Zveri  v jami
(Rtiski spisa] Atanasijev, posi. A. JQ.
Žirel je starec in sterka. Imela sta rsega skupaj jedinega narastca (marjaBca). Ta je hodil v gozA želoda jest. Sreča ga voli. nNarastee, kam grei ?" „ nV les, ž«loda jest." " BVzcmi Se meoe s soboj." „ nVzel bi te," " odgOTori narastee, „ na jama je tam globoka in široka, katero ti ne pre-skofiS."" nPresko5iiQ." Odpra?ita se ter korakata po lcsu in prideta do jame. rNu", reče volk, npreskoS!" Nanstec skoLi, — preskoci; volk skoči, — t jamo pade. Narastee ee naj6 želoda tei se 7rne douiov. Jutrodan aopet narastec ide v lea. Sreča ga medTed. nN&r&stec, kam tak6 ?" „ nV les idem, želoda jest.""
nS soboj me Tzemi!" ,,rVzel bi te, a tam je jama, globoka iii široka; ti je no presio&3.u"
nNe boj se, preskočiin." Frideta k jami. Navastec akoči, — pveskoSj medred sko{i, — v jamo padc. Narastec se naje želoda, kakor prej, ter krene domov. Tretji dau se narastee zopot spustf z dčmn v les. Srcča ga zajec. nBožja pomoč, narastec!" nnZdraT da si, zajec!"" nKam si na-meril?" nrV les, želoda jžst.1"' nVzemi mo s soboj." nrite, zajee! jama je tam široka ia globoka; ti je ne preskočiš."" ^Kako no pveskožim ? Ne boj se!" Frideta k jami. Narastec skoči, — preskoei; zajec skoči, — t jamo padc. Narastec se naje želoda in otidc doniov. Cetrti dan gre zopet želoda jžst. Sreča ga liaica, in tnili poprosi: nvzemi ine s soboj!" „ nNe," " po^e narastsc, nnjamaje tam, globoka in Siioka; ti je ue pieakoCK." " nEako ae?" zaCudi se lisica, »preskočini jo!"   Puhae za narastcem a pade y jamo.
^f                                 105
!Wto  se jih  je nabralo v tej jami  četrero: volk, medred, lisici in zajec. Jfli so misliti, kako bi se jesti dobilo.
Lisica govorl: ndejmo, izkušajmo se vpiti zdrženia; kdor poprej opeš», tega Bn&Umo!" Vaizakrič^ ob enem. Zajcu prremu pofde sapa, lisici zadnjej. Vzem6 zajca, raztrgajo in požrd ga. Zopet ogladnč ter se dogovorf Tpiti. nKdor iznemore," izpregovorf lisica, nžal nam ga ne bode; glad ne v6 mi-losti." Zafn<S se dreti in rjuti. Volkn se prvemu sapa zapre. Lisica in medved ga vzameta, rastergata in požreta. Zdaj se lisica domisli srojih ZTijič: TOlioro meso poje, a črera skrije p6d-sc. Tri dni je potem še seiifo in po malem dvečfla voliova čreva. Medved je povpraša: nkaj li jeS, knma ? Daj, da malo poknsim!" nnOh, knmček! iz sebe motam čreva; tudi ti si razporji trebnb, izmotaj si čreva ter je poj^j!" " Medved si razp6rje trebnh in tako lisici ostane sam t južino iii večerjo. Miae tcden. Lisica ie Tedno sedi 7 jami in zopet jo prime Iakota. Evo, nad jamo raste drevo, a na dre-vpsu drozd vije gnezdo. Lisioa sedi ter ne premakne ofiesa od njega in ga obgovori: r4rozd, kaj li delaS ?" „ rGnezdo pletem." * nČemii li ? „ BM»-diJem.'"' nDrozd, oakrmi me; iie ne, požrem ti mladiče." Drozda zaskrbi, kako bi 30 aakrmU. Odletf v selo iu prinese kuro. Li8ica oglžje kuro fcet potem re5e: ..drozd, ali si me nakrmil 1" „ nNakrmil sem to."" BA sedaj me še nap6ji!" Drozda zopet zaskrbi, kako bi uapojil lisico. Odleti v selo in prinese loiiec mjeka. Lisica se napije ter de: ndrozd, ali si me nakrmil?" rnNakrmil sem te."" ,,Ali si me napojil?" „,,Napojil.u" nIz-bivi me jame." Drozd misli razmišljuje, kakc bi izbivil lisico. Zaine zbi-raa rožja ali draiija iii raetati 1 jamo. Toliko nameče, da pride lisica k nhn. nNu", reCe ona, nali si me nakrmil, drozd?" n,,Nakrmil.''a nAli si me napojil?" n,,Napojil."° 0Ali si me izb&vil jame?" „nIzbavil.1"' nDobro; zdaj stvčri, dase bodem smijala." Drozd premišlja in žaluje, a tega ne zna stvoriti. nKadar vzletun," reSe drozd, npcteoi ti za meat>}." Drozd zloti v selo in sede na Tiata bogatemu možu, a lisica leže pod vrata. Drozd zakriči: nbaba, baba, daj mi kos slanine! Baba, baba, daj mi kos slanine!" Kadar ga zaslišijo psi, priskačejo iz dvora in raztrgajo lisico.
Jaz sein bil tam ter pil med in Tino, katero mi je ustnic doteklo a v usta ne priteklo.