TRST, sreda 29. februarja 1956 Leto XII. - Št. 51 (3289) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 pL UU MONTECCHl St. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-638 — poštni predal 559 — OPRAVA: OL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. višin« v girin i IU^* LJ1. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ* Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, p- 1 st°lPca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine l stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB. 1 - Z - 375 - lzdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst DRUGI DAN DELA KONGRESA CG1L V RIMU Za izboljšanje življenjske ravni ter socialnih in človečanskih razmer ted°^-° tainikov Pessija *n Santija, ki je zahteval 40 - urni delovni en In minimalno mezdo 1000 lir za vso državo in vse kategorije POSeb- d°Pisnika) Jaseda’niu8' l/T Na današnjem bU° v« s!. CGIL je J izhni P°r°čilo o temi lainj :°ol>saVe . življenjske cona)cih soaalnih in člove-ih azmer delavcev v ?rcsničeniPi!f v Republiki z lisice naiel repubh- Wala tainn.6"' P°ročilo sta nec [ro, mika CGIL, posla-s|anec Psr v0n Possi in po-P°ročiiu vi ,an'do Santi. Po )e SDre„Se -16 2el° zavlek-pddantov vorii° še nekaj lu PoročUaPOd?1 v Prvem de-iSp?darskem„ Poudarka go- i°2aiu deli, l. emotn:mu ro-3i®U pa ?7^eSa razreda, S* skonomiiv neie obravna-Lleneje Orka,ko. Politiko in kri-d^^r‘ tLdel° CGIL V lu-•edlŠon,!re nej;a vrenja med cV svojemno. diskusijo. ?a: soeialnp?risp S°sPodarske-i°i0Ž?ia v državf ' poiitične.ea )al 3 e Pessi de-r» - Proizv^‘5 opaziti napre-?M>op»ijtj. dnje predvsem v «*torju, to-'b d&brin ,lpd Ust rije potroš- obla A?' na.Primer tek--o se • ’ Zlvilske itd. »o ^i>tvu,3elrid°gaial°.iuii v »S. - Povečar>;u’ er -ie skrom-Pridelka riža in sladkorne pese celo poslabšalo tržni položaj, ker ni bilo zaradi pbubožanja potrošnikov po rižu in sladkorju dovolj povpraševanja. Poudaril je tudi protislovje med naraščanjem proizvodnosti in stagnacijo zaposlitve. Na drugi strani pa se je medtem število brezposelnih zvišalo za okrog 200.000 na 2,124.000. Kljub zvišanju storilnosti in v glavnem nespremenjenim mezdam pa so ostale tržne cene nespremenjene, za kar so krivi monopoli. Gospodarski razvoj je zato pogojen po okrnitvi moči velikega monopola. Ta monopol je tudi v ofenzivi proti delavskim svoboščinam. Samo v letu 1955 je bilo odpuščenih 674 članov notranjih komisij, 1228 sindikalnih aktivistov in na tisoče delavcev, ki niso hoteli kloniti pred gospodarji. Pessi je zavzel stališče tudi do Vanonijevega načrta. Ker sta stališči komunistov in socialistov, torej obeh glavnih struj v CGIL. različni, je bilo precej zanimanja in pričakovanja, kaj bodo o tem na kongresu sploh dejali. Pessi je načrt načelno odklonil, češ da prepušča proste roke nazadnjaškim gospoda’skim si- 4,en skrbno prouču je moskovskem kongresu eiTli|(a 5 Hrošči evom - Wa'ter Monckton o uporabi atomskega orožja "S5? - 'ttckto' dru fHateJe «dan.es ob začet- *?®>bni,2®.. — Britanski mmister VValter tor8'01 Izjav?! obrambi med vsaltKtrievati Vročem nika- Ptnr se bo na votlL2ahoduP®dal“°. dejanje °roi- 2 Vn„ ®lzbezno odgo- 'o ta1*' Ni mr ° vodikovega 'I i?4 vD??0gobe Liti jasni *abk:0 Pa Pad bi l m° okoliščine, v “‘Isovorp- lokaliziran na-'1lioi?Stesai, 2 lokalizirani- mi 2* Sn1i,.a.mi a taktično ter/6' t(,dt0.mskega orožja. Ne *h>žjaJl, uPoraba laktič- Jh*- •*** V folriu i .•!»• do takih okoiišči-.neizbežno prive-'in svetovne Pa nisem mne- katero koli vla-J ična m , .euutiKa, če že v >-?Cno določi oko- žat«® do?oiCrib b* se up°' Vil Ieit> ie J*0 orožje«. SitJ9 ie tret, °n izja- ačrt,'skati v a Praktično rc-- u ’■ v. razorožit venem lru razorožitve- . Ui okv' hSo^ra OZN C**!!. d\ nat0 Eden, ki ?Sledu V«lika Pr‘čakovaii, b«VliI* Jordanija sledila flrCanja ujakar ae tiče do->0^’ da ua 235 drugim *>v? atotnsk? pom:‘h,a P1'1 * |hiroH1,K energije pri f‘stu rpraža ubm industriji N,'* miron^ energije pri ičn«Praaan e . uulustnji. ne«a n3e nekega labu- I® dortei?Sedniil p- tem v zvezi : «Nač:?1S'enboWer’ ln ca je Eden po- PiaahS> loč”' kako m d % lahko ano ali v sku- l,ktbHo Ponudb0116 lzkori- '1 j. pr0Uolt,db°’ Je treoa h* Dr,.naPravii Medtem pa je atotn-i, tniroi eii. prv' korak b*čn ke ener P e uporabe Sl(aga Colomh1]e v ukv.ru ^at^ktaTn0 in bagdad-?DA vh sn?/ okviru dvo-[°'eni^eliko r ?.2Um°v med in j levilo '1° ter do. !°vaji Azije r držav Afri-«C .2 2h * esno 2. 2l)A \csno smo sode-htž*Van?ni®ne Lrebtev vpia. Noba Sveta Pamoci raznim 'fri anje ’ da se pospeši t' uPan-edki inra?a:. todn ti Sija Ja' da v, 0Jlm Se, da lahko b,° .Velika Bri nied Izraelom in arabskimi državami, da se zmanjša nevarnost, ki je nastala s sedanjo napetostjo. Predčasne volitve v Avstriji? DUNAJ, 28. — Voditelji vladnih koalicijskih strank (ljudske in socialistične) so aanes sklenili, da bodo predlagali vladi, naj bodo splosne volitve že 13. maja letos. Popoldne sta se sestala glavna odbora obeh strank, v pri-hcdnjih 48 urah pa bo seja ministrskega sveta, ki bo odločala o morebitni razpustitvi poslanske zbornice in o določitvi volitev. Morda bo po slanska zbornica sklicana že jutri, da odobri sklepe vlade. Ze pred meseci je med obema vladnima strankama nastal spor o raznih vprašanjih, kakor na primer o izkoriščanju petrolejskih vrelcev, o avstrijskem trgovskem letalstvu, o nemškem imetju, k’ so ga zavezniki izročili Avstriji, itd. Zadnja dva tedna pa sta obe stranki zaceli objavljati izjave, v katerih obrazložujeta vsaka svoje stališče in sta s tem dejansko začeli volilno kampanjo. Politični opazovalci so mne. nja ,da prihodnje volitve ne bodo mnogo spremenile sedanjega stanja in bodo privedle verjetno do nove koalicije med demokristjanii n socialisti. i\a volitvah leta 1953 je ljudska stranka dobila 74 sedežev, socialisti 73, zveza neodvisnih (desnica) 14, komunisti 4. lam, oziroma da celo izroča vodstvo in uresničenje načrta tem silam. Zato žrtvuje načrt politiki minimalnega monopolističnega dobička vse zahteve gospodarskega in socialnega napredka. Santi pa v svojem delu poročila sploh ni omenil Vanonijevega načrta, čeprav je znano, da ga socialisti načelno ne zavračajo in zahtevajo, le, da se izpopolni in izboljša. Iz tega molka bi se lahko sklepalo, da se Santi ni strinjal s Pessijem. Santi je v svojem ob-ravnanju mezdnih vprašanj ,n socialnih dajatev zahteval predvsem 40-urni delovni teden in minimalno mezdo 1000 lir na dan ža vso državo in vse kategorije. V okviru nove linije, kar se tiče sklepanja pogodb, je predvsem poudaril nujnost pogajanj v posameznih podjetjih, .da se prejemki in delovni pogoji prilagodijo noVemu položaju, ki je nastal ob tehničnem napredku, avtomatizaciji itd. Vendar morajo ostati osnova kolektivne pogodbe, ki določajo mezdni minimum. Pogodbe po posameznih podjetjih pa morajo na drugi strani dinamično in stimulativno vplivati na kolektivne pogodbe. Pri tem je Santi napovedal borbo vseh strok za izboljšanje prejemkov. V tem se stališči CGIL in CISL razhajata, ker slednja smatra za pogoj izboljšanja prejemkov zvišanje proizvodnosti in naraščanje dohodkov podjetij Santi je kritično obravnaval vprašanje delavk in mladih delavcev ih dejal, da je bila doslej v CGIL praksa načrtnega naštevanja raznih zahtev. toda ni bilo skrajne dosledne borbe za njihovo uresničenje. To je škodovalo tudi na mezdnem področju, kajti blokiranje žena in mladih delavcev je blokiralo tudi mezde delavcev. Končno je Santi kritiziral tudi birokracijo in centralizem in dejal, da ne gre toliko za to, da se doseže demokracija za tiste, ki so izvoljeni, marveč bolj za tiste, ki vodijo, to je za bazo. Zato je predlagal, da se izvede celo referendum za proglasitev stavke, seveda ko je to mogoče. Glede uresničenja demokracije pa je treba spremeniti prakso, po kateri razni lokalni sindikalni voditelji napovedujejo stavke, ne da bi jasno določili razloge in zahteve, ali pa. da postavljajo preveč zahtev hkrati. Kongres je danes začel diskusijo o poročilu. C. s. Tildi is vlado Dolci ..izrazito caaoico k zločinu" RIM. 28. — V senatu je danes sen. Mancinelli (PSI) prikazal svojo interpelacijo v zvezi z aretacijo Danila Dol-cija v Partinicu. Mancinelli ie poudaril skrajno resni položaj prebivalstva ne le v Partinicu, temveč tudi v mnogih drugih krajih Južne Italije in poudaril, da je to posledica tega, ker niso bila rešena nekatera osnovna vprašanja, zlasti agrarna reforma. Podtajnik v notranjem ministrstvu Bisori je v imenu vlade potrdil že znano uradno verzijo dogodkov v Partinicu. ki sloni med drugim na obtožbi, da je Dolci z brezposelnimi samovoljno posegal na državno zemljišče (šli so popravljat cesto). Ponovil je tudi odstavek iz razsodbe preiskovalnega sodnika v Palermu, ki je odklonil za Dolcija in tovariše začasno svobodo med drugim z utemeljitvijo, da »moralne in socialne razmere Dolcijevega življenja kažejo na izrazito sposobnost za zločin«. Razumljivo so te besede povzročile živahne proteste, zlasti na levici. Bisori je tudi trdil, da je v Partinicu vse v najlepšem redu in da indeks brezposelnosti dosega samo 10 odst. V Rimu se je medtem ustanovil odbor za obrambo Danila Dolcija. V odboru je vrsta najvidnejših osebnosti iz kulturnega življenja kot De Sica, Zavattini, Alberto Moravia, Vasco Pratolini, Car-lo Levi in drugi. DVA VAZNA SPORAZUMA MED FLRJ IN ITALIJO 1. Za nabavo opreme v Italiji 2. Za pravico ribolova najadranu Prvi predvideva 45 milijonov dolarjev kredita z odplačilnimi roki osem let po dobavi, drugi pa cone za ribolov italijanskih ribičev BEOGRAD, 28. — Danes zjutraj je prispel v Beograd dr. Enzo Storoni, ki bo v imenu Italije podpisal kreditni sporazum in sporazum o ribolovu na Jadranu. Jugoslovansko delegacijo, ki se je skoraj leto dni pogajala z Italijo, vodi državni svetnik v tajništvu za zunanje zadeve dr. Stane Pavlič. Kreditni sporazum predvideva 45 milijonov dolarjev za nabavo opreme v Italiji. Odplačilni roki osem let po dobavi. V iste namene bo Jugoslavija uporabila tudi 15 milijonov dolarjev reparacijskih terjatev z Italijo. Po sporazumu o ribolovu bodo italijanski ribiči dobili pravico ribolova pri otoku Pelagruž in Pajola, zahodno od Visa pri otokih Jabuka in Kamik in vzdolž zahodne obale Istre. Dosežen je bil nadalje sporazum o skupnem ribolovu na področju Tržaškega zaliva. Sporazum predvideva tudi možnost, da Italija kupuje v Jugoslaviji mlade ribe za razplod. Sporazum o ribolovu bo veljal do konca avgusta leta 1957 z možnostjo podaljšanja še za eno leto. BEOGRAD, 28. — Na letošnjem pariškem opernem festivalu, ki bo od 11. do 15. maja, bo sodelovala tudi beo-0tajska Opera s štirimi predstavami. Beograjski umetniki bodo prikazali M. Musorgske. ga «Hovanščino» in Borodino-vo opero eKnez Igon. fcernej pri Titu BEOGRAD, 28. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes predpoldne ju- goslovanskega veleposlanika v Rimu dr. Darka Cerneja, ki je pred dnevi prispel na redno posvetovanje v Beograd. Danes je prispel v Beograd prvi etiopski veleposlanik v Jugoslaviji Meskel Kiflegzi, ki je bil doslej pomočnik etiopskega obrambnega ministra. Letalski sporazum med CSR in FLRJ BEOGRAD, 28. — Danes je bil podpisan sporazum o vzpostavitvi civilnega letalskega prometa med CSR in Jugoslavijo. Ker je bil nedavno podpisan sporazum med JAT in češkoslovaško Aerolinijo o generalnih zastopstvih in vzajemnih uslugah, pričakujejo, da bo redna letalska proga med Beogradom in Prago vzpostavljena v drugi polovici marca. MOLLET OBLJUBLJA ALZIBU VOLITVE tri mesece po prenehanju sovražnosti Z izvoljenimi predstavniki Alžira pa bo Francija začela razgovore • Skupščina izglasovala vladi zaupnico v zvezi z zakonom o tritedenskih brezplačnih počitnicah delavcem PARIZ, 28 — Fracoska narodna skupščina je danes izglasovala zaupnico Molle-tovi vladi v zvezi z načrtom zakona, ki določa tritedenske brezplačne počitnice za vse delavce. Za zaupnico je glasovalo 452 poslancev, proti pa 1. Mollet je pretekli teden postavil štirikrat vprašanje zaupnice v zvezi s tem zakonom: trikrat v zvezi s posameznimi členi zakona, četrtič pa v zvezi s celotnim zakonom. Pri prvem glasovanju je za zaupnico glasovalo 499 poslancev, proti pa nobeden. Tudi pri naslednjih dveh je bila izglasovana zaupnica skoraj soglasno. Mollet pa je imel napove-oani govor po radiu v zvezi z Alžirom. Pozval je alžirske upornike, naj položijo orožje. Dejal je, da se francoska vlada obvezuje razpisati svobodne volitve v treh mesecih po prenehanju sovražnosti. «Ce se ta poziv ne bo poslušal, je dejal Mollet, bo Francija prisiljena mobilizirati vše svoje sile, da z vsemi sredstvi zagotovi varnost prebivalstva«. »Francija priznava in spoštuje alžirsko osebnost. Alžu je1 in bo ostal nerazdružljivo povezan z metropolitansko Francijo«, je nato dejal Mollet. «Dokončni statut Alžira ne bo na noben način določen enostransko. Ta statut bo rezultat svobodne diskusije z izvoljenimi predstavniki alžirskega prebivalstva. Muslimanski skupnosti bo moral statut zajamčiti priznanje in spoštovanje njene osebnosti ir njenih pravic. Skupnosti evropskega izvora pa bo za- jamčil na isti način njen za-|je zanikal glasove o domnev- . ' Sledila zgledu zvePiredsednik vlade SfiJ .&.£?"£ k g' "S “ k slttbnem,1 ?ni tpdna Skile branju ‘2- v9 S R Je doda? ^ne v Mo_ ti la « ^evo a • ,da se str‘- g?ahjšale Je n ’ ko ta pra-‘-S !a «VenHa-nost volne «r’ 16 = 10, Sk‘h Vodita!-Cna Huzija s! lW Ql' n? v’ če nn- 9 bomlf 30> da bi ?>a P,*talCa P°men,la ko. ? < Jaz p?naa *« ne komu-1 d Veh da no-V v a4tabor°v ni sl Je .atomski voj- 6S * ®°v0rih Je’ da (Nt>v v Tako se n' :a za p S^0Je,n poro-VsS ikl ga ?gram koeksi-8ih 9 v *kl določ. napovedal kj , tem je povzročil podjetju 24.550 lir škode. To je seveda preseglo vse meje in okoli 23. ure istega dne je bil Colli že v celici. Mož se je tako pred policijskimi organi kakor tudi pred sodnikom, ki ga je decembra lani sodilo, izgovarjal, da ga je brezposelnost prisililo na pot prevare, a ker je imel že večkrat opravka s sodiščem, ga je sodnik obsodil na 8 mesecev zapora ter na 14.000 lir globe. Proti obsodbi je seveda Colli takoj vložil priziv, vendar tudi na tej razpravi ni imel sreče, kajti prizivno sodišče je potrdilo prvotno obsodbo ter ga obsodilo na plačilo povečanih sodnih stroškov. Preds.: Rossi, tož.: Amodeo, zapisn.: Rachelli, obrambu: odv. Filograna. (kritike in poročila") Slikar Grom razstavlja v občinski umetnostni galeriji 'lo je prva razstava slovenskega tržaškega slikarja v občinski galeriji od njenega obstoja Od. včeraj zvečer je v irža- šifcli občinski galeriji prvič predstavljen s samostojno razstavo slovenski slikar- Znano nam je, da so slovenski slikarji |e kar kmalu po u-stanovitvi te galerije zaprosili, da bi lahko tu razstavili, pa niso uspeli. Končno je v tem uspel Bogdan Grom, ki je bil pred časom že tudi odbit z dokaj čudno motivacijo- Bilo je še potrebno, da je Grom razstavil tu in tam po Italiji in da se je predstavil občinstvu tudi po televiziji (iz Milana), da so ga končno tudi v Trstu ((spoznali ». No, bolje pozno ko nikoli. V ne r-avno prostorni galeriji se je včeraj ob 18. uri zbralo precej občinstva: sli- karjevih prijateljev in prijateljev umetnosti sploh. Bili so tam tudi predstavniki občine, občinski odbornik dr. Bonetti ter dr. Fazzini in dr-Zennari. Takoj so začeli prihajati v galerijo tudi številni obiskovalci, ki so si z zanimanjem ogledovali umetnikova dela. Grom razstavlja to pot vrsto del, ki so stilno zelo enotna in izvedena na i-sti tehnični način. labimo k ogledu razstave del našega priljubljenega u-metnika. Natančnejšo recenzijo bo naš list še objavil. Zastrupitev s tetanusom m nevaren zlom noge Ponoči ob 21.30 se je s taksijem zatekel v bolnišnico, kjer so ga pridržali na II. zdravniškem oddelku. 73-letni Josi.p Pahor iz Ul. Re-voltella 138 zaradi verjetne zastrupitve s tetanusom. Pahor, čigar stanje je zelo resno, je izjavil, da se je pred tedni ranil j, čevljem. Zdravniki so si pridržali prognozo. Ob 22.35 pa so sprejeli na ortopedskem oddelku 78-let-no Marijo Sancin vd. Sancin iz Boljunca 149 zaradi hudega zloma stegnenice leve nor ge. Izjavila je, da je kake pol ure prej nerodno padla po stopnicah v lastnem stanovanju. Tudi njeno stanje je zaradi visoke starosti resno in so si zdravniki pridržali prognozo. Nezgodi na delu Pri popravljanju vodovodne naprave nedaleč od doma je 17-letnemu Fedelu Si-dariju od Sv. M M- Sp- priletel na roko precejšen kamen. Ker se je pri tem ranil na prstu, se je mladenič nekaj ur kasneje zatekel po zdravniško pomoč. Zdravniki v bolnišnici so mu najprej izprali rano in ga nato iz previdnosti pridržali s prognozo okrevanja v 6 dneh na II. kirurškem oddelku. Kmalu po 9- uri pa je prišel v bolnišnico tudi 54-letni električar Franc Bitežnik iz Ulice S. Servolo. kateremu je med delom v nekem stanovanju padla leetev na roko in ga ranila v glavo. Tudi njemu so nudili vso potrebno pomoč in ga nato odslovili s priporočilom 8-dnev-nega počitka in zdravljenja v domači oskrbi. Po stopnicah jo padel Med hojo po stopnišču hotela «Excelsior», kjer je zaposlen, je 33-letni natakar Silvano Favretto iz Ul. delle Lodole včeraj popoldne nerodno padel, pri čemer si je izpahnil zapestje leve roke. Anica Tat/car Kljub temu, da so mu zdravniki ugotovili tudi verjetni zlom, so ga odslovili ter mu seveda priporočili počitek in zdravljenje pri bolniški blagajni. Ce ne bo komplikacij, bo Favretto okreval v 10 ali 25 dneh. Zastrupitev pri delu Zaradi lažjih znakov zastrupi jenj a so včeraj p prognozo okrevanja v nekaj dneh sprejeli na II. zdravniškem oddelku 57-letnega Lio-nella Cirellija lz Ul. Cister-none, ki je izjavil, da se je zastrupil med delom v tovarni kovinskega pohištva «Giubilo». Zaposlen je bil namreč v zaprti sobi, kjer delajo varilci. Tatovi v stanovanju Kljub temu, da je bila 43-letna Laura Barbo por. Zop-polato iz Ul- Mazzini predvčerajšnjim v kuhinji svojega stanovanja, so predrzni zlikovci nekako med 11. in 12. uro neslišno vstopili ter ukradli iz spalnice zlato verižico, 2 zlati zapestnici in zlato uro. 'Zenska, kateri so tatovi povzročili okoli 120 tisoč lir škode, je tatvino prijavila policijskim organom, ki so uvedli preiskavo. ( GLEDALIŠČA ) GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 20.30 za red C v parterju in r>a balkonih ter za red A na galerijah četrta in zadnja predstava Mozartove opere «Cosi fan tutte». Dirigent Lui-gi Toffolo. V petek ob 20.30 za red C v vseh prostorih tretja predstava Giordanove opere «Fedora» V naslovni vlogi Maria Ganlgliia, v ostalih vlogah Giacinto Pradelli, Loretta De Lelio, Rodolfo Azzo-limi m drugi. Dirigent Antonio Nardine ci. PLANINSKI PLES bo v SOBOTO 10. marca v dvorani stadiona « P r v i maj« occccc Igral bo «VESELI TR2ISKI KVARTET » iz Tržiča na Gorenjskem. Prodaja vstopnic in pre-notiranje miz v Tržaški knjigarni - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 37338 od ponedeljka 5.3. dalje. Rossetti. 21.00: «ZJati Exceisior. 15.00: «Same &*** Fenice. 15.00; «Zmage n* Nazionale. 15.00: »Dvor*«;! in P. De Filiptpo. K. Filodrammatico. 16.00; «Br« .j; ka». R. Taylor, J. Lel* • Poletnim prepov, ^ jj Siipercinema. Zaprto nove. i» Arcobaleno. 16.00: «GlODOJ™ ... kor morje«, V. Leigh. *• re. Mladoletnim pr«*!^ m Astra Rojan. 16.00: S: celo življenje«. M. Todd. Capitol. 15.00: «Nihče ^ sam«. O. De Havlll** ! Mitchum. o fi Cristallo. 16.00: «Zlato», *■ mark, M. Zetterling. ^ t. Grattacielo. 16.00: «Biga)W5 ^ Valeri, V. De Si«. M stroianni. Alabarda. 16.00: “letnica “JT K Soederbaum. C. R***! f IX Dl/CUCl Ud Ulil, * ,i.i Ariston. 16.00: »Ne stTOj, ljubi me», D. Da” H. - m Armor.ia l'5.30: «KajnOVJ J. Ferrer. J. AHyS0fl-tetll,1S| Aurora. 16.00: «Lov na 14 Kellv. C. Grant. v Garibaldi. 15.30: «PravlJ dersen«, D Kaye. F- i: Ideale. 16.00: »Sporni otrw“' Bonghers. Y Mitch-ell ^ Impero. 16.00: ' «Zločin J. Cravvford, J. Chand «'y, Italia. 16.00: «Dekle iz ( neto«. A. M. Moneta c“ Giustinl, - dl S. Marco. 16.00: «Cesta». “• sina. A. Quir»n. _ ,n«r' Kino ob morju. 16.00: šče 111», L. Gen.n, L. M. Lane. P. Sioppa r predstava ob 21.00. Moderno. 16.00: «LjudJ*'^ M. Lane, P. Stoppa. -Savona. 15.30: »Gusarji * i} ga morja«. Y. De wr ’ Arlen. -p Viale. 16.00: «Msd dv«™^ vama«, J Reina, V. Te'«ji!' Vittorio Veneto. 15.30: krat ko sem bil v Tavlor. V. Johnson. ^ Azzurro. 16.00: «Da bi te B. Crosby, C. Dauph*j_ p Belveder e. 15.30: »DeviSd,,: ljica«, J. Simmons, S bU) Marconi 16.00: «Don Cari f f on. Peppone«, G. CefV' nandel. ii,š. d Massimo. 16 00: »DržavU*’.- , soljstva«, j MorroW. j, f Novo cine. 16.00: «DeS,1 Sanfrediana«. A. Cifam" Podest a /i )» Odeon. 16.00: «Soartakns’' ■ ‘ Canale. M. Girotti. „ 1Q Radio. 16.00: ((Pravitn**^.^ gan. D. Malone. prepov. afi Venezia. 15.30: ((Clov«pr|i„(. la«. G. Merrill. J Skedenj. 18.00: »Hotel San lli' SREDA, 29. februarja *" TltSI' 1*014 I'A JA »f r.i: im ^^Lahki orkestri^* k davanje; 12.10 Za vS?;;tre;” kaj; 12.45 V svetu kid% 0£ ne arije: 17.30 Plesna .mi; 18.00 Saimt SaenS: Sii^rV 3: 18.30 Radijska macaM Gounod: Faust, prolog, kester Melachrino; 19,*" (C univerza: 19.30 ■pestra (t e="-‘ -ij 1*2 20.00 'Šport: 20.05 VJSjt« 20.30 Vokalni tercet;*^! Pip« i7. n,nprp »SalOdia«' .ipUgM Ples iz opere »Saloma«, .jUiič letnica tedna; 21.15 B vjuK Suita; 21.30 Koncert .50 f, '■JA. Slovenska prosvetna zveza v Trstu sklicuje svoj redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 11, marca 1955 ob 8 uri dopoldne na sedežu v Ul. Roma 15-11. Ljudska prosveta Mladinci in mladinke iz centra mesta, ki želijo sodelovati v že delujoči folklorni skupini, naj prijavijo svoj pristop na sedežu Slo. venske prosvetne zveze v Ul. Roma 15-11. Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 2. marca t. 1. ob 18 uri na sedežu. PRIREDITVE US1S Danes ob 18.30 bo v kulturnem centru USIS koncert reproducirane glasbe, ki ga organizira tržaški krožek ljubiteljev jazza v sodelovanju z USIS. Jutri ob 19 uri bo prof. Nemi d’Agost!no s tržaške univerze predaval o temi «Koman VViliiama Faulknerja«. Vstop prost. OD UČERflJ GO DIMES Po dolgi in mučni bolezni jc včeraj preminila tovarišica Ani ca Tavčar. Vsi, ki so jo poznali so jo cenili in spoštovali zaradi njenega dobrega značaja in njene iskrene predanosti naši narodni in napredni borbi. Ze v prvih mesecih l. 1043 se je vključila v Osvobodilno fronto in kasneje kot aktivistka v NOB. Svojo dolžnost je požrtvovalno in predano izpolnjevala vse do osvoboditve. Po osvoboditvi in dokler ji je zdravje dopuščalo, je bila aktivna članica prosvetnega društva v Barkovljah. Napori vojnih let in trpljenje so vanjo vsadili klico ne- j izprosne bolezni. Zaman je iskala zdravja več let po bolnišnicah v Jugoslaviji in Italiji. Včeraj je omahnila. Jutri jo bomo spremili na poslednji poti in se poklonili njene. mu spominu. Naj bo tovarišici Anici, borki in zavedni Slovenki, lahka domača zemlja, za katero se je žrtvovala. rojstva, smrti in porok« Dne 28, februarja se je v Trstu roditlo 14 otrok, poroki sta bili 2. umrlo pa je 17 oseb. POROČILI SO SE: mehanik Oreste Bicci in uradnica Silvia Pitacco, težak Mario Brancolln-i in šivilja Lucia Fiorella. UMRLI SO: 68-letnl Vittorio Fachin, 88-letna Luigia Strazzo-lini vd. Arocchi, 69-letna Adele Nordio por Bartoli. 80-letna Gio-vanna Cominotti por. Raggi. 46-letna Nella Prato por. Spaccim, 64-let.ni Antonio Sturnega. 81-letna Luoia Cacovich por, Bor-tolin, 70-letn,! Ettore Bortolomei, 66-letni Carlo Romanelli, 52-iet-nj E rm en egi Ido Dessenibu.s, 64-letna Nicolina Rauch por. Horn, Patrlzia Sferco štara 4 mesece, 90-letna Adeiaide Maretto vd. Nordio, 86-letna Elisa Cerniel vd Bonan. 87-letna Giuseppina Bat-tistella vd. Colinassi, 67-letna An. gela De Dominicis por. Penne-stre, 75-1 etni Just Gerdol prof. Karla Sancina; r tazija iz dunajskih dpe, ju© Ld-Clja IZ UUIMJSMU ““.j Iz slovenske književn(»R|je;' nesti; 22.15 Nočne mel*’1 »tmične popevke. T' H M < I. * 18.45 Koncert P>*n:i!T Perne; 19.35 Igra 1 Russo: 21,05 Igra P‘a Lenzi. ■i O I* K 11 , Slcfvenska poročila) i jj. Italijanska poročila) .-.-jm 17.40. 22.30 5.00-6.00 Spored 11. 6.00 Jutranja glasba,^!«;, Spored iz Ljubljane; >■ na glasba; 11.00 Otro«1" 11.35-12.10 Spored » {2.OO Ji; 12.10 Narodne Pesron acOi , tenorist Mario Del lV"Lije. ‘T tn Ritmi in pesmi; oder v ital ; 17.00 Gia^jO' zaik; 17.55 intermezz°’l940 'J Spored iz Ljubljane, priljubljeni pevci z"~, it 3 be: 20.00-22.15 Spored 11 a,ne; 22.15 Ritmi Amerike; 22.45 Mah cert. , k 1 o * r. 1* >• 4 y 327,1 m, 202,1 «> ' Poročila oD 5.00. n 13.00 15.U0. 17.00. 19.°°;Iv 11.00 Radijski k“‘iliy Gospodiniski nasveti. 35 » 1 tamburaški orkester; flji) | ska sola za nižjo AjičeH/ Milica Bartenjev: v,Znčt!tl! roških vojvod - b) j Koroška pesem (P°, »aite-iil' Zeleh ste - P°^ ■A ska šola za trinki Iz literature -jn* j Caidvvell: LjublmkadJL^n j II : 15.45 Mladinski . prelci 16.00 Danica MarjoT ^ osnovne šole v Popoldanski !Y 18.15 Skladbe in P,r‘ArSart,iV i!: Ja Deva in Emila A tXfit. j Mariborski komorni rJ(ji*j? Igra zabavni orkester 0 1 ljana; 20.00 Franc ^r »Adriana Lecouvredr,'• dejanjih. . /i.>*. y n.r KV«'- j. 17 30 Spored za,J? Poročila nato 1 Baccarata«; 22.15 bi«, glasba Lea SOZALjf inv*« Zveza vojnih “".jije izreka globoko s°ZjZjUl,i (i1 ni Tavčar ob 1 ""O hove drage hferKC ^ jpu še aktivistke in ke NOV Včeraj je preminila naša predraga ANICA TAVfiAlt če1 ,tr*e Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri. • h. ob 16. uri iz kapelice pokopališča v Bark®v ŽALUJOČA DHUZ,fjA IN SORODN1*1 Barkovlje, 29. februarja 1956 U.Di ^iina, te dni 26. __ : • '-‘m &Ti. '°ivanski ^noTval naf. sve" ,v°j 98 ™,7t Josip Nagode *ki Paradnlfl*11- ! zS°dovin-živi danes ta JC .povzrodil, da Jaški okalWo naJPristnejši tr-v Ljubljani £•' Svet0lvančan. dobro . ?*’ ? Jfr. mu je sicer r»jstnega kr«1« ?d sv°ie8a Preživa] k a,Ja’ v katerem je leL Q Nči^rt *ne sedemdeset 8®Wio pisalo * /rSe je že P°-pisal o ni« ’ sam sem že in lansko S V *™ledariu 1952 nib »Mladi 1° v. sv-ojih spomi-n“». Zatn v. pri Svetem Tva-*n bom nhn ^ , danes kratek tnHaarhu našihC^&mv.Pa- l858°Jpravaabl1 naš r°iak let3 koder f. w?,rav v Rocolu, od j® bil tndi V njegov oče, ki m« bili a, kamn°sek. Ko sta žino vri letl- pa se je z dru-Nanu ki Pr?el11 k Svetemu •ditelia s, si nj®g°va ro- “«n dom niu postavila Ia' stega l.ta' P ?Y°lega dvanaj-Itiestu in w ° koval solo v le je dal ®am, Prlpovedu-v°. ko il jn,lm klopem slo-*>nčana « bl1 nekega To- Vor‘l tako dU kl ie g0' ts‘umeli c. *• učenci niso *® ie H.j, stlrinajstini letom *®štva v ?rarna učit ka nno je bi] tn*11 u Paleseju, ki ^ DnHh pravi Negode, eden k,n«ioseških Z?res sposobnih 1® se ie obrtnikov. Pozne-oltarista n!1?1! ?aa Josip za livnega ’ P kter)a in dekora- *tra. Poklinarni,n0'SeškeBa m°i" Preko SVnl’ kl ®a je izvajal leta, ko et devetdesetega 'n sluh T a mu opešala vid 8°de 'i,JLsSV°i Poklic- je Ne-^ 'tvrseval z naj večjo ljube: JosiP Negode življenje dela-nT08® Jnc v kakor mravlja. roja!? Negode je med t«1 svoje« zaslovel tudi za- nem j„ P>onirstva v kul-liU' Bil Političnem življe-ri ^u sr,.. .Prvi, ki je pri dv. v^e in°S veselje do gle-Ea in J? dolgo let duša, John ratnat. - Vni igralec nase-fjjflto j^cnega društva. V Jet.Prvo Posegel v letih ‘vet izvoH,etovno vojno ,ko sker!Vaka v "1 ?a občinskega SVetu BiiaŠikem °bČin' W . *«Ven , Je vse Z1V" ioh 1' Zav aln kristalno čist »obef ^zaveden Slovenec tu li J..0 ni«J?clalno čuteč člo-Pob sar ^ n's' slišal niko-J*v9le. i razen odkritosrčne Pretiaklsdninde tudi pra' Se ! klosti naae domače doJ ad*a v Njegova mladost ltn;8,aUja ta?na zgodovinska ife.t if' »866 je Av-lo>) iz«,J, z Italijo (in rd‘jo I*t BeneČij° in Pad o e ne^f 1868 j® Josip bat .9 slavneBSredno doživel Vsabn0118' Vsa * okoličanskega "jem d°živetia dogaja9ja in fia . Vneto«. Ja so našla Uit N dru »es, «a n vnetega su nasia v Uioj .‘Poveda !n navdušene- >inoe Preživet® aa' Kot zrel 8ru0 v Trs*. .Prvo svetovno P«s , v Liuhi-m kot starček Prihi se d lani' In še da-Vš j‘1Zal 7Vo/,e že tako zelo Vedaf^nrsiki- stoti obletnici, Uh1’ ‘z d 1 zanimivega po- pSi. Vniir dni svoje rePri, Vedat tPnr^ki' stoti obleti ttl h a iz o 1 zanimivega pd°sti avnih dni s\ V : e^fičan Nce!nu Vseh"1’* da govorim loiv. v m z]..*, tržaških Slo-»ti , čanQv ati se_ naših Sve-v njihSipu No« našemu staro-ftU ?Ve>n io?° tu čestitam ai h- *stitUi, enu k njegove-rCe™“ jubileju. )aki .1® Več ti*, dano doživeti ^ak>d od‘et' kar mu z ro- ^or V* naSoSega srca želi di port ga dnevnika Vi .Podpisani Dl|WlR BARTOL š,k:;,v ^špeh doii,1 s°vjetski skla- 'tium'1 Pred krai°Žtak0ViČ ie Mn,. Ha m atlcini pravcati *®rva. »a mnsttkim Pravcati V S„ °rlju , sk°vskem kon-«ov vietsk| . ,er, so prvikrat Ul V«2i 17VQinl< mia h tski zv -o^ovi k« 621 'zvajali nje-e« i ester ncert za violino »0ve° bi bila°PUs 99. Vendar Preri Boštat- Prva ‘zvedba te ta k °b^instv skladbe sSit ^ ker le P“v “Altist k uspeh*Vel lansko ie-• ko Pn ameriškem linu, bajbolj, le tam gostoval S -V Raviu bodohnib vio dt? «Ost0va:> -i.in.n, ro SiSsK ab Am JU V Združenih ®o mnogi ‘Itah še trd '6 zatrjevali *'%] naJvečj]dli°' da”"je" Oj-P*Vj vi°linisf med velikimi l:V.1Zvedhi li ^*a moskovski 1® j. rta za ®°^takovičevega ttft^kl PfavVu0 'n orkester Ch tako David Oj- tih rt cert i- to«, d®lov. .. J^stavljen iz šti-c®ile Lerzo ° f,Urn° modera-'dn h andante 3 6r°“’ “Rasa- l® def10"' Pn * >'n “Burlesco IZ GOVORA, KI Gfl JE MARIO ZfiGARI IMEL MA KOMGRESU PSDI Perspektiva socialistične enotnosti in levo krilo v socialdemokratski stranki , 7, v: «w avljon iz stile Lerzn ° Ibrno modera-i h 3ndante 3 6ro“’ “Rasa- rt.fl0l>. pn B 'n »Burlesco t' Iteh^edno ^ krUik0V'ie ?*t«h‘ ejajo rt p0’ v n'iem 't»*tva * 6loh°i,IZraza skla' Nij0' Neka,gr” f človeška tr«*I da kritiki sicer j„ Mogoče zaznati 7f®vffe odirm stavku cštj.bskega Ve ‘z d®l Igorja Sl<°vičeva ^bdar pa je ‘n močn'3aba mn°gO Na nedavnem kongresu italijanske socialdemokratske stranke so delegati sicer odobrili politično linijo dosedanjega vodstva, vendar pa je levo krilo doseglo precejšen uspeh, saj je njegova resolucija ((socialistične enotnosti» dosegla 32 odst. vseh glasov. Zaradi boljšega razumevanja stališča, ki ga zagovarja levica, prinašamo v prevodu drugi del govora, ki ga je imel na kongresu Mario Zagari, ena vodilnih osebnosti levega krila. Socialistična alternativa in samostojne volilne liste vključujejo nujno socialistično avtonomijo in socialistično enotnost. Po drugi strani pa stvarnost, ki se izraža v novi politiki, vključuje socialistično enotnost, namreč, enotnost ali spojitev tistih 6 milijonov socialističnih glasov, ki kljub sedanji cepitvi, obstajajo v deželi. Socialistični enotnosti *e ni moč upirati. Ce jo zavrnemo, zapustimo teren socializma. Moremo jo označiti za «izzivanje» ali ((dvoumnost«, kakor to delajo nekateri nen-nijevci, toda nihče se ne moro izogniti diskusiji o tem vprašanju. Kar se tiče nas — po razpadu štiristrankarske koalicije in ko je laični blok nemogoč ali ga sploh ni, kakor ne obstaja demokratično-laična alternativa — bo do socialistične enotnosti prišlo z nami in z našo pomočjo, ali pa proti nam. Tudi če po drugi strani smatramo organsko enotnost obeh socialističnih strank in drugih manjših organizacij za dejanje daljše perspektive, moramo vendarle priznati, da obstajajo novi elementi, ki bi h bilo nevarno in nesmiselno podcenjevati. Pred letom so se na kongresu PSI dvignili glasovi, ki so skušali dati definicijo socialistične alternative v mednarodnem obsegu. Poslanec Riccardo Lombardi je celo priznal, da bi sprememba v zavezništvu stala deželo in predvsem delavski razred na gospodarskem in socialnem področju ogromno ceno, ki bi je verjetno ne p,ogla prenesti. V tej trditvi je priznanje, da v sedanji mednarodni razvrstitvi, Italija pripada zapadnemu vplivnemu področju. In prav od tod, d postavljanja vprašanja v mednarodnem merilu, moramo začeti, če hočemo videti jasno v novosti, ki so se pojavile v mednarodnem življenju. Z jasnostjo je treba torej postaviti vprašanje odnosov med komunizmom in socializmom in med komunizmom in tisto posebno zvrstjo socializma, ki ga v Italiji predstavila socializem PSI. Nedvomno jz, da so komunisti, po jaltskem premirju, ki je pomenil delitev sveta v dva nasprotujoča si tabora, poskusili z vsakršnim sredstvom istovetiti razredno borbo z borbo med nasprotujočima si blokoma. S’ tem, da je sprejel to tporijo, je bilo naravno in 11 smo mi ob času, spoznali — da se bo mednarodni komunizem znašel pred dejstvom, da bo razredna borba ujetnik igre ravnotežja med velesilami- Z drugimi besedami: da bi se razredna borba mogla uspešno razvijati, bi se morala razviti v razredno vojno. In tu se mednarodni komunizem umakne pred priznano uničevalno močjo atomskega orožja, da bi ohranil sovjetsko državo. Mednarodni komunizem ne more tu več pieprečiti socialistom, tudi tistim socialistom, ki jih je tesneje pritegnil s pakti o akcijski enotnosti, neke avtonomne pobude. Obe ženevski k- nferenci, tako imenovana o-fenziva nasmeha, mednarodno popuščanj«-, so le elementi tega novega mednarodnega jezika. Začenja se nova faza v mednarodnih odnošajih, ki kljub temu, da ni v bistvu različna od prejšnje, ker Ženeva ni drugega kot ponovitev Jalte v drugačnih oblikah, gre vendarle za fazo, ki izključuje neposreden poseg po vojni. Gre za fazo ((tekmovalnega sožitja«. Tudi koeksistenca vključuje delitev sveta in s* ni mir. Komunistične partije onstran ((železne zavese«, tudi če je postala »aluminijast« zavesa«, zapadejo povsod v dramo, ki soupada z neizčrpno mejo njihove vloge piedstraž sovjetske koeksistence. Tu je trenutek nujnega povratka k socialistični pobudi. Gre za stvarnost, ki jo mora postopno priznati tudi PSI in predvsem njegove volilne množice. V deželi se tako pojav« možnost nove večine — večina, ki se od danes pojavlja v parlamentu vedno, ko se postavljajo vprašanja politične, gospodarske in socialne strukture — večina, ki jo sestavil« naprednejši del demokristjanov in kompleks vseh socia-1 stičnih glasov. V tej večini je 6 milijonov glasov, ki so bili do včeraj razpršeni v dveh nasprotnih in pravtako nepremičnih frontah. Mnogi, ki so imeli v mislih naše politične formule — vlado, ki bi iz. večine izločila liberalni konservatoriz.em — so nus obdolžili političnega iluzionizma. Le-ti pa ne razumejo, da demokratična socia- listična stranka, tembolj pa stranka, ki je, kakor naša, številčno šibka, ne more pod nobenim pogojem sprejeti za stalno politiko zavezništva s silami, proti katerim bi se morala naravno boriti. Poleg tega le-ti še ne razumejo, da se v deželi že vodi bitka za bližnje politične volitve in ono, kar mora določiti ta kongres in verjetno oni, ki mu bo sledil, je politična platfor-. ma, s katero se bo morala stranka predstaviti na bližnjih političnih volitvah. Ta platforma ne more biti drugega kot platforma socialistične e-notnosti; nikakor pa ne more biti platforma zavezništva a Malagodijevimi liberalci. Naša politična platforma mora vsebovati predlog, ki naj velja za stalno rešitev parlamentarne in politične krize, ki jo preživlja dežela; mora namreč vsebovati predlog demokratične večine, ki bi bila v stanju zajamčiti napredek dežele, izboljšati demokratični ustroj in dejansko vključiti delovne množice v državo. Odnos do Segnijeve vlade Segnijev poskus je most v bodočnost, in kot takega ga podpiramo. Ne smemo pa pozabiti, da je Segnijevo vlado omogočila izvolitev Gronchija za predsednika republike in da spada, tako kakor izvolitev državnega poglavarja, k novemu razvoju politične stvarnosti, ki je izšla iz volitev 7. junija. Ne smemo pozabiti, da je sedania strankina večina nasprotovala prvemu in drugemu imenovanju in da je branila do zadnjega Scelbov poskus, tudi takrat, ko je ta poskus pokazal ves svoj bistveno konservativni značaj. Jasnost torej zahteva, da kongres odkloni tezo, na osno-v i katere naj bi Segnijev poskus pomenil nadaljevanje Scelbovega poskusa, in da podčrta nasprotje med obema poskusoma. Ce bi Segnijeva vlada morala pomeniti ponovno izdajo Scelbove vlade, bi stranka morala iz nje izstopiti. Kajti, če si italijanska socialdemokracija hoče odpre-1. pot v bodočnost, mora nesporno proglasiti če je s Se-gnijem ali s Scelbo. Ne sme* mo pozabiti, da za krščansko demokracijo ta izbira ni nujna. ker se ona more obrniti hkrati na tiste volivce, ki so za to ali ono politiko, da bi dosegla absolutno večino, medtem ko je ta izbira za nas vprašanje življenja ali smrti. Ona namreč sovpada z izbiro med staro nepremično ureditvijo, ki ji je sojeno, da konča na sipinah katoliškega integralizma in ljudske fronte, in med socialistično pobudo, ki je nujno potrebna, ce hočemo deželi odpreti tiste demokratično socialistično atlernativo, ki je edino jamstvo za razvoj naše demokra-t;čne ureditve. Segnijevo vlado sprejemamo terej tako, kakršna je, in jo obvezujemo s potrebno nujnostjo za izvršitev njenega socialnega programa. Vendar pa smo prepričani, da takšna, kakršna je, ne more biti drugega, kot začasen poskus, neke vrste most. Ta vlada ne more biti za nas stalna formula. Stranka mora vedeti, da stojimo na razpotju; ali nazaj, ali naprej. Vedeti mora tudi, da iti naprej pomeni imeti jasno pred očmi politike bodočnosti in vedeti kakšni novi položaji morejo dozoreti in kaj mora stranka napraviti da bi ti nAvi položaj dozoreli pravočasno. Cilj so politične volitve, tudi če bodo upravne volitve temeljne važnosti. 0 proporcionalnem sistemu Politika vezanih volilnih list je bila politika hladne vojne, politika nepremičnosti, štiristrankarske koalicije in čim širše katoliške enotnosti. Politika proporcionalnega sistema je politika nujne ponovne klasifikacije politične razvrstitve. Izbira med obema politikama je torej izrazito politična izbira. Bitka za proporcionalni sistem, ki se vodi z mental-nostjo vezanih list, more le (Nadaljevanje na 4. strani) ■; ■ -V' ■--.-.•.-A . \- •■■v-.-.--:-. V preteklih dneh so se po vsem svetu čutile izredno velike motnje pri kratkovalovnih radijskih oddajah in pri prekooceanskih telefonskih in telegrafskih sprejemih. Vzrok? Na Soncu je prišlo do izrednih eksplozij, ki so povzročile nenavadno močna kozmična izžarevanja. Na sliki vidimo posnetek Sonca, ki so ga napravili v rimskem observatoriju na Monte Mariu. Tu so v gornjem levem kotu Jasno vidne sence, ki so vzrok tem nenavadnim motnjam ŠE VEDNO JE PO SVETU OKOLI 5 MILIJONOV SUŽNJEV Za lepo b plačajo tudi sužnjo frankov Evropi primanjkuje strokovne delovne sile Največ brezposelnih ima Italija, dočim ja Francija to vprašanje malone že rešila Porazne ugotovitve francoskih uradnih krogov, o katerih je razpravljal Skrbniški svet OZN - Karavane sužnjev iz Kameruna v Meko - Tudi Japonci priznavajo suženjstvo Na enem izmed zadnjih sestankov skrbniškega sveta OZN je bilo govora o vesteh iz francoskih uradnih krogov, da drčavljani Saudove Arabije nabirajo sužnje v Kamerunu, ki je pod francoskim skrbništvom. ZDA nameravajo na temelju teh vesti zahtevati od skrbniškega sveta, naj napravi v Kamerunu anketo o tej zadevi. Lansko leto je bila izvršena na zahtevo skupščine Francoske unije. preiskava, ki je dala glede tega porazne, rezultate. Tuje bilo ugotovljeno, da ne nabirajo sužnje samo v Kame sebni arabski agenti polovijo in nato prodajajo v sužnost. O vprašanju suženjstva je bilo že mnogo anket in razprav in socialni odbor ZN se je že pred leti ukvarjal s tem vprašanjem, posebno na temelju resolucije, ki so jo temu forumu predložile Jugoslavija Nizozemska in Norveška. Da je suženjstvo še vedno v navadi, pa čepras ponekod legalno, ponekod ilegalno, nam dokazuje tudi 'dejstvo, da je celo japonsko sodno ministrstvo lansko leto kar uradno objavilo vest, da se na Japonskem — v tej tako raz- runu, ampak tudi v drugih j uiti deželi — vsako leto pro-delih Afrike in jih prodajajo\da več kot 1.500 dečkov nato kot sužnje v Arabijo. Kako nabirajo sužnje, nam bo najlepše prikazal primer b ožjepotnikov v Meko. Sem privabljajo na božjo pot ljudi od povsod in jih tu po- deklic v sužnost in da oblasti t(ne morejo» tega preprečiti. 'Trgovci z otroki so povsem legalno organizirani v ((podjetjih za oskrbovanje z delovno silos. Agenti teh Ob življenjskem jubileju profesorja Franceta Steleta Velikega spoštovanja so vredni ljudje, ki so s svojim življenjskim delom bt-stveno obogatili zakladnico materialnih ter duhovnih vrednot svojega naroda in mu tako pomagali utirati pot k nadaljnjemu razvoju. Po navadi je življenjska pot te vrste mož eno samo delo, vestno, dolgotrajno in naporno delo, katerega rezultati so vselej zelo pomembni in dragoceni. Narodi in človeštvo nasploh so jim dolžni iskreno hvaležnost za koristne plodove njihovega duha in razuma, bodisi da gre za materialne dobrine ali za duhovne vrednote, ker so i ene i druge potrebne, da bi si človek mogel zagotoviti pogoje boljšega in njega bolj dostojnega življenja. Najmanj, s čimer se tem neutrudnim ter zaslužnim možem moremo oddolžiti, pa je to, da se jih ob njihovih življenjskih jubilejih spomnimo ter javno izrečemo svojo hvaležnost in priznanje za vse, kar so nam s svojim delom ustvarili. Te dni je slavil svoj sedemdeseti rojstni dan eden najzaslužnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, dr. France Stele, profesor ljubljanske univerze ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kar je na tem področju prispeval za razvoj slovenske kulturne tvornosti zadostuje, da ga moremo uvrstiti med One duhovne ustvarjalce, ki so si v slovenski zgodovini zagotovili svoje trajno in častno mesto. Toda ob njegovem sedemdesetem rojstnem dnevu, je dr. France Stele še tako svež in poln volje za ustvarjanje, da ie o tern skoraj prezgodno govoriti. Upamo in želimo, da bi u okviru svojega dela ostal še dolgo vrsto let aktiven ter uresničil vse tiste svoje znanstvene načrte, ki si jih ie bil postauil za čili. Rodil se je pod kmečko streho v Tunjicah pri Kamniku, svoje študije pa dokončal leta 1911 na Dunaju, kjer je doktoriral z raz pravo o gotskem stenskem slikarstvu na Kranjskem. Svoje prvo službeno mesto je nastopil pri centralni komisiji za varstvo spomenikov na Dunaju, nato je leta 1913 postal deželni konservator za Kranjsko. Potem je prišla svetovna vojna in je bil i> Galiciji ujet. V domovino se je vrnil leta 1919 in tu nadaljeval s svojim starim delom. Sprejel je vodstvo spomeniškega urada za Slovenijo, delo, ki ga je opravljal vse do leta 1937, ko je postal profesor na ljubljanski univerzi, kjer je še danes. Redni član Akademije znanosti in umetnosti je postal že leta 1940, a danes je član številnih jugoslovanskih in tujih znanstvenih organizacij, med drugim mednarodnega odbora za u-metnostno zgodovino, mednarodnega komiteja za spomenike pri UNESCO, mednarodnega društva umetnostnih kritikov itd. Njegovo petintridesetletno umetnostno - zgodovinsko, znanstveno - raziskovalno, publicistično, pedagoško *n organizacijsko delo je preobsežno, da bi ga mogli tu vsega navesti. Omenili bi samo nekatere njegove najvažnejše znanstvene razprave, odnosno knjige, ki jih ;c bil iz svoje stroke napisal in ki sodijo med najboljše, kar slovenska, kultura v tem pogledu premore. Tu je njegova knjiga «Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih». zatem «Monumenta artis slovenicaes, njegovi »Slovenski slikarji« in umetnostna topografija «Sodni okraj Kamnik«, ki je od leta 1929 doslej še vedni najpopolnejše delo te vrste. Poleg tega je, kljub svojemu posebnemu zanimanju za umet- nost srednjega veka na Slovenskem, objavil tudi številne prispevke, razprave, sinteze s področja vseh umetnost nih strok: slikarstva, kiparstva, arhitekture, in to za široko časovno obdobje, ki gre od zgodnjega srednjega veka pa do danes. Nismo se mogli dotakniti niti njegovega muzeološko-konservatorskega niti pedagoškega dela na univerzi, a povsod tu bodo ostali tudi v bodoče vidni in krepki sledovi njegovega dolgoletnega, požrtvovalnega m vztrajnega dela, trdna osnova onim, ki bodo nadaljevali njegovo delo. ♦ » * Meseca marca končuje Vi-larsovo Ljudsko gledališke v Parizu svojo tamkajšnjo sezono. Cez poletje bo gledališče sodelovalo na nekaterih francoskih ter evropskih festivalih. Prihodnja sezona v palači Chaillot se začne 3. novembra. Zadnje tedne je imelo na repertoarju «Marijo Tudors Viktorja Hugoja, Shakespearovega ((Macbetha«, Molierovega «Don Juana » in Clodelovo iCMesto». « * * Dresdenska pinakoteka bo v kratkem ponovno postala lastnica umetniške zbirke slikarskih del kot so Raf-faelova aSikstinska Madon-na», Tizianov sCristo della Moneta», štiri dela Coreg-gia, ((Abrahamovo žrtevs Andrea del Sarta, več Rubensovih, Rembrandtovih ,in drugih del najbolj znanih slikarjev. Posebej gre omeniti Giorgionijevo «Spečo Venero». Zbirka, ki je nekoč štela okrog 4.700 predmetov, se je v zadnji vojni tako zmanjšala, da ima danes še kakih 2.200 slik. Trenutno se ta dela razstavljajo v vzhodnem Berlinu, zatem pa bodo odposlana v Dresden, Prvič pQ vojni so se pojavila lansko leto, ko so bila razstavljena v Moskvi. apodjetijs kupujejo otroke siromašnih staršev in jih pošiljajo v tovarne in rudnike, kjer delajo na račun lastnikov teh podjetij. Podobne primere so ugotovili tudi v drugih deželah, ki se ponašajo z visoko kulturo in civilizacijo. V Maroku je suženjstvo po zakonu sicer prepovedano, toda ustanova domačih slug, ki niso nič drugega kot na pol sužnji, je zelo razširjena. Ma-rokanski sluga je dejansko last svojega gospodarja in v kolikor ta z njim slabo ravna, ima sluga pravico pritožbe, vendar ne sme zaprositi za svobodo, ampak samo zc premestitev k drugemu gospodarju. Toda preidimo v arabski svet. Klasična oblika suženjstva, ki datira še iz daljne preteklosti, se je ohranila e-dinole v Arabiji. V zadnjih letih so odkrili več primerov, ki gornjo trditev potrjujejo. Poročil in podatkov o tem je več. Neki poročnik britanske mornarice pa zagotavlja, da pozna tri poti, po katerih vodijo trgovci svoje karavane sužnjev. Ena teh poti vodi od zahodne obale Afrike, torej iz Kameruna, preko južne Sahare do Eritreje ter dalje po skrivnih poteh do obale Rdečega morja, kjer jih v skrivnih zalivih čakajo ladje, s katerimi jih prevažajo v Arabijo. Med temi sužnji so ženske za hareme m razni skopljenci, to so močni mladi moški, ki so določeni za varuhe haremov in ki jih javno prodajajo v številnih malih pristaniščih ob južni in vzhodni obali Arabije. Trgovci s sužnji so zelo spretni. Njihovi dokumenti so «vedno v redu«, imajo pa še izredno «dobre in vplivne zvezen. Suženjstvo v Arabiji u-živa podporo krajevnih oblasti in celo precejšnjega dela prebivalstva. Tradicije, ki izvirajo že iz srednjega veka in prej, so tako močne, d g si cele generacije sužnjev sploh ne morejo zamisliti drugega načina življenja. Vsak suženj, v kolikor se mu nudi prilika, lahko prosi za zaščito predstavnikov OZN, toda po navadi tega ne stori, ker svoboden človek v teh krajih težko živi in pogosto umre od lakote, ker mu je kakršna koli drugačna zaposlitev onemogočena. Najboljši kupci sužnjev so razni velikaši iz notranjosti arabskega polotoka. Ngjvečji in najbolj znani trgovci s sužnji pa žive v Meki. Povprečna cena sužnja znaša o-koli 100 000 frankov, sužnje p a so dražje in se cena lepe črnke povz,.ne do 200.000 frankov, za lepo belopolto sužnjo pa celo do milijon frankov. Poleg lepote je za ceno važno tudi zdravje sužnja ali sužnje, odnosno njihova sposobnost za delo. Ze prej smo nekaj omenili božjo pot v Meko. To je dejansko najprimernejši način nabiranja sužnjev. Lahkoverni Afričani iz Kameruna in tudi drugih pokrajin se rad■ volje prijavijo za na božjo pot v Meko. Cim pa pridejo te kuravane po že prej omenjeni poti v Arabijo, jih tu čakajo trgovci in tu ni več izbire: ali smrt ali’ suženj- stvo. Razlogov za izbiro su- ženjstva je več. Od dortfovine jih ločijo stotine in tisoči kilometrov poti, zaščite nimajo nikake in tako so prepuščeni na milost in nemilost svojim «spremljevalcem», ki pogosto uporabljajo ne le bič, ampuk tudi strelno orožje, s katerim jih pripravijo do tega ((da pozabijo svojo domovino» in tudi to, da so bili nekoč Kolikor toliko svobodni ljudje. Po verodostojnih virih se ceni, da je danes v svetu v suženjstvu ali v pol suženjskem odnosu okoli 5 milijonov ljudi. In pred Združenimi narodi ter celotnim človeštvom stoji težka naloga, da se ta težka dediščina preteklosti čim prej odstrani. PREJELI SMO Republika, štev. 1. leto XII. Odgovorni urednik Ivan Don-čevič, uredništvo Zagreb: Pri-laz Jug. Nar. Armije: 2. Nova obzorja. Izdaja za Zvezo mariborskih kulturnih delavcev. Založba Obzorja v Mariboru, Letnik 9, štev. 1. Maribor 1956. Kot je razvdno iz nekega poročila Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje, se je brezposelnost v zahodnih deželah znižala do dokaj znosnega obsega. To se predvsem nanaša na visoko industrijsko razvite dežele evropskega kontinenta in pa na Veliko Britanijo, vtem ko je v manj razvitih sredozemskih državah — posebno v I-taliji — pojav kronične brezposelnosti rana, ki je še niso mogli ozdraviti. V Italiji se to izraža v velikem številu efektivno nezaposlenih, ki ga omenjajo uradne statistike. V ostalih sredozemskih deželah pa se izraža v nezadostni zaposlenosti tistega dela prebivalstva, ki se ukvarja s poljedelstvom. Gre za dežele, kjer je odstotek agrarnega prebivalstva največji. Tu navaja omenjeno poročil' globalne podatke glede odstotka poljedelske delovne sile, kier znaša ta v Grčiji, Turčiji, Portugalski in Italiji 40 odst. — v Franciji, Avstriji in Norveški okrog 25 odst. — V Holandiji, Švedski. Zahodni Nemčiji, Danski in Švici pa 20 odst. Izedno nizek odstotek poljedelskega prebivalstva imata Belgija (12 odst. in Velika Britanija (5 odst.). Splošen pojav na evropskem tržišču delovne sile predstavlja pomanjkanje specializiranih delavcev, posebno v tehničnih strokah, stavbarstvu in poljedelstvu. Pada v oči, da se je na pr. v Angliji število učencev v gospodarstvu znatno zmanjšalo, in sicer zaradi tega, ker mladina bolje zasluži, če se zaposli v industriji kot nekvalificirana delovna sila. Razlog bo tudi v tem, da se specializirani in kvalificirani delavci v primeru povečane brezposelnosti, ko. izgube delo, teže zaposlijo, ker pač zahtevajo zaposlitev, ki ustreza njihovi kvalifikaciji. Posebno visok odstotek zaposlenosti je v zadnjih letih opaziti v stavbarstvu ter industrijah kapitalnih dobrin, vtem ko se na pr, v tekstilni industriji večkrat pojavi močna brezposelnost. V zadnjih dveh letih je prišlo pod vplivom sindikalnih akcij, ki so se večkrat razvijale v obliki stavk, do mezdnih povišanj v vseh evropskih industrijskih deželah. Povprečno je to povišanje znašalo v Holandiji, Norveški, Švedska, Veliki' Britaniji m Franciji od 12 do 15 odst., v ostalih deželah od 5 do 10 odst .Toda v domala vseh teh deželah so hkrati z mezdnimi poviški rasle tudi cene, tako da se življenjska raven delavcev sploh ni izboljšala. Samo v Franciji so mogli, v primeri z ravnijo iz leta 1953. zabeležiti občuten dvig realne mezde. Obenem z akcijo za mezdna povišanja so delavci začeli tudi z akcijo za skrajšani ue-lovn: čas. Tako je bil na pr. v Belgiji pred kratkim upe-Ijan petdnevni delovni teden v industriji črne metalurgije in kemičnih tovarnah. V predelovalni industriji je število tedenskih delovnih ur še ved- no višje v Zahodni Evropi kot v 2DA (tu znaša 41 ur, kar bi več ali manj predstavljalo petdnevni delovni teden). Najvišje povprečje delovnih ur v tednu ima danes v Zahodni Evropi Zahodna Nemčija (49 ur), za njo Švica (47,6 ur), Velika Britanija (46,3) in Francija (44,6). V deželah, kjer je prišlo do zmanjšanja delovnega urnika, pa se delovni učinek ni zmanjšal, ker se je hkrati povečala produktivnost dela. V velikih industrijskih deželah, kot sta Velika Britanija in Zahodna Nemčija, kjer je med obema svetovnima vojnama obstajala množična brezposelnost (posebno po izbruhu svetovne gospodarska krize), so zdaj to uspeli odpraviti, seveda ne popolnoma, vendar s precejšnjim uspehom. V Veliki Britaniji, kjer je politiko polne zaposlitve začela laburistična vlada, so po njej nadaljevali s to tudi konservativci. Največje število brezposelnih delavcev (socialno zavarovanih) je bilo v Veliki Britaniji leta 1952, ko je to število znašalo 460 tisoč. Kasneje je to število stalno padalo in je lansko leto znašalo 220.000 brezposelnih delavcev. Zahodna Nemčija se je morala v tem pogledu spoprijeti z večjimi težavami, posebno v prvih povojnih letih, ko se je vanjo zateklo nekaj milijonov beguncev iz Vzhodne Nemčije. Število brezposelnih se je tu vrtelo okrog dveh milijonov in se je šele prve dni 1955, kot posledica na-stopivše konjunkture, zmanjšalo na pol milijona. V Franciji se problem brezposelnosti ni nikoli pojavljal S takšno ostrino, tudi po vojni ne. Število brezposelnih je tu znašalo od 100 od 200 tisoč. Razmeroma večje težave je s tem vprašanjem imela Belgija, kjer je bilo registriranih okrog 200 tisoč brezposelnih. Isto število jih je imela tudi Avstrija. V zelo Eikutni obliki se to vprašanje še vedno kaže v Italiji, kjer se število registriranih brezposelnih vrti okrog, dveh milijonov, ne računajoč tu neregistrirane in one, ki so samo na pol zaposleni. Zelo malo verjetno je, da bi se z vzpostavitvijo enotnega evropskega delovnega tržišča, o čemer se večkrat govori, mogel rešiti problem italijanskega viška delovne sile, in to ne samo zaradi tega, ker ta problem tudi v ostalih deželah še ni bil polno rešen, marveč, ker sindikati teh dežel nasploh nasprotujejo vsakršnemu prilivu tuje delovne sile. Sicer se enotno tržišče delovne sile ni moglo uresničiti niti v mnogo ožjem okviru Bene-luxa. Edino, kar se je moglo v tem pogledu doseči, so bili bilateralni sporazumi, ki so se od časa do časa sklenili, in sicer tako, da se je dovolil omejen priliv v te dežele tuje delovne sile, ker bi sicer v državah z velikim številom brezposelnih prišlo do akutnih in nevarnih kriz. DA BI MOZU REŠILA VID BO ŽRTVOVALA ENO OKO Jio Thamoa je znana tako po svojih umetniških sposobnostih, kakor tudi po svoji lepoti. Po rodu je iz Peruja, vendar italijanskih staršev. Doslej je nastopala kot igralka na odrih širom po svetu in pela tudi po radiu ter si s svojo umetnostjo pridobila velik sloves. V zadnjem času pa se je njen sloves še bolj razširil zaradi izredno tveganega in velikodušnega sklepa. Njen mož je hudo zbolel in grozi mu, da bo popolnoma oslepel; Jio Thamoa pa je sklenila, da bo žrtvovala eno oko, katerega roženico bodo presadili na oko njenega moža. Ker pa italijanski zakon ne dovoljuje, da bi nekdo žrtvoval svoje oko, da bi ga daroval drugemu, se b0 moral operativni poseg izvršiti nekje v inozemstvu. Jia Thamoa se je odločila za Japonsko, kjer bo skušala s svojo žrtvije rešiti svojemu bolnemu možu vid OB USTANOVITVI «SINDIKATA SLOVENSKE Š0LE» V TRSTU Novica s tržaškega šolskega področja naj izpodbudoo vpliva na V nedeljo so predstavniki vseh slovenskih šol na Tržaškem ustanovili v šolskih prostorih v Ut. Lazzaretto Vecchio novo strokovno organizacijo, ki se imenuje «Sindikat slovenske solen. S tem je bilo med slovenskimi šolniki in ostalim osebjem, ki je kakorkoli zaposleno na slovenskih šolah, ustanovljena enotna organizacija, ki je iznad političnih teženj in ki temelj' na varovanju sindikalnih koristi članov, njihovem strokovnem izpopolnjevanju, proučevanju razvoja šolskih vprašanj, varovanju koristi slovenskega šolstva itd. Slovenski šolniki v Trstu so tako napravili konec mučni razcepljenosti, ki ni v nobenem primeru koristila noši narodni skupnosti. Kaj pa v Gorici? Pri nas imamo brez pretiravanj na sindikalnem šolskem področju pred seboj ledino, ki že dolga leta čaka na ljudi, da jo preorjejo in napravijo iz nje rodovitno polje, ki bo rodilo sadove solnikom in vsemu našemu narodu. Ko se dotikamo tega vprašanja, si s tem ne lastimo nikake pravice, da bi vsiljevali svoje mišljenje; slovenski šolniki so dovolj razgledani, da bodo ta korak napravili, čim bodo sprevideli, dc je potreben. Zaenkrat samo ugotavljamo, da ga še niso napravili. Na šolskem področju smo bili na Goriškem vedno za razvojem na Tržaškem. V Trsti• so bili slovenski šolniki vključeni v tri sindikalne organizacije, ki so se pred dnevi združile. V Gorici nismo v sindikalnem združevanju stopili niti na prvo stopnico. Kdo nosi glavno krivdo za to nezaželeno stanje? Ali so si šolniki kdaj sami zastavili nalogo, da bodo iznad teženj številnih političnih strank, ki skušajo tudi med vrstami šohiikov kovati kratkotrajne plitve politične koristi, uresničili strokovno e-otnost tju-ii z določenim poslanstvom kot je vzgoja mladih pripadnikov naše manjšine, vzgoja samega sebe v dobro učno moč, o-bramba materialnih interesov šolnikov in .kT.epdev narodne vzajemnosti. Pričujoči članek je daleč od namena, da bi silil šolnike k stanovskemu združevanju. Kot smo že napisali: o lem nai odločijo šolniki sami. Hoteli smo samo opozoriti vaše učitelje in profesorje na napredek, ki so ga dosegli njihovi stanovski tovariši na t ržaškem. ' napredek, ki ga tržaška slovenska javnost prav gotovo pozdravlja in ki bi ob podobnem posnemanju na Goriškem prav gotovo žel simpatije gonške slovenske javnosti. iz Farre. Avtomobilist je privozil z južne postaje po kor-zu proti središču, na vogalu Ul. Arcadi pa je nenadoma trčil vanj Elzetti, ki ni pra vočasno opazil puščice avtomobila. Avtomobilist je nam-ieč hotel zaviti v ulico. Prišlo je do do trčenja, vendar ni bilo niti človeških žrtev niti težjih poškodb na vozilih. Laže je bil poškodovan le Eligio Elzetti, ki pa je po prejeti pomoči lahko odšel domov. KINO CORSO. 17.00: .Zločin na vrsti«, Murray in F. Carrey. VERDI. 17.00: .Jaguar«, Sabu. CENTRALE. 17.00: .Zlomljena lilija«, M. Vitale. VITTORIA. 17.00: .SOS kolonialna policija«, M. Healej in K. F.ooth. MODERNO. 17.00: «Ognjena past«. IZ STANDREZA Neposredni obdelovalci potrdili prejšnji odbor Svoj čas smo obzežno poror čali o občnem zboru društva neposrednih obdelovalcev iz Standreža, ki je bilo v četrtek 16 febi^iarja v domači kinematografski dvorani. Na zbo' ru so s tajnimi volitvami izvolili enajst odbornikov, ki pa so isti, ki so društvo vodili lansko leto. Sledila je razdelitev posameznih funkcij; za predsednika je bil ponovno izvoljen Dušan Brajnik, prvega podpredsednika Peter Budal, tajnika pa Mirko Gulin Blagajnik je postal Viljem Zavadlav sin Jožefa. gospodar pa Viljem Zavadlav od pokojnega Antona. Ostalih šest odbornikov si je razdelilo svoja mesta pri odseku za trgovino, ki se ukvarja z nakupovanjem strojev in blaga, ter pri odseku za upravo smetišča. Včeraj pa je bil v Standre-žu pregled živine dvolastnikov. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24. IZPRED OKROŽNEGA KAZENSKEGA S0DISCA Vdrl v mizarsko delavnico ki jo je sodišče zapečatilo Najhuje so kaznovali Alberta Calligarisa iz Ronk, ki ni upošteval ženinih nasvetov Mlekarica iz Jazbin si je zlomila roko pri padcu Ko je včeraj zjutraj okrog 7.30 mlekarica 37-letna Emilija Kornenc iz Jazbin peljala mleko, je na cesti v Ločniku po nesreči padla s kolesom. Pri padcu si je poškodovala desno roko, zaradi česar jo je rešilni avto Zelenega kriza odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Pri pregledu so ji ugotovili verjeten zlom roke in jo pridržali na opazovanju. Trčenje avtomobila z vespo Včeraj dopoldne je prišlo na vogalu Corso Italija in Ul. Arcadi do trčenja med vojaškim tovornim avtomobilom, ki ga je vozli 26-letni Silvano Diorzo in vespistom 31-letnim Eligiom Elzettijem ostali delavci. Včeraj so se morali pred okrožnim kazenskim sodiščem zagovarjati štirje obtoženci podjetja za predelavo lesa iz Ronk, in sicer 47-letni Alberto Calligaris, njegov brat 43-let-ni Romeo Calligaris, 25-letni Remigio Collaut in 45-letna Rosa Plez, žena glavnega obtoženca Alberta Calligarisa, ki so ga oblasti aretirale 16. julija 1955. Sodišče je proti njim pripravilo obtožnico, s katero so bili prvi trije obtoženi, da so zaradi stečaja njihovega podjetja prenehali voditi računo vodstvo, Alberto Calligaris pa je bil kot delodajalec, kate-lega delavnost se je prenehala z razsodbo goriškega sodišča od 26. aprila 1955, obtožen, da je kljub sodnemu pečatu vdrl v prostore in iz njih odnesel imovino; Rosa Plez pa je bila -obtožena, da je kot čuvar imovine omogočila poneverbo imetja s strani njenega moža. Z včerajšnjo razsodbo je bil Alberto Calligaris obsojen na eno leto, en mesec in deset dni zapora ter na plačilo 6.000 lir globe, Romeo Calligaris je bil obsojen na 5 mesecev in deset dni zapora in na plačilo globe 6.000 lir, Collaut pa na en mesec in deset dni zapora; vsi so bili obsojeni tudi na plačilo sodnih stroškov. Romeo Calligaris in Collaut sta bila kaznovana pogojno. Rosa Plez pa je bila oproščena, ker ni storila kaznivega dejanja. Ko so 1952 leta zgoraj omenjeni trije moški ustanovili družbo, v katero je vsak izmed njih vložil za okoli 50.000 lir strojev in raznega blaga, prav gotovo niso mislili, da bedo čez štiri leta sedeli na zatožni klopi, ker jim podjetje ne bo uspevalo. In vendar je bilo tako. Najslabše se je godilo Albertu Calligarisu. ki so ga oblasti lansko poletje zaprle, sedaj pa ga obsodile še na zapor- no kazen. Ko so ustanovili podjetje, 'e upravo in računovodstvo sprejel Alberto Calligaris. Nje. gov brat Romeo je izjavil, da se je Alberto obvezal, da bo vse upravne zadeve urejeval sam in obenem o-pravljal mizarsko delo kot Albertova žena pa je dejala, da je bil njen mož zaradi stečaja zelo zaskrbljen in da z njim zaradi razburljivosti, ki se ga je lotevala, sploh m bilo mogoče govoriti. Nekega dne je prejel pismo iz Gradeža, v katerem mu pisec grozi, naj v predpisanem roku opravi obljubljeno naročilo Alberto je rekel, da mora v Gorico urediti zadevo s sodnijo, ki mu prepoveduje vstop v delavnico. Ko se je vrnil, mu je žena rekla, naj pusti vse pri miru, toda Albert ni odjenjal in je pečat odstranil ter obljubljeno naročilo za Gradež izpolnil. Collaut pa je izjavil, da ne ve nič o računovodskih knjigah in da so mu izplačevali samo po 3 do 4.000 lir tedensko. Za upravne zadeve podjetja se ni brigal. v :.........y astaijiijiij*; : !!;;&. PRO7/ HOMU KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA ŠE ENA TRETJINA TURNIRJA V SKOPUU Za rešitev Triestine le še teoretične možnosti Skoraj gotovo bo izpadla ii prve serije tudi Cama iz Livorna REZULTATI Borletti-Roma Cama-Gira Benelli-Pavia (odlož.) Virtus-Varese Stella Azz.-Motomorini Reyer-SGT Arrigoni LESTVICA Virfus 10 16 0 3 1253 Borletti 19 11 1 Pavia 18 10 1 Gira 19 10 1 Motom. 19 9 1 9 0 73:65 67:51 69:46 63:61 67:58 Roma 18 Stella A. 19 Benelli l7 Varese 19 Reyer 19 Cama 19 SGT A. 19 988 32 7 1390 1211 23 7 1003 1005 21 8 1130 1130 21 9 1144 1101 19 9 1157 1107 18 9 0 10 1217 1281 18 8 0 9 1046 1160 16 7 2 10 1265 1314 16 7 2 10 1159 1222 16 6 0 13 1140 1286 12 6 0 13 1070 1248 12 Medtem ko so košarkarice Triestine prejšnjo nedeljo razveselile svoje prijatelje in navijače z osvojitvijo državnega prvenstva, so pa njih moški tovariši v obupnem položaju. Zdi se kar gotovo, da so letos že obsojeni na izpad iz prve serije. V nedeljo so igrali v Benetkah tekmo, ki bi mogoče še lahko bila odločilna. Ce bi namreč Trža»-čani zmagali, bi ostal tudi Reyer v nevarni coni. Res da se tudi Reyer teoretično še ni rešil, vendar je jasno, da je tudi on v nedeljo igral z vso dušo za zmago. In v tem je uspel, čeprav je treba priznati, da je Triestina le igrala precej dobro in je bila skoraj do zadnje minute v enakopravnem položaju. Benečan: so povečali razliko prav v zadnji minuti z več osebnimi streli. Drugi kandidat za izpad. Cama iz Livorna, je napravil kar majhno presenečenje, ko je premagal, sicer doma, bolonjsko Giro z znatno razliko. Položaj je sedaj tak: Triestina mora do konca prvenstva odigrati še tri tekme, od teh prihodnjo in tretjo nedeljo doma, najprej s Stello Azzurro in nato z Be-nellijem ter 11. marca z Vir-tus v Bologni. Če računamo, da bi obe domači tekmi dobila, bi to zneslo 16 točk. Cama mora igrati v nedeljo kot gost s Pavio in zadnjo nedeljo (pravzaprav soboto 17. marca) v Bologni z Motomo- (Nadaljevanje s 3. strani) voditi k polomu. Stiristran-karska koalicija brez vezanih list je nesmisel. Politika proporcionalnega sistema brez pritiska k socialistični enotnosti je prav tako nesmisel. Ce gremo na pot proporcionalnega sistema, je treba zahtevati njegovo največjo razširitev in napraviti vse, da se izognemo mešanici dveh sistemov in dveh politik. Na upravnem področju je treba zahtevati proporcionalni sistem za vse občine z nad 10 tisoč prebivalci. Samo tako bomo preprečili, da bi v velikem številu občin PSI izginila v skupnih socialkomuni-stičnih listah in da bi naša avtonomija ostala le neploden politični protest. Samo tako bo stranka mogla obdržati širšo enotno pobudo med socialisti, medtem ko se bo v vsej deželi mogla doseči največja socialistična pobuda in spojitev. Ne smejo nas preplašiti rezultati centralnega komiteja PSI- Naj nas ne začudi, če a-parat PSI odklanja, da bi sprejel formule socialistične enotnosti in poziva na stran- kin patriotizem, sklicujoč se na nedavne volilne uspehe. Imamo vendarle tudi v PSI odgovorne ljudi, ki so v stanju oceniti v vsem njegovem obsegu vprašanje demokratičnega obstoja v Italiji, ljudi, ki vedo, da more edino socialistična enotnost preprečiti, da bi dežela zapadla v totalitaristično dialektiko katoliškega integralizma ljudske fronte. Kot že nekoč, tako leži tudi danes na nas največja odgovornost; na nas je, da postanemo pobudniki e-notnosti vseh socialističnih sil. Mogoče je, da bo do socialistične enotnosti prišlo brez nas in proti nam, toda ne bo to socialistična enotnost, ki bi bila v stanju u-spešno uresničiti na demokratičnem tprenu težnje ogromne večine Italijanov. Ce pa bo za socialistično enotnost dala pobudo in jo podprla naša stranka, če bomo znali, tako na vladnem, kakor na upravnem področju delati za rešitev vprašanja zbližanja vseh socialistov, je nedvomno, da bo socialistična enotnost prav ona, ki jo potrebuje i naša dežela i Evropa. rini. Težko je verjeti, da bi katero od teh dveh tekem dobil. Ce 11. marca doma premaga Varese, bi imel 14 točk in je torej še naprej najboljši resen kandidat za izpad. Benelli, Varese in Reyer pa imajo že sedaj 16 točk in jim torej iz treh tekem zadostuje po ena točka, da jih Triestina po našem prejšnjem računu več ne ujame. Reyer ima možnost ?a to točko 11. marca v tekmi doma s Stello Azzurro. Varese bo igral doma z Benelli-jem in Borlettijem, Benelli pa mora še odigrati ne samo tri temveč celo pet tekem, ker dvakrat zaradi neuporabnosti igrišča ni igral. V goste mu bodo še prišli: Roma, Pavia in Motomorini; torej zanj ni strahu. Po vsem povedanem je torej jasno, da ima poleg Came največ «možnosti» za izpad res Triestina. Druge tekme so se končale z zmagami domačinov, le v Pesaru zopet ni bilo tekme s Pavio. V drugi seriji je tekmovanje dokončno zaključeno. V skupini A je bilo treba odigrati le še zaostalo tekmo med Gallarate in Goriziano. Niti zadnja tekma prvenstva se ni zaključila v korist Goričanov, ki so tako beležili še en poraz, ki jih je — poleg vseh drugih seveda — pripeljal na konec lestvice in jim dal odskočno desko za... nižje prvenstvo tretje kategorije. Goriziano teži pravzaprav že dve leti kriza, samo da lani ni bila ta kriza tako vidna in je le tlela pod pepelom, medtem ko je letos izbruhnila na dan v vsej svoji moči. Slab ekonomski položaj mesta, kjer ni mogoče dobiti službe za nadarjenega košarkarja, je povzročil, da je cela vrsta dobrih košarkarjev odšla igrat k drugim moštvom, ki imajo na razpolago obilo denarja in služb; poleg tega pa so se nekateri drugi košarkarji odstranili zaradi nesoglasij z vodstvom Goriziane in s trenerji, nekateri pa so zapustili igro zaradi starosti. Res da so nekateri mladi še precej dobri, a ne dosegajo igralcev, ki so igrali pred nekaj leti. Odšli so Zorzi, Sardagna. Giorgi, Collini, Punteri, zaradi študija ne nas*opa več v Gorici Koršič, Rosa v zadnjih časih tudi ni nastopa'( skratka, od ekipe, ki je bila nekoč, lahko beležimo le še imena Kocijančiča, Piceka, Sterna in tudi ti, če niso prav slabi, niso niti več najboljši. V tem prvenstvu se je izkazal za najboljšega Tržačan Milia-ni, medtem ko od mladih lahko pohvalimo Zollio in Ta-rantina. Tako je tega prvenstva konec. Jeseni bo Goriziana ga-stopala v tretji ligi. kjer bodo Don Bosco iz Trsta in tudi Udinese. Tekme se bodo vršile že v novi pokriti dvorani društva. Upajmo, da bo vsaj drugo leto boljše. GLIGORIC TRENUTNO SAM PRVI Slab plasma sedanjega državnega prvaka Karaklajiča SKOPLJE, 28.' — Janoševič je opešal; in kakor da bi ga trije porazi od 8. kola dalje aeprimirali, je danes dovolil zmago še Miliču. Gligorič se ne mara zadovoljevati z mnogimi remiji in je danee premagal državnega prvaka Karaklajiča. Zdi se, da bo Ka-raklajiču pač težko kaj kmalu osvojiti ponosni naslov; r.a tem turnirju nima po 13 kelih niti 50 odstotkov točk. Iv-kov je premagal Rabarja in ie sedaj sam na tretjem mestu. Udovčič je na tem turnirju zelo dober in je danes dosegel je eno zmago in prav tako se je po dveh zapored-nin porazih zopet povrnil k zmagi Matulovič. Matano.vič igre z Lukičem ni končal. 13. KOLO: Milič-Janoševič 1:0, Cirič-Marič odloženo zaradi bolezni Čiriča, Matano-vič-Lukič prek)., Karaklajič-Gligorič 0:1, Trifunovič-Pirc prek., Tomovič-Tot prek., Iv-kov-Rabar 1:0, Udovčič-Jova-nič 1:0, Matulovič-Djaja 1:0, Djuraševič-Sokolov remi. STANJE: Gligorič 9.5, Ma-tanovič 8-5(1), Ivkov 8, Sokolov, Milič, Udovčič 7.5, Janoševič, Matulovič 7, Pirc 6.5(1), Djuraševič 6.5, Trifunovič. Lukič 6(1), Karaklajič, Jovanič 6, Marič 5-5(1), Dja-ja 5.5, Rabar 5, Čirič 45(1), Tomovič in Tot 3(1). Novi prvak SZ velemojster Tajmanov je v poslednji partiji troboja premagal velemojstra Spaskega. Tajmanov je zabeležil nad Spaskim dve zmagi, z Averbahom pa je obrakrat remiziral. Kinyiszi iz Budimpešte 7. marca v Beogradu Budimpeštanski Kinyiszi (predvojni Ferenczvaros) bo 7. marca gostoval v Beogradu in igral z BSK. BSK bo imel priložnost, da ve maščuje za poraz, ki ga je doživel med gostovanjem v Budimpešti, ko je izgubil z 2:5. NEAPELJ, 28. — Predsednik Napolija je danes izjavil, da bo Amedeo Amadei ostal trener moštva. Jutri bo namreč potekel mesec dopusta, ki ga je dobil Eraldo Monzeglio. ŠPORT V GORICI Pordenone-Pro Gorizia 0:2 Ze!o slab plasma gonških moštev Juventine m Isontio* Pro Gorizia, ki ni v zadnjih tekmah preveč zadovoljevala, je našla v nedeljo na igrišču v Pordenonu zopet tisto kondicijo, ki jo je že imela med tem prvenstvenim tekmovanjem. Ne moremo sicer še trditi, da je vse 'že popolnoma v redu, ker je napadalni kvintet še nekaj šepal, a položaj se izpreminja na boljše. Čeprav je Pordenone ekipa, ki v tem prvenstvu ne pomeni mnogo, se je vztrajno borila in je morala podleči le zaradi boljše tehnike Goričanov. Da pri napadalcih nekaj ni v redu, je v dokaz to, da so imeli tako eni kot drugi številne prilike za gol, a jih niso znali izkoristiti. Prav tako nista bila izkoriščena dva kazenska strela, po eden na vsaki strani. Gola sta dala Mazzero v 23. minuti prvega polčasa in Clemente v 41. minuti drugega polčasa. Pro Gorizia je nastopila v sledeči postavi: Tomasella; Antonaz, Protto; Pischi, De postava iz lepih časov, zmago se je Pro Gorizia^ ^ dila — vsaj za sedaj "" . drugem mestu z 28 toc medtem ko ima CRDA 2 ^ Bolzano pa je praktika0, ^ prvak in je daleč spre s 38 točkami. V nedeljo o° ^ Gorizia igrala doma Protl0|lt, revetu? Upajmo, da b° P vila nedeljski rezultat. imajo netf i noma izigrano in m tera moštva še tudi P° tekmi v zaostanku, je *eS v tej seriji taka: Ji* Bolzano 22 17 4 1 ^ )5}i P. Gorizia 21 13 2 6 29 CRDA Dolo Sava Belluno 22 10 7 5 34 20 10 5 « 2j!i Rovereto Sacilese Portogr. Trento Gradese Bassano __ 5 33 19 !! 22 1 0 5 7 24 - ( 22104 55*? 22 11 2 21 8 6 7 20 20 S 21 20 7 7 6 Corte, Bernard, Puia, Posar, j Thiene Itala Mont. 21 21 9 hlii 30" 2 2 7 5 10 24 „ 21 6 6 9 20 31*: 5 6 10 24 43 ji Pordenone 22 4 9 9 20 3 Clemente, Mazzero, Meret. Torej je nastopila več ali manj OD 9. DO 11. MARCA TEKME *KANDAHAR* V SESTRIERU Sailer bo vendar nastopi! Posebna privlačnost tekmovanja bodo dvoboji med sedanjim olimpijskim prvakom in Christlom Pravdo, ki se je povrnil med diletante SESTRIERE, 28. — Toni Sailer, trikratni zmagovalec na zimskih olimpijskih igrah v Cortini, je po Avstrijski smučarski zvezi danes popoldne poslal svojo prijavo za tekmovanje »Kandahar*, ki bo v Sestrieru od 9. do 11. marca. DUNAJ, 28. — Nasprotno s tem, kar je bilo sklenjeno včeraj, se bo tekmovanja ((Kandahar« v Sestrieru udeležil tudi Toni Sailer. Do novega sklepa je prišlo na sestanku, ki je bil na sedežu Skikluba v Kitzbuehelu, in po razgovoru med Sailerjem in predsednikom avstrijske smučarske zveze. Po teh razgovorih je Sailer dejal: «Ne bi rad, da bi se ustvaril vtis, da odrekam priložnost za revanš mojim nasprotnikom iz Cortine. Ne bojim se eventualnih porazov. Čeprav po tekmah v Cortini nisem več treniral, torej skoraj štiri tedne, grem vendar rad na tekme. Ce bi se hotel odtegniti dvoboju s Pravdo, Moltererjem in ino-zemci, bi mi bila avtomobilska nezgoda zados*en razlog. Toda vesel sem, da so vodje mojega društva razumeli moje stališče in mi dovolili, da se udeležim tekem v Sestrie- Dolinar in Harangozo pojdeta v Ameriko? Namiznoteniška zveza ZDA je povabila Žarka Dolinarja in Vilima Harangoza, naj se udeležita mednarodnega prvenstva ZDA, ki bo od 16. do 17. marca v New Yorku. Venezuela se ho udeležila olimpiade v Melbournu s približno 20 tekmovalci: verjetno bodo nastopili lahkoatleti. boksarji, kolesarji, strelci in jahači. Sailer bo začel trenirati pojutrišnjem. ker je danes šel v Muencben, in bo v ponedeljek ali torek odpotoval z drugimi Avstrijci v Sestriere. kjer bo radaljeval trening na tekmovalnih progah. Mogoče pa je hotel Sailer s svojim nastopom v Sestrieru nekoliko demantirati že vse preglasne govorice o njegovem prestopu med profesionalce. Ponudbe raznih ameriških filmskih in televizijskih družb ter letoviščarskih središč — pa tudi ponudba neke nemške filmske družbe — so namreč res nad vse vabljive in gotovo se jim je težko ustavljati. Avstrijo bodo na tekmah ((Kandahar« zastopali sledeči tekmovalci- Moški: Toni Sailer, Othmar Schneider, Gebhard Hillbrand, Ernest Oberaigner, Toni Nark, Hiah Leitner, Egon Zimmermann, Fritz Huber, Ernst Hin- terseer, Anderl Moltrerer, Josl Rieder, Walter Schuster, Christl Pravda in Karl Schranz. Zenske: Hilde Hofherr, Regina Schoepf, Thea Hochleit-ner, Putzi Frandl, Trude Kle-cker, Anneliese Schuh-Pro xauf, Kathi Hoerl, Liesl Mit-termaier m lise Schickl. Pravda, ki je spet postal diletant, bo še naprej član Skikluba iz Kitzbuehela. TRIDENT, 28. — Tekme v smuku (dolžina proge 1600 m, viš. razi. 250 m. 25 vratec) na Folgariji so se udeležili vsi državni reprezentanti razen Bruna Burrinija. Zmagal je Alberti iz Cortine pred Ginom Burrinijem. Rezultati: 1. Alberti r48’’5: 2. Burrini Gino 1’50”2; 3. Pompanin Di-no 1’51”2: 4. Ghedina 1’51”8; 5. Ruppert 1’53”2; 6. Zulian, 7. Lacedelli Innocenzo; 8. Pe-droncelli; 9. Picchiot.tino; 10. Gartner Artur. Sledi še 10 klasificiranih. Lahka zmaga Archie Moora SAN DIEGO, 28. — Archie Moore, svetovni prvak sred-njetežke kategorije, je dosegel včeraj zelo lahko zmago nad Kalifornijcem Bobom Dunlapom. Premagal ga je s k. o. v 1’56” prve runde. »Nekdo je dejal, da moji refleksi niso več dovolj hitri, je rekel Moore po dvoboju; mislim, da sem dal dovolj zgovoren odgovor.« * • » lis je bil že večkrat na tleh, vendar je z odločno vojo dospel do konca dvoboja, čeprav z mnogimi ranami. MILAN, 28. — Spored boksarske prireditve v soboto zvečer: Campari - Fontaine (peresna), Petilli - Cardanas (bantam), Cerasani - Garcia (peresna). Famechon - Pravi-sani (peresna). Galiana - Zu-lueta (lahka). Televizija ne bo prenašala nobenega dvoboja. oagovorni ureanne STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst Kintu škuiihuij predvaja danes 29. t. m. ob 18. uri RANK film: HOTEL SAHARA KINOPROSEK-KONIOVEL predvaja danes 29> t. m. ob 19.30 uri RKG film: OB o tl X SENZACIONALEN UDAREC Merano Schio Spilimber. 20 o a 2 1 5 5 11 26 j,, 21 4 7 10 21 , 21 3 6 12 I3 RONCHI JUVENTlNA ** (2:0) jgasii Dva gola v vsakem P ^ sta rezultat, ki ga je #|j. moštvo iz Ronk proti Ju, ^ ni, katere ni 'mogoče znati. Poraz sledi porazu ^ tu pa tam beležimo k3*0 v(i go ali kak remi. ^5clh°eške63 igralcev od tega stanm^i moštva je bil za Jav prav malo koristen. * ljo so morali poleg vse®^ pol’ ti le v desetih v druge (t. času, ker je moral ,pj radi bolečine ostati v s ,j jj-ci. Vsekakor pa niso m°| ^ ventinci priti do PTeri>0 v prvem polčasu. V čaka Juventino druga preizkušnja na domsč^j'^ šču proti ekipi San G iz Trsta. . , t< Kako pa ostala skupine, ki je v prete čini sestavljena iz tržas j štev? Sveta Ana je 0 (j;|) iz Krmina eno točko ^ prav tako Ponziana lZ IsopP ce, kjer je presenetila ^ no (1:1), CRDA in. San vanni sta prav tako .......................... jR vsak po eno točko jt* zaprav je bila ta ne1 deli3 remijev. Poleg treh 23 p njenih so remizirali p mans - Sagrado (lD) Jjjijil * -it: artas - Mossa (1:1) do«1*1' sta se spoprijeli dve ekipi in proti vsem * Fot' Vanjem je zmagala 1 s 3:0 in Muggesano iejeStv'it( tega dohitela na vr*lU24 1$ Ponziana. Obe imata -ijva? sledita F.onchi in San ni .(23), Mossa (19)- hLtief (17), Sagrado in (l# (16). Edera in Fortitu“° ^ Srdita borba za beg 1 . „,el njih štirih mest pa se vZ ul) -pA ■Arina Romansom (13), » Postelegr.-fonici, Sant (I) j Juventino (10) ter Isnn BANGOR, 28. — Američan Vince Martinez, peti na svetovni lestvici srednjelahke kategorije, je dosegel včeraj svojo 21. zaporedno zmago. Z lahkoto je premagal Italijana I Paola Melisa po točkah. Me-1 predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 18. ur' ENIC barvni film: Smo v pasaži Igrajo: CARLO DAPPORTO, NILLA PIZZI, S°: LOREN in drugi. ,pHlA i taie Nilla Pizzi poje v filmu naslednje pesmi: QuannU * cu mme, Agli occhi tuoi, Duška, ’Ociucciarello» lette, Nanni in druge priljubljene pesmi* ooooooooooooooooooooooaoooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Vladimir Bartol J MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretja knjiga) Romantika in platonika sredi vojne fauler, nichtsnutziger Kerl, und noch iibermtitig dazu!«’) Mami so se vlile solze iz oči in še doma ji je šlo na jok. Ozmerjala me je, na profesorja Bartla je bila huda, opomnila pa je to, da se ji je zdelo, kot bi se bil profesor pod brki muzal, ko jo je tako grdo nadrl. S tem se je bil Bartl zameril tudi rpeni. Ostala sva na bojni nogi, ob koncu me pa le ni vrgel. Tlašeryi zavodu: padel je kot rezervni lajtnant 21 DOieria Sili to Ant Izi I i ; 1 . o KO*1 poletja ali v začetkiT^ni’^W /nn«invM — m J— — • • • ... 1 — šili > 15.= Prvo poglavje t NA NEMŠKI GIMNAZIJI V TRSTU Bil je prototip germanske rase, po obrazu lepotec, toda po zajetni okroglosti svojega telesa je prihajal že v rahlo karikaturo kakega Wotana.*) Ta njegova zajetnost je izdajala njegovo preveliko ljubezen do piva, ki ga je v Trstu lahko okušal vseh vrst: od domačega Dreherjevega in ljubljanskega unionskega do žlahtnega mttnehenskega in še slajšega plzenskega. Nas direktor, vladni svetnik Joseph Httckl, ki je bil, kot sem slisal od člana takratnega profesorskega kolegija, dovtipen mož, je* nekoč dejal suplentu Bartlu, ki mu je moralo biti takrat komaj kakih šestindvajset let: «Ja, ja, mein Lleber; der Bauch ist das Grab der Liebe.»**) Moj odnos do tega našega suplenta Je bil svojevrsten in kompleksen. Sam sem bil v prvi med najmanjšimi in najbolj drobnimi v razredu in zato mi je Bartlova mogočna pojava imponirala. Zbujal je v meni tudi strah, toda kako, to bom še posebej pojasnil. V nekem prejšnjem poglavju sem ga bil primerjal z Jupitrom; bilo bi bolje, če bi ga bil zaradi njegove germanske tipike primerjal z Wotanom. Izgovarjal je «er»-e, kakor bi ropotal na boben. Bil je eden od tistih simpatičnih gromovnikov, ki uživajo v svoji lastni gromovitosti in v tem, da zbujajo s svojo pojavo strah. Kadar je imel nadzorstvo v •) Wotan je germanski Jupiter, poglavar bogov in Walhalle, »emškiih «nebes» za junake. »j »Da, da, moj dragi; trebuh je grob ljubezni * hodniku ali ko Je prihajal k uri, se je že od daleč najavljal s svojim jupitrovsko-wotanskim glasom in s svojimi ropotajočimi «er»-i. «Ruhe, Ruhe, vollkommene Ruhe!»*) je kričal že od daleč, ko ga še nismo dobili pred oči. Opazili smo, da je s posebnim veseljem izbiral besede in stavke,: pri katerih je bilo čimveč «er»-ov. Te «er»-e je raztegoval čimbolj na dolgo, tako da so se brez pretiravanja slišali kot daljno ropotanje bobnov. Profesor Bartl je bil simpatičen mož. Ni dolgo trajalo, da smo s svojo otroško preobčutljivostjo pogodili, da .je tudi neke vrste dobričina. A prav tako smo tudi uganili, da uživa v svoji veličastni oblastnosti in da mu je všeč, če se ga učenci bojč. Kar se mene tiče, nisem bil neobčutljiv za humoristično plat njegove pojave. Njegovega gromovništva sem se nekaj resnično bal, nekaj sem pa ta strah pretiraval, ker mi je bil mož na neki način simpatičen in bi mu bil zato rad ugodil, ker sem čutil, da želi, da bi se ga učenci bali. šele pozneje, v tretji in četrti šoli, sem prišel z Bartlom v resnejši konflikt; imel sem nekoč ob semestru pri njem celo slab red in ko je šla moja mama povprašat k njemu za uspeh sestre in mene, je Mašenko na vso moč pohvalil. Ko pa je zvedel, po koin drugem še sprašuje, ji je dejal s svojim krulečifn glasom; «Ein V prvem razredu sem bil vse bolj krotek in pohleven. Hočete vedeti, kako se spominjam, da sem sedel v prvi klopi? Prav zaradi Bartla. Ko je razlagal, je stopil s katedra in se skoraj redno oslanjal na mojo klop. Rahlo se Je pozibaval, butal s koleni ob klop in govoril s svojimi ropotajočimi «er»-i v razred. Jaz sem se skrival pod njegovim mogočnim trebuhom kakor nebogljen vrabček Jopič je nosil vedno odpet, tako da je kazal svoj napeti telovnik, ki je bil prečudovito pisan; črn, zelen, rdeč, rjav in morda še kake druge barve. Iz žepa mu je visela zlata verižica, na kateri je bil nekakšen okroglast obesek. Ta okrasek je neprestano bingljal nad mojimi očmi, tako da me je, ker sem navadno gledal nanj, obhajala že nekakšna morska bolezen. Poleg tega mi je pod tem mogočnim trebuhom primanjkovalo sape in me dušilo. Ne verjamete? Ko me je nekoč oče vprašal, zakaj da sem slab v zemljepisu (izvedel je to od prijatelja dr. čikoviča), sem mu jezen in užaljen odgovoril, da zaradi profesorjevega mogočnega trebuha, ki se zmerom sklanja nad mano, ne morem dihati. In da ni bilo izpod tega trebuha izmika in da ni bila šala loviti sapo pod njim, naj vam bo v dokaz, da je takratni mladi suplent tehtal najmanj — sto in petdeset kilogramov. , ,^preJm 0C1 m sl poskušam priklicati njegovo poJ®' duhA. vidim lep, ljudomil obraz s prikupnimi potezami-. na prečo počesane lase in vitko postavo v zmerom *,0rjeJ elegantni obleki. Bil je eden izmed tistih redkih Px° ki so ga imeli vsi učenci, brez izjeme, radi. Takoj n0, drugega solskega leta so nam povedali, da je padel J smrti na fronti. Imeli smo za njim tudi manjšo komf^B. in v tem primeru je bila žalost nas dijakov, zares i‘slCj i. Jaz osebno, sem imel dr. Rosslerja še posebej p«, dr. čikoviču, o katerem bom pozneje govoril, se ilTlilt0 1( tjj vsem temu svojemu prvemu razredniku zahvaliti, da j* pit" in plah, kakršen sem bil, ko sem prišel na zavod, prebrodil prve težave prilagojevanja in da sem se čutil fji J —r •'““»c L-Jiiagujcvanja iri aa sem se ■, pod njegovim pokroviteljstvom dobro zaščitenega. cisto in razumljivo nemščino in ,ie sam živahno in 2 0 recitiral razne pesmi, ki smo se jih potem učili n9.iji .* Morda sem se prav zaradi tega s tako lahkoto ^rec^% pesmic na izust, čeprav sem jih z večjim pogumom * vpf> doma pred starši, brati in sestrami kakor pa v Š°* j profesorja in sošolcev. „ir,, Mama, ki je večkrat hodila povpraševat na gim11.3. 'Pt sestrinih in mojih uspehih ali neuspehih, je imela dzjiiv% lerja zelo v čislih in ni mogla prehvaliti njegove >iu a in galantne vljudnosti. Ko je izvedela, da je Lof^ji vzkliknila: «6, te zverine! Seveda, take dobre', plerneh^voj1^ 14. pošiljajo naprej, v klavnico, tisti pa, ki so hujskali n%li $ se skrivajo lepo v zaledju!* Pod temi, ki so liti^i^ voinn* midiio bni— __________________________________________00** AO^i Za razrednika smo imeli vic mladega profesorja, dr. Richarda Rosslerja. Poučeval je v našem razredu kar tri predmete: latinščino, nemščino in lepopisje. Verjetno bi ga bil imel tudi pozneje še za razrednika ali pa vsaj za profesorja tega ali onega predmeta. Toda bil je prva žrtev svetovne vojne Je mislila kajpada cesarje in generale in P°gg d^jji sploh vse aktivne oficirje. Meni pa je bilo potem hudo za tem mojim prvim razrednikom. Kajti na A sem se zlasti spočetka počutil resnično kakor tisti .r* ? c *l «Mir, mir; popoln mir!» •J »Len in nič prid« deč&k, in še objesten povrhu.* ljeni «ctganski deček na severu* iz Stormove pesmf se Je bil naučil prav pri dr. Rosslerju na pamet, in ie tem svojem prvem razredniku sem imel občutek, smisel in razumevanje za moje posebnosti in težave- ,^jl, (Nadaljevanje