NAROČI IN BERI ! KOGAR ZANIMAJO DOKUMENTARNE KNJIGE za razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941—1945), lahko pri MISLIH naroči sledeče knjige: TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih 1945) — Cena $1.—. V ROGU LEŽIMO POBITI — Dokumentarna poročila očividcev zbral Tomaž Kovač. — Cena en dolar. SVOBODA V RAZVALINAH — (Grčarice, Turjak, Kočevje) — Cena $2.—. PRAVI OBRAZ OSVOBODILNE FRONTE (II. in III. del) — Zbral Miha Marijan Vir, Argentina — Cena vsake knjige $1.50 ODPRTI GROBOVI (II., III. in IV. knjiga dokumentov) — Zbral Franc Ižanec, Argentina — Cena vsake knjige $2.—. REVOLUCIJA POD KRIMOM. — Dogodke opisujejo pokojni ižanski župnik Janez Klemenčič, Ciril Miklavec in dr. Filip Žakelj, Argentina. — Cena $2.—. BELA KNJIGA (izdana v ZDA) prikazuje razvoj 1941 — 1945 ter vsebuje 10.000 imen v tem oddobju pobitih Slovencev ter vmjencev iz Vetrinja. Cena $5.— Danes je vse to že zgodovina in jo je vredno iz vseh virov trezno prebirati in presojati, četudi domovina te prilike ne daje niti Študentom. Za nekoga, ki je Študiral doma in ga snov zanima, knjige nudijo lepo priliko spoznati dobo tudi z druge strani. Precej teh knjig mi je že pošlo in že dolgo čakam, da pridejo nove pošiljke. A naročila vseeno sprejemam. Tiste, ki na knjige že dolgo čakajo, pa prosim potrpljenja. Zastoj ni moja krivda. CELOVŠKE MOHORJEVKE ZA LETO 1976 so * na razpolago. Vse štiri knjige (KOLEDAR 1976, dovinski roman ZADNJI RABIN V LJUBLJANI, PLANINSKE ZGODBE Z NAHUEL HUAPUA in DR^' ŽINSKO SVETO PISMO, IL del) stanejo $7.— ^ poštnine. GORIŠKE MOHORJEVKE so srečno dospele <*° nas. Štiri knjige (KOLEDAR 1976, SVETOVNI POTNIK PRIPOVEDUJE, II. del, zbirka črtic MOJ* TOLMINSKA in PRIMORSKI GEOGRAFSKI l&' SIKON, 2. snopič) stanejo $12.—. LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod f resa KARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji in po vojni) — Cena vseh treh delov brez poštnine j* $7—. NEKJE JE LUC (Vinko Beličič) — cena $3.00. BUTARA (zbirka novel in črtic Franceta Kunstlja) ^ cena $3.00. LJUDJE IZ OLŠNICE (Prekmurske črtice Fran^ Bukviča) — cena $3.00. JOŽE PETKOVŠEK (slikarjeva življenjepisna poveS* izpod peresa Marjana Marolta) — cena $3.00. V ZNAMENJU ČLOVEKA (Dr. Anton Trstenj»lI, — cena $1.50 STARA IN NOVA PODOBA DRUŽINE (Dr. Afl^ Trstenjak — cena $1.50. ZAKONCA — SE POZNATA? (Vital Vider x cena $1.00. KO SE POROČATA — LJUBEZEN IN SEKS (P1 Štefan Steiner) — cena $1.50. SKRIVNOST VERE — cena $1.00. TRPLJENJE KRISTUSOVO UTRDI ME — cena $1.50. * V zalogi imamo tudi stenski sliki MARIJE POM^ GAJ in pa SVETOGORSKE MATERE BOŽJE v b*' vah. Cena vsake je s poštnino vred dva dolarja. kot druga bi bila lep okras izseljenskega doma. yflWlUlln I ►UHliuA , »M/Hiku, MISLI (THOUGHTS) — INFORMATIVNI MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALUI USTANOVLJEN LETA 1952 — Izdajajo slovenski frančiškani Urejuje in upravlja: Fr. Basil A. Valentine, O.F.M., 19 A’Beckett Street, KEW, Victoria, 3101 — Tel.: 86 7787 Naslov MISLI: P.O. Box 197, KEW, Victoria, 3101 Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uradništvo ne sprejema. Letna naročnina $4.00 se plačuje vnaprej (izven Avstralije $6.00, letalsko s posebnim dogovorom) Tiska: Polyprint Pty. Ltd., 7a Railway Place, Richmond, Victoria, 3121 J)oglcd v večnost KOT UREDNIK se vselej razveselim, ko pride na vrsto prišle' 'IQn^e božične ali pa velikonočne številke. Nekako sproščeno Plet ^6Se<^a na PaPir■ Takrat se “božje MISLI’’ kar same raz-el° in “človeške MISLI” stopijo nekam v ozadje. „ Zavedom se, da MISLI niso zgolj verski list, četudi imajo nik n Vers^i pečat in jih vseh 25 let urejuje izseljenski duhov-(j(i' svojih začetnih smernicah naj tolmačijo važne svetovne ne°i^S tUC^ z ozirom na narodno kulturo in socialno življenje, če / »ers^°- Če in kadar je treba, morajo poseči na vsa polja, celo res vršiti svoje poslanstvo med avstralskimi Slovenci. re^ ^stanje po štirindvajsetih celotnih letnikih je kaj zanimivo: pra^6 v teku svojega življenja naš mesečnik dotaknil menda skuš V svetovnih kot tudi naših narodnih problemov, ter jih Pravično in iskreno osvetliti naši izseljenski skupnosti. Pri dil 1 'e,n ,)a so se MISLI — čisto razumljivo — posebej potru-nesl °^raniati rned bralci vero, ki smo jo poleg narodnosti pri-n0Vfy seb°j kot najdražjo dediščino vernih staršev in ji je v °koliščinah grozilo sto nevarnosti. stan Se ta^° vers^° zasidran človek v tujem svetu zlahka po-ruzlr ^rez^r'Žen< če ne gre žalostni razvoj celo še dalje. Srečanje slu'Cfl1^ Ver’ mešani zakoni, daljave do prilik za slovensko bogo-fojih '>>>ars'^ie Pa teh prilik sploh ni!), neznanje jezika in tukaj-nlan naVad’ kar odvrača marsikoga od nedeljskih maš in preje-Hajf^a Z(?kramentov po avstralskih cerkvah ... In končno ne v le n^n>s' meri moderna doba potrošniške miselnosti, ki gleda SV0° d°brine tega sveta in zamegli pogled v večnost. MISLI s v dotnačo tiskano besedo vrše svoj apostolat: prihajajo tudi nief) >ri0Ve' kamor slovenski duhovnik zaradi razdalj ali preobre-(>hra>l0St' ne m°re, ali pa bi niti ne bil preveč zaželjen. Mnogim \ v J° Plamenček vere, drugim pa že ugaslega znova netijo Živetj l^edno spominjajo bralca, da ta svet ni vse, z.a kar je vredno in jiy’ a flekaj višjega smo ustvarjeni — so dobrine, ki so večne tudi denar kupiti ne more. kaj s^!iivo- da nas MISLI zlasti za praznike posebej spomnijo, Uko i ‘n ^am Sremo. Vsa leta je bilo tako in sam Bog ve, kodu^ ,enskih src so doslej zganile, da so dala praznikom tudi vsebino, ne le zunanji praznični okvir. pr ^ak° domače zveni prvi velikonočni pozdrav MISLI — za 'ke leta Gospodovega 1952: iti S(,sj ® ALELUJO! Veselo veliko noč — matere in očetje, bratje ; prijate>ji in znanci, prav vsakdo, ki ste seme težko preizku- l°'enskega naroda! ’ Apnl 1976 L. XXV — APRIL 1976 — ŠT. 4 VSEBINA: Pogled v večnost — Urednik — stran 97 Velikonočno jutro — Ivan Cankar — stran 98 Naši prazniki — K.K. — stran 99 Procesija — A. Solženicin — stran 101 Cerkev je spregovorila — P. — stran 104 Velikonočna molitev (pesem) — Mirko Kunčič — stran 105 Manifestacija slovenstva v ZDA — S.R.C. — stran 105 Kako režemo “narodni kolač” — Tomaž Možina — stran 107 • P. Bazilij tipka . . . — stran 108 Izpod Triglava — stran 110 V času obiskanja . . . — stran 112 Izpod sydneyskih stolpov — p. Valerijan — stran 114 Dodatek dr. I. Mikula — stran 116 Večna vez (povest-nadaljevanje) — Karel Mauser — stran 117 Cankar in domovina — stran 117 Naše nabirke — stran 118 Vstajenje (pesem) — Marjan Jakopič — stran 119 Adelaidski odmevi — p. Filip — stran 120 Sekunda na leto . . . — Tomaž Možina — stran 121 Z vseh vetrov — stran 122 Kotiček naših malih — stran 124 Križem avstralske Slovenije — stran 125 Ob spominih na slovensko veliko noč ubranih glasov d°'\ mačih zvonov in prazničnega razpoloženja nadaljuje ta prvi P°’\ zdrav s svetopisemsko govorico: Danes je velika noč, ki nam oznanjuje odrešenje. Zato dvigni** glavo! To je dan, ki ga je naredil Gospod — radujmo se in veselil®0 se ga! Postrgajmo stari kvas! Ne obhajajmo tega praznika s kvasom “"j dobije in malopridnosti, temveč prekvašeni z duhom čistosti in resnih' Zahvaljujmo se Gospodu, saj je tako dober in njegovo usmiljenje tfais vekomaj! Zato radost, zato veseli in srečni prazniki! Kaj lepšega in bogatejšega bi bralcem mogel napisati dafi1' — po petindvajsetih letih? Urednik Velikonočno jutro s1 i Trikrat je omagal Kristus pod križem, trikrat s° mu zastrle oči. In ko so ga razpeli na strašni križ, ^ so vadljali pod njim za njegovo rdečo haljo, rdečo ° božje krvi, je zaklical on sam, zaklical v neznani ^ lesti: "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!” Tudi to je tako moralo biti. Zakaj treba je bilo S' Akad. slikar Ivan Bukovec, Argentina . . . Nezaslišano je bilo trpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa. Ker trpljenje njegovo je bilo trpljenje vesoljnega človeštva od stvarjenja do današnjega dne. Ko je na Cvetno nedeljo v Jeruzalem jezdil in so ga obsipavali s cvetjem, nastlali so mu z oljkovimi mladikami zmagoslavno pot, klicali mu hozana, je bil tih in žalosten njegov pogled svetlih oči: gledal je v nezvestobo, v ponižanje, v neizmerno bolečino in v smrt. Na Oljski gori se je Bog sam razjokal pod težo svoje bridkosti, razjokal se s krvavimi solzami ob grozoti, ki jo je videl pred seboj. In prosil je, Bog sam je prosil: “Daj, da gre ta kelih mimo mene!” Vesoljno človeštvo je malodušno klečalo na tleh, trepetalo, omahovalo za trenutek, ni omahnilo. Mir je segal v dušo, ki je spoznala, da je za poveličanje in vstajenje treba ponižanja in smrti na križu. Njega čistega so gonili od Ana do Kajfa, gonili so ga uklenjenega, zasmehovali so ga, pljuvali mu v sveti obraz, bičali so ga, kronali so ga s trnjem, da je lila kri na uboga lica. Vse je tako moralo biti: kajti rečeno je, da skozi noč bridkosti, ponižanja in trpljenja vodi pot v poveličanje. božjemu, treba je človeku, narodu in človeštvu, *r' mu je Judeža izdajalca, krivičnih sodnikov, zasmeh0'^ nja in bičanja in trnjeve krone, treba križeve po*1 , povišanja na križ. In tudi je bilo treba omahoval1? dvoma, bridkosti in malodušnosti: ker malodušnost rodna mati najgloblje vere in najvišje moči. Ta sveta povest je naša povest! Je povest vsal trpečega človeka, vsakega trpečega naroda: je p1 trpečega človeštva, ki se je samo napotilo na goto, samo se razpelo na križ. — o'£ G& Dolga, temna stoletja smo blodili po niočvirj*1^ potrtim srcem, s plaho dušo, brez upanja, brez ' v svetlobo in življenje, zakrknjeni v svoje poniž^ v svojo sramoto in bridkosti. Ali planil je silen razgnal je oblake, ugledali smo sonce in ugledali pot. Nič več nevere, nič več nezaupanja — ven \i ^ virja, ven iz teme! Morda ni še dan vstajenja, morda je šele C'iC Jub tujini zlasti ob gotovih prilikah zapolje v te|. srcih s posebnim poudarkom blagodejni obču-z to '*'°venec sem! Nič zato, če smo majhni; nič ’ smo razkropljeni! Zamenjal si državljanstvo .^rca ne moreš! v .. ^čutimo zlasti ob praznikih, ki jih doživljamo skriv' ^ose^no velikonočni so znali svojo pretresljivo vel^nost velikega tedna in optimistično zmagoslavje edin nedel^e v domačem krogu naše mladosti tako tr>(j.Stv'eno približati našim dušam. Stoletna verska izra^ na^e®a n:iroda se je poslužila nešteto sočnih. Vensk° ljudskih izrazov našega čustvovanja, ki so slo-Uda I™ Ve^konočnim praznikom dajali svojstven po-k(ja ' ^ačutili smo praznino v dušah, če smo morali Peživeti te svete dni izven domačega okolja. izirg0 k* ne čutili zdaj, ko smo od tega okolja Slo0' *n na^ nov' dom za mori‘? Palm Vens*ca cvetna nedelja! Po svetu blagoslavljajo vejic^Ve veje in oljčne mladike, ponekod cipresne So ^ Poudarek našemu cvetnemu blagoslovu pa slikg °- s*ovenske butare. Kdo ne pozna Gasparijeve °blož ^ nam m'a(^e fante- k° hite z butarami kj Soeni. v cerkev? Ali se še spominjate tistih butar, neslj j.11*1 S'n°vi in hlapci gorenjskih gruntarjev pri-s p- .CVctni maši in ki so — svežozelene in okrašene Prav 'mi tra^ovl> pomarančami in jabolki — segale P0c* cerkveni obok? mar,,.Vel'ko sredo, četrtek in petek je mladina še še £ )e P° stari navadi “strašila Boga”. Ali starejši in , , e rnladim, v tujini rojenim, razložiti, kakšno Na 3) .^e to “strašenje”? je C|V' petek smo šli “Bogea poljubit”. Vse se kristja'®11''0’ dojenčkov pa celo do zanemarjenih kajfe j J1 °V ’ ."Božj' grob” so šli obiskat, da tako po-P°klo ..SV°j° vero in velikonočno spokorjenost in se Na^0- P0^0*3' Križanega. Ogenj V^.’*co soboto zgodaj zjutraj so nam blagoslovili zadnje h'- 83 ^arna m';|dina živega raznesla do °8rel 'Se v ^ar‘- Povsod je ta dan šele ta ogenj duhale °®n^^a> da so gospodinje velikonočne jedi fVavitT Peu'e pri novem ognju. Kdo zna danes še lahko a ®°b°> da je vžgana tlela cele ure in je In CsPc'a do najbolj oddaljene hiše? POZrianiot8en velikonočnih jedi! Res ga Slovenci iekaj se tudi po zdomstvu, a doma je bil vse k sloVe ®.e®a' naše skromne košarice, prinesene lika!) jj 1 maši (če imamo srečo, da je zanjo pri-do Vse|i °*na je na veliko soboto cela dežela zacvetela: menj Sq arr>ih in podružničnih cerkva in vaških zna-Pasni(cif1 Se stekale vrste brhkih deklet v belih pred-ln Židanih rutah, s pisanimi jerbasi na glavah. Pokrivali so jih prti čudovitih ročnih del, posebej za to priliko — enkrat na leto — namenjeni. Zvedavi fantovski pogledi so spremljali skupine in iskali med “cvetjem deklet” svojo bodočo življenjsko družico . . . Vstajenjska procesija, ponekod v soboto pod noč, ponekod v nedeljskem jutru! Ali nam ne doni še vedno v ušesih pesem naših zvonov, ki je ob takih prilikah valovila preko naše zemlje ter nas navdajala s srečo in 'voljo do življenja? Zna še kdo od nas pritrkavati? Tu nam ni dano: za to je treba zvonov, zvonov! Ne pa drobnih postržkov, ki tu bingljajo po zvonikih, kjer jih sploh imajo. Še če so, jih nihče ne posluša. Znamo še pirhe sekati, trkoliti, “turčati”? Cele tedne pred velikonočnimi prazniki smo se na surovem krompirju vadili v umetnosti sekanja pirhov in pomaranč. Kakšno veselje! —* Ali še vemo, kako smo na velikonočno jutro, pred pravim “žegnom”, jedli skodelico “aleluje”?' Katera gospodinja jo zna še pripraviti?. In hoja v Emavs! Na velikonočni ponedeljek smo “hodili v Emavs”: na obisk k dedom, stricem in tetam ter botrom ... Morali smo jim nesti pirhe in jim osebno spoštljivo voščiti — v povračilo smo dobili kolača in gnjati. — — — V vrvenju tujega sveta, ki nas polagoma vsrkava, nehote in nevede pozabljamo na mnoge lepe navade, ki so samo naše slovenske: na sebi lasten način izražajo praznična čustva. Nič čudnega, da je pred vsako veliko nočjo znaten del zdomskega slovenskega tiska navadno posvečen starodavnim prazničnim navadam. Po Avstraliji in obeh Amerikah, po Afriki in Evropi — povsod nas spremlja domača tiskana beseda in nas znova spomni na slovensko veliko noč. Ni to sentimentalnost — je skrben opomin, naj kljub tujini ne zanemarimo ali zavržemo dragocene dediščine. Skušajmo, četudi smo daleč od doma, praznovati — v kolikor nam je mogoče — veliko noč po naše. Ni le naša lepa narodna noša vredna, da jo spoštujemo: prav toliko veljajo naše narodne navade. V zdomstvu imajo še poseben pomen: vežejo nas na domovino in pomagajo nam ohranjati narodno zavest ter tudi naše moralne vrednote. Četudi se morda drugorodcem zde nepotrebne in nerazumljive — n.jn so spoštovanja vredne. Stari rod, ki je doživljal domovino v času in okoliščinah, ko je bilo mogoče svobodno in brez skrbi izražati svoja čustva, teh prazniških lepot in značilnosti res ne sme pozabiti. Pa jih najbrž tudi ne more, vsaj v srcu ne. Vsake praznike nam na novo zaživi rojstni kraj in dom in vse, kar ga je obdajalo. Mlajši rod, v tujini rojen, pa se naravno težko vživi v nekaj, kar pozna le po pripovedovanju, česar nikoli ni sam doživljal. Naloga starejših je — in ne lahka — da v prtprestem in razumljiverh jeziku prenašajo to našo dediščino na mladi zdomski rod. Ali bomo uspeli? V polni meri najbrž ne, vsaj ne povsod. Toda ali vsi sploh poskušamo? V sentimentalnem slovenstvu misliti na preteklost in se solziti ob spominih na to, kar smo izgubili, ne reši niti našega lastnega problema. Treba je zavestnega dela, da ohranimo naše narodne vrednote. Severnoameriški rojaki-staronaseljenci so nam v tem zgled: skoraj stoletne naselbine še drže vsaj nekaj tega, kar so v drugi polovici prejšnjega stoletja prinesli s seboj v Novi svet. Prav to ie ohranilo kljub dolgi dobi še toliko našega, ki je po injekciji povojnih priseljencev znova oživilo in bruhnilo na dan. Nismo .Slovenci edini primer, tudi drugje moren1 iskati zglede. V Argentino je na primer pred sko^j sto leti prišla skupina Ircev in Švicarjev. Eni in drU? so ostali skozi celo stoletje kot dva otoka sredi niol8' Zn : 1 i so ohraniti sveje navade, svoj jezik in zave* prav do današnjih dni. čeprav na njihovih dom0” gr-..podari že drugi in tretji rod. Ta se ponosi imenuje državljana svoje nove dežele, prav tako f ljubosumno varuje vse, kar je prvotni domovini oče10' U'stncga in svetega. Da bi le znali tudi mi hoditi po istih poteh! svobodi, ki jo no svetu uživamo, nam je to povsff mogoče. Nihče bi se ne smel izogniti sodelovanju. Pra' vs kdo lahko nekaj pripomore v svoji lastni dru-11' in v skupnosti, da vedno znova krepimo slovens* z vest in svoje versko-moralne vrednote. Oboje l| med seboj lesno povezano, oboje je edino zaneslji'1 orodje naše narodne zdomske bodočnosti. Ko bomo letos pri našem velikonočnem bogoslu«11 zopet zaslišali preprosto, pa nedosegljivo lepo sloven8* velikonočno pesem in alelujo, bomo spet malo b dema in malo bolj zavedni. In ko bomo prijatelju P nudili rdeč pirh z iskrenim velikonočnim voščil^11' bomo čutili bolj kot druge dni, da smo kljub zdo1” stvu le vsi člani ene družine. Pri ohranjevanju iiaw bomo poživili namen, da hočemo ostati to, kar snl( bili rojeni. Nobeno državljanstvo nam tega ne bt^ prav tc nas dela bogatejše in s tem plodnejše naši novi domovini. K- M. Gaspari: Vstajenje OBILICO VELIKONOČNEGA BLAGOSLOVA IN MILOSTI VSTALEGA ZVELIČARJA VAM VSEM ŽELE — UREDNIŠTVO IN UPRAVA •MISLI", VAŠI DUHOVNIKI IN VAŠE SESTRE TER NAŠI POSINOVLJENI MISIJONARJI! firoccsiia ALEKSANDER SOLŽENICIN jc opisal to žalostno vclikončno procesijo v današnji Rusiji. Ruski izgnanec in Nobelov nagrajenec (na sliki je v ospredju) danes z živo in pisano besedo svari svobodni svet, naj spremeni svojo Pot v gotov padec in izgubo svobode — v pot vstajenja. Žal jc človeštvo čudno gluho in slepo za njegova iskrena svarila. ^OZNAVAVC, umetnosti trdijo, da ni nuj-$ni Un,e,n'k opisuje vse tako, kakor je v re-f: °' bilo. Pravijo, da se da to doseči tudi z mi' ni'ni ^otoSrafijami. Umetnik pa naj s kr.ivi-^n'jami, j kombinacijami trikotnikov in s *zraz' iamo to, kar je bistveno v pred-’ ne pa predmeta samega, fija dvomim, da bi celo barvna fotogra- 0lj 1110fila zajeti to, kar je bilo bistvenega v t ■ udeležencev velikonočne procesije v pa- pQ llski cerkvi v Predkliniku — pol stoletja ^oluciji. Niti ne bi mogla zajeti vse v eno » °' Toda tudi ta slika sodobne ruske veliko-Cejo Procesije, opisana z navadnim jezikom (in iič°r ^reZ P°m°či trikotnikov!), nas more po-p 0 Marsičem, bil Ure Predn° so začeli zvoniti zvonovi, je q Pr°stor pred vhodom v cerkev Spremenjenja nas 0VeSa videti zelo nedostojen: spominjal str-.,e zabavišče v kakšnem oddaljenem indu- SQnil; en> tnestu na sobotni večer. Dekleta v pi-tr„ °Srinjačah in šalih ter v smučarskih hlačah 'reStilen n°sil na lu^° bodi povedano, da so nekatera Hifr e,lu^' krila), se sprehajajo naokrog v buč-PrejS P° tri ali štiri. Skušale so se naj- si^ P[er,niti v cerkev, pa je bilo težko, ker so ?vev Zen'Ce zavzele prostor ob vratih že zgodaj niCe r’ ^° so začele dekleta vriščati, so jih ž.e-pred °Zrneriale izpred samih cerkvenih vrat. Zdaj kličoč171 P°hajkujejo, brezobzirno vpijejo in > ° ^uga drugo ter zijajoč na zelene, rumene ier e SVeče pred ikonami na cerkvenih zidovih niči &r°beh episkopov in protorejev. Mladenih oblikovanih velikih silakov do mrša- k0st lCev — vsi do zadnjega — izražajo drz- nost- °brazih. (S čim naj se pohvalijo? Z umet-v ***** na ledu?) Vsi imajo kape na glavi, 0r Pa je kdo gologlav, ni treba tega pri- pisovati posvečenemu prostoru, kjer se nahajajo. Skoraj vsak četrti med njimi je pod vplivom alkohola, vsak deseti pijan, polovico pa jih kadi na odvraten način: s cigareto, prilepljeno na spodnje ustnice. Ni še cerkvenega kadila, pa se namesto njega kade kolobarji sivosinjega cigaretnega dima pod velikonočno nebo. Pljujejo na asfaltni tlak pred cerkvijo, porivajo drug drugega in vrišče ter žvižgajo. Nekateri med njimi kolnejo, drugi poskakujejo po godbi žepnega tranzistorja. Spet drugi se gnjavijo z dekleti ter jih podajajo iz rok v roke. Fantje se ozirajo okrog s surovimi izrazi, kot da bodo vsak čas potegnili nože. Kakor hitro bi se začeli obdelovati z noži, bi kaj lahko napadli tudi vernike, kajti razpoloženje teh fantalinov nasproti vernikom ni navadno razpoloženje mladih proti starim: v razmerju proti njim so kakor gospodinja proti — muham. Toda do obračunavanj z noži ne pride, kajti tu so trije ali štirje policaji — samo toliko, da imajo dogodke pod nadzorstvom. Fantje ne kolnejo več glasno, pač pa med navadnim govorjenjem — zato ne kršijo zakona. Policija se celo z odobravanjem smehlja tej novi generaciji. Policija jim tudi noče iztrgati cigaret iz ust, potegniti pokrival z glav: ta prostor pred cerkvijo je javen prostor in brezverstvo je danes zaščiteno z ustavo . . . Verniki, ki so napolnili prostor od polovice preddvora do cerkvenih zidov, se ne drznejo protestirati. Le v strahu se ozirajo okrog sebe, da jih kdo ne ubode z nožem ali pa prisili, da oddajo svoje ure. Ta vrtoglava množica mladincev je pred cerkvijo večja kot pa je število pravoslavcev, ki so izročeni terorju in stiskani bolj kakor v času tatarskega suženjstva. Tatari namreč niso poskušali nikoli ovirati vernikov pri jutranji službi Gospodovega Vstajenja. Ne, ta mladina ne gazi zakona: četudi se ponaša nasilno, ne preliva krvi. Njihove ustnice, oblikovane v prisiljen gangsterski nasmeh, njihovo nesramno pomenkovanje, glasno norčevanje, namigovanje in njihove umazane šale, njih kajenje in pljuvanje . . . vse to, skupaj vzeto, je očitno smešenje Kristusovega trpljenja, ki se s tolikim dostojanstvom slavi nekaj korakov vstran. Drzko in surovo ponašanje teh slinastih pobalinov očitno izraža to, kako prezirljivo gledajo na svoje starše, ki se še drže navad svojih pradedov. To pa ni proti zakonu . . . Med verniki je opaziti tudi nekaj židovskih obrazov. Morda so postali novi kristjani, ali pa so tu samo kot ogleduhi. Oprezno se ozirajo okrog kot da tudi oni pričakujejo velikonočno procesijo. Ne zaupamo jim — trn so nam v peti. Dobro je, da pogledamo okrog sebe in vidimo, kakšno pokolenje Rusov smo vzgojili. To zdaj niso več borbeni ateisti iz tridesetih let, ki so znali nasilno iztrgati velikonočno pasho iz rok ljudstva, skakajoč in vriščeč okrog vernikov ter predstavljajoč hudiče. Ta novi rod ni več koristen. Je pa — radoveden. Tekma hokeja na ledu je na televiziji že minula, a nogometna tekma se še ni pričela — zato jih je k cerkvi pripeljalo dolgočasje. Zdaj odrivajo vernike vstran kot da so slamnate vreče in zmerjajo cerkev kot umazano trgovsko ustanovo, obenem pa iz bog-sigavedi kakšnega vzroka kupujejo — sveče. Ena stvar mi ni razložljiva: na prvi pogled so ti mladinci nepovezani med sabo — in vendar se poznajo ter se kličejo kar po imenih. Kakor da so si dobri prijatelji. Morda delajo v isti tovarni? Ali pa jih morda le takele priložnosti povežejo med sabo, kot člane kakšne framasp'l' ske lože? Nad našimi glavami zazvoni — toda nekaj 1,1 v redu. Zvoni nekako počeno, namesto globoko in jasno . . . Zvonjenje napoveduje procesijo in zdaj se do' godki prav za prav šele začenjajo razvijati. Pa 1,1 s strani vernikov, ampak s strani teh mladih ki1' čačev, ki so doslej tavali po prostoru le v moft' I nih skupinah. So v nekaki ihti, četudi nimajo P®'\ ma, kaj hočejo in kam naj se usmerijo, da boj0 prišli bliže procesiji. Zažigajo velikonočne svecl’ s katerimi si potem demonstrativno prižigajo cl' garete. Zbirajo se v grupo kot bi pričakovali, ^ se bo pričel fokstrot. Edino kar manjka tem ^ šim razkuštranim dolginom je to, da nimajo vrc kov piva v rokah in bi odlivali pene po grob0 vih ob cerkvi. Glava procesije že stopa skozi cerkvena vrO111 ob blagi spremljavi zvonov. Dva laika stopa,l‘ pred začetkom in prosita okoli stoječe, naj f možnosti napravijo malo prostora. Tri korake >■ njima gre star plešast cerkovnik in nosi te$ svečnik. Paz.no gleda na svečnik, da se ne nag'1’ obenem pa se v nekakem strahu ozira po ljuM na levi in desni. Gledavci čutijo njegovo bol zen, ki velja pripadnikom nove družbe: da bi • ne prerinili do njega, ga napadli, pobili . . ■ Dekline v hlačah drže sveče. Fantalini s dS0 retami v ustih in s kapami na glavi ter odpe[ ‘ suknjičev — nekateri z. nezrelim neumnim 1 razom popolnoma neutemeljene samozavesti, d'11 gi preprostih, lahkovernih obrazov . . . Vsi til,n' rajo biti na moji sliki, stisnjeni v eno celoto. Gle- dajo prizor, ki se nikjer in za noben denar 1,1 more videti. Za nosivcem svečnika stopata dva človek0 ' banderi. Pa tudi ta dva, namesto da bi šla primernem razmahu, se držita v strahu drug dr> j gega . . . Za njima prihaja deset žena v parih, z debeli'1. gorečimi svečami v rokah. Tudi te morajo na moji sliki. So starejše žene, z izrazom na obf, zih kot da niso od tega sveta, pripravljene " , tudi življenje, če jih kdo napade. Le dve ^ njimi sta mladi dekleti, istih 'let kakor one, ^ so pred cerkvijo v skupini s fanti. A kako ‘ ‘ in svetla sta njuna obraza! do. Žene stopajo v strnjenih vrstah, pojo, drže se v^°ionstveno, kakor da se ljudstvo okrog njih j. Sa,Vu križa, moli in pada na kolena. Ne čutijo na cigaret, njih ušesa ne slišijo nesramnih pri-dinni'h no" ne zaznajo, da je mla-a cerkveno preddvorje spremenila v prostor 40 p,es in zabavo. vJ_n ,ako se začenja naša procesija. Neka ner-<)st zajame vse in celo nemir za hip preneha. Z v a Ženami prihaja sedem moških, duhovnikov onov v sijajnih cerkvenih oblačilih. Ker ne Plet V ^0ra^u ,n so zbrani v skupino, se za-gli (l'° m n'mai° niti dovolj prostora, da bi mo-bahati s kadilnicami, ali da bi mogli dvigniti koflcp ^ epitrahilja v znamenje blagoslova. To naj b‘la procesija, katere naj bi se udeležil in vodil službo h °ozjo — da ga niso odstranili — sam Pa,narh Vseh Rusij! . . . m diaki Sredo Ta ndm0 tako stisnjena skupina vernih gre naglo in to je vsa procesija. Nihče več. Ja- bil ^uP^anov ni Pr' procesiji: če bi jih kaj °’ bi že prišli iz cerkve. Ni jih. — Zato pa r.. ^ ^ turovezev pritiska od zadaj na gledavce cl°veška reka skozi razbita vrata skladišča, Q,ero bi radi oplenili. Motajo se v vrtincu, po- rivajoč drug drugega s silo. Zakaj? Niti sami ne vedo. Da vidijo duhovnike v njih smešni vlogi? Ali pa se prerivajo samo zato, da se prerivajo? Ste že slišali kaj takega: velikonočna procesija brez faranov, brez ljudi, ki bi se križali . . . Procesija z mladinci, ki imajo kape na glavi, ki se s cigaretami v ustih in z glasnimi radio-aparati v prsnih žepih nasilno prerivajo po preddvorju . . . Morajo na mojo sliko — brez njih bi ne bila popolna. Neka starka se obrne vstran, da se mirno pokriža. Potem pa reče sosedi: “Mnogo bolje je letos, kot je bilo druga leta. Ni takega vrišča, prepira in pretepa. Boje se policije . . Res torej — eno boljših let! A ti milijoni, ki smo jih vzgojili in izlikali — kaj bo iz njih? Kam so nas pripeljali napori emancipacije in navdihi velikih mislecev? Kakšne koristi moremo pričakovati od naših bodočih rodov? Resnično: ti rodovi mladih bodo nekega dne, padli po nas kot gora in vse nas bodo pokopali pod seboj. Kar pa se tiče onih, ki jih danes podžigajo k takemu obnašanju, lahko rečemo že sedaj: tudi te bodo — pohodili! ALEKSANDER SOLŽENICIN Misli, Vil 1976 “Vstal je, ni ga tukaj! 103 Cerkev je spregovorila VODSTVO CERKVE je spregovorilo svetu z novo okrožnico, ki nosi naslov: POJASNILA O GOTOVIH VPRAŠANJIH SPOLNE ETIKE. Izdala jo je kongregacija za verski nauk s potrjenjem papeža Pavla VI. Okrožnica z vso jasnostjo poudarja in potrjuje že doslej priznana moralna načela glede vprašanj v zvezi s spolnostjo. Živimo v “modernem” času. ki je grehu podrl vse pregrade, ko od javne morale ni ostalo skoraj ničesar in je glasno norčevanje iz kreposti čistosti na dnevnem redu. Takozvana “spolna revolucija” je na pohodu in kuži ves svet, pijan od blagostanja in prekomerne svobode. Nobeno dejanje na polju spolnosti naj ne velja več za greh: vse naj bo že dovgljeno kot "naravno” in prav, edini namen spolnosti naj bi bilo izživljanje. V tako napačno gledanje je porinjeno danes človeštvo in z njim zlasti mladina, propagandisti te nove dobe pa na račun tega služijo težke milijone. Pa vzemi v roke revijo ali celo dnevni časopis, poslušaj radijski spored ali glej televizijo, pojdi v gledališče ali v kino. . . povsod te domala zakrije poplava nenravnosti. Pornografija, nemoralna moda ali golota, celo skupinske orgije izživljanja — vse je prikazano kot del našega življenja, do kar imaš vso pravico in nikomur ne odgovarjaš. Če misliš in ravnaš drugače, si ožigosan kot čudak ali celo farizej. Zakoni, ki naj bi podpirali javno moralo, padajo eden za drugim, celo vzgojni šolski programi danes mnogokje vodijo mladino na kriva pota spolnosti brez meja. Kam bo vse to pripeljalo človeštvo? Propad se širi na celi črti, uživanje megli jasno oceno resničnih vrednot, prave ljubezni in zakonske zvestobe pa je vedno manj ... Zaradi Vsega tega se je zdelo Cerkvi potrebno, da spregovori, saj je v javnosti glede spolnosti vedno več zmede in krivih naukov. Četudi plava proti močnemu toku kot že tolikokrat v zgodovini, je izrekla svojo svarečo materinsko besedo. Zlasti se je ustavila pri treh vprašanjih, kjer je danes zmeda največja: o spolnem občevanju pred zakonom, o homoseksualnosti in o spolnem samozadovoljevanju. Okrožnica lepo pojasni, zakaj v nobenem primeru ni moralno dovoljeno spolno občevanje pred poroko: nasprotuje krščanskemu nauku Cerkve, ki se upravičeno sklicuje na Kristusov evangelij. Tudi izkušnja uči, da mora najti resnična ljubezen svojo zaščito v zakonu, ki je edini zmožen spolno občevanje zaščititi pred zlorabo in mu ohraniti spoštovanje, ki mu po Stvarnikovem sklepu pripada. Predzakonsko občevanje tudi redno izključuje spočetje otroka — je zgolj dejanje uživanja brez odgovornosti in uničuje globlji namen spolnega nagona, ki ga nosimo v sebi. Današnja družba vedno glasneje zagovarja homoseksualnost kot nekaj dovoljenega. Okrožnica poudari, da ni mogoče povsem opravičiti tistih, ki po nara'1 teže po istem spolu, da bi se spolnih užitkov svobodi posluževali. To je proti krščanskemu nauku, pr0tl naravi in povzroča v spolnosti velik nered. Razufl1 [ Ijivo, da je treba s homoseksualci ravnati milo in s pravilno vzgojo navajati, da navade odpravijo. Zlas,lt še, če so v ta način spolnega 'občevanja zašli f s pohujšanju, morda zaradi nepravilnega spolnega ra’J voja ali pa nepravilne spolne vzgoje. V vseh 11 I primerih js mogoče to napako ozdraviti in'jih Prf : usmeriti v pravilno doživljanje spolnosti. Težje Jj s takimi, katerim je homoseksualnost nekako priroje11" j in je patološkega značaja. Takim osebam je treba PJl pokazati veliko razumevanja in jih zaradi teh deja*11 ■se1” I ne soditi preostro. A moralno jih ni mogoče pov opravičiti ali jim celo dati vsa dovoljenja, kot hoče danes moralno brezvestna družba. Glede spolnega samozadovoljevanja okrožnica i laga, da ta dejanja povzročajo resen moralni n6f j in zato načelno niso nikoli dovoljena: niso torej , moralnem pogledu majhna zadeva, ki jo lahko el,f| stavno prezremo. Zadolženost res gotovo zmanjšuj6!' okoliščine, neznanje in oslabelost volje, a nepravi!111 bi bilo ta dejanja povsem opravičiti, kot hočejo ,l nekateri psihologi in sociologi zlasti pri mladostnih Škoda ni majhna, saj pade samovzgoja, ki je v ^ j ljenju vsakega tako nujno potrebna. Prav sarnoza^ voljevanje dostikrat odpre vrata široki poti nenravnost. Ob koncu okrožnica naglaša, da vseh teh na',(1^ ni izdala v nekakšno okrambo danes že zastar • j cerkvene morale glede spolnosti. Tudi ni z okroŽfl|C hotela pokazati na spolnost kot nekaj slabega: je dar in prav zato vreden vsega našega spoštovanr ne pa zlorabe. Cerkev je podala svoje izjave zal‘j ker se dobro zaveda da z njimi brani božji stvarjenja in Kristusovega duha, obenem pa ^ človekovo dostojanstvo. Hotela je katoličane in božfj ni3,1 ljudi dobre volje s svojo materinsko besedo za^1. vati pred modernimi zmotami glede spolnosti. se širijo te zmote danes po knjigah in revijah raznih sestankih in konferencah, vendar ostanejo zrn I katerim človeštvo ne sme nasesti, če hoče sebi do" Cerkev je spregovorila. Kljub temu, da je ve<^* da se ji bo “modemi” svet smejal, jo ožigosal I zastarelo učiteljico in šel svojo pot. Trezen kris' bo pa le prisluhnil in našel v nauku oporo, da zmedah našega časa prav izbiral in prav ra' .v* ,5df “Spolna revolucija” tira v pogubo, kjer si dana^ brezvestni svet koplje svoj lastni grob. Za °e f višjega smo ustvarjeni kot za mlakužo, ki utaplja milijone. Uživati “mir čistih duš’’ ie lepše: prinaša trajne sadove, ne le bežne užitke. \ Od Golgote do Vstajenja je dolga pot. Kako si jo prehodil? Smehljaš se, Gospod , O vem: ' besedah do Tebe sem kot dete neveden ln majhen, o tako majhen in poln zablod. Zakaj si postal spet ves resen, Gospod? Od Golgote do Vstajenja je dolga pot, je sveta pot. Kako vabi iz dalj! Iz roda v rod bo njen klic — blagoslov, ** veka v vek bo njen blesk — kristal. Danes moja duša v pričakovanju drhti: k Vstajenju pozvanja od vsepovsod. Danes se milostno name ozri. Gospod. Kakor za slutnjo čudodelnih svetinj Daj hodim za sledom Tvojih svetih stopinj, naj se dvignem iz zmot in več ne blodim. O skloni se k meni in mi tiho povej: ali bo moje življenje poslej, ali bo — sladka pesem velikonočnih zvonov? V najtišjih globinah malodušnih src bi tipala z mehko, sočutno roko; najslajše sanje bi sipala vanje, budila v njih vero bi Vate in v se. Velika noč — Veliki dan! Glej, zadnji akord je slovesno ubran, poslednja misel — struna zlata na harfi duše — zveni, zveni in v Tvoje zarje. Gospod, koprni. MIRKO KUNČIČ manifestacija slovenstva v zda Združene ameriške države praznujejo letos 200-letnico neodvisnosti. Kulturne prireditve, proslave in razstave se v ZDA kar vrstijo. Tu je poročilo o eni prvih takih prireditev jubilejnega leta, na kateri so ■se ameriški Slovenci odlično izkazali. Zahvala gre Slovenskemu ameriškemu institutu pod vodstvom univ. prof. dr. Edija Gobca. Vsak uspeh zdomskih Slovencev kjer koli po svetu je uspeh nas vseh. V ponos nam je — in pouk. da nas bo le samostojno nastopanje pokazalo s^etu za to, kar v resnisi smo — Slovenci, narod z lastnim jezikom in lastno kulturo. — Urednik. mestu mec* 27. in 31. januarjem se je vršil v P°Casti te J1 k ’ Texas, velik vsenarodni simpozij v v°tn- npV, '00-letnice ameriške revolucije pod naslo-of * nic Literatures since 1776: The Many Voices nes: Q^nca” (Izseljenske literature od leta 1776 do dale gov as anieriških izseljenskih skupin). Na simpoziju 1 \Tev,- ° v°dilnih strokovnjakov iz vse Amerike a^°r^a Kalifornije in od Texasa do uni-val0 gp* ^vard. v razpravah in debatah pa je sodelo- °d ' "u vodilnih strokovnjakov iz vse Amerike e Har ar0eriycj^T°® Sto Pr°fesorjev strokovnjakov s področja ^Oala . IZseljcnskih študij. Simpozij, ki ga je uradno Pianov 'n P°dpirala Ameriška vladna komisija za cent« . ,1)C 200-letnice ameriške revolucije (U.S. Bi-ennial slo mmission), je bil doslej največja izseljen-n0vnn esn°st te vrste v vsej Ameriki. O njem je po- Miši; P°i'o£alo uradno ameriško vladno glasilo “The APril 1976 Bicentennial Times”, skupaj z drugimi ameriškimi listi ter radijskimi in televizijskimi programi. Celotni simpozij je odlično vodil njen predsednik dr. W. T. Zyla. Ta priznani strokovnjak s področja izseljenskih književnosti je dalje časa živel na Koroškem in ima zelo lepo mnenje od Slovencih. Kot se tako rado zgodi, je simpozij prvotno napovedal le “jugoslovansko izseljensko literaturo”, medtem ko so druge narodnosti, kot n.pr. Estonci in Litvanci, nastopale samostojno. Za Slovence je bil po daljšem iskanju in pretresanju povabljen k sodelovanju Slovenski ameriški institut — Slovenian Research Center of America, Inc., to je, edina znanstvena ustanova, ki je že zdavnaj zbrala vse potrebno gradivo tudi o slovenskih ameriških pisateljih in pesnikih. Centrov ravnatelj je po prejemu vabila k sodelovanju v sekciji o “jugoslovanski ameriški literaturi*’ poudaril, da gre tu za narodno književnost Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ameriki: bilo bi zelo žalostno, če bi se na simpoziju dvestoletnice Amerike ne slišal posebej tudi slovenski glas. Vodstvo simpozija je te razloge sprejelo in odkazalo Slovencem samostojno mesto na isti ravni kot angleški, nemški, španski, judovski ali ruski literaturi v Ameriki. Pridružilo se je še več srečnih naključij, ki so pripomogla k pravi manifestaciji slovenstva na tem edinstvenem vseameriškem simpoziju. Slovenci smo se izredno dobro izkazali že na razstavi v univerzitetnem muzeju v Lubbocku, ki je bila slovesno otvorjena 12. januarja in je trajala vse do 1. februarja. Čeprav ima preneka druga narodnost svoje dobro podpirane institute s plačanimi nameščenci, medtem ko sloni vse delo pri Slovenskem institutu na idealizmu in osebnih žrtvah sodelavcev, je razstava pokazale, da smo bili ravno Slovenci nanjo izredno dobro pripravljeni. Bili smo med redkimi, ki smo imeli lepe velike fotografije vseh svojih vodilnih pisateljev in pesnikov v Ameriki, izredno lepo zbirko njihovih knjig v slovenskem in angleškem jeziku ter v številnih prevodih in bogato zbirko rokopisov, korespondence in drugih dokumentov. Preneka narodnost je imela na razstavi le po nekaj knjig, naša slovenska sekcija pa je bila tako močna, da jo je celo predsednik simpozija javno označil kot eno najboljših. Povsem po srečnem naključju je bilo predavanje o Slovencih tik pred zaključkom simpozija. Tako se ga je poleg otvoritvenega predavanja udeležilo največ poslušalcev, med njimi tudi domala vsi predavatelji, kot zastopstvo univerz in raznih organizacij ter uradna zastopnica ameriške vladne komisije za praznovanje 200-letnice ameriške revolucije. Predavatelj dr. Edi Gobec je poudaril, kako srečni smo Slovenci, da se na tem vsenarodnem slavju sliši med mnogimi glasovi tudi slovenski glas. V kratkem uvodu je s tujimi' viri prikazal visoko raven slovenske kulture. Poudaril je, da sta že dva očeta ameriške neodvisnosti, Thomas Jefferson in Benjamin Franklin, do neke mere zadolžena tudi majhnemu slovenskemu narodu in da je sloviti ameriški pisatelj Henry W. Longfellow posvetil eno celo poglavje slovenskemu ameriškemu učenjaku in pisatelju Smolnikarju. Povedal je, kako je Slovenec Kapus raziskoval ameriški Zapad in bil prvi raziskovalec, ki je poslal v Evropo zemljevid, ki je svetu dokazal, da Kalifornija ni otok, kot so mislili dotlej, ampak del ameriške celine. Po tem uvodu je razčlenil slovensko ameriško književnost po razdobjih, ideologijah, jeziku in temah. Poudaril je, da so bili Slovenci kaj močno zastopani na vseh področjih: od religiozne literature, kjer je zaoral globoke brazde škof Baraga, preko katoliške in ideološko nevtralne književnosti do raznih naprednih, socialističnih in končno radikalnih tokov. Uvrščeni so bili v zbirke najboljšega pesništva v Ameriki, kot tudi v zbirke najboljših črtic in med velikane svetovne knji' ževnosti. Poudaril je tudi, da so slovenski ameriški av' torji izšli v velikem številu jezikov, nele v slovenščin' in angleščini, ampak tudi v indijanskih narečjih in ' slovaščini, češčini, španščini, italijanščini, nemščifl1’ francoščini, hr.vaščini, latinščini in švedščini, medtem k0 je trenutno v tisku poleg več drugih knjig tudi bogat8’ reprezentativna antologija slovenske ameriške knjiže'" nosti v angleščini. Posebno bleščeč pa je slovenski doprinos na m0' ralnern polju. Baraga se je boril za ohranitev indija*1' skih jezikov in kultur in pisal knjige v indijanščini st° let predno je Amerika uradno sprejela bolj človečans^1 in pluralistični odnos do teh prvih Amerikancev. Ško1' ski ameriški učenjak Berry omenja slovenskega n3' seljenca, pisatelja Loiusa Adamiča, kot najmočnejši borca za kulturni pluralizem in kulturno demokracij0 ^ Ameriki — za tisto novo smer, ki je šele leta 1^7-uradno zmagala v ameriškem kangresu, ko je sledn)’ sprejel pluralistično definicijo Amerike kot naro^J narodov. In škof James Rausch, generalni tajnik K011 ference ameriških katoliških škofov, Slovenec po 1119 teri, je postavil Adamičevo Ameriko kot “narod rodov” v širši svetovni okvir v svoji knjigi “A Farfl® of Nations” ("Družina narodov”). Pri knjigi sta ^ sotrudnika sodelovala tudi taka odlična Amerika)11'' kot bivši ameriški podpredsednik in častni član venskega ameriškega instituta, Hubert Humphrey, <5i® mati je priseljenka iz Norveške, in Arthur Goldbe^; ameriški Jud in bivši poslanik Združenih držav f' Združenih narodih. Prof Gobec je zaključil svoje predavanje z naslelJ njimi besedami: “Ko Amerika stopa v tretje s*° ^ svoje zgodovine, sc zdijo tudi zanjo primerne besc velikega slovenskega pesnika Otona Zupančiča (podan< v slovenščini in v Lavrinovcm angleškem prevodu): Kuj me, življenje, kuj! Če sem kremen, se raziskrim. Če jeklo, bom pel. Če steklo, naj sc zdrobim! Upajmo, da se Amerika ne bo nikdar zdrobila! mo, da sc bo kot kremen vedno raziskrila za vse • bro in da bo močna kot jeklo še dolgo pela v š*c'’ nih glasovih, med katerimi bo tudi slovenski, Anier' — ta naš narod narodov v družini narodov!” Udeleženci so sprejeli slovensko predavanje z izie^ nim navdušenjem in odobravanjem. Skupaj z razst^ ki je dobila posebno pohvalo, in z obsežnim poglav) # o slovenski ameriški književnosti ter njenem dopri®0^ Ameriki (tiskano bo v posebni slavnostni izdaj' 200-letnico Amerike), so se sadovi četrt stoletja r iskovanj spet prelili v veličastno manifestacijo sl° stva na enem najpomembnejših vseameriških forufl1 S.R.C. Kako režemo “narodni kolač” TOMAŽ MOŽINA, B.Ec., It.A. (Sydney) wAVSTRaLSKO gospodarstvo sloji še vedno na do-vlad no8ah, četudi se je v Canberri zamenjala stv 3 .^zro*c Je treba iskati, pravijo mnogi gospodar-doh V tem’ se v zadn)ih *et‘h skupni narodni nj ' “narodni kolač” - rezal nepravilno. Proizvajal- in (kompanije in podjetniki) je namreč prejel vse Vse manjši kos kolača; mnogo večji kos pa sta si odrezala država in delavci ter uslužbenci. Čisto razumljivo je, da je zavladal med proizvajalci pesimizem in tudi nekakšna brezbrižnost češ: ne izplača se. Podjetja so s tem začela propadati in brezposelnost naraščati. Poglejmo, kako se je delil “narodni kolač” v zadnjih letih: Avstralski dohodek po sektorjih: 1966—1975 Koj ncem junija: lvatni Dfžavni Ikavski 'kupaj; 1966 1969 1972 1975 $m % $m % $m % $m % 5.465 26.6 7.459 27.5 8.915 24.4 10.985 18.8 5.635 27.5 7.478 27.7 10.619 29.0 18.528 31.7 9.424 45.9 12.107 44.8 17.026 46.6 28.913 49.5 20.524 100.0 27.044 100.0 36.560 100.0 58.426 100.0 evilke v tablici zgoraj razločno kažejo, da sta si 'n delavski sektor odmerila čedalje večji kos J1"1 račun podjetnikov. . *adnjih desetih letih se je delež privatnega sek-iorja j . tanjšal za 7.8%, dočim se je državni povečal m delavski za 3.6%. Država je to dosegla večjimi davki, ki so se v tem oddobju skoraj dr*avni 23 4.2% Podvojil; delavci pa z neprimerno visokim poviša- njem mezd in plač. Sledila je inflacija, večji davki, večje plače . . . začarani krog. Privatnemu sektorju se je delež še posebno zmanjšal v zadnjih treh letih: od 24.4% do 18.8%. Seveda niso zadovoljni. Ko bodo tudi ti zopet prejeli ustrezni kos “narodnega kolača”, smemo upati na bolj zdravo gospodarsko rast. A to ne bo že jutri, kajti popravljati tako usodne napake v gospodarstvu za vlado ni malenkost. M. Gaspari: Pirhe barvajo Misli, a_ .. ’ Vil 1976 107 P. BAS tipk. 26. marca 1976 Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zemljak O.FM. Baraga House — 19 A’Beckett St., Kew, Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Cameron Court. Kew, Vic., 3101 Tel.: 86-9874 9 O treh obiskih smrti med nami moram poročati ta mesec — dva sta se zgodila na isti dan in celo v istem okraju Melbourna. V St. Albansu je dne 6. marca na svojem domu mimo zaspal med nami dobro poznani STANKO ZIT-TERSCHLAGER. Njegov odhod je bil nepričakovan, četudi je zadnje mesece vidno opešal. Prej vsa leta tako mladeniški in vedno nasmejanega obraza, je izgubil vse veselje in zanimanje — zdravnik je ugotovil razkrajanje možganih celic, ki je dodalo svoje k poapnenju ožilja. Izpolnila se mu je želja, da je umrl ob prisotnosti žene, ki mu je tako potrpežljivo stregla. Pokojni Stanko je bil rojen 22. oktobra 1905 v Ljubljani, kjer je prejel tudi višjo izobrazbo. Kot diplomirani tehnik je imel odgovorno in vodilno službo v kurilnicah ljubljanske železniške postaje, ki mu je zlasti med vojno dala mnogo skrbi in bi ga skoraj poslala v Dachau. Se ga je pa zato znebil povojni režim ter ga z družino vred pognal v Avstrijo — zaradi nemškega imena. Večje krivice Stanku ne bi mogel storiti, saj je bil vseskozi zaveden Slovenec kot malo takih. Tako se je Zitterschlagerjeva družina: pokojni Stanko, žena Marta r. Brajc — poročil se je v Ljubljani leta 1932, — štirje nedorasli otroci ter ženina ostarela mati tik pred božičem 1945 znašla v avstrijskem taborišču, prišla po štirih letih v italijansko taborišče Aversa, v februarju 1950 pa iz neapeljskega pristanišča odpotovala proti Avstraliji. Sledila je skoraj dveletna ločitev, saj je moral Stanko izvršiti svojo dvoletno delovno pogodbo, družina pa je bila medtem v raznih taboriščih. V decembru 1951 so se zopet združili v St. Albansu, kjer je Stanko kupil zemljo in s sinom Markom začel sam graditi novi domek. Tu je ostal do svoje smrti. Otroci so se izšolali in žive s svojimi družinami v bližini, ena hčerka pa je postala redovnica — s. Marta ter je starše tudi do zadnjega redno obiskovala. Stanko je pred leti veliko delal za slovensko skupnost ter bil tudi predsednik sentalbanskega Slovenskega društva. Imel je lep glas in je rad zapel tudi pri slovenskih mašah, ka' terih se, je v St. Albansu redno udeleževal. Ob krsti se je zbrala na sredo 10. marca zvečer k angleški maši polna cerkev: nad sto je bilo samo re' dovnic, sosester hčerke. Naslednji dan smo imeli Sl°’ vensko pogrebno mašo, nato pa slovenski pogreb r‘3 pokopališču v Footscray, kjer bo čakal vstajenja. Dr^1 Stanko, počivaj v miru božjem. Vsem ZitterschlageOe' vim naše iskreno sožalje. @ Isti dan (6. marca) zvečer je prav tako v bournskem okraju St. Albans umrl tragične smrti letni rojak IVAN JANES: povozil ga je vlak. Podrobn0' sti nesreče :ni niso znane, dobil pa sem nekaj os^ nih podatkov: Doma je bi! iz Prezida, kjer je bil ^ jen 29. maja 1907. V Avstralijo je dospel že v lel11 1949 iz Nemčije. Živel je v Footscrayu, nato pa si P^ sta\il dom v St. Albansu. Pred nekaj leti se mu f sin ubil v avtomobilski nesreči, zdaj pa je tudi s31* tako žalostno končal svojo zemsko pot. Pogreb je , 11. marca na pokopališče v Footscrayu. Pokojnika pfl poročam v molitev! % V nesrečnem Fitzroyu, kjer je živel domala vsa ^ svojega avstralskega bivanja in takorekoč postal okraja, je na nedeljo 7. marca nenadoma umrl ANTO^ ČEŠAREK. Vsi po Fitzroyu so ga poznali in mu svoje pomagali, če je brezposelna ali zdravstvena p° pora prehitro splaknela. Imel je svoje stalne prll‘‘i telje in svoja stalna zatočišča. Po srcu pa je bil in bi za veselje in žalost sam vsakemu pomagal. ga je sodil po tem in gotovo ne po našem merilu* gledamo le na zunanjost. Toni je bil rojen 30. maja 1927 v Ribnici. V ma-f| 1945 je z bratom prišel kot begunec v Italijo. Brat, ^ emigriral v Južno Ameriko in si že dolgo vrsto let fl|S več dopisovala, Toni pa je na ladji “Nelly” v septel1' bru 1949 dospel v Avstralijo. Imel je za sabo gi®1®* zijo in v glavi znanje več jezikov, pa žal v novi zed1 ni znal izrabiti svojih talentov. Leta so tekla, pred kaj meseci so mu komaj rešili v bolnišnici življefli6 zdaj pa je kar nenadoma odpovedalo srce. , Mašo zadušnico smo imeli v naši cerkvi v petek ^ marca, pogrebne molitve ob krsti pa v kapeli To11 Brothers, North Melbourne. Zadnji mirni dom je 155 šel med našimi skupnimi grobovi keilorskega p° ^ pališča. Priporočam ga v molitev! Njegovi znanci zbrali nekaj h kritju stroškov pogreba — iskren ** ' plačaj! Če kdo drugih rojakov želi dodati kaj v ta ^ men, mu bom iz srca hvaležen. 0 Večerno mašo bomo imeli na praznik sv. Delavca, sobota prvega maja. Združena bo s no pobožnostjo za pričetek Marijinega meseca. Ma)S ■ pobožnost bomo združili tudi z nedeljskimi šmarnice čez teden pa bomo sproti oznanjali. — čema maša bo seveda tudi na prvi petek 7. maja- 5tf 0 Poroko naj omenim eno: dne 20. marca sta pila pred oltar slovenske cerkve Ivan Novosel in I'’an je bil rojen in krščen med vojno v Wals- V rl ^ern^ia> kamor je bila družina preseljena iz na 6 ^°'*ne- Nevesta je bila rojena v Brežicah, kršče-iz f V Dolini. Šele pred nekaj meseci je prišla °movine za svojim izbrancem. Naše čestitke paru! So Ustile so v tem mesecu sledeče družine: 6. marca prinesli v našo cerkev Tanjo Ivanico, hčerko Vlada - 'n Milke r. Vidov, Balwyn. — Isti dan je bil tor' FSt ^e*enc Rebeke, ki je razveselila družino Vik-ja Mastnaka in Kristine r. Klinc, Bentleigh. — Ines aree je nova £]anjca družine Filipa Tomažiča in Do-Ma Mosele. H krstu su jo prinesli dne 21. marca iz s,'jair°^a — ^St' ^an krstna voda tudi Seha- Hah'** ®ogerja’ ki je prvorojenec družinice Alojza Ge i a 'n Irene Liliane r. Šabec, Nunawading. — V ngu pa je bij prj sv Družini slovenski krst 14. k jja: Rafae, žake|j in Johanna r. Osolnik sta prinesla orlane Rafaela Jasona. Vsem naše najboljše želje! ^6?e s'°vesnosti se boste mogli udeležiti v Kew iana^k0 majsk° nedeljo (16. maja): naša s. Maksimili-dov ° me^ deseto mašo napravila svoje večne' re-nen e. °bljube. Pridite v lepem številu, saj tega obreda in VSak ^an' Skupaj s sestrami se bomo veselili na 1 Boga, naj da s. Maksimilijani stanovnitnosti tU(j- e^ovni poti, ki ni lahka. Vsi prisotni bodo dobili spominske podobice. letošn.ii velikonočni spored: *des nedelja (n' aPri,a) : Osma maša kot običajno, st,i> pa v lepem vremenu pri lurški votlini na pro-^ ' ^red mašo blagoslov oljk in zelenja. Tudi Veij^. riC nai bi bilo čim več, da bo bolj domače. četrtek (15. aprila): Ob pol osmih zvečer bo sveta Sa spomina zadnje večerje. Pred in po maši spo-veaovanje. eliki e Petck (16. aprila): Križev pot bomo molili ob Pred^'11 t*°P°*dnc — v lePem vremenu na dvorišču Ved Vo^'no- Po pobožnosti prilika za sveto spo-v ^večer ob sedmi uri v cerkvi pomenljivi obredi jilo* C^a s češčenjem svetega križa in obha- «. ' Po obredih spovedovanje. 'clika Snh . Ved aprila): Prilika za velikonočno spo- je ves dan, samo pokličite patra v Baragovem u- Obredi vigilije se bodo pričeli ob osmih zve- Pripeljite svoje mamice na MATERINSKO PROSLAVO! Pripravili smo dvodejanko: NAOČNIKI. Na nedeljo — 2. maja — takoj po deseti maši! čer, ob lepem vremenu pri lurški votlini. Blagoslov ognja, velikonočne sveče, vode . . . Ponovitev krstne obljube. Po sveti maši vigilije bomo kot običajno imeli procesijo Vstajenja, in jo končali z blagoslovom z Najsvetejšim. Sledil bo blagoslov velikonočnih jedil. — Ne pozabite prinesti s seboj tudi stekleničke za novo blagoslovljeno vodo! Velikonočna nedelja (18. aprila): Maše ob osmih, desetih in ob petih popoldne. V lepem vremenu bo deseta maša pri lurški votlini. Pred vsemi mašami bo prilika za sveto spoved, po mašah pa blagoslov velikonočnih jedil. Velikonočni ponedeljek (19. aprila): Nedeljski spored maš — ob osmih in ob desetih. Pred vsako mašo spovedovanje. GEELONG: Slovenska maša bo ob 11.30 na cvetno nedeljo pri Sv. Družini v Bell Parku. Pred mašo blagoslov zelenja. — Prilika za sveto spoved na velikonočno sredo (14. aprila) od 6 do 8 zvečer istotam. ST. ALBANS: Na cvetno nedeljo slovenska maša ob običajni uri (ob petih popoldne). Pred mašo spovedovanje. Prilika za slovensko spoved tudi na veliko sredo (14. aprila) ob sedmih zvečer. Cerkev Srca Jezusovega. NORTH ALTONA: Priliko za slovensko spoved imate v cerkvi sv. Leona Velikega v torek velikega tedna (13. aprila) od 7—8 zvečer. NOBLE PARK: Rojaki te okolice imajo priliko za slovensko spoved v torek velikega tedna (13. aprila) od 7 do 8 v cerkvi sv. Antona. VVODONGA: Slovensko velikonočno spoved morete opraviti v cerkvi Srca Jezusovega, Wodonga East, na ponedeljek velikega tedna (12. aprila) od sedmih do osmih zvečer. Tudi rojaki iz okolice, zlasti Al-buryja, so vabljeni, da se poslužijo te prilike. MORWELL: Rojaki po Gippslandu imajo priliko za slovensko spoved v cerkvi Srca Jezusovega, Morwell, v ponedeljek velikega tedna (1*2. aprila) od 7 do 8 zvečer. Sveto mašo bomo imeli na belo nedeljo (25. aprila) izjemoma ob pol petih popoldne, ker je zvečer v cerkvi poljska maša. Ne pozabite! Tudi bi rad omenil, da to nedeljo pater ne bo obiskoval družin, ker bo mogel priti v Morwell šele popoldne. TASMANSKI SLOVENCI bodo dobili obisk slovenskega duhovnika v tednu po veliki noči. Slovenska maša bo na belo nedeljo (25. aprila) ob šesti uri zvečer v cerkvi sv. Terezije, Moonah (Hobart). Pridite v čim večjem številu! TRIGLAVA V STOTO LETO življenja je 14. marca stopil najstarejši slovenski duhovnik, prof dr. Jože Demšar, ki uživa svoj pokoj pri Sv. Petru v Ljubljani. V svojem bogatem življenju je daroval nad 25.000 maš in spovedal verjetno več kot pol milijona vernikov, saj je bil vse življenje znan kot dober in iskan spovednik. Za rojstni dan mu je prišla čestitat njegova sošolka Kristina Hartmanova, ki ima celo eno leto več kot on, saj je že praznovala stoletnico. Pri zahvalnem govoru po maši je sam povedal zbranim: “Moja življenjska pot je bila preprosta, pot navadnega zemljana . . . Nikoli nisem bil toliko bolan, da bi ne mogel maševati. Ne spominjam se, da bi bil kdaj v službi kakšen dan izostal od dela. Srečen sem bil, če sem se mogel ravnati po etičnih krščanskih načelih in to srečo sem želel tudi drugim. Življenje samo po sebi ima že mnogo lepega, dobrega, srečnega — v krščanstvu vse postaja še lepše, boljše, celo trpljenje postane po krščanstvu olajšano. Končni namen našega življenja pa je sreča pri Bogu . . Kar korajžno stoletnici naproti, dr. Demšar! V TRSTU so proslavljali 75-letnico tamkajšnje družbe “Marije Milostljive”. Ustanovljena je bila za slovenska dekleta in žene 22. julija 1899 pri Sv. Jakobu ter je v teku desetletij storila mnogo dobrega na verskem in narodnem polju. Leta 1901 je imela pod svojim okriljem že nad tisoč deklet in žena. V februarju 1912 je tržaški škof Andrej Karlin blagoslovil Marijin dom v ulici Risorta, ki je Družbi služil do leta 1968« j ko so ga morali podreti. Postavili so novega, ki r štirinadstropen, ima kapelo, dvorano in vrsto sob za slovenska dekleta. Ob lepem jubileju je Marijina družba izdala P°' ; cbn spominsko knjigo, ki jo je napisal duhovi" ; vodja dr. Jože Prešeren in obsega 139 strani. POSEBEN CANKARJEV ‘SPOMENIK’ je v ljubljanskem "Delu” predlagal profesor Ivan Strmole, jo že ‘ obljubljeni resnični spomenik tudi za stoletnic0 | padel v vodo. Ljubljanski okraj Rožna dolina i1113 cilc vrsto ulic označenih le z rimskimi številkami: , naj bi za stoletnico Cankarjevega rojstva poimenova'1 po junakih njegovih literarnih del ali pa po iniefl'*1 del samih. Tako bi nastala pod Rožnikom “Cankarje'3 četrt”. Saj je prav ta del Ljubljane tesno povezan s j C nk. rjem, ki je v gostilni na Rožniku stanoval. | “spomenik” ne bi stal veliko — le nove ulične tabl>c£’ pa bi veliko pomenil ... I Ideja ni napačna — če jo bodo mestni očeti* sprejeli, je pa drugo vprašanje. Če bi ideja prišla ‘° zgoraj”, vprašanja sploh ne bi bilo. Tako pa bo “ verjetno ostalo le pri ideji . . .Škoda! VSAK 24. ŠOFER je v Ljubljani lansko leto pri^J cb vozniško dovoljenje. Zaradi raznih prekrškov : ljubljanski prometniki lani 4,028 šoferjem odvZej j vozniško dovoljenje. Poročilo pravi dalje, da je 1,1 j \zrok polovice odvzemov — vinjenost. j Da so z vozniki pri tako visokem številu promet1'1 nesreč strogi, je kar pametno. Preseneča pa nas 13 polovička, ki jc pregloboko pogledala v kozarČ^' s Nesrečni alkohol —' tudi Sloveniji dela preglavic Hvalevreden v slovenskem cestnem prometu je n°' zakon, ki določuje mejo za količino ogljikovi3 j monoksida v izpuhih vozil na bencinski pogon. ^ ; vozila, ki izpuhajo več kot 4.5 prostorninskih odstotk0' monoksida, bodo izgubila cestno dovoljenje ter izločena iz prometa. PTIČJO RAZSTAVO so nedavno imeli v Ljubljan' Priredilo jo je Društvo prijateljev ptic v prostof gimnazije v Šubičevi ulici. Ljudje so si ogledali pre^ Nameravate potovati skozi Italijo in obiskati RIM? V RIMU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela: Hotel BLED in Hotel DANIELA Via S. Croce in Gerusalemme, 40 Via L. Luzzatti, 31 00184 — ROMA (Tel. 777102 in 7579941) 00185 — ROMA (Tel. 750587 in 771051) Lastnik. Vinko Levstik Zmogljivost: 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale moderne udobnosti. Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno slovensko. Počutili se boste res domače. DOBRODOŠLI! , orn C*°ma^*1 'rl tuiih Pl‘c- Posebej je bila v poročilu do n)ena ^ot naj lepša ptica Gouldova madina, katere ni°vina je naša Avstralija. ^OBRi SMO SLOVENCI v slikarstvu, grafiki in Um ume|;nosti, zaostali pa smo na področju niške fotografije. Gotovo bo dala novo pobudo tem i ■ l^e polju razstava Jožefa Kološa v ljubljanski graf--n* ,ga*eriji- Razstavljal je svoje umetniške foto-sed -Z ro<^nega Prekmurja in istrskega okolja, kjer Um ■ ' kritiki pripisujejo njegovim delom izredni n,ški posluh za človeka in življenje. EčJA ZGRADBA v Mariboru je nova bol-tahk * S sv°j'm* petnajstimi nadstropji, ki bo kmalu jjj sPrejela prve bolnike. Pravijo, da bodo prostori j^°Preina dali vsakemu pacientu občutek domačnosti. res zanima, kako jim bo to uspelo. pr^^^ETLETNICA, kar je začel izhajati v Gorici °Pazn^°V0^n' tednik, je šla lani skoraj ne- 0 mimo. Pa je to lep jubilej in je prav, da se venskP°mnim°- se Je najprej imenoval "Slo- ,tisi> ' Primor^’ 'n nJegov odgovorni urednik je bil j^r' ^lojzij Novak. je * ^0Venskega Primorca” in tržaškega “Tedna” se i2haj® P° dveh letih rodil KATOLIŠKI GLAS, ki Potreb Se ^anes ‘n Je verno ogledalo dogajanja in keiri nietl našim ljudstvom po Tržaškem in Goriš-sv0l ^e(lnik je ostal ves čas zvest demokratičnim dati Clnam in ni nikoli molčal, ko je moral pove-ItaljjjSV°)e: naj glede razmer v Sloveniji ali pa kjer izhaja. Zato je gotovim ljudem na obeh MELBOURNSKI SLOVENCI! J j; Kadar potrebujete TAXI TRUCK !; i; za selitev in podobno. < se boste z MAKSOM HARTMANOM ; | po domače pomenili za čas prevoza, [ delo pa bo opravljeno dobro ! in po konkurenčni ceni ; Kličite čez dan: 311 6366 ; RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. ! ; (vprašajte za Maksa Hartmana!) ' ■ Ob večernih urah j; ! kličite Maksovo številko doma: 850 4090 ■ straneh meje trn v peti, iskrenim bralcem pa veren kažipot resnice in pravice. KATOLIŠKI GLAS, le še dolgo odmevaj po našem zamejstvu! DVE LETI PO POTRESU Kozjansko še vedno kaže razvaline in posledice potresa. Odpravljena je komaj ena tretjina povzročene škode. Samo v šmarski občini je v zasilnih bivališčih še vedno okoli 900 družin. Poročilo pravi, da bo po sedanjih načinih pomoči potrebno za obnovo še najmanj pet let. Kot je zdaj razvidno, marsikateri Kozjančan sploh ne bo dobil pomoči, ker potres hiše ali gospodarskih poslopij ni dovolj poškodoval. Ljudje so razočarani in nezadovoljni, obenem pa jih skrbi, kaj bo prinesla bodočnost. Ko se je zamajalo Skopje, je pomoč tekla od vseh strani. Tudi iz Slovenije . . . Primorska Slovenija v pomladnem cvetju . . . Misij a MAGD ALA IN BETS AJD A Kot sem že omenil, sluzi Tiberija romarjem za izhodiščno točko ogleda važnih krajev ob Gene-zareškem jezeru, ki so tesno povezani z Gospodovim obiskanjem. Poslužijo se ceste, ki se vije proti Kafarnaumu in je dolga dobrih petnajst kilometrov. Pot je lepa. Spočetka se drži v vijugah obale Genezareškega jezera in se umakne skoraj na sam nasip. Bližnje vzpetine strmo padajo v vodo. A ta ožina je kmalu za nami. Pred očmi romarjev se odpre rodovitna ravnina Genezar, po kateri je dobilo jezero svoje ime. Prične se nekako tam, kjer se na desni med cesto in obalo vidijo razvaline: skromni ostanki nekdanje ponosne MAG DALE — kraja, v katerem je bila rojena ali pa je pred spreobrnjenjem vsaj živela svetopisemska Marija Magdalena. Zgodovinar Jožef Flavij poroča v svojih spisih, da je imelo mesto v Kristusovem času 4.000 prebivalcev in 230 ribiških čolnov. Bilo je znano središče trgovine z ribami, v časti tudi pri Grkih, ki so mu prav zaradi ribje trgovine nadeli svoje ime: — Tarichea — Slana riba. Po Flaviju je imelo mesto tudi osemdeset trgovin s tkalnicami volnenih izdelkov, tristo trgovin pa je gojilo in prodajalo golobe za tempeljske daritve. Razumlji- ‘“Raboni! — Učenik! . . V času tkanja... vo, da zato prebivalstvo ni bilo le judovsko. ln preveliko blagostanje je žal prineslo mestu Ž*' vljenje uživanja in razvratnosti, ki je za nekaj časa použilo v svoje plamene strasti tudi gre-šnico Marijo Magdaleno. Končno jo je Jezus s svojo božjo močjo popolnoma prevzel: skesala se je preteklosti in zaživela v ljubezni do Boga danes jo častimo kot sveto Marijo Magdaleno-O njej poroča evangelist Luka: M:;rija s priimkom Magdalena, iz katere je odšl° sedem liudili duhov (Ek 8, 2). Spokornica Magdalena je poleg Marije, Matere božje, ena najlepšili ženskih osebnosti v evangelijih. Med ženami, ki so spremljale apostolsko skupino ter po materinsko stregle Jezusu in njegovim, je bila najbolj goreča. Ob Kristusove trpljenju in smrti na križu pa se je izkazala ko< najzvestejša. Magdalena je junakinja velikonot' nega jutra vstajenja, ki je z ženami našla kamel1 vhoda v Gospodov grob odvaljen in hitela apO' stolom povedat novico. Kot poroča Janezov ev(W' gelij, ti še “niso umeli pisma, da mora od mrtvih vstati” (Prim Jan 20,9). Ko je potem Magdalen0 jokala ob odprtem grobu, se ji je vstali Zveličat kot prvi tudi prikazal ter jo s tem nagradil njeno zvesto ljubezen. Dal ji je naročilo za ap°’ stole: Pojdi pa k mojim bratom in jim reci: ‘Grem ^ svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu 1,1 vašemu Bogu.’ (Jan. 20,17). 5 tem sporočilom je vesela hitela k preplaše' nim apostolom, da jih je pripravila na obisk vstO' lega Zveličarja. Najbrž' jih je težko prepričal0> če se ni njihov dvom razkadil šele ob Gospodo■ vem prihodu skozi zaprta vrata in njegovem ve' likonočnem pozdravu: Mir vam bodi! (Jan 20,19). Od ponosnega mesta Magdale ni ostalo nice' s ar. Zgodovina poroča, da so ga med judovskiW1 boji za neodvisnost razdejale rimske edinice Ve' r.pazijana in Tita. Romarska poročila poznejšega časa govore o cerkvi, ki so jo kristjani postavi‘l na kraju, kjer je svoj čas živela sv. Marija MoS' , dalena. A tudi to so uničila naslednja stolet]a• Danes so še razvaline mesta kaj revne: viden !e •‘Ampak blizu NOVE ZAVEZE bo treba le ostati, ali pa nismo več kristjani. . . ” Zadnji stavi k p. Bernarda bralcem MISLI. Pravzaprav le še skromen ostanek zidu in dveh s,°lpov. Pač pa se iz opustošenega kraja — po 'Zročilu ria prostoru nekdanje cerkve — dviga P'oti nebu nenavadno visoka in stara palma. Vid-nQ ie daleč po okolici. Kot bi hotela opominjati, kako je na svetu vse minljivo: lepota in mladost, CVetoča mesta in njih grešno življenje Domala vse ozemlje nekdanje Magdale se je Posrečilo odkupiti frančiškanom — čuvarjem Sve-'e dežele. Služilo bo za nadaljna raziskovanja l>> >n°rda kdaj v bodočnosti z.a obnovitev svetišča. Morda smo se kar predolgo zadržali ob teh r®Zvalinah Magdale, ki jih ni kaj videti. A veli-a noč je tu in misel na .v v. Marijo Magdaleno ,e hhko nam vsem v vzpodbudo. Javna grešnica >nesta Magdale, ki so jo vsi poznali: služila je šrehu. y\ božja milost je klicala tudi ta dragulj, ‘Zgubljen v blatu. Spoznala je čas izrednega bosega obiskanja, iskala pot do Jezusa in jo tudi našla: pogumno in brez odlašanja na jutri je na-s,,)Pila pot pokore ter neomajne zvestobe Bogu. ^ Kako vse drugačni smo mi v svoji “zvestobi" 0 Boga! Morda nas res ne teže isti grehi kot so desnico iz Magdale, vsaj ne v taki meri. A sto S^aj} nas priklepa nase in nam ne pusti zares Žiti Bogu in hoditi mirnega srca proti večnemu ^ M- Tako po človeško hočemo prepričevati ^ e in Boga, da zdaj pač še nimamo časa. Ko odo pa našem mišljenju “boljša leta" za nami, 0 bo prišla starost in onemoglost, takrat bomo Začeli drugače . . . Bomo to res kdaj dočakali? nam jamči? ^. ^daj je čas milosti, zdaj je čas božjega obiska- Za nas! Velikonočni prazniki še prav posebno! ^sP°d bi rad storil kaj dobrega za nas in preko Prav zdaj — po naših zdravih rokah in no- ^ ’ P° naših ustvarjalnih sposobnostih, po na- >nladostnem ali morda že zrelem navdušenju ’ Po nasi vklenjenosti v čas, v katerem živimo. nan Zamudimo časa Njegovega obiskanja, ki je 30 km ‘.eidrja Filipova V Tebgah KARN M f/agadaHL kBetsajda iGeoezarelVo jezero fjHippos Jarmuk Cezareiaj Pella SAMARIJA Samarij^ Aebal Sih«m Arhelaj ji GARICIM U Kumran JUD Gua Arnon O Kerak VADI GAZA glavne cett« IDUMEJA lenjen prav nam — ne pustimo ga iti žalostno Klls,i’ April 1976 mimo! Da, mesto Magdala nam ima kljub današnjim svojim skromnim razvalinam po svoji spokornici Mariji Magdaleni veliko povedati . . . Kljub temu, da je bila Magdala na poti iz Nazareta proti Gehezareškemu jezeru prvo večje mesto, tako kot za Ti beri jo tudi za Magdalo ni nikjer v svetem pismu razvidno, da bi mesto Jezus kdaj obiskal. Razen seveda, če je Magdala v Kristusovem času imela še drugo ime: Mage-dan. Evangelij po dogodku druge pomnožitve kruha namreč poroča: , In odpustil je množice, stopil v čoln in prišel v kraje magedanske (Mt 15,39). Dokazov za istovetnost krajev ni, razen sličnosti imen ter bližine kraja pomnožitve kruha z Magdalo. Morda je bila nemirnost mesta s tako mešanim prebivalstvom dovolj velik vzrok, da ga Jezus ni vključil v čas svojega obiskanja. k. Fr. Valerian Jenko O.F.M. Fr. Lovrcnc Anžel O.F.M. St. Raphael’s Slovene Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 Slovenske sestre — frančiškankc Brezmadežne St. Raphael’s Convent 311 Merrylands Rd.. Merrylands. N.S.W., 2160 Telefon kot zgoraj. VELIKONOČNI SPORED V MERRYLANDSU 11. aprila, Cvetna nedelja- Ob 9.30 dopoldan bomo imeli na cerkvenem dvorišču blagoslov butaric, oljk, palm in drugega zelenja. Sledi procesija v cerkev, kjer bo sv. maša z branjem pasijona. Pri branju sodeluje sedem oseb za posamezne vloge in otroci slovenske šole v vlogi množice. — Ob 11. uri sledi še ena sv. maša, pri kateri bodo tudi na razpolago blagoslovljene vejice. 14. aprila. Velika sreda. Ob 7. uri zvečer bo običajno postno srečanje s sv. mašo kot pripravo na veliko noč. 15. aprila, Veliki četrtek. Ob sedmih zvečer bo sv. maša v spomin zadnje večerje. Namesto obrednega umivanja nog bomo imeli nabirko za uboge, da dejansko pokažemo, da nam je pri srcu Kristusovo naročilo, naj skrbimo zanje. — Po sv. maši bomo Najsvetejše prenesli na stranski oltar, ki bo posebej okrašen. To nas spominja noči, ki jo je Kristus prebil v ječi od četrtka do jutra velikega petka, ko so ga zasliševali, sramotili, bičali in končno obsodili na križanje. — Sledi razkrivanje glavnega oltarja. Nato bomo opravili uro molitve pred Najsvetejšim za blagoslov in srečo v naših izseljenskih družinah. 16. aprila, Veliki petek. Ob 3. uri popoldan, ki je ura Kristusove smrti na križu, bomo imeli opravilo velikega petka z branjem pasijona (sodeluje zopet več oseb v raznih vlogah, kot na cvetno nedeljo), s češčenjem križa in s sv. obhajilom. — Ob 7. uri zvečer je sv. križev pot. Ta dan je — kot pretekla leta — opravilo velikega petka tudi pri sv. Jožefu v Leichhardtu (Roseby in Thornley Sts.) ob 12 uri (opoldan). Eno uro prej je tam tudi spovedovanje. 17. aprila, Velika sobota. Ob 7. uri zvečer blagoslov edefr' luči, velikonočno oznanilo, blagoslov krstne voj^J obnovitev krstnih obljub in sv. maša velikonočne v’1-1 18. aprila. Velika noč — KRISTUSOVO VSTA)£ NJE. Sv. maše so ob 8.30, 9.30 in 10.30 dopol^11 Mešani zbor prepeva pri zadnji maši. — Ob 5- ^ popoldan je velikonočna služba božja tudi v Wol^11 gongu. t 19. aprila, Velikonočni ponedeljek. Sv. maša 1 9.30 dopoldan. ^ 24. aprila. Bela sobota. Običajna večerna maša 7. uri. 25. aprila. Bela nedelja. Služba božja ob 9.30 poldan. Po maši pete litanije Matere božje in blag°s^ z Najsvetejšim. Druga maša ob 11. uri. Zvečer 6. uri je slovenska služba božja v Hamiltonu za roj^ [ iz Newcastla in okolice. J Ostale službe božje so po običajnem urniku. T° ,| vsako soboto ob 7. uri zvečer (velja za nedeljsko 111 in ob nedeljah ob 9.30 in ob 11 uri dopoldan. WOLLONGONG ima velikonočno slovensko ^ na sam velikonočni praznik ob 5. uri popoldan NEWCASTLE pride na vrsto zopet na belo ne1 25. aprila ob 6. uri zvečer. BLAGOSLOV JEDIL bomo imeli v Merryla"^ na veliko soboto jiopoldan ob dveh, štirih in zvečer po vigilni maši in na veliko noč po mašah, tudi v Wollongongu. V soboto ob štirih : slovesni, združen z bogoslužjem božje besede. SPOVED za veliko noč lahko opravite med p° J pred mašami, v velikem tednu pred obredi , veliko soboto od 4. do 6. zvečer. V Leichhardt^ I veliki petek od 11. ure dop. do obredov ob 12 url' j • BOŽJI GROB v Merrylandsu bo letos na veliki P f(; popoldan takoj po končanih obredih, ter v sobot0 ^ dan do večerne liturgije. Tako bo dovolj prilik6’ ^ obiščete Jezusa v Najsvetejšem Zakramentu, k' >| izpostavljen v monštranci, pokriti s tančico. ^fj nesete na veliko soboto k blagoslovu jedi, gotovo j mite nekaj časa, da pomolite pri božjem grobu-imamo toliko zadev, ki naj bi jih priporočili K-rlS 1 ■<$ NABIRKA ZA UBOGE bo v Merrylandsu na . četrtek. Saj se prav ta dan spominjamo Kristusove •'j vedi ljubezni do bližnjega. Zato pokažimo, da ski*5^ to naročilo res vršiti. Kar bomo nabrali, bonio P° misijonu 1S nar^ema v Afriko za lačne v tamkajšnjem ninogP^^^ COMPASSION šparovčke so tudi letos devljej0VZel.‘ domov in si pridno pritrgujejo ter vanje sililo j Pn*lran^e- To je hvalevredna postna vaja. Pro-soboto Prinesete v Merrylands na veliki petek, deljo $ 1 n.U ve,iko noč; najpozneje pa na belo ne-mesto k 2birko zaključimo in pošljemo na pristojno Pp. i_|u 01 oznanjeno, bo šla polovica izkupička za s|(emu eCnd 'n ^v8ena v T°gu, polovica pa avstral-P°dpornemu skladu z podhranjene dežele. Tc.wn «°VANJE” bomo tudi letos imeli v Auburn ib ij U.'‘ Začetek je že ob 5. uri popoldan, konec t*a born*" .?Ve^er' Posebnost te družabne prireditve bo, ,e*evijor° i,Z^re*3a** štiri lepe nagrade. Prva je barvni še pe(d ‘ Ce bo. oseba prisotna, dobi poleg televizije -Merryia^1 do|arjev nagrade! Srečke lahko dobite v fonu g3^SU Pr' astrah, ali pa jih naročite po tele-Seveda , l147' DoPrinos prireditve in žrebanja bo bod0 ng- ^mbrožičev dom onemoglih”. Upamo, da Prišli n.,SI slev,lni prijatelji kot pretekla leta tudi letos 1 Io našo tradicionalno prireditev. Lepo vabljeni! Ra CVetn CE bomo delali na dvorišču v Merrylandsu Stai-še pr° .so*3°to’ l('- aprila ob deseti uri dopoldan. *** butarjcSlm°’ ^ Pnde^° z otr°ki. Tu bo vse potrebno slednjj d °’ bodo otroci prinesli v Merrylands na- an ob 9.30 dopoldan za blagoslovitev. ‘MAJN]k k le bil v zopet tu kar hitro po veliki noči. Kot tuk .°niov'n' to Prav poseben mesec, naj bi bil nienemKaj' P«večen je nebeški Materi Mariji. Ob 'n bližn'S'et'em z2*edu zveste in vdane službe Bogu Po ver/ y11’ naj bi se tudi mi ogreli za lepo življenje n^no Pob Merry>andsu bomo letos prvič imeli šmar-Ijah. 2br O;,riost vsak dan, cel majnik, razen ob nede-^rnično ' Se bomo vsak večer ob sedmi uri in imeli >0. ln° I kranie z Marijansko paraliturgijo in sv. ^stre^ ' ^0.mo 'st0 branje, kot ga bodo naši bratje 2at° Se . z' Marijin mesec poslušali v domovini. S'*' Mater 'b*'0 Z n^m‘ združili v duhu in skupno prosti se b0 °^° Za naše8a naroda nujne zadeve. Spom-k,iub mat010 na^ izseljenskih družin, ki so marsikdaj Vsak°(jnevena*nemu izobilju nesrečne in razdvojene. To Pestroi V(;n° Pobožnost bomo skušali napraviti čimbolj cirtiŽina _n ar potrebna vaša udeležba. Naj si vsaka P°slati n. !Zadeva vsaj enkrat na teden (poleg nedelje) j'0b°ŽnoS(j)ITlarV ,eneya svojega člana k tej šmamični hodi]; v ' ^ *° Preve^ Doma smo redno vsak jfkvizorje^ • ^marnicam- Eno uro in pol manj pred e'n), d m 6na a'’ dve steklenici piva manj (za a malo dobre volje (“Kjer je volja, tam je Pfe<3 jrtla sev nas bo vsak večer zbralo lepo število Jla«(>Slovarnienin’ Odarjem in bomo skupno prosili 'Ve v j^je Da na^e delo in trud. Preštel sem rojake, ki * jih bi|orry*andsu: ^ bi prišle vse družine v celoti, Slovesne-.Pe*’nsederndeset oscb. e šmarnice v maju bomo imeli v soboto Mi*li a ’ Vil 1976 Vljudno ste vabljeni na tradicionalno "PIRHOVANJE” Auburn Town Hall Velikonočni ponedeljek 19. aprila 1976 — ob 5. uri popoldan. Konča se ob 11. zvečer Igra “MAVRICA” Zabavo bomo končali z nagradnim žrebanjem. Glavni dobitek: BARVNA TELEVIZIJA ! Če bo izžrebana oseba navzoča, dobi še $50 nagrade. Pijačo prinesite s seboj! Doprinos je za “Dom onemoglih” Dobrodošli! • P. Valerijan prvega maja (otvoritev), v ponedeljek 24. maja (Mari Pomagaj), v četrtek 27. maja (Vnebohod, zapovedan praznik) in v ponedeljek 31. maja (zaključek). Lepo vabljeni! NOV GROB. — V sredo zvečer, 10. marca 1976, kmalu po osmi uri, je v Memorial Hospital v Waverley preminul rojak KONSTANTIN PERTOT. Rojen je bil v Trstu 28. 10. 1904. Leta 1932. se je v Gabrovici (Komen) poročil z Alojzijo Žerjal. Rodili so se jima štirje otroci. Vsi žive v Avstraliji. Marta, por. Samsa, je najstarejša, nato je Sonja, por. Vila ter Anton in Aleksander (vsi so poročeni). Pokojnik je že dalj časa bolehal na jetrih. Še na dan svoje smrti je imel dosti obiskov, med njimi tudi svoje žene. Ko so se veselo poslovili, nihče od obiskovalcev ni menil, da je to zadnje slovo. Proti, večeru se mu je stanje nenadoma poslabšalo. Niso mu rtiogli več pomagati. Prihitel je duhovnik p. Hilary iz bližnje frančiškanske cerkve ter mu pogojno podelil odvezo in sv. maziljenje. Slovenska pogrebna maša je bil opravljena v Merrylandsu v soboto 13. marca, nato smo ga spremili k večnemu počitku na Rookwood pokopališče, (počiva v grobu Lawn A, št. 394). Ženi, otrokom, vnukom in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. Spomnimo se pokojnika v molitvi! OBHAJANJE NA ROKO je bilo pri nas v Merrylandsu sprejeto približno od ene tretjine obhajancev. Verjetno se bo število vsaj nekoliko povečalo v teku ! Pridite na ■ ; slovesno otvoritev j “ŠMARNIC’' : v Merrylandsu, na soboto, 1. maja, ob sedmi uri zvečer I To lepo slovensko navado bomo imeli letos vsak dan maja ob 7. uri zvečer! ; Lepo vabljeni ! časa. Začetna negotovost glede načina je vzrok za razmeroma majhen odziv. Nekateri so prve nedelje pomotoma prožili desne roke, drugi so sicer praviloma nastavili levo dlan, toda niso vedeli, kaj nai store z desno. Marsikdo je pa z negotovo gesto prožil roke. toda prenizko in duhovnik ni niti cpazil, da žele obhajilo na roko. So tudi primeri, da je kdo hlastno podal sv. hostijo v usta (kakor bi bila bonbon). Zato tu znova navajam navodila. Obhajanec nastavi levo dlan, ki jo od spodaj podpira desna roka in sicer v višini približno 20 cm ali 8 inč nižje od brade. Ko je obhajanec duhovniku odgovoril "Amen” in je prejel sv. hostijo na levo dlan, nai jo s palcem in kazalcem desne roke spoštljivo nese v usta. šdc nato naj odide na svoje mesto. Kot že povedano, naj zopet ponovim, da je vsakdo prost in se lahko obhaja po svojem okusu: na jezik, ali na roko. Naj še to pripomnim, naj vsakdo, ki se obhaja na roko, pazi tudi na morebitne drobce, ki bi se oddrobili od sv. hostije; tudi te naj skrbno nese v usta, da ne padejo na tla. KRSTI Helen Ana Muhič, Leumeah. Oče Karol, mati Marija, roj. Malešič. Botrovala sta Jožo in Ana Prkič — Merrylands, 29. februarja 1976. Štefan Kocet, Dulwich Hill. Oče Andelko, mati Majda, roj. Kuhar. Botrovala sta Mijo in Marija Mar-tinovič — Merrylands, 7. marca 1976. Anna-Maria Kodrič, Ashfield. Oče Franc, mati Ana, roj. Kranjc. Botrovala sta Rudi in Ivanka Ger-devič — Merrylands, 13. marca 1976. P. VALERIJAN DODATEK k “tumoni”: POROKA. — FRANC REBERNIK, Meadowbank, rojen v Prevaljah, in DARINKA FRAS, Meadowbank, rojena v Ptuju. Priči sta bila Viljem Vese! in Antun Stanko Railanovič. Cerkev sv. Mihaela, Meadowba"' 20. marca 1976. KRST. — BORIS SOVDAT, Howken. A.C.T. & Boris, mati Draga r. Hlastec. Rojen 8.2.1976 v berri, krščen 21.3.1976 pri Sv. Petru in Pavlu, Ga1^11 Botrovala sta Mihael in Marta Patafta. CANBERRA. — Veliki teden običajno obhaj3111 slovesneje in se nadamo pridnega obiska in sodelo''*111' slovenskih rojakov. Opravila se vršijo v cerkvici Petra in Pavla v Garranu. 01 Cvetna nedelja: Ob 5.30 zvečer spovedovanje šestih blagoslavljanje zelenja, sveta maša. , 7 Ji Veliki četrtek: Ob 6.30 zvečer spovedovanje. Od 1 sveta maša zadnje večerje. Nato češčenje Jezusa ječi'. Veliki petek: V cerkvi St. Mary’s (ob Civicu) , dvanajstih opoldne križev pot. — V Garranu ob popoldne križev pot, ob treh pa velikopetkova oprav Prošnje, pasion, češčenje sv. križa, skupno obhajil0, j Velika sobota: Izjemoma v Slovenskem domu glav" ob šestih zvečer blagoslavljanje velikonočnih dil. ognja in krstne sveče. Ob sedmih sledi velikoso na maša Vstajenja Gospodovega z obnovo krstne ljube in skupnim obhajilom. it*’1 Velikonočna nedelja: V Garranu velikonončna ' ša Vstajenja, ki jo bo opravil p. Valerijan ob 6. zv | BRISBANE. — Velikonočno nedeljo obhajamo ' j privajeni cerkvi St. Mary’s, South Brisbane. Od j dalje spovedovanje (med mašo Litvancev). Ob slovesna maša Vstajenja. Poprej blagoslavljanje jedi'-Velikonočni ponedeljek: Sveta maša ob deveti ufl cerkvi, ako ne bo mogoče opraviti jo na pikniku Vsi slovenski rojaki, tudi od South Coast, pr's vabljeni! DR. IVAN MIK1’1, Karel MAUSER: WH» VEI (6) v nie^att je čutil, ‘J3 se mu trese vsa notranjost, kakor da je, vse Pr'Peto na tenko nit. Misli na Peskarja, ki ga Steve in kak0 Pre°t>lačita. Morda bi še živel kakšno leto, da ni videl terjo v£ z.^ano hitro h kraju. Vedel je, kako je bilo z njeno ma-7 u naPreJ ‘n t0 Sa Je zlomilo pred časom, ie vir? ? j Je molčal vsa ta leta, zakaj ni rekel besede takrat, ko V,dJ5I’ da sta si z Jane dobra? tyar e^adoma se mu je misel uprla. Ali ne dela krivice Jane? kaj 50l "pela pravice biti srečna vsaj nekaj let?’ Morda je slutila, Prišlo, pa se je oklenila njega, ob nje eio se mu je, da je vendarle nekaj storil zanjo, da je Vsakem°V' r°^' naredila vsaj nekaj korakov v srečo, ki je odprta Penen- U c*oveku. Dekle je bila, imela je svoje sanje, svoje hre- je Peskal’ ■*' 'e daroval košček sreče, ga je vzdignila ?lvljen Morda upal, da se bo na farmi popravila in je zato silil v to se Jniel 4e-. Peskar ga ni mislil varati. Ljubil je hčer, edino kar je je molčal o njeni bolezni. Mar ni to znak velikega ki»-sebiU§-emu k' hčere Pri ga je položil vanj? ne dal. Gotovo bi je ne dal. Imel bi p ^ dokler bi ne prišlo, kar je moralo priti. ^ aj se je vrnila Dorothy. Bleda je obstala med vrati Matt, če nočeš, da bi bila tukaj, lahko odidem Ostani - - Stevn ■ Vrtani, — je rekel. — Moram domov, da pomagam V", Franku. ^kimala je. . je odhajal, se je med vrati obrnil: ■lane u°rothy, če bi se Andrej zbudil, daj mu piti malo čaja. ^vedno tako delala. Bom, Matt. Po ^eslcar f1. ,cev je bilo več, kakor je Matt pričakoval. Ko je mrtvi je Matt kakor skoz meglo videl Steva, ki je Mattu se ° ®arbaro in Dorothy, ki je imela v naročju Andreja. Vrtaj0 v , Is: zdelo, da so oči vseh uprte naravnost vanj, da mu Ta. Vso’ da iščejo za sklepom, ki ga je morda že naredil. ^Pravil nOJHPO P°2rebu je Mattu za hip odleglo. Frank se je ^stvafi °.’ .°Pravil živino in Matt je videl, kako se trudi, da v hiši in okrog hiše videz življenja. ^ je spravil k molži, je Matt stopil za njim. rank, vesel sem, da sem te vzel, — je rekel. a., APnl 1976 IN KLJUB TEMU: pomislite, da si časih zaželim domovine. Ni mi do ljudi. Saj tudi sinu ni do potice in do gnjati, če se vrne za veliko noč; temveč do matere mu je. Šele takrat, kadar neha biti človek rodoljub, začne res ljubiti domovino. Njo samo, kakor je, brez vseh strankarskih ozirov in očitkov. Te ljubezni ne poznajo rodoljubi. KAKO LJUBIJO domovino drugod, ne vem. Tisti Nemec, ki ga poznam, — morda poznam najslabšega — ue ljubi domovine; baha se z njo, poveličuje jo z ogabnim napuhom; podoben je nespametnemu zakonskemu možu, ki svojim vinskim bratom pripoveduje o doti in lepoti svoje žene ter jo na tak način sam peha med vlačuge. Prava ljubezen je sramežljiva, tiha, obzirna; skrila bi se rada sama sebi. Kdor razkazuje na križpotjih svojo pobožnost, je Judež; kdor je davi na očitni cesti prepeval hvalo svoji domovini, jo bo drevi zatajil; kdor je na tešče z imenitnimi besedami prisegal zvestobo svoji nevesti, bo tisto noč v bordelu spal. Domovinska ljubezen Slovenca je stvar čisto brez primere in podobe; ne da se nikakor opisali, ob nji se neha moja in vsaka umetnost. Primerjati bi mogel to ljubezen kvečjemu z ljubeznijo do matere; do mrtve matere, ki ne sliši več nobene zakasnele molitve, nobene prošnje za tolažbo in odpuščanje, ne potrdi upanja, ki plaho kljuje v srcu. Ob bežnem spominu, v enem trenutku premeri in občuti človek vseh tiočero stopenj ljubezni, od najstrašnejše bolečine do najslajše radosti. Kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso; ne samo nje, temveč vse, kar je kdaj ljubil in kar bo ljubil kdaj pozneje. Zakaj ljubezen je ena sama in nerazdeljiva; v en sam kratek utrip srca je stisnjeno vse — MATI, DOMOVINA, BOG. IVAN CANKAR DAROVI ZA BERNARDOV JUBILEJNI TISKOVNI SKLAD: $12.— Anton Brne; $10.— Jože Potočnik; $8.-— Stanko Pevc; $6.— Valerija Sedmak, Pavel Tonkli, Slavko Drezga, Jožef Štemberger, Rozina Tkalčevič, Stanislav Samsa; $5.— Anton Žitnik; $4.— Franc Težak, Rado Škofič; $3.— Janez Robar, Anna Campaner, Ivan Kavčič; $2.— Marija Hrovatin, Gizela Ratej, Stanislav Ludvik, Maks Stavar, Lojza Vučko, Franc Prosenik, Helena Konšak, Le-apolda Kodrič, Jože Dekleva, Mihaela Brkovec, Milan Jazbec, Vinko Roštan, Rudi Mežnar; $1.— Bernard Brenčič, Alojz Hrast, Alojz Ludvik, Alojz Brne, Lucija Srnec, Silva Krčmar, Stana Hervatin, Mirko Žnidarič, Janez Vratarič, Bruno Bolko, Fani Natlačen, Ivan Damiš, Štefka Tomšič, Tereza Kaiser, Ivanka Batagelj, Jože Grabnar, Štefan Močilnik, Pavel Letnar, Mirko Cizerle, Herman Šarkan, Ema Kowalski, Jože Debeljak, Roman Zajelšnik, Jože Plut, Pavla Nemarič, Jože Halozar, Konrad Rozman, Franc Žele; $0.50 N.N. P STANKO PODERŽAJ, INDIJA: $8.— Vinko Roštan; $5.— Leopolda Kodrič, Jožef Štemberger (za lačne); $1.— Ivan Kavčič. TQBIN BROTHERS funeral directors ■ ..** ; ‘ ■- ■ * v* * Tedaj se je Frank vzdignil, stopil tesno k njemu in mu p°' ložil roko na ramo; — Matt, kar sem takrat v gmajni gobcal, tisto ni bilo veliko prida. Vem, da si imel Jane rad in jo imaš še. Toda na 10 pomisliva: vse do očetove smrti je vedela, da gre z njo navzdol in verjemi, da jo je bolelo. Zdaj ji je nemara vsaj to odvzeto-Vedno si bil dober z njo in lepa leta je imela ob tebi. Otroka inWs od nje, farmo imaš in življenje je pač vedno krivo, nikoli ne gre ravno pot. Vem, da boš . . . Glas se mu je začel tresti, položil je posodo z mlekom tla in odšel skoz vrata. Matt je videl, da se mu ramena tresejo; Potlej se je Matt usedel in začel mlesti. Brez misli, prstl so se mu premikali iz navade. Krava je bila čudno nemima. Matt se ni jezil kakor v prej' šnjih časih. Počakal je, da se je obrnila in spet pričel. Toda pfstl so morali pretrdo grabiti. Krava se je obračala kar naprej, na' zadnje brcnila v posodo in Matt je razlil vse, kar je namolzel. Vstal je in gledal v belo lužo, ki je zginevala v nastlan' slami. Ni zarjul nad živaljo kakor nekoč. Mirno si je obris3' obrizgane hlače. — Matt, pusti, — je zrasel Frank za njim. — Za otrokom poglej. . , Segel je po posodi. Matt mu ni branil. Obrnil se je in odse' iz hleva. Otroka je pustil čez noč pri Dorothy. Ni hotel domov. Tak° sta ostala s Frankom sama. Nobenemu se ni dalo v posteljo. dela sta v kuhinji in Frank je tipal za razgovorom. Molčati vendaf ne moreta. — Matt, — je krehnil. — Živeti je treba začeti koj p^i dan. če nimaš nikogar, lahko počakaš kakšen dan. Toda ti imaS otroka. Tn čez čas je dodal: — In Jane je tudi še živa. Če ostane še tam in če ji ni P°' moči, stroški bodo. Vem, da boš poskušal, da ji bodo stregli najbolje. Prvič, da se je Matt dodobra zavedel. — Prav imaš, Frank, -— je rekel tiho. Potlej se je nenadoma dvignil in odšel spat. Zjutraj se je odpeljal k zdravniku, ki ga je pričakoval v sv°' jem uradu. — Vse kaže na dednost. Ne meni se za nobeno reč in • • Matt je vse to pričakoval. Sedel je v stolu, z glavo v dlane'1, in srmel v tla. Ko je zdravnik utihnil, je dvignil glavo: VIKTORIJSKIM SLOVENCEM NORIH MELBOURNE. 189 Boundary Road, 329 6144 MALVERN. 1382 Hieh Street, 50 4720 SPRINGVALE-DANDENONG. 505 Princes Highway, Noble Park. 546 7860 MENTONE. 3 Station Street. 93 2460 FRANKSTON. 232 Cranbourne Road. 781 2115 NA USLUGO V CASU ŽALOVANJA — In? ~~ Upanja ni skoro nobenega. Vprašanje let. Stopil je bliže. v ~~ Mr. Kovach, mož ste in vem, da boste prenesli to težo. . l k sem >n če ste vi tudi, ali se vam ne zdi, da je žena po-dn Va^e ]jubezni zdai bolj ^ot kdajkoli? Če je tudi ne bo več £ JeJa> mož bo odgovor dajal za svojo ženo do njene zadnje ure. e se v cerkvi poročili? Prikimal je. k ,— Kot zdravnik vam ne morem več pomagati, rad bi vam jn „cl°vek. Otroka imate. Njen in vaš je. V njem imate tudi njo. zeno ljubite naprej. Nekoč bo videla, kar zdaj ne vidi več. Rad bi jo videl, — se je vzdignil Matt. Počakajte še kakšen teden. Zanjo bo boljše. Segla sta si v roke. ~~ Hvala, doktor, — je izjecljal Matt, ved Se ^att na st0Pn'cah obrnil, je videl, da doktor še no stoji pri vratih. Vzdignil je roko, potlej pa počasi odšel a cesto. " nar je Matt Kovach pričel spet živeti. Prve dni po sili, nj, Je upor v njem popustil, videl je, da življenje ne prizanese Ure0niUr' Andrejček je s svojim žlobudranjem napolnil najtežje s svojo otroškostjo in Matt je prihajal počasi na staro pot. noč ^ Je bil tega vesel. Preganjal se je z otrokom, pozno v ^ Ponaredil, kar je Matt še spregledal in čakal s hrepenenjem, uPlahne v Mattu vse, kar še žge. tod a ■Je bilo zavoljo kuhe. Največkrat je skuhala Dorothy, 3 Matt je videl, da večno tako ne more biti. y * Chardonu je našel staro vdovo, ki ni imela nikogar več. i»i. a Je bila ponudbe. Zdaj šele je Frank videl, da se je Matt *Sal i2 najhujšega. ]j0 otlej je prišel prvi obisk, ki je Matta spet za cel teden porok K° je odhajal, je bil Frank ves iz sebe. Matt je bil bled, e so se mu tresle, da niti zapreči ni mogel sam. ^rank mu ni upal reči besede. je je Matt stopil v poslopje, so se mu noge tako tresle, da Čjj ,°ra\ na stopnicah obstati. S silo je uravnaval misli, se mu- ’ ta bi se zbral, da bi se umiril, toda ni zmogel. d0m ane je sedela na stolu. Negibna kakor kip. Potlej je nena- a vstala, nagnila glavo in rekla na glas: Nekdo joka. ceja ta^a je, kakor da posluša, potlej je sedla na posteljo in pri-Posnemati zvonove, ki zvone mrličem. r~ Bim, bim, bim. Matt je vekal in sestra ga je hotela poriniti na stran. ka]n ^.edaj se je Jane zasukala. Matt je videl njene oči. Čudno e ]n gledale so čezenj nekam daleč. blod Nekdo joka, — je spet rekla. In kakor da zbira svoje ne misli je strmela v Matta. Matt, — je rekla nenadoma. ^oklical jo je. glav02astriTlela je vanj, naredila korak, pa spet obstala in nagnila ~~~ Nekdo joka. Bim, bim, bim. Matt je bruhnil v krčevit jok in strežnica ga je odpeljala. (Dalje prihodnjič) SLOVENSKI MISIJONARJI, TOGO, AFRIKA: $100,— Društvo sv. Eme, Kew; $30.— Julka Mrčun; $20.— Marjana Toplak (za lačne); Mirko Cuderman, družina S. Jernejčič, Heidelberg, Vic. (namesto velikonočnih kartic znancem); $10.— Stanko Andrejašič, Franc Vrabec; $7.— Ivan Horvat (za lačne); $6.— Tinka Urh (za lačne); $5.— S. Jež (za lačne), druž. Slavko Drezga, Matilda Kukovec; $4.— Leopolda Kodrič; $2.— Ivan Kavčič; $1.— Jože Tomažič. FRANČIŠKOVA MLADINA: $20.— Julka Mrčun. Dobrotnikom Bog povrni! VSTAJENJE Od Šmarne gore nad savskimi vali pesem zbudi se: Kristus je vstal! V linah tekmujejo, kot bi se bali. da mi med njimi kdo ne zaostal. Ceste so bele, čista dvorišča, v oknih se sonce smeji, odpira svoja bogata prgišča nad češnjo, ki v njegovem poljubu rdi. Dekle prineslo je zvrhani jerbas, pisani jerbas žegna domov, da je zadišal po blagoslovu in po ljubezni naš krov. Možnrji vriskajo v jutro brsteče, čez polje se vstali Kristus poda . . . Križ, prti mrtvaški — vse, kar je boleče, dobilo je rešnji odsev neba. M. JAKOPIČ AOELAIDSKI ©EMM Fr. Philip I. Feryan O.F.M. Holy Family Slovene Mission 47 Young Are., West Hindmarsh, S.A. 5107 Telefon: 46-5733. GOSPA GOLOB pravi: “Dodajte no vendar k neobjavljenim ODMEVOM, da bo zagrmelo prav do Syd-neya! Drugače bo urednik mislil, da ga v Adelaidi bojkotiramo! ...” Seveda, gospa ima včasih prav, včasih pa tudi ne. Prvič pri nas v Adelaidi malokdaj grmi, večkrat se pa zabliska. Drugič pa ODMEVI prejšnje Številke niso prišli pravočasno do urednika, ker sploh niso bili poslani: jih je revež zaman čakal. No, pa naj bo zdaj enkrat za dvakrat! * Seveda je najvažnejši naš VELIKONOČNI SPORED. Dal naj bi vsakemu adelaidskemu rojaku dobre volje priliko, da se pripravi na prvi in največji praznik naše vere — DAN GOSPODOVEGA VSTAJENJA, ali kakor mu pravimo: VELIKA NOČ. Vsi obredi velikega tedna bodo v cerkvi Srca Jezusovega, Port Road, Hindmarsh. Veliki teden se prične s cvetno nedeljo. Blagoslov zelenja in sveta maša bosta ob štirih popoldne. — Tudi na veliki četrtek, ko praznujemo ustanovitev presvete Evharistije, bo sveta maša ob štirih popoldne. — Na veliki petek, dan spomina Odrešenikove smrti, bomo imeli vse obrede tega dne ob osmih zvečer, nato bo sledil križev pot. — Na veliko soboto bo pričetek obredov velikonočne vigilije ob 9.15 zvečer. Po maši vigilije bo blagoslov velikonočnih jedil. — Na velikonoCno nedeljo bo služba božja zopet ob štirih popoldne. Prilika za sveto spoved bo vsakič pol ure pred pričetkom bogoslužja. Ker moramo začeti obrede oz. službo božjo pravočasno, skušajte priti k spovednici res pol ure prej, da ne bo navala v zadnjem trenutku pred pričetkom. To bo prvič, da bodo adelaidski Slovenci mogli slediti vsem obredom velikega tedna v domačem jeziku. Lepa prilika, ki naj bi ne šla mimo. Globoka pomenljivost obredov nas bo duhovno poživila in napravila boljše kristjane. * Omeniti moram žalostno novico, da je v ponedeljek 15. marca, previdena z zakramenti svete Cerkve, za- spala v Gospodu gospa ALOJZIJA ŽAKELJ. Pogreb je bil iz cerkve sv. Mateja v Bridgewater 17. marci dan poprej pa smo v isti cerkvi za pokoj njene du5e zmolili rožni venec. Po službi božji smo pokojnic® spremili na pokopališče v Stirling, kjer bo čakala vsta* jenja poleg svojega moža Aleksandra. V svojem 63' letnem življenju je imela zlasti kot mati številne dfli' žine mnogo skrbi in trpljenja, v zadnjih letih pa ji J® odpovedalo zdravje — Bog jo je poklical k sebi, da f1 bo dal plačilo za vse njene žrtve. Žalujočim otrokom — Aleksandru, Antoniji, Franki Rajku, Alojziji, Johnu, Julijani in Štefanu — ter n)1' hovim družinam izrekamo iskreno sožalje. Udeležb3 rojakov pri službi božji in rožnem vencu je bila Živ5 priča priljubljenosti pokojne Žakljeve mame, s tem Pa tudi njene dobrote. Naj dobra žena in mati poč>v8 v božjem miru! * Da smo Misijonu sv. Družine dokupili dvojno zefflljj' šče s hišo, je v prejšnji številki namesto mene offlen| p. urednik. Nakup je za naše središče velika pridob1' tev. Delo na novem bloku že lepo napreduje in se vse1" delavcem iskreno zahvaljujem. Ko bo hiša popravlF na, jo bomo dali za enkrat v najem, da bomo dol? 27.000 dolarjev lažje odplačevali. Sedanji dohodki Sv-Družine so skromni in niso zadostni niti za vzdrfe vanje in popravila, kaj šele za odplačilo. Zato se vse®1 darovalcem vnaprej priporočam in tudi iskreno zahva ljujem. * Ker smo v dobi rekordov, naj seznanim bralce z dve ma adelaidskima rojakoma, ki jima rekordi niso ®e znani. IVAN in EDVARD VODOPIVEC sta bila roje' Vodopivčev Ivan na v St. Petru na Krasu. Kot nedorasla fantička sta z ™amo Mauro leta 1961 prišla v Avstralijo na ladji Sydney”. IVAN je strokovnjak v izdelavi in večkratni zrna-Sovalec v hitrostnem tekmovanju (Speed-racing) letal-. modelov razreda FAI. Njegovi modeli .so pri narodni modelarski zvezi dosegli najvišjo hitrost, 2JTlagovalec je tudi pri avstralskem in južnoavstral- skem Ivai tekmovanju. Cela vrsta trofej dokazuje, da je n fes mojster tega svojega hobbyja. Modele seveda ®r*di v prostem času — drugače je elektronski tehnik: ratom Edijem vodita lastno prodajalno in popravljal-n,Co na Grange Roadu. EDVARD pa si je za svoj hobby osvojil — Drag-£lng in tudi nabira trofeje na debelo. Kot član AN-A (Australian National Drag Racing Association) ... ih Vodopivčev Edi ® ji leta 1973 avstralski zmagovalec ter dvakrat prvak JUžnoavstralskem tekmovanju. Še vedno drži hitrost- , 0 Prvenstvo. Zdaj z bratom Ivanom gradita poseben Pa °^enem gotovo tudi s strahom. Ona skrbi, da oba Vt°. s katerim bo Edi kmalu nastopil na tekmovanju, ~ k,Jub temu’ da Poveč,n! angleško govorečo e(Ja z upanjem na nove rekorde. družbo ~ se Vedn0 dobr° 8°Vonta slovensko 'n da >ma želimo veliko uspeha pri obeh nenavad- sv°je r°jstne d°movine ne bosta pozab,la. * Za konec pa še vsem skupaj: VESELO ALELUJO! kot * 2an‘m‘v'h športih. Pa tudi gospe Vodopivčevi, ki mati podvige obeh spremlja z veseljem, Edijeve SEKUNDA NA LETO. . . „v Februarskih -mislih” sem v rubriki “Z vseh vetrov” (stran 59) bral o atomskem času in o ^Prestopni sekundi” v novoletni noči. Zares, zakaj ta ll(a med atomskim in astronomskim časom? drur,CC* 'Et' sem se na mornar^ki akademiji med 8'm tudi o astronomiji. Morda se mi bo posrečilo ^orn''01*' bralcem tisto zanimivo poročilo. Vsaj skušal tero^*MSKl f AS je zasnovan na elektronični uri, ka-Ce .. P°?anjajo žarki nekih posebnih elementov, n. pr. rude3’ rub'd‘)a a'’ Pa talija. Te redke in svojevrstne 1 4n lz^arevaj° energijo v zelo visoki frekvenci — od do j ^ Hz do 24,000 M.Hz, to je: od 1,4 bilijonov bilijonov ciklov oz. zamahov na sekundo. tom rem ^Iomska sekunda je torej časovni interval, v kate-. ^ pripeti točno 9,192,631,770 ciklov elementa ce- '*• Tako - - - -------- lame. so odmerili učenjaki in jim lahko kar ver- m°. (Glej: “The Earth”, Sir Harold Jeffreys.) Po j ONOMSKI ali ZEMELJSKI čas pa sloni — »ja °nvenc>ji Mednarodnega Astronomskega Združe-na vrtenju in obračanju Zemlje okoli Sonca. Znanstveniki so po mnogih opazovanjih in merjenjih opazili, da Zemlja postaja “utrujena” — svojo pot opravlja vedno nekoliko počasneje. Tako porabi za svojo vesoljsko pot vsako leto kakšno sekundo časa več. Temu zamujanju, bolje povedano zaustavljanju Zemlje je največ kriva Luna, ker povzroča morsko plimo in oseko. Pa so še drugi krivci: privlačnost raznih nebesnih teles, “trenje1’ tekoče mase v notranjosti Zemlje, povešenost Zemeljske osi in bogsigavedi kakšni vzroki še . . . Atomske ure so veliko točnejše: nekatere ne prehitevajo oz. ne zamujajo niti za sekundo v dolgi časovni dobi 30.000 let. Živimo pa na Zemlji in ravnati se je treba po njenem, četudi muhastem času. Vsled tega dodamo vsem uram, tudi kuhinjski, eno sekundo na leto. Za nas navadne zemljane drži: ena sama sekunda na leto zares ne pomeni dosti. V znanosti pa je tudi ta na videz nepomembni časovni presledek ogromnega pomena, na primer v komunikaciji, vesoljskih poletih in podobno. Da, ta presneta Luna! TOMAŽ MOŽINA p°šiljka KNJIG IZ ARGENTINE je dospela: v , SE ŽIVLJENJE je vzgojna knjiga bogate vsebine. i„ ?'Sa' jo je dr. Rudolf Hanželič. Vezana je v platno a 331 strani. Stane štiri dolarje. „a,c). ^ RAST. Pokojni novomeški gimnazijski rav-duh 1 *Van Dolenec preprosto a globoko opisuje svojo 0Vn° rast v trpljenju preganjanj. Cena tri dolarje. GLEJTE, ŽE SONCE ZAHAJA . . . Pisatelj knjige “Lepo je biti mlad", Franc Sodja CM, z vsebino te nove knjige osvetli starost. Tudi zadnja leta življenja so lahko lepa in svetla. Knjiga stane dva dolarja, vezana v platno tri. Poštnina pri cenah knjig ni vključena. Z VSEH VETROV NADŠKOF ČEKADA, nadpastir in metropolit sarajevski, je umrl 18. januarja. Pokopali so ga 21. januarja ob udeležbi številnih vernikov in tudi prijateljev drugi veroizpovedi. Bil je v Sarajevu zelo priljubljen, znan po svoji dobroti in gorečnosti za .duše. Smiljan Čekada je bil po očetu slovenskega rodu: njegov oče je bil rojen v Jelšanah pri Ilirski Bistrici. Kot škof je najprej za našim svetniškim škofom dr. Gnidovcem prevzel škofijo Skopje in jo uspešno vodil dolgo vrsto let. Doživel je potres in uničenje stolnice. Pot zbiranja darov za novo cerkev ga je pripeljala tudi v Kanado, kjer se je s svojim ljubeznivim očetovskim nastopom tamkajšnjim Slovencem zelo priljubil. Zdaj je kot sarajevski nadškof končal svojo življenjsko pot dela in žrtev. O HUDI EPIDEMIJI GRIPE, ki se nam v Avstraliji obeta za to zimo, sem že zadnjikrat poročal. Zdaj sem zvedel še nekaj več o tem “vicu”, kot imenujejo njen virus. Odkriti so ga že lani v Avstraliji, a bilo je v času, ko ni imel moči, da bi izbruhnil v epidemijo. Se je pa premaknil zato v Evropo in Ameriko ter imel še večjo žetev, kot sem zadnjikrat krivo poročal o Angliji. V Angliji ni umrlo le 79 oseb, ampak v enem samem tednu viška influence kar 1283. Smrtnih žrtev v ZDA je bilo 1191. Zlasti starejšim ljudem ta “vic” ni prizanesel. Avstralija je na epidemijo dobro pripravljena, saj je imela skoraj eno leto časa. Zalog seruma za cepljenje proti tej gripi je dovolj in bo že ta mesec na razpolago. Najboljši čas za cepljenje bo sredi maja, TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 i STANISLAV FRANK j I ■ 74 Rosewater Terrace, OTTOWAY, S.A., 5013 j I LICENSED LAND AGENT: l • ; Posreduje pri nakupu in prodaji zemljišč in hiš. I ■ ■ [DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje; ; redno in po zmerni ceni. • [SERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne do-; kumente, pooblastila, testamente itd. ; • I ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas; v teh zadevah! J ! TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 I ker računajo, da bo epidemija dosegla višek v julij11-Ni torej nobenega vzroka za paniko. Hvaležni s1510 lahko našemu zdravniškemu skrbstvu, ki je viru= odkril in se pripravil na boj. Vsaj upajmo, da jih °1' nas ta “vic” na en ali drugi našin ne bo “okrog Prl' nesel” . .. TUDI PAPEŽ PAVEL VI. je dobil enega izmed slovenskih MISALOV, o katerem smo pisali v zadnji šte' vilki. Poklonili so mu ga slovenski škofje. Držav!" tajnik kardinal Villot se je v papeževem imenu ljubljanskemu nadškofu in metropolitu dr. Pogačniku zahval1 z lepim pismom. V njem pravi, da je Pavel VI. s'°" venski RIMSKI MISAL zelo pohvalil in čestita vsefl1, ki so z združenimi napori pripravili to lepo delo. D3/ je zanj znamenje slovenske ljubezni in zvestobe. P*1' srčni zahvali papež dodaja svojo iskreno željo, da &1 slovenska liturgična komisija še naprej pospeševala vse tisto, kar je v korist slovenskim vernikom. “KMALU SE BOM SREČAL Z MARXOM”, je baje rekel ne dolgo pred svojo smrtjo bolni kitajski komu' nistični voditelj Čuenlaj. Vsaj tako je poročal eden s'°’ venskih dnevnikov. V ustih prepričanega marksista besede zelo presenečajo. Če po smrti ni nič, kot trdi)0 oni. potem tudi nobenega srečanja ne more biti. Bese^e o snidenju v večnosti najdemo pri kristjanih in Prl vseh, ki verujejo v posmrtno življenje. Morda pa te besede pri Čuenlaju pomenijo, da le bil tako prepričan, da je s smrtjo vsega konec. čl°ve. ob bližini lastne smrti le marsikaj drugače vrednoti Rot v življenju zdravja in revolucionarnega dela. SREDOZEMSKO MORJE rešujejo, ker strokovni3 ki napovedujejo, da leta 2000 ne bo imelo nobene?8 Se želite naučiti voziti avto? I ŠOFERSKI POUK j Vam z veseljem nudi I “FRANK’S AVTO ŠOLA" 2 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST. 2‘*5; NAW, TELEFON: 72-1583 jenja več, če bo šlo dosedanje onečaščenje dalje. 'dr>ajst držav, ki mejijo na morje in imajo od njega ^°ie interese, ie na sestanku v Barceloni sklenilo pne ukrepe in skrbno pažnjo. Morda bodo le rešili, ar se rešiti da — ob tej poplavi onesnaženja, ki ^re danes po svetu. O “ONESNAŽENJU VESOLJA’ tudi govore po vetovnih časopisih. Od prvega umetnega satelita ^Uski Sputnik I v letu 1957) poleg Sovjetske zveze sedem držav in ena mednarodna organizacija izstrele v vesolje. Doslej je bilo izstreljenih v vesolje ^ 8,529 objektov. Samo preteklo leto je priletelo 'esolje 929 n0vih objektov, od katerih jih je le nosilo koristen tovor. Ostalih 778 objektov pa so Jlt|nki raket, ki so ponesli na krožno pot satelite, Pa so ostanki satelitov, ki so razpadli. Pri tem v°nesnaženju” so glavni Rusi, saj so lani izstrelili vesolje 109 satelitov, dočim jih je Amerika (ZDA) jf. '8- Ostale države izstrelkov so: Francija, Japonska, v Uaiska, Indija, Kanada, Nemčija in ESA (evropska c^ljska agencija). 0 onesnaženje vesolja” je tudi kaj draga zadeva — mislih na tisoče lačnih po svetu res “dvojno onesnaženje” ,, NGOLA je padla, komunistični tisk piše seveda o pr^'°k°ditvi”. Sovjetski imperij si je priboril svojo « 0 afriško postojanko, iz katere bo segal dalje in °bajal črno Afriko”. Svobodni svet je pri tem gav . svojo popolno nemoč: načelna stališča nevme-anja v tuje notranje zadeve so mirno gledala, kako or pogreza v rdeče močvirje. Moskva je dala Je in denar, Havana vojaštvo — a to ni vmeša-to je “osvoboditev” . . . Slovensko gradbeno podjetje CLAUDIA HOMES se priporoča melbournskim Slovencem za nove zgradbe, za povečave in razne prezidave hiš, kakor tudi za manjša popravila po domovih. A. & G. PAVRIC 51 Ross Street, East Doncaster, Vic. 3108 Telefon: 842 5838 ZMERNE CENE — DOBRO DELO! Žalostna dejstva našega časa, brez iskrenosti in držanja mednarodnih pogodb, ko v imenu svobode cvete moderno suženjstvo in padajo nedolžne žrtve v visokih tisočih. “JZ MALEGA RASTE VELIKO" pravi star pregovor. Ko je slovenski begunec Peter Bajda prišel pred leti v Argentino, je v Mendozi začel z izdelavo lesenih “spominčkov”. Delal je tudi lično izrezljane sodčke za okras. Pa se je naveličal drobnarije in je začel s pravimi sodi. Danes je sodarsko podjetje Bajda in sinovi znano po vsej Argentini, po strokovnjaški spretnosti pa nima konkurenta. Za vinarsko razstavo leta 1971 je podjetje postavilo na razstavišče eno največjih kadi na svetu: za 320.000 litrov . . . Oče Bajda, rojen v Stepanji vasi pri Ljubljani, je nedavno slavil 70-letnico: v krogu svoje žene in svojih sedmih otrok, 29 vnukov in dveh pravnukov, pa seveda številnih prijateljev. Da so ga pili, lahko uganemo — iz tiste največje kadi pa menda že ne . . . Velikonočni žegen ob vaškem znamenju (M. Gaspari) VELIKONOČNA NEBO IN ZEMLJA -A VSE SE VESELI: JEZUS, NAŠ ZVELIČAR, V GROBU VEČ NE SPI. OD MRTVIH VSTAL JE: ALELUJA! PREMAGAL SMRT JE: ALELUJA! NEBES IN ZEMLJE KRALJ NA VEKE JE POSTAL. POJO ZVONOVI: ALELUJA! PO VSEM SVETU: ALELUJA! ODREŠENI OD GREHA SMO: NEKOČ IZ GROBA VSTANEMO. ZATO SE DANES VESELIMO, GOSPODA VSTALEGA SLAVIMO: ALELUJA. ALELUJA! D.K. BUTARICA Na CVETNO NEDELJO po cerkvah blagoslavljajo zelenje. Ali veste zakaj? Ker so Judje pozdravljali Jezusa na pohodu v Jeruzalem s palmovimi vejami, ki so jih polagali na cesto pred njim. V Sloveniji je navada, da prinesejo odrasli to nedeljo v cerkev oljkove vejice. Otroci pa imajo po mnogih krajih posebno veselje: Jepo okrašene butarice jim pripravijo starši. Starejši otroci si jih celo sami narede. Spletene so iz zelenja, prepletene s pisanimi trakovi, okrašene pa z jabolki in pomarančami. Posebno v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, in po okolici so te cvetne butarice prave majhne umetnine. Na koncu paličic, ki služijo za držaj, je šopek zelenja: brinja, pušpana ali ciprese. Glavni del so umetno zaviti in spretno naokrog napleteni oblanci različnih barv. Marsikateri otrok po svetu dobi iz Slovenije v dar tako butarico. Ste jo že videli? Mnoge družine po zdomstvu jo imajo kot slovenski okras stanovanja. Lep spomin je na domače in domovino. RAGLJA Otroci, ste že videli ragljo? Kos lesa je posebej iz-žagan, da je del njega lesena vzmet. Ko držiš ročaj in ragljo vrtiš, vzmet preskakuje po zobeh lesenega kolesca. To dela kar hud ropot. Raglja je tudi lepo okrašena in pobarvana. V mnogih krajih Slovenije je imel za veliki teden vsak otrok svojo ragljo. Po molitvah duhovnikov smo imeli pravico, da smo jih v cerkvi zavrteli. Vsa cerkev je odmevala od ropota te starodavne slovenske navade-Mi pa smo bili veseli, da smo bili vsaj enkrat lahk° tudi v cerkvi glasni. PIRHE gotovo poznate. Vsaj ta navada se je ohranila povsod po izseljenstvu. V Sloveniji jih v nekaterih krajih ne le barvajo, ampak tudi čudovito lepo okra-sijo. In s pirhi je združenih tudi toliko zanimivih velik®' nočnih iger: pirhe sekajo z novcem, jih trkajo, spuščaj0 po nagnjeni deski in podobno. Kdor ima srečo, si jih lahko veliko nabere. Koliko veselja je bilo pri teni-Le vprašajte ata in mamo, pa vam bosta povedala! Striček želi vsem slovenskim otrokom širne AvstraW* lepo veliko noč. Upa, da se boste takoj po praznikih vsaj najbolj pridni oglasili in napisali v Kotiček, kak® ste obhajali veliki teden. Mu boste napravili to vesel)e- DRAGI OTROCI! Danes je pa zopet N.S.W na vrsti. Predstavljamo van5 tri KUŽNIKOVE deklice, ki se vam prijazno smeji]0 iz fotografije. So hčerke Rudija in Marije r. Vind>y Najstarejši v sredini je ime IRENA in je bila roje113 v Ptuju. Zdaj obiskuje četrti razred gimnazije v Black' townu, kjer Kužnikova družina živi. Poleg šole ***** rada tudi šport, od inštrumentov pa igra kitaro tef poje pri ansamblu "Svetla zvezda”. Z ansamblom ]c ' lanskem decembru nastopila na KONCERTU MLAD* v Kew ter s svojo solo točko dosegla drugo mesto. Ostalima dvema sestricama je ime SILVIJA in OLG''' Obe sta bili rojeni že v Sydneyu. Boste uganili, katerf je starejša? Naj vam raje povem, ker ne boste iztuhta^ Manjša Olga je starejša od večje Silvije za — dvajsel minut. Sta namreč dvojčici, četudi si nista dosti dobni po zunanjosti in še manj po značaju. Obe P imata radi šport in obe sta dobri pevki, zlasti še Za vse tri moram reči, da zelo lepo govorijo sko. So že dostikrat nastopile na raznih slovenskih ^ cerkvenih prireditvah. Zato jim želimo poleg uspehov v šoli tudi obilo uspehov pri nastopih 111 .j, nami. Upamo, da bodo še naprej ljubile materni jeZI ter bodo ostale vedno zavedne avstralske Slovenke- KRJZEM ^RNCLIFFE, N.S.W. — ... čeprav mi ,m 1.51.1 lepo urejevan mesečnik, je vendarle precej stvari, Čeprav so MISLI me motijo. Na prvem mestu in predvsem Vaša Zraz‘ta antipatija do tehnike, še točneje povedano na ono do teoretične in aplicirane znanosti. Kjer koli c N podre, takoj “zajamrate”: "Proti silam narave 0 pri vsej moderni tehniki res še vedno tako brez To ste zapisali lani za Darwin, letos pa za Gusttemalo Da 'Zbri Pa je stavek le deloma resničen. Je bil Darwin na božično jutro 1974 domala Isan z avstralske površine, ni krivda na “malo- ,retJnem tehničnem napredku’, pač pa v zaostali eni ureditvi in zakonodaji, ki gleda ter ocenjuje vse snielo samo izključno skozi dolar. V Avstraliji se ne hi graditi tako šušmarsko-obrtniško, primitivno in ko| an°' ^'rme ne smele gledati samo na to. gradnja vrgla profita. Bolj bi morali upošte-. tehnično znanost, izsledke metereoloških raziskav ličn'mo, l'e predpisati za vsako gradnjo sta-1 račun nosilnosti in stabilnosti tudi ob izrednih In to še prav posebno za stanovanjske '"bremenitvah. 4fadbe, kj Material er ie v nevarnosti toliko nedolžnih življenj. Prim Prav na škoda vse človeške žrtve so bile vsaj eru Darwina popolnoma odveč. Vsiljuje se misel, da božično razdejanje ni nič in ^ot ^°žja kazen za podcenjevanje, ignoriranje °vck: Etične, t.i. tehnične znanosti. Če se Avstralci ne še kaj več. Tn,„naS'edniih dvajsetih druge fl J^etovanje enega največjih darov, kar jih je dobil in pr. svojega razuma in iz njega izvirajoče teoretične l. | V Knialu spametovali, bodo doživeli j, naslednjih dvajsetih letih zna biti na vrsti je SV|He, ki tudi leži na področju ciklonov. To mi prc|nan° iz rezultatov raziskav skupine inženirjev in soh ^So'icv na sydneyski univerzi (Dr. Vickery in klavci). „ 111 Pa k P°slal za to se nihče ne brica. V D.irwin sem lem i- ne^° posebno rešitev za sidranje ostrešij in j,. e Jev, ki bi vzdržalo vsak tajfun. Od nekega “Sira”, Je zadolžen za obnovo Darwina, sem dobil samo vlsokovljuden odgovor. Izgleda. da ne potrebujejo tehnične pomoči: oni že vedo, kako in kaj. Darwin je pa le še vedno samo kun ruševin . . . — In«. Ivan Žigon. Razne “antipatije” očitajo MISLIM, očitek “izrazite antipatije do tehnike” pa je zdaj prvič padel. V glavnem zaradi stavka, ki ga je pisec rubrike “Z vseh vetrov” dodal poročilu o naravni nesreči. Stavek je brez dvoma imel v mislih direktni vpliv tehnike na naravno silo — ciklon in potres. Pri tem je prezrl možnost tehnike vplivati na zmanjšanje učinka naravne sile v našo škodo. Pismo osvetli nesrččo s tega zornega kota in je zanimivo. MISLI nimajo prav nič proti tehniki in tehničnemu napredku: čudovit dar božji je vse, kar je človeški razum na tem polju že dosegel in kar še bo. Nihče pa ne more tajiti, da je dvorezen meč: dokler ima duha, dokler je tehnika oplojena s skrbjo za razvoj in pomoč človeštvu, vrši svoje visoko od Boga dano poslanstvo — ko je v rokah brezvestnežev, pa je strahoten zmaj, ki grozi uničiti vse . . . Dejstvo je, da je moderna tehnika napravila naše življenje lažje in udobnejše (žal le delu človeštva!). Je pa s tem svoje dodala k razvoju današnje potrošniške družbe, ki si privošči vse, iz nas pa dela moderne robote brez duha,, poplitvene značaje v mislih le nase — to pa svet gotovo ne more osrečiti. Ni krivda v tehničnem napredku — krivda je v naši človeški naravi, ki tehniko izrablja v lastno škodo. — Urednik. PERTH, W.A. — Sicer je poročilo že malo pozno, a znani pregovor pravi: Bolje pozno kot nikoli! Dne 11. januarja je stopil pred oltar JOŽE KONŠAK ter obljubil zakonsko zvestobo svoji izbranki MELINDI LOCKYF.R. Poročil ju je v cerkvi Sv. Rožnega venca v Perthu Father Tomich. Novoporočencema želimo obilo sreče na skupni življenjski poti! Je pa ženin bolj znan med geelongškimi Slovenci, kot pa tukaj v Perthu, saj je med njimi doraščal. Komaj eno leto je imel, ko se je leta 1957 Konšakova j>0 ^TROCl! Mamica in očka sta vam gotovo že dostikrat rekla: Pri Striček. Misij nUjne)e Prav, da starši vedo kje ste in kje vas najdejo, če je kaj MELBOURNSKI SLOVENCI ! V slučaju prometne nesreče se posvetujte z LAWSON MOTOR BODY REPAIRS za kvalitetna popravila Vašega avtomobila. Delamo tudi za R.A.C.V in druge zavarovalnice. Vprašajte za rojaka Darka Butinar ali Maria Deltoso! 15 Lawson Crescent, Thomastown, Vic. 3074 — Tel.: 460 4102 družina izselila v Avstralijo. Iz Bonegille je prišla v Geelong in si v Newtownu ustvarila novi dom. A leta tako hitro teko: iz tistega prijaznega debeluščka Jožka je zrastel postavni Jože, ki si je po šoli izbral električarski poklic. Lani v januarju se je iz Geelonga odselil v Perth. Medtem ko mnogi drugi njegovih let zapravljajo čas in denar, je on mislil raje na lastni dom in v svojih mladostnih načrtih tudi uspel. Zdaj si je izbral še življenjsko družico in Bog daj, da bi bila vedno tako srečna, kot sta bila na poročni dan! — Poročevalec. CANBERRA, A.C.T. — Čas beži — imel sem srečo, da sem ga zadnji trenutek prijel za rep, sicer bi te vrstice najbrž ne prišle v tokrat zgodnjo velikonočno številko. Pisal za urednikov koš, ki je nenasiten, pa res ne bi rad ... Za 14. februarja je bil napovedan v našem Domu ples — muzike pa v Canberri nismo našli. Po pomoč smo vprašali v Melbourne in vsi smo z veseljem sprejeli novico, da nas bo zadrege rešil ansambel mladih — VELENJE. Dvorana je bila polna, fantje pa .so igrali s tako živahnostjo, da so bili vsi gostje zadovoljni. Lepo presenečenje so nam napravili Melbournčani S r 9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE Tel. 63 1650 in 242 HIGH STREET, KEW, VICTORIA Tel. 862 1039 Za poroke, krste in razne druge družinske prilike smo Vam na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma! Slika za potni list — v dvajsetih minutah! tudi za pustno soboto 28. februarja. Za ta večer r bila med nami DRAVA — bralci MISLI jo pozna)0 iz januarske številke kot zmagovalko Mladinskega kon' certa. S fanti-muzikanti pa se je pripeljal kar p0’11 avtobus rojakov. Moram reči, da so fantje igrali tak15; da so še stare pete srbele. Razumljivo, da se ob tak1 domači glasbi nikomur ni mudilo domov. Opazova'1 smo mladega bobnarja, ki mu je pot kar lil po če*u' Tudi dve dekleti sta dovršeno zapeli nekaj domači v naše polno zadovoljstvo. Računamo in upamo, bomo Melbournčane še kdaj poslušali. Rojaki v Melbournu so res lahko ponosni na sV0je mlade muzikante. Pa sai tudi sol Tudi mi bi bili, če ^ jih imeli. Morda bo zgled VELENJA in DRA^ tudi med nami kaj sprožil. . . Že tradicionalna navada naših članov je, da se enkraI v letu srečamo na pikniku. Letos smo šli 7. mafCa v nekako dvajset milj oddaljeni Point Hut Crossif?' Asfaltirana cesta do cilja, tam pa vse lepo zeleno, stare vrbe, reka in številna ognjišča. Prav razveseljivo stevi nas je bilo. Nekateri so bili tam že ob devetih J1’ pcldne, zadnji pa ie odšel domov menda okrog deveJe ure zvečer. Za vso hrano je brezplačno poskrbelo naSf društvo, naprodaj je bila Ie pijača, dočim so otr°cj tudi to dobili zastonj. Proti večeru je veselo zaprasketa kres, ob ognju pa so se vrstile igre in je odmeva petje. Kar težko se je bilo posloviti po teh url<:. veselega srečanja — piknik zasluži pohvalo nas vse. Mislim, da malo društev po Avstraliji toliko žrtVLl^ za svoje članstvo, saj razdeliti toliko brezplačnih ko le ni malenkost. No, pa še drugič kaj! — Joža Maček. .-Icfon 627-3097 Zvečer 621-3^^ Za avtokleparska dela se sydneyskim Slovencem •‘ORT LINCOLN, S.A. — Pred nekaj dnevi smo se no vrnil; s počitnic v Trstu — upam, da so MI- I Prejele našo razglednico. (Je srečno dospela in hva-zanjo! — Op. ur.) Mene je presenetilo, da je v teh mesecih, ko smo bili doma, umrlo toliko znanih žal n°St' mcc* baškimi Slovenci. Morda so Vam te Gs,ne novice že znane. Umrl je časnikar Ernest Zu-j lc’ znan na področju slovenskega radia; dalje prodor Ivan šauli, nepozaben na slovenskih šolah. Umrl jes.na koroškem pisatelj in nekdanji znani tržaški pro-hocT ^ ^r' ^et0^ Turnšek. Par dni pred našim od-°rn iz Trsta pa smo Slovenci izgubili še profesorja Peterlina, ki mu na kulturnem polju v Trstu 'išče ° nac*omest^a- Pogrešalo ga bo Slovensko gleda-j.ate pol ure pred smrtjo je bil tam), Radijski oder, šo]erega ie °n ustanovil, revija MLADIKA, slovenske s( • ■ Dne 8. marca, dan pred našo vrnitvijo v Av-q IJ0 .smo bili prisotni pri pogrebnih svečanostih na vi t!n • Četudi vreme ni bilo prijetno (mrzla burja je j.r . a *n snežilo je), se je zbralo veliko ljudi iz vseh d'in,eV množico so številni sedanji in nek- i' dijaki ter predstavniki raznih organizacij. Pred’ pan 'co se spominu pokojnika poklonil tudi žu-ter^. ^Paccini. Pri verskem obredu so se od prof. Pesta 'n* Pos*ov'l> z govori g. župnik Viljem Žerjal, pred-serin s^ovenske skupnosti dr. Drago Štoka ter pred-dr ^veze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, šal m*r Humar. Čeprav se je vreme vidno slab- > smo zaslužnega pokojnika res v velikem številu premili prav do groba. Tam je prof. Peterlinu v )e slovo spregovoril v imenu Radijskega odra g. 0 Opelt (brat našega melbournskega Marjana Opel-~~~ Op. ur.). Pres na^eSa odhoda naslednje jutro je bilo za vse »kr ene^er|je: yso noč je snežilo in snega je zapadlo °8 pol metra. Ves tržaški promet je zastal, celo av- niso vozili. Komaj kdo si je z verigami na ’°busi Has • avtom upal na cesto. Poleg slovesa od domačih lo )e tr*a *e skrb, kako priti iz Ban do mesta. Konč-