
Pariš 100 Ir			
Praga 100 kron	 Trot 100 Ur		167-60	168 40 296-80
		
EKSPORT LESA IZ AVSTRIJE RASTE.
V mesecu aprilu se je eksport lesa iz Avstrije nenavadno dvignil in je bil za 105 -milijonov šilingov večji kot v lanskem aprilu, izvoz surovin in polfabri-katov je bil za 85.000 ton ali za skoraj 30 odstotkov večji kot v lanskem aprilu. Dvig v eksportu lesa je zlasti posledica pomnoženih dobav v Italijo, kjer se je vsled pričetka stavbne sezije povpraševanje po avstrijskem lesu zelo poživilo. Močno se je dvignil v zadnjem času tudi izvoz v Nemčijo, Francijo in Švico. Sicer pa zaznamuje eksport iz Avstrije v zadnjem času padajočo tendenco, razen par panog. Zlasti občutljivo je to padanje pri živilih in pijačah, ne samo po vrednosti, temveč tudi po množini. Pri fabrikatih je bil aprilov izvoz po vrednosti za 5 odstotkov pod lanskim. A tildi uvoz v Avstrijo je po vrednosti padel; dvignil se je po množini za ca. 20 odstotkov pri živilih in pijačah.
PROTI BATU V JUGOSLAVIJI.
Zveza čevljarske obrti v Zagrebu je sklenila napraviti protestno zborovanje proti nameravani ustanovitvi Batove tovarne v Zagrebu in bo zaprosila tudi druge čevljarske organizacije, naj sledijo njenemu zgledu. Poudarja se, da obrtniki nimajo ugovora proti Batovi čevljarski -trgovini v Jugoslaviji, da pa ne morejo dopustiti, da bi tvrdka prevzemala tudi naročila in reparature.
IŠfMof-voas	jpji^ tnat ilneiski iidilek Tovarna motvoza in vnrama d. dl I HI
m	M	\	W|[	GROSUPLJE pri LJUBLJANI | ||
• AA AMAMAA AAAAAAAA> •
>
i	pro/eh	za pecivo
.vaniljrnladhor -
Jr.C :	'	■'	■■■>■
i
>
>
>
*
J*
YV>
A
<
6c)ino prav/ihzanejljivi'/
1»- v* V/ v* -r/	***	W	VYV	'
Gospodarsko poročilo švedska.
Kakor v ostalih evropskih državah, tako je tudi na Švedskem bilo prvo četrtletje za razvoj švedskega gospodarstva prav neugodno. Močno padanje cen na svetovnem trgu je naravno zapustilo na domačem švedskem trgu neugodne sledove in to posebno za poljedelske proizvode. Ker pa poljedelsko prebivalstvo švedske še vedno tvori velik del celokupnega prebivalstva, ima zmanjšanje kupne moči poljedelskega prebivalstva velik vpliv na celotni gospodarski razvoj. Industrije, ki delajo ipred-vsem za domači trg, so radi tega primorane skrčiti svojo produkcijo, ker je nemogoče, da bi plasirale dosedanje količine. K temu se še pridružuje vedno močnejša konkurenca inozemstva in ne nazadnje Nemčije. Največje važnosti za švedski trg so pa ponudbe estonskih predilnic, katerih kapaciteta je bila prvotno preračunana za veliki ruski trg. Te estonske predilnice so tudi najjačji konkurent nemških tekstilnih tvornic vsaj v nekaterih kvalitetah.
Švedska eksportna industrija pa nasprotno ni skoro nič trpela radi splošnega. nazadovanja konjukture, samo cene so se morale naravno prilagoditi v gotovem oziru novemu položaju. Toda naročil se nikakor ne pogreša in številke izvoza v preteklem četrtletju so presenetljivo ugodne. Mi navajamo tukaj nekaj številk o izvozu najvažnejših predmetov, ki iimajo za več vodilnih eksportnih koncernov simptomatičen pomen. (V milijonih švedskih kron):
1928	1929	1930
električni stroji	....	1048	6'34	7-96
telefonski aparati	.	.	.	2-87	2‘61	3-90
separatorji .......... 6-80	3-40	5-25
Izvoz rude je bil ravnotako neprimerno velik, kar je pripisati deloma izredno »lili zimi in deloma razširjenim produkcijskim napravam na Severnem švedskem, kakor tudi v okolici Grangesber-ga. Izvoz je porastel v prvih treh mesecih t. 1. na 2,081.965 ton proti 1,469.190 ton v prejšnjem letu, in samo 681.900 ton v letu 1928 (leto štrajka).
Izvoz švedskega lesa je letos boljši kakor preteklo leto. Številke o izvozu nam podajajo sicer docela napačno sliko o položaju na trgu. Razmeroma živahen izvoz j« gamo posledica mile zime, ki je omogočila ladjam dostop v se-verno-švedska pristanišča, ki so sicer ledno za časa zime nedostopna. Vre-monski položaj je vplival tudi v veliki meri na produkcijo. Trajno pomanjkanje snega na severnem Švedskem je zelo ote/jkočalo delo v gozdovih in transport surovega lesa do vodnih cest. Iz istega razloga je tudi računati z znatno omejitvijo produkcije na Finskem. Celo v severni Rusiji so imeli velike težkoče, radi česar Rusi letos še dolgo me bodo niogli izvršiti svojega eksportnega programa. Razmerje cen bo radi tega na mednarodnem lesnem tržišču tudi pod vplivom ravno razloženih prilik. Švedska lesna industrija je do srede aprda Prodala 525.000 standardov, medtem ko ie Finska, ki je zadnja leta razmeroma vedno več prodala kot švedska, mogla Plasirati dosedaj samo 450 standardov.
Izvoz celuloze in papirja se je razvijal z°l° zadovoljivo. Mehanične lesne mase
se je izvozilo 63.000 ton proti 50.000 to- j nam v prvem četrtletju leta 1929, sulfit- j ne celuloze 115.000 proti 105.000 tonam j in sulfatne mase 49.000 proti 45.000 to- I nam. Kapaciteta švedske celulozne in- ’ dustrije še vedno narašča. Kreugerjev | koncern gradi med drugim na severnem ! švedskem novo sulfitno tvornico s ka- : paciteto 100.0f!0 K letno.
Tudi izvoz papirja se je ugodno raz- I vil. Izvoz časopisnega papirja je pora- j stel od 41.000 na 48.000 ton in izvoz j ostalih vrst papirja od 52.000 na 58.000 I ton. Po Veliki noči je izbruhnil delen j štrajik, ki lahko ima za posledico, da se j položaj v tej industriji poslabša. Sploš- j na bojazen obstoji, da bo zveza deloda- : jalcev papirne industrije odgovorila na j ta delni štrajk s splošnim izprijeni, na kar bi pa eventualno "odgovorili delavci v celulozni in lesni industriji s štraj-kom. Cene celuloze in papirja še nadalje padajo.
V splošnem je za inozemsko industrijo, ki se zanima za izvoz na Švedsko, položaj tak, da se da izvoz še vedno povečali. Seveda predpogoj za to niso samo nizke cene, ampak tudi daljši plačilni termin.
OMEJITEV CINOVE PRODUKCIJE SKLENJENA.
Po več mesecev trajajočih pogajanjih se je cino ve mu kartelu posrečilo, da je pregovoril najvažnejše producente za omejitev. Razen Nizozemske Indije, s katero se pogajanja še nadaljujejo, so se zlasti veleproducenti Bolivije in Malajskih držav izrekli za 20odstotno produkcijsko omejitev. Pač se pa še niso mogli sporazumeti glede načina, kako naj se omejitev najbolj uspešno izvede in kontrolira. Na nasvet, naj se v mesecu delo za en teden prekine, je reklo več producentov, da tega ne morejo izvesti, da so pa pripravljeni na kvantitativno omejitev, pri čemer naj si vsak producent izbere način, kako bo omejitev izpeljal. Pričakujejo, da bo ta sklep i mnogo pripomogel do nameravane j utrditve cen.
Oddaja zakupa buifota na postaji Cav-U se bo vršila potom ofertalne licitacije čire 6. junija 1.1. pri Direkciji državnih veleznic v Sarajevu. (Pogoji so na vpo-' led v pisarni Zbornice za TOI v Ljub-lj- ni.)
Nabava 4610 kg motvoza. Dravska poštna direkcija v Ljubljani razpisuje drugo licitacijo za dobavo 4610 kg raznega motvoza pod istimi pogoji kot prvo licitacijo. Licitacija bo dne 18. junija t. 1. ob 11. uri v pisarni poštne direk-oi ie v Ljubljani. Kavcija (5%, oziroma 10%, če je inozemec) se mora položiti na ik »sne j e do desete ure na dan licitacije pri pomož. uradu, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
Dobave. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sptejema do 4. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg železne žgane žice. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 5. junija t. 1. ponudbe glede dobave delov plinskih cevi in 100 kg kamene soli; do 12. junija t. 1. pa glede dobave 1 centrifugalne sesaljke. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1 motorne dre-zine. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Oddaja mizarskih in ključavničarskih del. Mestni gradbeni oddelek mesta Novi Sad sprejema ponudbe glede oddaje mizarskih in ključavničarskih del na zgradbah uradniških hiš v Novem Sadu. (Cenovnik in pogoji so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
©
m
N
la*
m
£
O
Tli
C
e
OJ
51
VSI
nudijo vsakemu trgovca
dišave
znamke
»SION*
©LAVNA ZALOGA
F. ŠIBENIK
cenik 1 Ljubljana c
JAVA SE HOČE POGAJATI.
Londonski »Financial Times« poroča iz Amsterdama: Zveza Javanskih sladkornih producentov je povabila zvezo sladkornih producentov Kube, naj pošlje zastopnike v Amsterdam v svrho pogajanj glede sporazuma na svetovnem sladkornem trgu. — Če se bo ta vest izkazala kot resnična, se mora popolnoma nepričakovani korak holand-sko-javanskih producentov smatrati kot izredno pomemben za svetovni sladkorni trg; kajti doslej so se vse nameravane sladkorne konvencije izjalovile ob odporu holandskih producentov, o čemer smo v »Trgovskem listu« opetova-no poročali. V Evropi so na vprašanju sladkorne konvencije najbolj interesira-ni Nemci in Čehoslovaki.
POLOŽAJ USNJAERSKE IN ČEVLJARSKE INDUSTRIJE V AVSTRIJI UGODEN.
Poročilo z Dunaja pravi: Tendenca na trgu usnja kaže navzgor. V inozemstvu se vršijo izredno veliki nakupi, s čimer avstrijska usnjena industrija v toliko profiti ra, da ima boljše ekspertne možnosti. Veliko se eksportira usnja za podplate, manj gornjega usnja. Tem živahnejši so pa nakupi doma, kjer gredo vse pomladanske in poletne vrste v denar. Cene so se utrdile, kar ni samo posledica večjega povpraševanja, temveč tudi posledica višjih cen na trgu kož. — Čevljarska industrija je zadovoljivo zaposlena. (Rokodelski obrati imajo veliko naročil za sezijsko blago, deloma tudi že za jesen in zimo. Mehanične tovarne čevljev so dobile zadostna naknadna naročila in inorejo zato še nekaj tednov izrabljati svojo kapaciteto. Eks-port je normalen; zlasti ugoden je eks-sport pletenih čevljev v Zedinjene države ameriške.
L
Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši
namizni kis
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo !
Tehnično In hlgijenično najtno-derneje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarna: Ljubljana, Dunajsko cesta 1 a, II. nadstr. Telefon Ste*. 2389. "
fr j n a	pmnLi
Mariborski trg dne 24. maja 19150 je
bil izredno dobro založen in obiskan. Slaninarji so pripeljali iz 12 občin na ‘23 vozeh 41 zaklanih svinj, 10 telet, 1 telico in 225 kg jeter, pljuč, črevesne masti in želodcev, kmetje pa 18 s krompirjem in čebulo naloženih voz na trg. Meso se je prav malo pocenilo.
Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 500 komadov. Cene so bile piščancem 10—35, kokošim 45—55, racam in gosem 60—80, domačim zajcem 10—30, kozličem 75—150, vevericam 50 za komad.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir se je prodajal po 6, grah v stročju po 7—8, glavnata solata 8—10, čebula 2—3, česen 15, kislo zelje 3—4, kisla repa 2 Din za kg, kar-fijol 3—12, glavnata salata 2—4 Din za komad, maslo 36—48 Din za kg, jajca 1 Din za komad. Sadje: jabolka 6—14, črešnje 12—18 Din za kg, jagode 24 Din za liter. Cvetlice 0-25 do 5, z lonci vred 10—75 Din za komad.
Lesena in lončena roba Din 1—80, lesene grablje 7—9, lesene vile 12—15, brezove metle 1-75—5 Din za komad, koruzna slama 40 Din za vrečo.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 21. t. m. so kmetje pripeljali 18 voz sena, 6 voz otave, 11 voz slame in 2 voza stelje, v soboto 24. t. m. pa 7 voz sena, 6 voz slame in 1 voz stelje na trg. Cene so bile senu 60—85 Din, otavi 70—80 Din, slami 45—55 Din, stelji pa 35 Din za 100 kg, slami tudi 2 Din za snop.
CENA VOLNE SE BOLJŠA.
Mesece trajajoča rezerva porabnikov je zaloge volne tako zredčila, da je potreba sedaj bistveno narastla. Tudi se mora industrija pravočasno preskrbeti s surovim blagom. Kupčija se je v Nemčiji, Franciji in Italiji res že zboljšala in se dosegajo tako na prostem trgu kot pri avkcijah nenavadno visoke prodaje. Dviganje cen se je pričelo pri prekomorskih avkcijah in se je utrdilo pri avkciji v Londonu, ki se je pričela 13. t. m. Takoj prvi dan londonske avkcije je blago vseh vrst znatno poskočilo, za 10 do 15 odstotkov. Pravijo, da l)o sedanja tendenca na liausse trajala dalj časa, ker ni izšla iz Špekulativnih momentov, temveč ima svoj izvor v ne-obhodni potrebi, da se poraba krije.
CIN IN SVINEC.
Na trgu cina pričakujejo nadaljnjega padanja cen, kar je na eni strani posledica prenapolnjenih zalog ameriške industrije, na drugi strani pa posledica še zmeraj prevelike produkcije. — Svinec kaže dobro tendenco; pričakovati je namreč, da bodo tovarne kablov izvršile v kratkem večje nakupe, s čimer se bodo veliike zaloge precej zredčile.
Ceno umetne svile so v Ameriki zopet znižali in si obetajo od znižanja poživ-ljenja v prodaji.
raznovrstno žganj« moko in deželne pri delite • Raznovrstno
rudninsko vodo
Veletrgovina
Lastna prasarna M kavo In mlin ta dlia ve s eiektr. obratom
priporoča
špecerijsko blago
Ceniki na razpolago!
od 29. majado 9. junija 1930.
Največja tovrstna prireditev v državi. 4(M 00 nr obsega 9 razstavnih zgradb - 800 razstavljalcev.
Tovarniške cene vseh vrst blaga
Specijalni oddelki: tekstil, usnje, papir, pohištvo, automobili, stroji in kovine, poljedelski stroji - perutnina.
Obsežno zabavišče. — Stanovanju preskrbljena.
Legitimacije Din 30'—. Prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske in obrtniške organizacije, Putnik itd.
Slavimo lOletnico obstoja velesejma!
PAPIROGRAFIJA
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA, Gosposvetska lO
TELEFON INT. 2747
En grros prodaja papirja!
Stalna zaloga papirja vseh vrst!
Kon^iiripinčne tvorniške cene!
FfiFF šivalne stroje
UCH
KASTELIC IN DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 9
PHITUČJE T. VO
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
po ugodni ceni in
tudi na obroke, dobite le pri tvrdki
lgn. VOK
PODRUŽNICI:
Ljubljana,
Tavčarjeva uSka 7. N O V O M. E S T O *,* KRANJ
VELETRGOVINA kolonijama in špecerijske robe
IVAM JELAČIN
L) (IBL1ANA
Zaloga sveže pra* j' Sene kave, mletih . diSav in rudnimke vode.
jnjS Točna in solidna postrežba!
j Zahtevajte cenik i
\
KUVERTA
DtllŽBA a o. s.
Tvoinlca kuvert in konfekcija papirja
K<1 U B L)ANA Voiar«iH:l pot » Karlovka c. |
mm TISKARNA
Merkur
TRG.-IND. I). D.
LJUBLJANA
tire gorčice v a «1.23. Tel. 2552
se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, štatute, tabele, letake i. t d. Knjigoveška dela izvršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI
Naročajte
in razširjajte TK&OVSKJ jJST
Najpopoluejši strojil Vsak kupec najboljša referenca.
Tudi na obroke dobavi tvrdka
Ustanovljeno leta 1906
Ljubljana
Gradišče 10
Telefon stev. 2263
Zagreb
Sajmišfe 56
:	>*	rfr
••v :	>•/v, * r^W. •
MERCINA IN DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
Glavno zastopstvo in samoprodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir
BRATJE PIATN1K - RADEČE
LJUBLJANA - - KOLODVORSKA UL. 3
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
BL NADSTR. HODI PO ORBUfO NIZKIH CEH AH:
SALDA - KONTE						ODJEMALKI
8TRAC8			“			KNJIŽICR
JOURNAL*						RISALNB
ŠOLSKE						BLOKU
SVBZKB-MAPB						L T. D.
fr,-.75*. i- . •_ -A.	•«-a.fW'
LHHTU	.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo |
IjubSiani, Pteiernova ulica Itev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavk®: Kredit Ljubljana k m Telefon itev.: 2040, 2457, 2548? In ter urban: 2706, 2S06
Peterson International Banking Coda Obrestovan je vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna aarotlla, predujmi In krediti vsaka vrsta, eskompt In Inkaso menic ter nakazila v tu- In Inozemstvo, aafedepositl itd.
iraža5
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.