o 2 -02- 2007
Poštnina plačana pri pošti 2252 Dornava
dO-0-D-Ck
iti
A
■ 1
usn
- oci?WE MRNAVA
Leto VIII, številka 2
22. december/gruden 2006
Naravno varovana območja v našem okolju
Park dvorca Dornava
Gnezdišča sive čaplje v Loki
Okolica ribnika Bratislavct - Savci
Čreta Strejaci - Žamenci
NAJ BO SREČNO 2007!
Drage občanke, dragi občani!
Smo v veselem decembru in za nami je leto 2006. Čas pač beži. Zdi se nam, da je vedno hitrejši. Besede »nimam časa« so vedno pogostejše. Zmanjkuje nam časa za prijatelje, družino, večkrat tudi za nas same. Tako vedno bolj postajamo ujetniki časa. Decembrski čas pa je kot nalašč ustvarjen za praznovanje. Kot je običajno, v decembru delamo pregled za nazaj, hkrati pa kujemo načrte za naprej. Prazniki so kot darilo za delo, ki smo ga opravili v preteklem letu. Dobri možje (Miklavž, Božiček in Dedek Mraz) nas obiskujejo in obdarjajo. Vsi smo polni pričakovanj, tako odrasli kot otroci. In končno je praznični čas med božičem in novim letom čas, ko se umirimo, praznujemo in se posvečamo drug drugemu.
V	občini Dornava v letu 2006 uspehov ni manjkalo. Dobili smo novo občinsko stavbo, novo pošto, del kanalizacije,... Prav tako se z uspehi lahko pohvalijo naša društva, ki so aktivna tako v občini kot tudi širše. Ob tej priložnosti se tudi vsem, ki kakor koli delujete v društvih, iskreno zahvaljujem za delo, ki ga opravljate na tem področju. Društva so namreč nosilci kulture, športa in družabnosti v kraju. Vse to pa so stvari, ki nas povezujejo in osrečujejo.
V	letu 2006 so se zgodile tudi volitve in rezultati volitev so prinesli tudi spremembe pri vodenju občine. Od časa do časa je to tudi potrebno. Vsaka sprememba prinese svež veter. Kolikor bo v moji moči se bom potrudil, da bomo občino Dornava naredili prijazno vsem, ki v občini živijo ali se pri nas ustavijo za krajši ali daljši čas.
V	prihodnjem letu, nas čaka veliko dela, katerega se bomo lotili z vso resnostjo, obenem pa bomo morali pošteno zategniti pas in še poravnati kar nekaj obveznosti, ki so ostale odprte iz leta, ki se poslavlja. To je še okrog 120 mio tolarjev dolga za občinsko stavbo, več kot 100 mio tolarjev imamo še odprtih postavk do CP Ptuj, ostalo je še tudi plačilo za obnovo šolske kuhinje, kredit za kanalizacijo v vrednosti 75 mio tolarjev in še nekaj manjših postavk. Skupaj bomo zmogli vse. S strpnostjo, zavzetim, vztrajnim in doslednim delom nam bo uspelo marsikaj.
V	letu 2007 bomo dobili zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto, naprej bomo gradili kanalizacijo v Dornavi in Mezgovcih, postorili kaj na cestni infrastrukturi in tako dalje. Veliko pozornost pa bomo tudi namenili kulturnemu in družabnemu življenju. Občino Dornava bomo naredili prepoznavno širše. Verjamem v Vas drage občanke in občani, vem, da v sebi nosite ogromne potenciale in upam, da jih boste del namenili tudi za razvoj naše skupnosti.
Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh, lahko prinese srečo drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov začetek . Veliko upanja ustvarja velike ljudi, zato radostno pojdimo naproti novemu letu 2007.
Tudi v Novem letu naj bo vaš korak odmeven, Vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno toplih trenutkov. Zato Vam želim radostno praznovanje božičnih praznikov, v letu 2007 pa veliko zdravja, veselja in sreče.
Rajko Janžekovič Vaš župan
Drage volivke in volivci!
Iskreno se Vam zahvaljujem za Vaše zaupanje, ki ste mi ga izkazali na letošnjih lokalnih volitvah. Dober rezultat kaže na Vašo veliko željo po spremembi. Obljubljam Vam, da bom deloval v dobrobit vseh občanov in upam, da bom pri delu za naš skupni blagor imel tudi podporo občinskega sveta.
Rajko Janžekovič Vaš župan
NATURA 2000
Posledica razvoja tehnologije, gospodarstva, kmetijstva in drugih dejavnosti človeka v Evropi je bila pred vsem izginjanje naravne dediščine.
Spremembe so bile najbolj izrazite v nižinah in drugih človeku lažje dostopnih predelih. Tako so postopno izginjala predvsem mokrišča; poplavni gozdovi in travniki, do velikih sprememb pa je prišlo tudi v kulturni krajini. Predeli, ki jim je kljub naravi nenaklonjeni preteklosti uspelo ohraniti prvobitno podobo so, danes zatočišča številnih močno ogroženih živali in rastlin, zato je njihovo ohranjanje naša dolžnost.
Projekt Evropske unije »Natura 2000« je namenjen ohranjanju območij mednarodno pomembnih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov.
Tudi Slovenija je dolžna opredeliti svoja območja (NATURA 2000).
Namen NATURA 2000 je vzpodbujanje nujno potrebnih aktivnosti za ohranjanje biotske pestrosti.
Imamo izjemno priložnost, da z izdelanim mehanizmom 2000 ohranimo našo najpomembnejšo naravno dediščino.
Tltdi v občini Dornava jo lahko vnovčimo v turistični ponudbi naših krajev. V našem okolju imamo 4 naravno varovana območja: (posnetki na prvi strani glasila)
-	Park dvorca Dornava
-	Gnezdišče sive čaplje v Loki
-	Čreta Strejaci-Žamenci
-	Okolica ribnika Bratislavci-Savci OHRANIMO NARAVO
Franc Zagoršak
Z
Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava
Uredništvo: Franc Zagoršak, Tončka Matjašič-Rojht in Franc
Slodnjak
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno.
Medij GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 314.
Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA, Dornava 125, 2252 Dornava Telefon: 02/754-01-10
Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 820 izvodov.
Lektorica: Terezija Majcenovič
Odgovorni urednik, oblikovanje in tehnično urejanje:
Pika, Zmagoslav Šalamun, s. p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670 -740
Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače V
Akcija »Sanacija gnezda bele štorklje na dimniku baročnega dvorca v Dornavi«
Na enem od dimnikov baročnega dvorca v Dornavi pri Ptuju že od nekdaj gnezdi bela štorklja.
Gnezdo je eno najstarejših zasedenih gnezd v Sloveniji (po podatkih Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije naj bi to bilo najstarejše stalno zasedeno gnezdo v Sloveniji). Ptice gnezdo vsako leto nekoliko dogradijo in tako je gnezdo iz leta v leto višje, težje in manj stabilno, hkrati pa gradivo v spodnjem delu gnezda postopno razpada in zelo stara gnezda se lahko začno počasi nagibati. To se je zadnja leta dogajalo tudi z gnezdom na dimniku baročnega dvorca v Dornavi in gnezdo se je zaradi izrednih dimenzij močno nagnilo in obstajala je nevarnost, da se gnezdo prevrne, pri čemer bi poleg izgube gnezdišča lahko prišlo tudi do nastanka večje materialne škode na grajski strehi ali celo do poškodovanja mimoidočih. Hkrati pa je tudi v skladu z določili Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Ur. 1. RS št. 46/2004, 4. člen) potrebno zagotoviti poleg varovanja ptic tudi ohranjanje gnezdišča. Predstavniki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so zaradi tega konec leta 2005 podali Občini Dornava pobudo, da se izvede sanacija gnezda ter o tem obvestili tudi Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor. V obdobju zimske odsotnosti štorkelj v začetku leta 2006 kljub prizadevanju občine Dornava in vseh ostalih pristojnih ni uspelo zagotoviti izvedbe del in tako so štorklje še eno sezono gnezdile na že močno nagnjenem gnezdu, ki je grozilo, da se poruši, kar pa se k sreči ni zgodilo in štorklje so tudi v letu 2006 uspešno gnezdile. Po odhodu štorkelj konec poletja 2006 so ponovno stekle aktivnosti za izvedbo sanacije. Ministrstvo za kulturo je odobrilo za sanacijo potrebna sredstva, občina Dornava je organizirala potrebno avtodvigalo, zagotovila sodelovanje strokovnjakov za delo na višini, predstavniki ZRSVN in DOPPS pa so podali naslednja pisna navodila za način izvedbe del:
-	vrhnji kompaktni del gnezda naj se najprej ustrezno poveže in dvigne od podlage ter začasno deponira (npr. za dimnik ali na ustrezno pripravljeno podlago);
-	spodnji del gnezda (pretežno prepereli les) naj se v celoti odstrani;
-	na krono dimnika naj se namestijo navpični kovinski nosilci, ki bodo preprečevali zdrs in nagibanje gnezda;
-	končno se na dimnik ponovno namesti vrhnji del gnezda in se ga čim bolje učvrsti ter odstrani predhodno nameščene vezi;
-	sanacija naj se opravi najkasneje do 15. marca naslednjega leta (pred prihodom štorkelj iz prezimovališč).
Sanacija gnezda je bila uspešno izvedena v ponedeljek, 27.11.20-
06.	Pri tem je šlo za izvedbo zelo zahtevnih del predvsem zaradi izjemne višine. V skladu s predhodno podanimi navodili so izvajalci najprej poskušali ločiti vrhnji kompaktnejši del gnezda od spodnjega dela. Ker to ni bilo izvedljivo brez nevarnosti, da se gnezdo v celoti poruši in pade na streho grajskega poslopja, je bila na licu mesta sprejeta odločitev, da se na gnezdo namestijo čvrste vezi in se gnezdo v celoti dvigne z dimnika in spusti na tla. Šele na tleh je bilo mogoče potrditi ugotovitve, da gre za gnezdo izjemnih dimenzij (višina okoli 1,7 m, premer okoli 1,5 m in največji obseg preko 4 m). V nadaljevanju je bil zgornji del gnezda ločen od večjega spodnjega dela, ustrezno obdelan in pritrjen na leseno podlago, ki je omogočala ponovni dvig. Medtem so izvajalci na krono dimnika namestili navpične kovinske nosilce, ki bodo preprečevali zdrs in nagibanje gnezda v prihodnje. Končno je bila tako pripravljena podlaga za novo gnezdo nameščena nazaj na dimnik in tam ustrezno pričvrščena. S tem so bili opravljeni vsi možni ukrepi za zagotovitev nadaljnjega varnega gnezdenja štorkelj na dimniku baročnega dvorca v Dornavi. Pri tem gre posebna zahvala za uspešno in varno izvedena dela strojniku avtodvigala firme Avtodvigala Šibila Slaček in strokovnjakoma za delo na višini firme MOGA d.o.o.
Pri izvedbi akcije so sodelovali predstavniki: Občine Dornava (g. Jožef Munda, g. Franc Zagoršak in komunalna delavca občine), Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Luka Božič), Zavod rs za varstvo narave, OE Maribor (Janko Urbanck), Avtodvigala
Šibila Slaček Starše in MOGA d.o.o. Maribor.
Pripravil: Janko Urbanek
VESELI DECEMBER V VRTCU
Bliža se adventni čas. V vrtcu smo polepšali adventni čas otrokom in staršem z izdelovanjem adventnih venčkov. K sodelovanju smo povabili Arijanino mamico gospo Suzano, ki je cvetličarka. Z njeno pomočjo so otroci skupno s starši ustvarili čudovite adventne venčke, ki bodo krasili njihove domove.
Gospe Suzani in staršem iskrena hvala za sodelovanje. Želimo si še več takih srečanj.
«	Vzgojiteljica Ana Gracer
BLAGOSLOVILI SMO NOVE ORGLE
Zadnjo nedeljo v novembru se je izteklo cerkveno leto, ki je bilo posvečeno v cerkvi kot leto kulture. Prav v tem iztekajočem se letu smo v župniji v cerkvi svete Doroteje v Dornavi blagoslovili nove orgle.
Že v desetem stoletju so si orgle utirale pot v bogoslužje (pri svetih mašah, ob slovesnostih,...). Cerkvene orgle se opravičeno imenujejo kraljica inštrumentov. Tako imamo odslej tudi v cerkvi svete Doroteje nove, za vse slovesnosti primerne orgle. Nove mehanske orgle izražajo stilnost današnjega časa in se skupaj s korno ograjo prilagajajo notranjosti prostora. Skupno je v novih orglah 631 piščali, ki so bile izdelane po dolgotrajnem postopku načrtovanega intonatorskega dela prav za našo cerkev.
Na martinovo nedeljo je ob navzočnosti številnih duhovnikov nove orgle blagoslovil pomožni mariborski škof dr. Peter Štumpf. Na koru so se oglasile nove orgle, ubrano so zapeli cerkveni pevci. Pri tej slovesnosti so sodelovali tudi pevci Dornavskega okteta. Ob blagoslovu so se oglasile trobente s svojimi prodornimi glasovi, ki so jih izvajali člani naše pihalne godbe.
Zahvala velja vsem darovalcem, posebno še botrom - sponzorjem. Zahvala ni samo v besedi, ampak v želji, da se bomo trudili, da bomo še bolj povezani med seboj in da bomo sodelovali v delu in življenju v župniji. Zahvala velja od obeh župnikov, p. Jožefa Krambergerja in p. Emila Križana.
Ob bližnjem prazniku Gospodovega rojstva - božiča - želim doživeta praznovanja, v novem letu pa vsega, kar si vsak najbolj želi!
p. Jože Kramberger
PRISTOJNOSTI KRAJEVNEGA URADA
Večina občanov je seznanjena, da v občinskih prostorih deluje tudi krajevni urad oziroma matični urad, kot še vedno nekateri radi poimenujejo to podaljšano roko upravne enote.
Starejši se spominjajo, da se je bilo mogoče na krajevnem (matičnem) uradu nekoč tudi poročiti. Vendar so to bili časi, ko je bilo letno zelo veliko porok in je k vsakemu krajevnemu uradu pripadal še en, bolj slovesno opremljen prostor, ki je služil za poročno dvorano. Sčasoma se je število porok zmanjševalo, spreminjale pa so se zahteve glede prostorov, kjer so se poroke sklepale. Ker je bilo vzdrževanje tolikih prostorov, ki so bili na vseh krajevnih uradih, le-teh pa je bilo na območju takratne velike občine Ptuj kar 25, predrago, se je število krajev, kjer so se zakonske zveze sklepale postopno začelo zmanjševati. Tako smo počasi prišli le do ene poročne dvorane za celotno občino Ptuj. Tako stanje je tudi danes, saj je za celotno območje Upravne enote določen le en uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez, to je poročna dvorana na ptujskem Magistratu. Glede na predpise, ki urejajo sklepanje zakonskih zvez, je zakonsko zvezo mogoče skleniti tudi izven tega uradno določenega prostora, vendar je zato potrebno zadostiti nekaterim pogojem in od upravne enote pridobiti ustrezno dovoljenje.
Na kateremkoli krajevnem uradu, ne glede na kraj rojstva, pa je po uvedbi računalniško vodenega matičnega registra mogoče dobiti izpisek iz matičnega registra rojstev in porok in ne glede na
Sladki zaključek leta
Niti zavedamo se ne, da se leto približuje h koncu. Upamo, da je vsakemu izmed nas prineslo nekaj lepega, doživetega, novega. Članice DKŽ občine Dornava smo na lep, svojstven način zabeležile zaključek leta z družabnim večerom, ki smo ga priredile 25. novembra v gostišču Marta v Cvetkovcih.
Druženje je bilo toliko prijetnejše, saj smo leto zaključile skupaj z Društvom podeželskih žena in deklet iz Lancove vasi. Vseh skupaj nas je bilo 80 in preživele smo prijeten, nepozaben večer, ki ga je popestrila naša pevka MILI Korpar.
Gost večera je bil naš novoizvoljeni župan Rajko Janžekovič, ki se ni uprl našemu povabilu, saj je za svoj novi začetek članice počastil s sladko torto. Skupaj z obema predsednicama društev jo je tudi svečano razrezal.
Sledil je njegov lep nagovor vsem ženam in dekletom, ki nam bo odmeval še dolgo v ušesih.
Takšnih prijetnih večerov si žene, dekleta v današnjem času še kako zaslužijo.
Anica Vrabl
kraj smrti tudi izpisek iz matičnega registra smrti, za osebe, ki so umrle po 3- 5. 2005.
Na krajevnem uradu lahko prijavite ali odjavite stalno ali začasno prebivališče in, ne glede na kraj stalnega prebivanja, oddate vlogo za pridobitev osebnega dokumenta, to je osebne izkaznice ali potnega lista. Če bo vaš mladoletni otrok v tujino potoval z drugo polnoletno osebo, lahko ustrezno potrdilo dobite tudi na krajevnem uradu. Tukaj lahko tudi overite kakršenkoli prepis ali fotokopijo pa tudi podpis za potrebe vseh upravnih postopkov. Na krajevnem uradu je torej mogoče overiti tudi podpis prodajalca na kupoprodajni pogodbi ob prodaji avtomobila. Vendar poudarjamo, da upravni organi overjajo le listine za uporabo v upravnih postopkih, za overitev pogodb za promet z nepremičninami in vse ostale listine, ki se uporabljajo pred pravosodnimi organi, vključno z oporokami, pa so še naprej pristojni notarji.
Če prodajate kmetijsko zemljišče, ponudbo oddate na krajevnem uradu, ki bo poskrbel, da bo v skladu s predpisi izobešena na oglasni deski. Naši uslužbenci na krajevnih uradih evidentirajo tudi podpore volivcev raznim referendumskim pobudam in kandidaturam za kandidiranje na volitvah. Izdajajo potrdila iz evidence gospodinjstev in registra prebivalstva in iz drugih uradnih evidenc in sprejemajo vloge, ki jih posredujejo v reševanje na upravno enoto.
Če si morate urediti kaj od navedenega, se torej ni potrebno odpraviti na sedež upravne enote na Ptuj, ampak lahko v času, ko posluje vaš krajevni urad, vse to uredite v svoji občini. Krajevni urad Dornava, ki ima sedež v prostorih občinske stavbe, za vas posluje vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 08. do 12. ure. Odstopanja od tega urnika so v času dopustov in nepredvidenih odsotnosti posameznih uslužbencev, vendar lahko o času poslovanja posameznega krajevnega urada predhodno dobite podatke tudi na Upravni enoti na telefonski številki 798 01 00.
Iz Upravne enote Ptuj
VLJUDNO VAS VABIMO, DA SE UDELEŽITE NOVOLETNIH KONCERTOV V OBČINI DORNAVA V IZVEDBI NAŠIH DRUŠTEV, KI BODO:
-	28. 12. 2006 ob 18. uri Koncert Pihalne godbe občine Dornava
-	30.12.2006 ob 18. uri - Božično-novoletni koncert v cerkvi na Polenšaku (v izvedbi TD POLENŠAK)
Če je gozd naša učilnica
Z avtobusom smo se odpeljali na Mestni Vrh. Ker se nismo mogli zapeljati v gozd, smo pot nadaljevali peš. V gozdu so nas pričakali vodiči. Razdelili smo se v tri skupine. Vsaka skupina je imela svojega vodiča. Ustavljali smo se na točkah, kjer nam je vodič razložil katero od gozdnih skrivnosti in odgovoril na naša vprašanja. Bilo je zelo zanimivo. Spoznavali smo, čemu gozd služi, kakšen pomen ima za živa bitja. Izmerili smo temperaturo zraka in zemlje. Vodič nam je opisal, kakšno vlogo ima voda v gozdu. To je bila zelo zanimiva točka. Na šesti točki smo spoznavali snovi oziroma živa bitja, ki ogrožajo gozd. Spoznavali smo sloje v gozdu, vrste dreves in vrste živih bitij. Pri zadnji točki - rast drevesa smo dobili najdaljšo razlago, saj je drevo najpomembnejši predstavnik gozda. Na začetku učne poti smo dobili učne liste, zato smo morali dobro poslušati ter opazovati. Bilo je zelo poučno, saj smo izvedeli veliko novega. Odšli smo malicat.
Odpravili smo se na avtobus. Ko smo prišli nazaj v šolo, smo opravili analizo učne poti. Naravoslovni dan je trajal pet šolskih ur. Mislim, da smo vsi slišali nekaj novega. Svoje znanje smo nadgradili.
Katja Majcen Ines Janžekovič, 7. a
Polenšak
Romanje v Lurd in
Prišel je težko pričakovani četrtek, 24. avgusta 2006. Ura je bila 18, ko smo se polni pričakovanj zbrali pred našo farno cerkvijo, kjer se je prav v tem času odvijala sveta maša ob zaključku letošnjih celodnevnih večnih molitev. Z večerno molitvijo in petjem Angelskega čaščenja smo se poslovili od naše Marije Polenške in se podali v neznano, Lurški Mariji nasproti.
V Ljubljani se nam je pridružila predstavnica TA Natura Viva gospa Metka in kar hitro smo zapustili Slovenijo na mejnem prehodu Fernetiči. Sledila je nočna vožnja po severni Italiji do Genove in v jutranjih urah smo prispeli do Ligurske obale in mejnega prehoda med Italijo in Francijo ter zavili v drugo najmanjšo državico Monako, ki jo sestavljajo štiri mestna naselja: Monako, Monte Carlo, Fontville in Condamine. Najprej smo si ogledali njeno istoimensko mestno naselje Monako, Oceanografski muzej s prečudovitim akvarijem različnih rib z vseh oceanov sveta, nato stolnico, v kateri so pokopani vsi člani knežje družine Grimaldi s še skoraj svežo grobnico lani umrlega kneza Rainerja 111. ter nato zavili pred knež-no palačo, kjer se je pravkar odvijala protokolarna menjava straže. Odpeljali smo se naprej ob zalivu, po poti formule 1, imenovanem Cordamine, do mestne četrti Monte Carlo, ki slovi po vsem svetu po številnih igralnicah, v katerih poizkusijo svojo srečo ali nesrečo številni mogotci iz vsega sveta. Obiskali smo eno od teh igralnic in v manjši obliki tudi sami poizkusili srečo, toda sreča je opoteča.... Popili smo še kavico v slovitem Caffe de Pariš pred igralnico. Nadaljevali smo pot do kraja Eze, si ogledali eno od številnih parfumerij in proizvodnjo, se nadišavili in se oborožili z najrazličnejšimi dišavami.
Sledila je krajša vožnja do največjega mesta na Ažurni obali - do Nice, kjer smo tudi prespali. Po zajtrku smo mimo mesta Antibes zavili v čudovito pokrajino Provanso in občudovali njeno prelepo naravo in njen razgibani svet z vinogradi in polji, posejanimi s sivko in drugimi kulturami. Obvozili smo številna mesta iz rimskega obdobja in pri mestu Narbone zavili nekoliko v notranjost Francije prav pod Pireneje. Tu smo se za krajši čas ustavili v srednjeveškem mestu Carcassone, obdanim z visokim dvojnim obzidjem in preko dvižnega mostu vstopili v notranjost obzidja, ki skriva lep srednjeveški grad in stolnico, številne trge ter ozke ulice s trgovinicami, bari in kavarnicami. Pohiteli smo in se podali proti našemu glavnemu cilju, Lurdu naproti.
Večerilo se je že, molili smo rožni venec in peli Marijine pesmi. Prevzelo nas je, ko smo zavili z avtoceste po regionalni cesti do Lurda. Pred nami se je odprl čudoviti svet lurške kotline in iz naših src je donela pesem: Ave Marija. Tega občutka ni mogoče opisati z besedami, to lahko samo doživiš.
Ob 20. uri smo se namestili v hotelu. Prijetno utrujeni smo večerjali in legli k zasluženemu počitku. Zjutraj po zajtrku je sledil ogled Lurda. Na začetku smo si ogledali Bernardkino rojstno hišo in stari mlin, ki ga je njena družina dobila v dar, nato smo zavili na vrt glavnega dogajanja v Lurdu. Tu se nahaja podzemna cerkev Pija X., ki lahko sprejme 20.000 vernikov in moram povedati, bilo je ravno pol ure do maše, bila je skoraj polna. Mi smo želeli biti pri sveti maši ob 10. uri pred Bernardkino votlino. Vmes smo stopili še v baziliko Svetega rožnega venca, ki se delno dviga nad votlino Marijinega prikazovanja. 'Uidi prostor pred votlino je bil nabito poln romarjev iz vsega sveta in vseh ras. Maša je bila sicer darovana v francoščini, mi pa smo jo v srcu spremljali v našem jeziku. Sprejeli smo sveto obhajilo in se po blagoslovu napotili do bazenov, kjer kopajo v zdravilni posvečeni vodi številne bolnike iz vsega sveta. To delo opravljajo prostovoljci, ki za svoje delo dobijo le hrano in stanovanjc.
Popoldne smo imeli prosto. Malo smo se sprehodili po mestu, ki ni prav veliko, nakupili smo spominke za svoje domače in prijatelje ter posodice, v katere smo si pozneje natočili posvečeno vodo, ki izvira iz skale pri votlini Marijinega prikazovanja. Seveda nas je močno vleklo spet k votlini. Vsak izmed nas se je hotel dotakniti mokre skale pod veliko Marijino podobo in pred njeno vznožje
obisk Ažurne obale
položiti svoje križe in težave ali pa se ji zahvaliti za zdravje in srečo v življenju. Tekle so solze prošnje ali sreče in te občutke je čutil vsak zase v svojem srcu, vendar srečen, da je lahko doživel romanje v Lurd.
Po večerji smo se ob 21. uri udeležili procesije z lučkami, ki je trajala eno uro med molitvijo rožnega venca. Zbrali smo se pred votlino in krenili preko celega vrta pred baziliko in nazaj. Med vsako skrivnostjo je po zvočniku donela pesem Zvonovi zvonijo.... Z odpevom in visoko dvignjenimi lučkami smo odpeval: Ave, ave Marija..., ki doni v vseh jezikih enako. Nepopisno in čudovito doživetje, ki bi ga vsak od nas hotel še kdaj doživeti.
Hitro je prišel ponedeljek in po zajtrku smo se morali posloviti od Lurda, vsak s svojimi občutki v srcu ter se po isti dolgi poti podati nazaj proti Sloveniji.
Med potjo domov smo si ogledali še mesto Avignon, kjer je bil v 14. stoletju sedež papežev. Vse je lepo ohranjeno v starem mestnem jedru.
Skozi prej opisano Provanso smo prišli spet na Ažurno obalo in si ogledali še filmsko mesto Cannes s palačo, v kateri vsako leto poteka filmski festival, park z odtisi rok slavnih igralcev in razkošno plažo La Croisette, kjer uživajo v razkošnih hotelih preko ceste mogotci iz vsega sveta. Bogati so v denarnicah, mi pa smo se bogati v srcu z mnogimi lepimi doživetji, predvsem v Lurdu, vračali v Slovenijo in v opoldanskih urah v torek prispeli na naš Polenšak k naši Mariji Polenški. Čez nekaj dni smo se ji pri zahvalni maši na Polenšaku zahvalili, da nas je spremljala na naši dolgi poti v prekrasnem vremenu in čudoviti vožnji, da smo se srečni in zdravi vrnili domov, z željo, da si v letu 2007 privoščimo podobno potovanje, kjer bomo lahko spet združili prijetno s koristnim.
Slavica Fras
Na osnovi Odloka o priznanjih in nagradah Občine Dornava objavlja Komisija za priznanja in nagrade:
Razpis
za vložitev predlogov za podelitev nagrad in priznanj občine Dornava v letu 2007
Predloge za podelitev priznanj in nagrad lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, društva in delovna telesa Občinskega sveta.
Predloge sprejemamo do 30. marca 2007.
Nagrade in priznanja bodo podeljena oh prazniku občine Dornava.
Komisija za nagrade in priznanja
Dogodki in aktivnosti v PGD Dornava
V	prostovoljnem gasilskem društvu Dornava smo v letu 2006 skrbeli za požarno varnost v našem požarnem okolišu. Nekajkrat smo intervenirali ob naravnih nesrečah in požaru. Med letom smo poskrbeli za izobraževanje naših članov.
Sodelovali smo pri izvedbi Fašenka po Dornavsko. Udeležili smo se spomladanskega čiščenja okolja v naši občini. S sodelovanjem prostovoljnih gasilskih društev iz naše občine smo organizirali gasilsko vajo pri osnovni šoli. Na vaji smo prikazali evakuacijo učencev in učiteljev iz osnovne šole. Ob prvem maju smo organizirali tradicionalno postavitev majskega drevesa. Za praznik zavetnika gasilcev sv. Florjana smo organizirali srečanje gasilcev Zveze. Pri Florjanovi maši v naši župnijski cerkvi so sodelovala tudi sosednja prostovoljna gasilska društva, ki spadajo v našo faro.
V	mesecu avgustu smo organizirali tradicionalno tekmovanje 22 ustanoviteljev društva, ki se ga udeležijo društva od blizu in daleč. Ob pričetku šolskega leta poskrbimo za varen prihod naših šolarjev v šolo.V mesecu oktobru smo sodelovali na skupni vaji, na kateri sodelujejo društva iz občin Gorišnica, Ormož in Dornava. Vaja poteka na tromeji.
Naše društvo je osrednje društvo v občini in rabi tudi primerno opremo. Sedaj imamo dva avtomobila, in sicer vozilo IVECO, ki ga uporabljamo za prevoz moštva in pa za razne akcije v kraju. Drugo vozilo je TAM T 125, avtocisterna letnik 1980. Po predpisih Gasil-
Čebele ne poznajo praznikov
V	preteklosti so o ČEBELI nastale številne ljudske pripovedi. Ljudje, čebelarji in kmetje so to »živalco« zelo cenili. V stoletjih gojenja in pridelave ter predelave čebeljih izdelkov smo si slovenski čebelarji pridobili veliko znanja in izkušenj.
Čebele, kot pravi pripovedka, so v naše kraje prišle z Noetovo barko, kamor jih je sladkosnedi Noe spravil pred vesoljnim potopom. Po upadu vode je en roj pobegnil na kopno. Tam ga je zajel močan vihar in ga odnesel na Kranjsko. Po prihodu na Kranjsko se je čebela celo prepirala s Stvarnikom. Bog je čebele namreč posvaril, naj ob nedeljah in praznikih ne delajo in naj ne nabirajo medu. Marljive čebele pa ga niso ubogale, zato jih je kaznoval z želom, da bi s piki vzbudile upor pri ljudeh.
Ne glede na pripoved se velika večina ljudi v resnici boji čebeljih pikov in se čebel otepa. Nas, pogumne čebelarje, pa je čebela tako osvojila, da nam za njene pike ni mar. Pravijo, da naj bi čebele čebelarja poznale in ga zato ne pikajo. To seveda ne drži, je pa res, da zna čebelar z njimi tako ravnati, da se izogne marsikateremu piku. Velja pa tudi znano dejstvo, da čebela piči le takrat, ko se počuti ogroženo.
Predsednik ČD Dornava Branko Vajda
ske zveze Slovenije na akciji ne smejo sodelovati vozila, starejša od petindvajset let. Zato smo si zastavili cilj, da bomo v letu 2007 nabavili novo gasilsko vozilo. Prepričani smo, da bomo s pomočjo občine Dornava in pa krajanov prišli do potrebnega vozila.
Ob bližajočih praznikih Vam vsem skupaj želimo VESEL BOŽIČ IN SREČNO, ZDRAVO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO 2007.
PGD DORNAVA
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MEZGOVCI
NA GARAŽI DVOJE NOVIH AV-
TOMATSKIH DVIŽNIH VRAT
Večkrat smo se gasilci PGD Mezgovci pogovarjali o dotrajanosti garažnih vrat na gasilskem domu. Pogovarjali smo se tudi o težavah pri izvozu v primeru sneženja, saj novozapadli sneg onemogoči odpiranje vrat in s tem izvoz z intervencijskim avtomobilom. V tem primeru bi morali gasilci novozapadli sneg najprej odmetati izpred garaže in šele potem bi lahko vanjo vstopili ter se pripravili za izvoz.
In pred kratkim smo nova vrata na gasilski garaži lahko že preizkusili. Njihova vgradnja ni bila tako enostavna, saj smo morali obstoječe okvirje vrat, ki so zgrajeni iz armiranega betona, najprej razširiti. Za to smo potrebovali poseben stroj za rezanje takega betona, nekaj pa smo ga odstranili s pnevmatskimi kladivi. Ko je to bilo opravljeno, so lahko prišli na vrsto mojstri za vgradnjo avtomatskih vrat, na koncu pa še pleskarji, ki so opravili zaključna dela. Mezgovski gasilci smo veseli novih garažnih vrat, saj vemo, da nam ta sedaj omogočajo zanesljiv in hitrejši intervencijski izvoz. Tako smo na požarišču lahko v krajšem času in s tem zaščitimo in rešimo več materialnih dobrin.
Kratki pregled prednosti novih avtomatskih dvižnih garažnih vrat:
-	popolni avtomatski dvig z daljinskim upravljalcem (v primeru izpada elektrike, se vrata dvignejo ročno s pomočjo mehanizma),
-	lažji in hitrejši izvoz v primeru sneženja,
-	izdelana so iz trajnega in vzdržljivega materiala,
-	večja od prejšnjih, kar omogoča lažji in hitrejši izvoz in lažje parkiranje.
Nova vrata so si vaščani lahko ogledali na tradicionalnem vaškem pikniku, ki smo ga gasilci organizirali v soboto, 2.12.2006. V krušni peči se je pekel 40- kilogramski prolek (večji odojek), še pred njim pa kolači domačega kruha. Proti koncu piknika, ki se je zavlekel pozno v noč in ga je popestril trio iz domačega kraja (fantje iz družine Tašner in Ciglar), pa se je prilegla kisla juha. Piknik je torej uspel, vaščani pa se ga lahko spet udeležijo naslednje leto.
Bruno Šincek
BILO JE NEKOČ
I
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA DORNAVA
POROČILO
o izidu volitev za Občinski svet Občine Dornava
Občinska volilna komisija Občine Dornava je na seji dne 26.10. 2006, na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah, na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve članov Občinskega sveta občine Dornava na volitvah dne 22. oktobra 2006 ugotovila rezultate in izid volitev za Občinski svet občine Dornava.
I.
Na volitvah 22. oktobra 2006 je imelo pravico voliti skupaj:
a)	2249 volivcev, vpisanih v volilni imenik,
b)	s potrdilom ni glasoval nihče.
2.	Glasovalo je 1491 volivcev ali 66,3 % od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti.
Od tega je:
a)	1486 volivcev glasovalo na voliščih po volilnem imeniku,
b)	2 volivca sta glasovala na predčasnem glasovanju po volilnem imeniku,
c)	s potrdilom ni glasoval nihče,
d)	po pošti so glasovali 3 volivci.
II.
Za volitve članov občinskega sveta je bilo oddanih 1491 glasovnic. Neveljavnih je bilo 10 glasovnic.
Veljavnih glasovnic je bilo 1481.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov po volilnih enotah:
Volilna enota 1 ( za naselje Dornava od h. št. 1 - 80)
1.	Miroslav SLODNJAK	180 glasov (62.07%)
2.	Nataša ŠTERMAN	33 glasov (11.38%)
3.	Zdenka ŠEGULA	88 glasov (30.34%)
4.	Janez HORVAT	122 glasov (42.07%)
5.	Albin PETERŠIČ	31 glasov (10.69%)
6.	Borut ŠEGA	68 glasov (23.45%)
V	1. volilni enoti sta se volila dva člana po večinskem sistemu.
II.	Volilna enota 2 (za naselje Dornava od h. št. 81-149)
1.	Dušan M1HAJLOVIČ	131 glasov (47.71%)
2.	Darinka TERBUC	51 glasov (17.41%)
3.	Bogdan HRGA	81 glasov (27.65%)
4.	Boris PETEK	19 glasov (6.48%)
5.	Branka BRATUŠA	23 glasov (7.85%)
6.	Devid KOZAR	95 glasov (32.42%)
7.	Jožef FLORJANIČ	83 glasov (28.33%)
8.	Franc HERGA	55 glasov (18.77%)
V	2. volilni enoti sta se volila dva člana.
III.	Volilna enota 3 (za naselje Mezgovci ob Pesnici)
1.	Franc VRABL
2.	Milan ŠILAK, ml.
3.	Janez LAH
4.	Ivan PETEK
98 glasov (37.26%) 149 glasov (56.65%) 118 glasov (44.87%) 84 glasov (31.94%)
V 3. volilni enoti sta se volila dva člana.
IV.	Volilna enota 4 (za naselja: Bratislavci, Lasigovci, Pre-rad, Polenci in Polenšak)
1.	Branko PRIMOŽIČ
2.	Jože VRŠIČ
3.	Franc KUKOVEC
4.	Ivan SLANA
5.	Vladimir MASTEN
6.	Vlado NEDELJKO
7.	Denis MURAT
8.	Gabrijel KOZAR
9.	Jožef HOJNIK
53 glasov (12.96%) 120 glasov (29.34%) 208 glasov (50.86%) 122 glasov (29.83%) 78 glasov (19.07%) 78 glasov (19.07%) 30 glasov (7.33 %) 116 glasov (28.36%) 164 glasov (40.10%)
V	volilni enoti so se volili trije člani.
V.	V volilni enoti 5 ( za naselja: Brezovci, Slomi, Strejaci, Strmec pri Polenšaku in Žamenci)
1.	Jazen ŠILAK	32 glasov (14.22%)
2.	Marjan SLODNJAK	55 glasov (24.44%)
3.	Suzana ŠILAK	22 glasov (9.78%)
4.	Franc ZAGORŠAK	46 glasov (20.44%)
5.	Franc ŠUEN	v	103 glasov (45.78%)
6.	Rajko JANŽEKOVIČ	124 glasov (55.11 %)
V	5. volilni enoti sta se volila dva člana.
Občinska volilna komisija je na podlagi 11. člena Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da so za člane Občinskega sveta občine Dornava izvoljeni kandidati, ki so dobili največ glasov po posameznih volilnih enotah.
Za člane občinskega sveta so bili izvoljeni:
1.	Miroslav SLODNJAK, roj. 03.11. 1961, Dornava 24, avtoličar
2.	Janez HORVAT, roj. 17.12. 1961, Dornava 38, kmetovalec
3.	Dušan MIHAJLOVIČ, roj. 10.04. 1959, Dornava 137/a, orodjar
4.	Devid KOZAR, roj. 07.09. 1976, Dornava 146/d, mizar
5.	Milan ŠILAK, ml., roj. 05.05. 1978, Mezgovci ob Pesnici 4l/b, profesor matematike
6.	Janez LAH, roj. 22.12. 1967, Mezgovci ob Pesnici 70/c, krovec - klepar
7.	Franc KUKOVEC, roj. 17.11. 1960, Lasigovci 17/b, lesarski tehnik
8.	Ivan SLANA, roj. 26.11. 1960, Polenci 27/a, slikopleskar
9.	Jožef HOJNIK, roj. 07.06. 1953, Bratislavci 52/a, strojni tehnik
10.	Franc ŠUEN, roj. 01.07. 1965, Slomi 4, oblikovalec kovin
11.	Rajko JANŽEKOVIČ, roj. 03.08. 1975, Brezovci 2, univ. dipl. teolog.
Štev.: OVK 006-24/06 Dornava, 26.10. 2006
Člani:
Stanislav KRAJNC Marica KEKEC Marjan KONDRIČ
Predsednik OVK Dornava Branko RESNIK, dipl. iur.
POROČILO
o izidu volitev za župana občine Dornava
Občinska volilna komisija občine Dornava je na seji 16.11. 2006 na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah, na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za župana občine Dornava na volitvah župana - v drugem krogu, dne 12.novembra 2006 ugotovila rezultate glasovanja in izid za župana občine Dornava.
I.
1.	Na volitvah 12. novembra 2006 je imelo pravico voliti skupaj:
a)	2250 volivcev, vpisanih v volilni imenik,
b)	s potrdilom ni glasoval nihče.
2.	Glasovalo je 1554 volivcev ali 69,07 % od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti.
Od tega je:
a)	1540 volivcev glasovalo na voliščih po volilnem imeniku,
b)	7 volivcev je glasovalo na predčasnem glasovanju po volilnem imeniku,
c)	s potrdilom ni glasoval nihče,
d)	po pošti sta glasovala 2 volivca,
e)	5 volivcev je glasovalo na domu.
II.
Za volitve župana je bilo oddanih 1554 glasovnic.
Neveljavnih glasovnic je bilo 8.
Veljavnih glasovnic je bilo 1546.
Kandidata za župana sta prejela naslednje število glasov:
1.	Rajko JANŽEKOVIČ	954 glasov oz. 61.71 %
2.	Franc ŠEGULA	592 glasov oz. 38.29 %
Občinska volilna komisija je na podlagi 107. člena Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da je za župana občine Dornava izvoljen:
Rajko JANŽEKOVIČ, roj.03.08.1975, stanujoč Brezovci 2.
Štev.: OVK 006-7/2006-1 Datum: 16. november 2006
Člani:	Predsednik OVK Dornava
Stanislav KRAJNC	Branko RESNIK, dipl. iur.
Marica KEKEC Marjan KONDRIČ
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. list RS št. 22/98), Nacionalnega programa športa v RS (Ur. list RS št. 24/2000), Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 72/93, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02 in 87/02 in 16. člena Statuta Občine Dornava (Ur. list RS št. 47/99), spremembe in dopolnitve Statuta (Uradni vestnik občine Dornava, št.2/00 in 1/03), je Občinski svet občine Dornava na 30. redni seji dne 26. 04. 2006 sprejel
PRAVILNIK
ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OB ČINI DORNAVA
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom svet občine Dornava določa pogoje, merila in postopke za razdelitev sredstev, namenjenih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Dornava.
2.	člen
Predmet pravilnika je delitev sredstev, ki jih po sprejetih programih zagotavlja občina Dornava.
3.	člen
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti,
-	da imajo zagotovljeno redno vadbo najmanj 30 tednov v letu.
4.	člen
Izvajalci športnih programov so:
-	športna društva,
-	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna območja,
-	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu,
-	vrtci, osnovne šole in visoko šolski zavodi.
5.	člen
Za uresničevanje javnega interesa v športu, opredeljenega z letnimi programi, se zagotavljajo javna sredstva za sofinanciranje naslednjih vsebin:
-	interesna športna vzgoja otrok in mladine,
-	športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport,
-	športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju)
-	kakovostni šport,
-	vrhunski šport,
-	športna rekreacija,
-	šport invalidov,
-	šolanje in izpolnjevanje strokovnih kadrov,
-	izgradnja in vzdrževanje športnih objektov,
-	informacije o športu v medijih,
-	mednarodna dejavnost v športu.
6.	člen
Izvajanje lokalnega programa športa se določi z letnim programom športa, ki ga sprejme občinski svet Dornava.
7.	člen
Na podlagi vsakoletnega javnega razpisa, ki ga objavi občina Dornava, Odbor za negospodarstvo in družbene dejavnosti te vloge obdela in pripravi predlog izbora programov in predlogov delitve razpoložljivih sredstev, ki ji zagotavlja proračun občine Dornava.
8.	člen
Vrednost sofinanciranja športnih programov je odvisna od vsakoletnih razpoložljivih sredstev v občinskem proračunu za področje športa.
9.	člen
Občina Dornava sklene z izvajalci športnih programov pogodbo, v kateri se določi:
-	vsebina in obseg programov,
-	čas realizacije programov,
-	obseg sredstev, ki se zagotovijo iz državnega proračuna,
-	druge medsebojne pravice in obveznosti.
2.	POGOJI, NORMATIVI IN MERILA ŠPORTNIH PROGRAMOV
10.	člen
Točkovni sistem je obvezna priloga tega pravilnika.
1.	ŠPORT OTROK IN MLADINE
Sofinancira se:
-	zlati sonček,
-	ciciban planinec,
-	Krpan,
-	drugi 80-urni programi.
Iz javnih financ se na ravni lokalne skupnosti sofinancira orga-
nizacija in izpeljava občinskih šolskih prvenstev, strokovni kader, najem največ 60 ur objekta na skupino, v kateri je največ 25 otrok.
2.	ŠPORT V DRUŠTVIH
2/1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
Programi so lahko razdeljeni v tri stopnje. Obseg vadbe - treningov - je odvisen od specifičnosti športne zvrsti:
-	cicibani do 240 ur
-	mlajši dečki in deklice do 240 ur
-	starejši dečki in deklice do 320 ur
-	programi na ravni lokalne skupnosti
Iz javnih financ lokalne skupnosti se financirajo objekt, strokovni kader, stroški programa.
2/2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski razred.
Programi so lahko razdeljeni v več stopenj. Obsegi treningov in vadbe je odvisen od specifičnosti športne panoge:
Od 400 do 900 ur
Programi na ravni lokalne skupnosti
Na ravni lokalne skupnosti se iz javnih financ lahko sofinancira, objekt in strokovni kader.
Glede na tekmovalne uspehe ekip se upošteva ustrezen korekcijski faktor.
Vadbena skupina ne sme presegati 25 udeležencev.
2/3 Športno rekreativna dejavnost odraslih
Cilji športne rekreacije odraslih je ohranjanje in izboljšanje zdravstvenega statusa, humanizacija človekovega življenja, pritegniti čim večje število ljudi v redne vadbe in treninge skozi vso leto. Programi na ravni lokalne skupnosti:
80 ur programa na skupino v različnih športnih programih.
Na ravni lokalne skupnosti se lahko sofinancira iz javnih financ najemnina športnih objektov, vaditeljev, propagandnega gradiva in športno zdravstvenih rekvizitov.
2/4 Kakovostni šport
V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja posameznikov in ekip, ki nimajo objektivnih in materialnih možnosti za vključitev v programe vrhunskega športa in jih program rekreacijskega športa ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik za razvoj športa.
Programi na ravni lokalne skupnosti:
60-urni programi,
80-urni programi, ekipe do 200 ur.
Iz javnih financ lokalne skupnosti se sofinancira športne objekte in delno športne rekvizite, lahko pa se financira tudi strokovni kader.
2/5 Vrhunski šport
Vrhunski šport je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status perspektivnega, mednarodnega ali svetovnega razreda.
Obseg treningov je odvisen od športne zvrsti.
Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira del priprav za nastope na tekmovanjih.
3.	ŠPORT INVALIDOV
Športna dejavnost invalidov je namenjena ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom.
Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira uporaba športnih rekvizitov, prostorov in strokovnega kadra, če programi potekajo najmanj 60 ur in jih obiskuje vsaj 8 invalidov.
4.	ŠPORTNE PRIREDITVE
Sofinancira se organizacija in izvedba tekmovanj, ki so namenjena večjemu število udeležencev in promociji športa.
5.	ŠOLANJE IN USPOSABLJANJE DELAVCEV
Sofinancirajo se stroški šolanja za športne inštruktorje, trenerje, vaditelje in potrjevanje licenc.
Sofinancirajo se lahko študentje na fakulteti za šport, vendar to potrdi svet občine Dornava in za to dodeli dodatna sredstva.
3.	KONČNE ODLOČBE
11.	člen
S sprejetjem tega pravilnika preneha delovati obstoječi način financiranja športnih programov v občini Dornava.
Ta pravilnik začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Dornava.
Datum: 28. 11. 2006 Številka: 002-01-742/06
Rajko Janžekovič župan občine Dornava
TOČKOVNI SISTEM
2. ŠPORT V DRUŠTVIH 2/1 Redna vadba:
-	do 7 let	40	ur	20 točk
-	od 7 do 15 let	40	do	80 ur	20 do 40	točk
-	od 15 do 19 let	40	do	80 ur	20 do 40	točk
2/2 Šport mladih za dosežke:
cicibani - cicibanke	120 ur	80	točk
ml. dečki in deklice	120 ur	80	točk
st. dečki in deklice	120 ur	80	točk
mladinci in mladinke	120 ur	80	točk
programi od 140 ur naprej	120 točk
2/3 Športno rekreativna dejavnost odraslih:
40 ur	20 točk
80 ur	40 točk
nad 120 ur	100 točk
2/4 Kakovostni šport kolektivni:
1. nivo	120 ur	80 točk	240 ur	160 točk
2. nivo	120 ur	80 točk	240 ur	160 točk
3. nivo	120 ur	80 točk	240 ur	160 točk
4. nivo	120 ur	80 točk	240 ur	160 točk
Kakovostni šport individualno:
80 ur	40 točk	160 ur	80 točk
ŠPORT INVALIDOV
40 ur	20 točk 80 dO 120 ur 40 do 60 točk
IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV	50 točk
DRUŠTVA PO ČLANSTVU:
OD 10 DO 50 ČLANOV	50 točk
OD 50 DO 100 ČLANOV	100 točk
NAD 100 ČLANOV	140 točk
VREDNOST TOČKE SE IZRAČUNA PO FORMULI:
Finančna sredstva iz letnega proračuna za šport delimo s skupnim število točk.
Na podlagi 35. člena Statuta občine Dornava (Uradni list RS, št. (47/99), Spremembe in dopolnitve Statuta občine Dornava (Uradni vestnik Občine Dornava, št.2/00 in 1/03) župan občine Dornava izdaja
ODREDBO
o razporeditvi uradnih ur Občinske uprave občine Dornava
1.	člen
S to odredbo se določi začetek, trajanje, konec in razporeditev uradnih ur za neposredno poslovanje organov Občinske uprave občine Dornava za občane in druge osebe, za organizacije in skupine in za druge pravne osebe (v nadaljevanju: uradne ure).
2.	člen
Uradne ure občinske uprave so v ponedeljek, sredo in petek za vse zadeve, in sicer: v ponedeljek	od 8.00 do 14.00 ure
v sredo	od 8.00 do 11.00 ure in od 13.00 do 16. ure
v petek	od 8.00 do 12. ure
čas malice	od 10.00 do 10.30 ure
V primeru utemeljene potrebe zaradi nenadnih dodatnih zadev strank ali nalog upravnega organa oziroma ob izrednih razmerah lahko župan občine z javnim razglasom začasno spremeni začetek, trajanje ali konec uradnih ur po tej odredbi.
3.	člen
Na delovni dan, ki je zadnji dan pred državnim praznikom ali dela
prostem dnevu, se uradne ure zaključijo ob 12. uri, ne glede na dan v tednu.
4.	člen
Ta odredba se objavi v Uradnem vestniku občine Dornava in začne veljati naslednji dan po objavi.
Z dnem uveljavitve te odredbe se razporeditev uradnih ur označi na vidnem mestu na stavbi organov Občinske uprave občine Dornava.
Dornava, 06. 12. 2006
Rajko JANŽEKOVIČ župan Občine Dornava
DRUŠTVO UPOKOJENCEV DORNAVA
NOVI DRUŠTVENI PRAPOR
Prvega julija smo se zbrali upokojenci in naši donatorji na svečanosti ob razvitju novega prapora pred novo občinsko zgradbo.
Že nekaj let smo razmišljali o novem simbolu, o praporu, ki bi ga radi razvili, saj je bil stari dotrajan in obrabljen. S ponosom smo ga predali našemu praporščaku g. Jožefu Slodnjaku, ki je obljubil, da ga bo čuval in nosil na svečanostih društva, društev upokojencev ter ob slovesih naših članov.
Društvo pa je izvedlo poleg največje naloge še druge dejavnosti,
Praporščak Jožef Slodnjak z novim praporom
Skupina upokojencev na vrhu Lisce
ki smo jih sprejeli na občnem zboru v začetku aprila. Organizirali smo letovanje v Izoli, izvedli pet izletov po Sloveniji, se udeležili srečanja slovenskih upokojencev v Mozirju, prisluhnili predavanju pedikerke v Žalcu in pripravili piknik v rekreacijskem centru pri ribniku za naše člane. Prisotni smo bili tudi na občinskem meddruštvenem pikniku na Polenšaku.
Ribiška sekcija je tekmovala v športnem ribolovu, člani balinarske sekcije pa smo tekmovali ob občinskem prazniku. Od aprila do novembra smo redno trenirali in se ob petkih popoldan družili na balinarski stezah.
Ob zaključku iztekajočega leta želimo upokojenci vsem občanom naše občine mnogo zdravja, medsebojnega razumevanja in sodelovanja.
Tajnica društva Marija Velikonja
Glasbena šola Zlatka Munda
Glasbena šola Zlatka Munda je v šolskem letu 2006/2007 prešla s svojo dejavnostjo na novo lokacijo, in sicer na podružnico osnovne šole v Dornavi, torej na Polenšaku. Vse do takrat je glasbena šola delovala v Dornavi. Na naši glasbeni šoli skrbimo za kvalitetno in čim širšo vzgojo in izobraževanje, usposabljanje ter vključevanje otrok in mladine v ljubiteljsko ali profesionalno udejstvovanje z glasbo. Trudili se bomo za tiste, ki imajo prve korake v glasbo in ne vedo kako začeti, kot za tiste, ki so že prekaljeni. Pri nas se izvaja INDIVIDUALNI POUK inštrumentov, ki poteka v posameznih učilnicah in pri posameznih pedagogih. Glasbena šola v tem šolskem letu v okviru individualnega pouka poučuje diatonično harmoniko, pihala, trobila, klavirsko harmoniko, klavir, el. orgle in izvaja teoretični pouk - nauk o glasbi.
Stremimo k prijazni in ustvarjalni naravnanosti šole do vseh otrok, ki s svojimi glasbenimi pričakovanji ne posegajo po najvišjih ciljih, a bodo nepogrešljivi v ljubiteljski kulturi in hkrati kritični in omikani koncertni poslušalci kot odkrivanju in razvijanju sposobnosti glasbenih talentov.
In kaj si najbolj želimo? Vključiti čim več otrok in mladine v instrumentalno izobraževanje in jim na tak način ponuditi kvalitetno, zdravo in pestro preživljanje časa z glasbo in ob njej.
Tildi v prihodnje bomo gradili na imigu odprte, razvojno naravnane šole z željo po sodelovanju z bližnjim in širšim okoljem, ki ji je dobro počutje in ustvarjanje pozitivnih glasbenih vibracij na prvem mestu.
Zlatko Munda
UPORABA PIROTEHNIČNIH IZDELKOV
Vesele božične praznike in Srečno 2006
Vam želi
POLICIJSKA POSTAJA PTUJ
Božično-novoletna praznovanja že tradicionalno spremlja uporaba različnih pirotehničnih izdelkov. Ti izdelki so v osnovi namenjeni zabavi, žal pa neredko pri tem zaradi nepravilne ali celo nezakonite uporabe nastanejo negativne posledice; v mislih imam predvsem telesne poškodbe, povzročitve splošne nevarnosti oziroma ogrožanja drugih, premoženjsko škodo, vznemirjanje državljanov, motenje miru itd.
Policija že več let intenzivno izvaja aktivnosti, ki so usmerjene v preprečevanje negativnih posledic pri uporabi pirotehničnih izdelkov, tako represivne kot preventivne, s posebnim poudarkom na slednjih.
Zakon o eksplozivih, s spremembami in dopolnitvami, ki veljajo od 6. avgusta lanskega leta (uradno prečiščeno besedilo (ZE-UPB1), Uradni list št. 100, 10.11.2005), kateri kot eksplozive opredeljuje tudi pirotehnične zmesi in pirotehnične izdelke, med drugim določa pogoje za promet in uporabo eksplozivov ter določa nadzor nad izvajanjem tega zakona, prav zaradi varovanja življenja in zdravja ljudi ter njihovega premoženja.
Pirotehnični izdelki, torej izdelki, ki vsebujejo pirotehnične zmesi, so razvrščeni v razrede:
-	razred 1: pirotehnične igrače (bengalske vžigalice, pokajoče vžigalice, pokajoče
žabice, pokajoči bomboni, pasje bombice...);
-	razred II: izdelki za male ognjemete (petarde, rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, ognjemetne baterije, fontane...);
-	razred III: izdelki za srednje ognjemete;
-	razred IV: izdelki za velike ognjemete ter
-	razred Tl in T2: pirotehnični izdelki za tehnične namene.
Za promet, uporabo, ravnanje z eksplozivi in izvajanje ognjemetov s pirotehničnimi izdelki razredov III in IV morajo biti osebe ustrezno strokovno usposobljene in izpolnjevati druge z zakonom določene pogoje, pravne osebe in podjetniki pa morajo
imeti dovoljenje za promet in dovoljenje na nakup. Ti pogoji pa ne veljajo za uporabo pirotehničnih izdelkov razreda I in II, in tudi fizična oseba, ki v Sloveniji nabavlja pirotehnične izdelke razreda I in II za lastno uporabo, ne potrebuje dovoljenja za nakup, seveda pa veljajo določene omejitve za uporabo tudi teh pirotehničnih izdelkov.
Prodaja pirotehničnih izdelkov razreda I in II, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena v času od 19. decembra do 31. decembra, uporaba teh pirotehničnih izdelkov pa le v času od 26. decembra do 02. januarja.
Uporaba pirotehničnih izdelkov razreda I in II je prepovedana:
-	v strnjenih stanovanjskih naseljih,
-	v zgradbah in vseh zaprtih prostorih,
-	v bližini bolnišnic,
-	v prevoznih sredstvih za potniški promet in
-	na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve.
V zvezi slednjega tudi Zakon o javnih zbiranjih med prepovedana ravnanja uvršča prinašanje pirotehničnih izdelkov na shod oziroma prireditev.
Mladoletnikom do 15. leta starosti sta dovoljena le prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov razredov I in II, ter le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca in je prepovedana:
-	predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka poka,
-	uporaba v drugih predmetih,
-	lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi,
-	preprodaja pirotehničnih izdelkov.
KAZENSKE SANKCIJE:
Za kršitve mladoletnikov se kaznujejo starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva.
Na podlagi Zakona o eksplozivih policist brez predhodne odločbe na kraju prekrška lahko zaseže predmete prekrška v primeru, če posameznik poseduje eksploziv brez dovoljenja ali uporablja pirotehnične izdelke razredov I in II v nasprotju z omejitvami za uporabo pirotehničnih izdelkov. Podobno pooblastilo je dano policistom tudi v Zakonu o policiji (drugi odstavek 46. člena). V primeru uporabe pirotehničnih izdelkov razreda I in II lahko policist le te na kraju samem tudi zaseže, če posameznik z njimi ogroža javni red ali splošno varnost, vendar to policist ugotavlja v vsakem primeru posebej.
Ob tem se najpogosteje pojavlja dilema glede zasega tistih pirotehničnih izdelkov, ki jih ima posameznik pri sebi, prekršek pa je storjen s predmetom, ki ga v bistvu več ni, se pravi, da je zgorel. Če je na pod lagi posameznikovega ravnanja, kot so objestnost, nesramnost, ipd., kraj uporabe
-	javna zbiranja, ipd., mogoče sklepati, da bo ta posameznik z nezakonito uporabo nadaljeval, lahko policist zaseže tudi tiste preostale izdelke, ki jih ima posameznik pri sebi in očitno namerava s kršitvijo nadaljevati.
Posameznik se kaznuje za prekršek z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev, če:
-	uporablja pirotehnične izdelke v času, kadar to ni dovoljeno (uporaba je dovoljena samo v času od 26. decembra do 02. januarja);
-	uporablja pirotehnične izdelke razreda I in II tam, kjer je to prepovedano (v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic ter na površinah, kjer potekajo javni shodi oziroma javne prireditve);
-	ne uporablja pirotehnične izdelke v skladu z navodili proizvajalca (jih predeluje zaradi povečanja učinka, uporablja v drugih predmetih, sam izdeluje pirotehnične izdelke ali zmesi in preprodaja pirotehnične izdelke).
V skladu z določilom Zakona o javnih zbiranjih, ki prepoveduje prinašanje pirotehničnih izdelkov na shod oziroma prireditev pa bo policist tistemu, ki ima oz. bo imel na shodu oziroma prireditvi pri sebi pirotehnične izdelke, na kraju samem izrekel globo 25.000 tolarjev.
Morda ni odveč na tem mestu omeniti še določbo 11. člena novega Zakona o varstvu javnega reda in miru, po kateri se kaznuje z globo 25.000 tolarjev kdor uporablja acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje, in s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti. Uidi v tem primeru policisti brez predhodne odločbe zasežejo predmete, ki so povezani s tem prekrškom.
Glede obravnave prekrškov, ki so v pristojnosti policije, pa naj povem, da bodo policisti glede na določila Zakona o prekrških (ZP-1), v primeru, ko bodo osebno zaznali kršitev iz Zakona o eksplozivih in ne bodo zasegli pirotehničnih izdelkov, kršitelju na kraju kršitve izdali plačilni nalog, če ne bo osebne zaznave, in v vseh primerih, ko bodo zaseženi pirotehnični izdelki, pa ho prekrškovni organ (policijska postaja) izdal odločbo o prekršku v hitrem postopku.
Samo Turčin
Za nami sta žetev in nova setev
V	TD Polenšak smo tudi letos, natančneje 16. in 17. julija, uspešno izvedli našo osrednjo prireditev, letos že 43. praznik žetve z razstavo kruha in pogač.
Za razliko od prejšnjih let nam je bilo letos več kot naklonjeno tudi vreme, tako da je bil prikaz spravila pšenice še lepši, temu primeren pa je bil tudi obisk prireditve.
V	soboto smo po kulturnem programu in predstavitvi starodobnih vozil - oldtimerjev slovesno odprli nadvse bogato kulinarično razstavo kruha in pogač, v nedeljo pa se je po tradiciji slikovito
prikazalo spravilo pšenice od žetve, mlatve itd.
Naš praznik so tudi letos obiskali številni gostje in obiskovalci od blizu in daleč, tako smo bili v soboto še prav posebej veseli stotih gostov - bralcev izžrebancev Nedeljskega dnevnika iz Ljubljane. Povedali so, da se na Polenšak še vrnejo.
Ker smo Praznik žetve nadvse uspešno izpeljali, smo se člani društva v soboto, dne 09 09., odpravili na naš skupni izlet na Gorenjsko. Izleta se je udeležilo 128 članov, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi prireditve. Obiskali smo Brezje, kjer smo se udeležili romarske maše, sledil pa je ogled turističnih biserov Bohinja in Bleda.
Dan je zaznamovalo prijetno in veselo druženje!
Dne 28.10. smo v TD priredili tradicionalni kostanjev piknik s kolesarjenjem. Ob 10.00 uri smo se izpred turističnega doma na Po-lenšaku s kolesi odpeljali k sv. Ani v Haloze. Tam smo si ogledali obnovljeno romarsko cerkvico, se malce okrepčali in nadaljevali pot. Relacija od starta do cilja je bila dolga približno 35 km. Po prihodu na Polenšak smo nadaljevali z družabnim srečanjem ob pečenem kostanju, moštu....
Ob opisanih veselih druženjih pa člani TD ustrezno skrbimo in vzdržujemo tudi naše objekte in okolico le-teh.
Dejavni pa smo v TD tudi na kulturnem področju. Tako naše članice - pevska sekcija Prcdice - ne manjkajo skoraj na nobeni kulturni prireditvi v kraju in okolici, omeniti pa je treba tudi kosce TD, ki so se letos med drugim dvakrat udeležili košnje na grajskem hribu v Ptuju.
Precej pester pa bo za naše društvo še mesec december, saj smo se člani UO odločili, da 14.12. pred turističnim domom postavimo božično-novoletno smreko, okrasiti pa želimo tudi pročelje doma, dne 30.12. v večernih urah pa bomo na Polenšaku znova organizirali božično-novoletni koncert.
Vse to in še več bomo člani UO TD Polenšak predstavili na rednem občnem zboru društva, ki bo predvidoma 21.01.2007.
V	UO smo z realizacijo programa dela za leto 2006 zelo zadovoljni, saj smo uspeli uresničiti vsa dela in naloge, ki smo jih v letošnjem letu načrtovali.
V	novem letu 2007 želimo vsem svojim članom, kakor tudi vsem občanom občine Dornava zdravja, miru, osebne sreče in uspehov.
Še naprej radi prihajajte na Polenšak!
Za UO TD Polenšak: Martina HORVAT
Miklavževanje na Polenšaku
V	nedeljo, 03.12.2006, je bilo na Polenšaku veselo. V župnijski cerkvi smo člani župnijske Karitas Polenšak pripravili miklavževanje za vse otroke naše župnije.
Kratek program z otroškim pevskim zborom je pripravila Martina Horvat, v glasbi in pesmi pa sta jo spremljala Zlatko Munda in Marjan Petek.
Sv. Miklavž je vstopil v cerkev v spremstvu parkljev in angelcev. V cerkvi je završalo, kakor hitro pa so se parklji zapodili proti otrokom pa je vse utihnilo in se umirilo, le tu in tam se je zaslišal pritajen jok najmlajših.
Sv. Miklavž je pozdravil otroke, starše, člane ŽK, g. župnika in vse ostale, ki so bili prisotni na prireditvi. Pohvalil jih je, da so ga v tako velikem številu pričakali in bil je vesel, da je s seboj prinesel dovolj daril. Povedal je, da je vso leto spremljal, kaj se je na Polenšaku dogajalo. Vedel je, da otroci redno obiskujejo verouk, da pomagajo staršem, da se pridno učijo, da smo imeli na Polenšaku župnijski dan, kjer so sodelovala vsa društva in organizacije. Sv. Miklavž mora v teh dneh obiskati veliko otrok, zato se ni mogel dolgo zadrževati. Parklji so že postajali nemirni, zato je razdelil darila in se poslovil z obljubo, da se naslednje leto vrne.
Sv. Miklavžu smo pomagali pripraviti darila člani župnijske Karitas sv. Marije na Polenšaku z lastnimi sredstvi in s sredstvi, ki so jih darovali sponzorji. Iskreno se jim zahvaljujemo za nesebično pomoč.
Za ŽK sv. Marija Polenšak Dragica Petek
Moje prvo srečanje z belo Ljubljano
Začeli smo z ogledom Ljubljane oz. delčkom nje. Ljubljana je lepo in veliko mesto. Ima mnogo zgradb in čudovitih objektov. Ljudje so bežali na vse strani, mi pa lepo počasi z očesom naokrog!
Sam ogled mi je bil zelo zanimiv, saj Ljubljane še nisem uspela videti. Pripovedovanje vodičke me ni preveč zanimalo, najraje bi le opazovala in občudovala lepoto Ljubljane. Lepo pa se je bilo nasloniti ob ograjo nad reko Ljubljanico. Videli smo tudi spomenik Franceta Prešerna, parlament, veliko zgradb podjetij, predsednikovo hišo, Tromostovje in res veliko vsega. Pot po Ljubljani pa smo prekinili v Narodni galeriji.
V	njej je zelo veliko slik, vendar mi vse niso bile zanimive. Najbolj sem bila navdušena nad realističnimi slikami, ki so polne drobnih, natančnih in čudovitih podob.
Zanimiva je bila slika, kjer smo v eni od oseb ženskega spola hkrati videli tudi moškega.
Nazadnje smo obiskali Hišo eksperimentov. Tu je bilo predstavljenih več kot 40 različnih poskusov,
npr.: podoba, ki se obrača za teboj, žoga v zraku, milnica in geometrija, človek v zraku, razmnoževanje z zrcali, več kot ga spiješ, bolj se zabiješ, obarvani plameni, ste uravnovešeni?, vodni mlini, fakirska postelja, plavajoči mehurčki, šepetanje na daljavo, pogovor z odmevom, zavrti in potegni, se razumemo?, puhaste dlani, izstrelitvena ploščad, oči nas vlečejo za nos, tlačani in polž-lovec na zvoke. Najbolje je bilo, da si eksperimente izvajal sam, brez kogarkoli, da si ga lahko ponovil večkrat, brez nadzora, brez posebnih navodil in podobno. Eni so bili boj zanimivi in zabavno predstavljeni, drugi manj. Meni osebno so bili najbolj všeč eksperimenti: človek v zraku, fakirska postelja, puhaste dlani in oči nas vlečejo za nos.
Vse je bilo res zelo privlačno, zabavno in lepo. Ljubljano bom še obiskala.
Dan se je začel lepo in se tako tudi končal.
Ingrid Vrabl, 8. a
Spomin mojih staršev na osamosvojitev!
Star sem 14 let, rojen 15. 4. 1992. Od prvega dne svojega življenja živim v svobodni domovini, ki se imenuje Republika Slovenija. Z bratom, ki je nekoliko starejši, sva najlepša leta otroštva preživela in jih še preživljava povsem svobodno in srečno. Oče in mati nama vedno znova poudarjata, da ni večje sreče v življenju kakor svoboda, medsebojno spoštovanje med ljudmi ter sreča v družini in širše. Da lahko vse to uživam, je dobro, da se spomnim pripovedovanj očeta, ki segajo v leto 1991.
Bila je pomlad leta 1991, čas, v katerem smo Slovenci začutili priložnost, da lahko ustvarimo lastno državo. Že daljnega leta 1943 so naši dedje v mestecu Jajcu upali, da bomo Slovenci v družbi jugoslovanskih narodov dobili lastno državo. Res je, da smo takrat dobili pod okriljem takratne Jugoslavije svojo republiko, vendar
AKTIVNOSTI MLADIH
V	Klubu mladih Občine Dornava je bilo tudi v drugi polovici leta zelo razgibano. Konec maja je bil organiziran rekreacijski kolesarski maraton, ki ga je vodja organizacije Devid Kozar s svojo ekipo izpeljal na zelo visokem nivoju. V juliju je bil organiziranTurnir v malem nogometu na travnatem igrišču v Mezgovcih. V avgustu smo imeli tudi klubski piknik. V času nogometnega prvenstva smo nabavili projektor in smo organizirali ogled tekem na velikem ekranu. Te prireditve so bile zelo dobro obiskane. Prav tako pa smo organizirali tudi filmske večere, na katerih smo predvajali ogled filmov preko projektorja.
Sedaj v zimskem času se je spet pričela Ptujska amaterska regionalna košarkarska liga PARKI. Fantje pridno trenirajo že od septembra, rezultat pa so že prve zmage.
V	decembru smo organizirali v sodelovanju z Kulturno umetniškim društvom Avgust Hribar iz Doliča gledališko igro »Moj ata socialistični kulak«.
Naše mažoretke so pridno nastopale na raznih prireditvah. Udeleževali smo se tudi seminarjev za trenerje in tekmovalke, ki so bili v Logatcu in na Rogli. Konec septembra je bil vpis za nove članice, tako, da imamo zdaj že 58 aktivnih punc, ki pa hojo svoje znanje pokazale v soboto, 16. decembra v telovadnici OŠ Dornava, kjer bomo spet organizirali prireditev »Z mažoretkami v novo leto«. Za nekatere bo to prvi nastop. Takoj v začetku leta pa se začnejo intenzivne priprave za državno prvenstvo Mažoretne in tvvirling zveze Slovenije, ki bo 20.-22. aprila v Novi Gorici.
Na koncu naj še dodam, da je bil v sredo 6.12.2006 ustanovni občni zbor Mažoretnega tvvirling in plesnega kluba Dornava. Za to smo se odločili zaradi prevelikega obsega dejavnosti v klubu. Zraven mažoretne dejavnosti in tvvirlinga bomo vključili tudi plesno dejavnost, kot so razni plesni tečaji - tudi za odrasle in podobno.
Predsednik Kluba mladih občine Dornava
Borut Šega
kaj hitro so določeni intelektualci spoznali, da smo bili prevarani in da nam vseskozi večji narodi v skupni državi vsiljujejo svojo voljo, s tem pa tudi oblast. Kot priden, pošten in delavni narod smo bili nosilci razvoja takratne skupne države. Vseskozi smo plačevali velik davek ter bili »molzna krava« takratne države. Vendar razen dela nismo dobili ničesar. V devetdesetih letih je vse bolj postajalo jasno, da si manjši narodi po Evropi želijo svobode. In začele so razpadati velike države kot posledica vse večjih nacionalnih trenj med narodi. Slovenci »Janezi« smo takrat začutili svojo priložnost ter dvignili svoj glas. V Sloveniji so se začeli vršiti protesti v podporo osamosvojitvenim težnjam. Začutili smo priložnost, da kot majhen narod lahko končno dobimo svojo lastno državo.
Priznati je treba, da se v družbi rojstvo naše domovine ne jemlje z občutki ponosa, temveč z mešanimi občutki, da nas nekateri želijo prepričati, da nam je bilo vse podarjeno, da smo imeli srečo. Vendar še zdaleč ni tako, saj si kot majhen narod ne moremo niti zamisliti kakšne daljše osamosvojitvene vojne, kot je o tem pisala zgodovina v nekaterih drugih državah, kjer je bilo vse skupaj bolj krvavo kakor pri nas. Takratna vloga kasnejšega predsednika države g. Milana Kučana, soglasnost vseh pomladnih strank v Sloveniji, bistrost takratnega »desetarja« Janeza Janše, vneta volja slovenskega naroda ter stoletne želje po svobodni lastni državi je pripeljalo do tega, da smo si Slovenci dokončno izbojevali lastno državo. Malo je narodov, ki bi z tako majhnimi žrtvami ter tako majhno materialno škodo izbojevali lastno svobodo. Vendar se radi pohvalimo, da tudi male spremlja sreča, in prav to se je zgodilo nam.
Kot pripoveduje oče, so leta 1991 s puško v roki odšli od doma, da obranijo rojstvo naše domovine. Bili so pripravljeni na vse -tudi na najhujše. Sovražnik je želel za vsako ceno doseči, da dobi v svoje roke pomembnejše strateške točke ter slovenske meje z mejnimi prehodi. Ker je domovina naša in ker jo poznamo, ni imel nobenih možnosti, saj so njegove težnje vseskozi s podporo slovenskega naroda ovirali. Kot pripadnik slovenske policije se dokaj dobro spominja prvih dni, ko res ni bilo lahko. Delo je bilo razdeljeno na več nalog. Čuvali so razne barikade, vršili dnevne in nočne patrulje, promet itd. Preprečiti je bilo treba, da se mlada država ne sprevrže v nekakšen kaos, da razmere, kraje, nered in podobno ne zamajajo zaupanja ljudi v novo oblast. Sovražnik je namreč še vedno upal, da se Slovenci v novi vlogi ne bomo znašli. Vendar je bila ljubezen do lastne zemlje močnejša od vsega ostalega. V ljudeh je žarela neizprosna sreča ob spoznanju, kaj smo dosegli. Živeti s tem je bil ponos, za katerega je marsikdo dal tudi svoje življenje. Če se danes, po petnajstih letih, ozremo nazaj in vidimo, kaj vse smo v teh letih dosegli, smo lahko na to ponosni s vsem srcem, zato je nerazumljivo, da obstajajo določeni ljudje, ki želijo vse skupaj očrniti. Posebej tisti, ki niso ne z delom in ne z znanjem storili ničesar, da bi bilo življenje v naši domovini lepše in srečnejše.
Domovina je naša mati. Njeni sinovi in hčere smo lahko ponosni, da nam razkriva njena prostranstva od morja, planin, dolin, jezer, gozdov, polj. Težko bi v svetu našli deželo, ki bi bila tako lepa, kakor je naša domovina. Da bi ji vsaj deloma povrnili, kar nam ponuja, smo dolžni, da se ji oddolžimo z vestnim in odgovornim delom v vsakdanjem življenju.
Kot sem povedal že uvodoma, sem srečen, da lahko uživam sadove, ki mi jih nudi domovina. Da bi bili ti sadovi večni in da bi jih lahko uživali tudi naši otroci, smo dolžni svojo domovino spoštovati. Le tako bo naša domovina ostala vedno mlada in mladi se bomo počutili tudi ljudje, ki v njej živimo.
Uroš Novak, 9-b OŠ dr. Franja Žgeča Dornava
ZAKORAKALI SMO V NOVO ŠOLSKO LETO
Krepko smo že zakorakali v novo šolsko leto 2006/07. Veliko novega so učenci že spoznali, začela so se že preverjanja in ocenjevanja znanja.
Novost v letošnjem šolskem letu je prav gotovo sprememba redovalnih obdobij. Nimamo več tri, ampak z letošnjim šolskim letom prehajamo na dve ocenjevalni obdobji. Prvo se bo zaključilo 31. januarja, drugo pa seveda s koncem šolskega leta.
Letos imamo že 4. razred devetletke in kaj kmalu bo program osemletne osnovne šole že preteklost. Za devetletko smo delavci ustrezno usposobljeni, sprotno se udeležujemo različnih srečanj in izpopolnjevanj, da v svoje delo vnašamo čimveč novosti, sodobnih metod in oblik dela z željo, da je učenec pri pouku čimbolj aktiven.
V	letošnjem šol. letu smo vključeni v več večjih projektov. Mreža učečih se šoli je projekt celega kolektiva, da določi vizijo šole ter področje, ki ga želi izpopolniti.
V	tem šolskem letu ( feb. 2007) se bomo vključili tudi v večletni projekt Comenius, ki je mednarodnega značaja in vzpodbuja partnerstvo med šolami različnih narodov, zajema obiske učencev in izmenjavo izkušenj.
Učenci 3- razreda letos izvajajo celoletni projekt Družina in prosti čas, v katerega so vključili tudi svoje starše. Skupaj s starši bodo med drugim izvajali delavnice na temo novoletni čas.
Na področju računalništva in matematike je zanimiv inovacijski projekt Spletna matematika, v katerem želimo učencem ponuditi matematične vsebine v spletni obliki.
V	5. razredu izvajamo projekt Spodbujamo nekajenje, v 7. r. krajši projekt Mladi in alkohol, v tretji triadi projekt IPKA, v okviru katerega sodelujemo z Zavodom dr. Marjana Borštnarja na likovnem področju, na podružnični šoli na Polenšaku pa tudi Ročna izdelava papirja in njegova uporabnost ter Kulturna dediščina.
V	letošnjem letu bomo nadaljevali z uresničevanjem Koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v 9-letni OŠ. Izvedli bomo postopek identificiranja (potrjevanja) nadarjenih učencev v 4. in 8. razredu ter nadaljevali z delom nadarjenih učencev iz 9. razreda, ki so bili identificirani v preteklem šolskem letu.
Večina učencev se želi predstaviti tudi svojim staršem ali ostalim učencem, kar uresničujemo na razrednih, še bolj pa na šolskih proslavah in prireditvah. Naj omenim le nekatere: sprejem prvošolčkov v šolsko skupnost, kulturni program ob novem letu, počastitev dneva samostojnosti, literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku, materinski dan, koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora in še bi lahko naštevali.
Učenci se navdušujejo nad terenskim delom in nad dnevi dejavnosti.
V	okviru športnih dni najbolj izstopa podelitev priznanj šolskega krosa, katera je zraven vodje krosa, učitelja U. Langerholca, podelil znani športnik, boksar Dejan Za-vec. Učenci ga sprejeli z bučnim klicanjem in aplavzom, nato pa z njim pokramljali.
V	okviru tehničnih dni učenci praktično izdelujejo predmete iz različnih materialov (1.razred je izdeloval lutko iz ličja, sliko iz semen in izdelek iz poljščin, 3. razred je prav tako izdeloval izdelke iz naravnih materialov in pripravo pogrinjka, v 4. razredu so izdelovali hišico iz kartona, 9. razred je spoznaval znamenitosti Ormoža in proizvodnjo očal, 7. r mizarstvo kot poklic, 8. r. pa muzej na prostem v Rogatcu).
Učenci 8. razreda so bili navdušeni tudi nad naravoslovnim dnem, izvedenim v Ljubljani, kjer jih je najbolj zabavalo izvajanje različnih poizkusov v Hiši eksperimentov.
Za učence pripravljamo tudi mnogo predavanj na različne življenjske teme, tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev, večino v okviru razrednih ur. Med njimi smo v tekočem šolskem letu izvedli predstavitev evra (Urad za informiranje RS), predstavitev kvalitetnega načina življenja (društvo Feniks) in predstavitev kolesarskega športa in opreme (KK Ptuj), predavanje popotnice Andreje Rustja za 8. in 9. razrede o Črni celini, življenju tamkajšnjih ljudi in njena doživetja.
REALIZACIJA LDN V ŠOLSKEM LETU 2005/06
Pouk smo izvajali v 14 oddelkih na centralni šoli (6 na razredni stopnji in 8 na predmetni stopnji) in dveh kombiniranih oddelkih na Podružnični šoli na Polenšaku. Učenci so šolsko leto uspešno zaključili, saj smo imeli 100% uspeh brez popravnih izpitov. Le en učenec je bil neocenjen. Veliko učencev je pri šolskem delu zelo uspešnih, saj je kar 107 učencev šolsko leto končalo z odličnim uspehom. Na te učence smo še posebej ponosni.
CENTRALNA ŠOLA
V	prvi triadi je potekalo opisno ocenjevanje.
Število odličnih učencev v ostalih razredih pa je sledeče:
3.	c/8: 12 učencev
4.	a/8: 10 učencev
5.	a:
5.b :
7.a:
7.	b:
8.	a:
8.	b:
9.	a:
9.b:
PODRUŽNIČNA ŠOLA
TRIADA - opisno ocenjevanje 3-d: 4 učenci
4.b: 3 učenci
18 učencev 9. r je za odličen uspeh v vseh letih šolanja prejelo zlato petico, ki jo vsako leto podeli župan.
Uspešno smo uvedli devetletko, na razredni stopnji smo imeli L, 2. in 3. r, na predmetni pa 7., 8. in 9. r.
Devetletka nam je v tretji triadi prinesla tudi izvajanje nivojskega pouka pri MAT, SLO in TJA. Učitelji so se na tako obliko dela odlično pripravili in jo kvalitetno izvajali v dobro in zadovoljstvo učencev.
S pestro izbiro zanimivih izbirnih predmetov smo ustregli večini učencev, le-ti so to dokazali z velikim zanimanjem za delo in dobrimi ocenami.
Učenci so znanje devetega razreda preverili tudi z NPZ iz SLO, MAT in BIO. Posebno pozornost smo namenili prednostnim nalogam, predvsem kvalitetnemu izvajanju programa devetletne osnovne šole, ki zaradi svoje narave in organizacije dela prinaša veliko medsebojnega sodelovanja in timskega dela.
Zraven rednih ur pouka smo izvedli vse planirane dneve dejavnosti, tako na centralni kot podružnični šoli. Uspešno smo izvedli letno šolo v naravi z 20-urnim plavalnim tečajem. (CŠOD) Realizirali smo vse prireditve, ki smo jih planirali v LDN. Dan šole smo letos namenili spominu na 110. letnico rojstva dr. Franja Žgeča. Ob tem jubileju smo začrtali tudi Žgečevo učno pot po Dornavi in njeni okolici, ki jo ho med šolanjem spoznal vsak učenec.
V	veliko zadovoljstvo učencev smo realizirali tudi vse predvidene strokovne ekskurzije.
V	L, 2. in 3. razredu smo izvedli 10-urni plavalni tečaj za boljšo plavalno opisme-njenost naših otrok.
Na šoli smo v tem šolskem letu izvajali 27 interesnih dejavnosti, na podružnični šoli pa 7. Večino dejavnosti so vodili naši strokovni delavci, nekaj tudi zunanji sodelavci. S strani ravnateljice je bilo opravljenih 47 hospitacij v letu 2005 in 36 v letu 2006. Tako v Dornavi kot na Polenšaku smo
10 učencev 9 učencev
9	učencev 13 učencev 9 učencev 5 učencev
10	učencev 13 učencev
uspešno sodelovali z okoljem: občina - občinski praznik, Lukarski praznik, otvoritev Čušekove domačije, Zavod dr. Marjana Boršt-narja (likovno področje), TD (povorka), RK, obrtniki, TD na Po-lenšaku (nastop), župnijski svet na Polenšaku (nastop).
Učenci so tekmovali na različnih področjih in na nekaterih dosegli tudi vidnejše rezultate:
Nemška bralna značka - 2 zlati, 5 srebrnih priznanj,
Kaj veš o prometu - udeležba na državnem tekmovanju (ni uvrstitev),
Športna tekmovanja - 9 zlatih, 7 srebrnih priznanj,
23. november - dan generala Rudolfa Maistra
Dolga stoletja so Slovenci le hrepeneli po tem, kar imamo sedaj: domovino in svojo državo. Slovenija je že petnajst let samostojna država in nam ljuba domovina.
Bila je vojna in Slovenija je postala samostojna. Znamo ceniti, kar imamo, vemo, kaj smo ustvarili? Ljubimo svojo domovino in spoštujemo svojo preteklost?
Se še kdo spomni častnika in pesnika pa tudi velikega rodoljuba Rudolfa Maistra? Ali vemo, da svobode ne dosežeš brez trpljenja in žrtev?
23. november - dan generala Rudolfa Maistra nam obuja zgodovinski spomin na dan iz leta 1918, ko je po končani prvi svetovni vojni Rudolf Maister s svojimi fanti - borci odvzel Nemcem oblast v Mariboru. Maribor je s tem dejanjem prišel v slovenske roke.
V naslednjih dnevih in tednih so v slovenske roke prišle še Slovenske gorice in celotna Spodnja Štajerska. Po zaslugi Maistra in njegovih borcev se je štajerska meja proti Avstriji oblikovala tako, kot poteka še danes.
Pri urah zgodovine učenke in učenci z zanimanjem prisluhnejo pogovoru o naših prednikih. V mesecu oktobru so se nekateri učenci vključili v nagradni natečaj, ki sta ga razpisali Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za šolstvo in šport. Želja obeh ministrstev je bila, da naj mladi na predlagane naslove zapišejo in izrazijo svoje misli in občutja in tako prispevajo svoj del k razvijanju domoljubja. Predlagani naslovi so bili sledeči:
SPOMINI MOJIH STARŠEV NA OSAMOSVOJITEV KAKO LJUBITI DOMOVINO PETNAJST LET SVOBODE IN MIRU DOMOVINA, ŠE NA MNOGA LETA Razmišljanja devetošolcev so globoka in realna. Prav je, da jih tudi Vi, spoštovani bralci in bralke občinskega glasila občine Dornava, spoznate.
Irena Galun Pravdlč
tekmovanje mladih čebelarjev -3 srebrna priznanja, tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni - 1 zlato in 2 srebrni priznanji, državno tekmovanje v znanju iz nemškega jezika - 2 srebrni priznanji, državno Cankarjevo tekmovanje v znanju iz slovenskega jezika - 3 srebrna priznanja, tekmovanje iz Vesele šole
-	1 srebrno priznanje, tekmovanje iz fizike - 3 srebrna, tekmovanje iz zgodovine - 1 srebrno, Vegovo tekmovanje iz matematike
-	1 srebrno.
Šola je s starši dobro sodelovala, saj so le-ti radi in pogosto prihajali na razgovore, organizirane v šoli, še raje pa na različne prireditve.
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
Advent se izteka v božič, pričakovanje se zliva v novo življenje, ki se nam podarja, nam je ponujeno vsakemu posamezniku, družini in narodu. Samo spoštovati ga moramo in ljubiti pa bo z nami božični mir.
Naj Vas ta božični mir spremlja v novo leto 2007 in naj Vam prinese veliko veselja do življenja. Lepota, dobrohotnost in prijaznost pa Vas naj spremljata vse dni novega leta, da boste v njih začutili nekaj novega in duhovno bogatega.
Prisrčne čestitke tudi ob dnevu slovenske samostojnosti.
Ravnateljica Zavoda osnovne šole Dornava
Marta Tuš
15 let svobode in miru
Sem Emil Korpar in živim v Republiki Sloveniji. Star sem 14 let. Rodil sem se v Nemčiji, eno leto po osamosvojitvi Slovenije. Škoda da nisem doživel tega trenutka. Na Nemčijo imam lepe spomine. Tam sem preživel svoje zgodnje otroštvo. Šel sem v otroški vrtec in spoznal veliko prijateljev. Ko sem dopolnil šesto leto, smo se preselili v Slovenijo, v majhno vas z imenom Dornava. Tudi tu sem se hitro vživel v novo okolje in spoznal nove prijatelje. Tu živim še danes.
Po Titovi smrti leta 1980 so gospodarske razmere v skupni državi SFRJ postale nemogoče. Slovenski politiki so se odločili za plebiscit 23.12.1990. Za samostojno Slovenijo se je na plebiscitu 23. decembra 1990 odločilo 88,5 % prebivalstva. 25. junija 1991 je bila v Sloveniji proglašena odcepitev od Socialistične federativne republike Jugoslavije. 23. decembra istega leta je bila v Sloveniji sprejeta nova ustava.
Prvi Slovenski predsednik je bil Milan Kučan. Decembra 1992 so bile v Sloveniji nove parlamentarne in predsedniške volitve. Novi predsednik vlade je postal Janez Drnovšek, ki je ostal predsednik vlade tudi po volitvah leta 1996.
Po osamosvojitvi je bila gospodarska rast negativna, kar pomeni, da so številna velika industrijska podjetja propadla, zaposlenost se je zmanjšala. Sredi leta 1993 se je začela gospodarska rast in leta 1996 je Slovenija dosegla raven BDP izpred osamosvojitve.
Slovenija je 10. junija 1996 z EU podpisala pridružitveni sporazum in isti dan kot zadnja od srednjeevropskih držav vložila prošnjo za članstvo. 26. marca 2003 so Slovenci s skoraj 90- odstotno podporo dokazali, da so odločni vstopiti v EU. Ko je Slovenija 16. aprila 2003 podpisala pristopno pogodbo, je v EU kot prva in doslej edina država z območja nekdanje SFRJ vstopila I. maja 2004. 29. marca 2004 pa je Slovenija vstopila s še šestimi državami v NATO ( North Atlantic Treaty Organisation). Na referendumu je vstop v NATO podprlo 66 odstotkov volivcev.
Slovenija ima veliko naravnih lepot, kot so: Cerkniško jezero, Postojnska jama, jama Pekel, Bohinjsko jezero, Triglav, Triglavski narodni park, Kamniško-Savinjske Alpe, Julijske Alpe, Karavanke,... Te naravne lepote, kot tudi vso državo, upravljamo sami in ne potrebujemo več nikogar, ki bi nam zapovedoval. Sami si ustvarjamo svoje lastno življenje v sedanjosti, kakor si želimo tudi v prihodnosti. Veseli smo, da imamo zdaj lepše življenje in da bo tudi v prihodnje tako.
Želim si, da ne bi bilo vojn, lačnih ljudi, na drugi strani pa veliko več medsebojnega razumevanja med ljudmi.
Emil Korpar 9. a razred
Domovina, še na mnoga leta
Po vstopu v Slovenijo ne najdeš dežele divjakov, ampak razvito, bogato in lepo deželico. Ko te prevzame občutek, da poznaš svojo domovino v celoti, te vedno znova preseneča z novimi odkritji. Je namreč kot vrtavka zakladov, ki se nikoli ne ustavi. Kot da bi bila zavita v najtanjši pajčolan, ki ga že z rahlo sapico ali nežnim dotikom vzljubiš in si zaželiš še več. Hrepeniš po odkritjih, po raznolikosti, zasvoji te s svojimi čari. Zaželiš si, da se ne bi nikoli končalo. Rad bi za vedno ostal del te dediščine, da bi lahko tudi sam kaj pripomogel k ohranitvi našega tisočletnega zaklada.
Slovenija je domovina mnogim ljudem. Nekaterim že od rojstva, drugim od priselitve vanjo. Ko se je Slovenija leta 1991 osamosvojila, je postala edinstvena. Zato jo je potrebno ljubiti in častiti, da nam ne odide spet v tuje roke. Res je, da je Slovenija
Domovina, še
majhna, a v zgodovini je morda večja od katerekoli druge države, kajti skriva in razkazuje mnoga bogastva; tako gospodarski razvoj kot tudi kulturno dediščino in zgodovinski svet. Slovenijo so ljudje poseljevali že v času prazgodovine pred 25-
0.000 leti, v času Rimljanov, Keltov, Avstro-Ogrske, Jugoslavije (SFRJ) do samostojne Slovenije. Že ko je bila še v tujih rokah, se je slovenski narod boril zanjo in njenega lastnika. Ljudje so se nekateri sami od sebe, drugi pod pogojem borili za Slovenijo, kajti videli so, da s svojimi dejanji zagotavljajo lepo bodočnost Sloveniji.
Naši predniki so za našo državo in za nas umirali, se bojevali, pobijali. Veliko vojn se je odvijalo za Slovenijo in v Sloveniji: prva svetovna vojna, obdobje med svetovnima vojnama (po porazu Avstro-Ogrske Slovenija vstopi v Kraljevino Jugoslavijo), druga
na mnoga leta!
Lastna država - pojem, ki je tako dostopen, obenem pa še kako nedosegljiv. Pojem, ki predstavlja sanje vsakega zavednega člana nekega naroda. Te sanje so se nam uresničile 25. junija 1991. leta.
Naš narod se je skozi zgodovino prebijal iz ene v drugo državo. Karantanija, Habsburška monarhija, Avstrija, Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS, Jugoslavija in končno Republika Slovenija. Sanje koroškega duhovnika Matije Majarja in nekaterih študentov so pred 15. leti postale resničnost. Če se ozremo v preteklost, so tedanji Kranjci večino časa živeli pod avstrijsko oblastjo. Dokončno smo se od njih kot sodržavljanov poslovili ob koncu 1. svetovne vojne - v noči iz 22. na 23. november so naši vojaki pod vodstvom generala Rudolfa Maistra razorožili tedanjo nemško armijo - Shutzwehr; Maribor z okolico je prišel nazaj v slovenske roke. Rudolf Maister, major v Avstro-Ogrski, pesnik, zaveden Slovenec, rojen v Kamniku, prvi slovenski general, mož, ki je zaslužen za današnjo mejo z Avstrijo in nasploh človek, ki je bil pripravljen tvegati življenje za svojo domovino. Lahko smo ponosni nanj. 1. novembra - prav na dan, ko se spominjamo vseh pokojnih, je bil povišan v slovenskega generala. Na ta dan bi se morali spomniti vseh mož - starejših in mladih, ki so kakorkoli pomagali v obeh svetovnih vojnah in v vojni za Slovenijo ter izgubili življenje. Prav je, da jim tudi mi namenimo pozornost, saj so ravno ti ljudje pravzaprav zaslužni za to, kar se je zgodilo 25. junija leta 1991.
Če pogledamo v zgodovino - skoraj tisočletje so naši predniki živeli pod tujo oblastjo in bili od nje odvisni, zato smo lahko srečni, da smo se še sploh uspeli ohraniti.
Slovenija je zelo raznolika dežela. Lahko bi preprosto rekli, da ima vse na enem mestu, alpski, primorski, dinarski in panonski svet. Na tako majhnem prostoru živi toliko različnih ljudi, navad, narečij. Druge večje države si lahko jemljejo zgled pri nas; štirje različni narodi, narečja, običaji. Ko malo razmislimo o vsem tem, ugotovimo, da je za vse potrebna strpnost. Zato moramo biti strpni drug do drugega, saj nimamo vsi enakega razmišljanja.
Zato spoštujmo našo državo in ljudi, ki so zanjo naredili karkoli dobrega, in jo v svetu predstavljajmo v dobri luči - slovenstvo širimo z besedo, razumom, vero in običaji, ne z nasiljem in orožjem.
Slovenija - spoštujemo te in ponosni smo, da te imamo. DOMOVINA, ŠE NA MNOGA LETA!
Aljaž Čuš, 9. a
svetovna vojna, desetdnevna vojna za samostojno Slovenijo. Vojne so bile krvoločne in žejne krvi in smrti. Zadnji vojak Jugoslavije in s tem zadnji vojak vojne iz Slovenije odide oktobra 1991. S tem postane Slovenija edina in prava SAMOSTOJNA REPUBLIKA SLOVENIJA.
Od takrat živimo v miru ter brez strahu pred vojno.
1.	maja 2004 pa smo postali del Evrope in s tem »velesila«.
Ob srečanju s tujci se vedno zamislim ob njihovih besedah: »Lepa, urejena državica. Imate vse, morje, jezera,gore, hribe... Bogato kulturno dediščino, prijazne, vesele ljudi.« Tisti, ki so nas že obiskali, se bodo še za-
nesljivo vrnili.
Prepričan sem, da se premalo zavedamo, kako nam je v resnici lepo. Šele ko nam drugi odprejo oči, se zamislimo. Ponos slovenskega ljudstva pomeni meni kot tudi drugim najstnikom veliko. Vsem nam Slovencem pa tudi tujcem se v naši domovini godi prav lepo. Imamo občutek varnosti, topline in miru. Slavimo po mnogih rečeh, a predvsem po prijaznosti, radodarnosti, naravni lepoti, zgodovini in po tem, da smo SLOVENCI. Potrudimo se, da bodo tudi naši zanamci s ponosom vzklikali:»S-lovenec sem!«
Kevin Hojnik, 9.a razred
OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE
»danes bom svečo prižgala a ne bom je prižgala le njemu prižgala jo bom tudi zase prižgala jo bom tudi zate prižgala jo bom naj nam sveti prižgala jo bom naj nam sveti«
Učitelji in učenci Osnovne šole dr. Franja Žgeča smo se v petek, 27. 10. 2006, zbrali pred šolo, položili cvetje in prižgali svečke pred kipom dr. Franja Žgeča ter se tako spomnili vseh, ki smo jih imeli radi, a jih danes, žal, ni več med nami.
Kratki program, ki se je začel in končal z zborovsko pesmijo, je povezovala Tanja Štebih, učenka devetega razreda, ki je v povezovalnem besedilu razmišljala o bistvu življenja, smrti in človeškega bivanja. Razmišljanja so se strnila v verzih Toneta Pavčka:
»Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu.
Vsak zase žari, počasi in z leti, a kamor že greš vse poti, je treba na novo začeti.«
Ob nežnih zvokih kitare Blaža Ciglarja in violine Patricije Brmcž smo komemoracijo pripeljali h koncu; tudi letos so se je udeležili otroci vrtca z vzgojiteljicami, učenci in učitelji, ravnateljica in ostali delavci naše šole.
Po koncu so se učenci prvega razreda odpravili na pokopališče, predstavniki višjih razredov pa so prižgali svečke še na ostalih obeležjih v kraju.
Nataša Ivančič Ropič
Moje srečanje z Afriko
To je bilo srečanje z Afriko preko slik, vendar če si se vživel v pripovedovanje, si opazil in spoznal kulturo, revščino in ostale podrobnosti, najbolj se je videla razlika med nami in njimi.
Etiopija, kaj si mislim o njej? Vsekakor je velika razlika, že v ozračju, potem tudi v revščini in kulturi. Etiopija je revna država, v kateri se vsako leto zveča število prebivalcev za eno Ljubljano. V njej imajo za nas čudne obrede. V Etiopiji se vsi otroci ne morejo šolati, nekateri se, nekateri pa ne. Nekateri fantje se na ulici povezujejo v tolpe, dekleta pa prodajajo svoje telo za 20 tolarjev. Njihova glavna jed je močnik, suhi kruh oz. žganci, zraven pa kri pomešano s mlekom. V Etiopiji ženske delajo vsa manjvredna opravila, moški pa jih samo nadzorujejo in delajo samo večvredna dela, npr. delo v trgovini. V Etiopiji je popularna prodaja na tržnici, prodajajo sol, vendar ne morsko. Sol je kot »kamen«, odžagajo pa ti je toliko, kolikor je želiš. Otroci v Etiopiji so zelo revni, največji problem je lakota. Vendar nam ni bilo jasno, zakaj so otroci tako napihnjeni. Dobili smo odgovor, da zaradi tega, ker imajo v trebuhu veliko zraka, to pa povzročajo zajedalci v trebuhu, otroci v Etiopiji jih imajo vsaj 12. Ženske morajo okrog vrata nositi obročke, ki nam povedo, kolikokrat je katera poročena. Fantje postanejo moški takrat, ko pretečejo hrbte 40-ih krav. Afrika je posebnost, veliko razlik lahko opazimo. Ga. Andreja Rustja nam je veliko povedala, pokazala in nas naučila o Afriki. Želimo si še več takšnih predavanj!
Blaž Ciglar, 8. a
Elektrika iz jedrske energije
Električna energija je gonilo sodobnega sveta in predstavlja merilo razvitosti določene države ali družbe. Potrebujemo jo za gibanje in življenje. Energijo proizvajamo v elektrarnah iz primarnih virov energije, kot so : fosilni viri ( premog, nafta, zemeljski plin) in vodni viri. Približno 1 % energije se pridobiva iz alternativnih virov, kot so energija vetra, biomasa, sončne celice, morski valovi, plimovanje, geotermalna energija.
Od sredine dvajsetega stoletja uporabljamo za proizvodnjo elektrike tudi jedrsko energijo. V svetu je proizvedejo približno šestino, v Evropi pa tretjino vse električne energije. V četrtek, 23. novembra, nas je na šoli obiskala članica društva jedrskih strokovnjakov Slovenije Petra Rogan iz Instituta »Jožef Stefan* iz Ljubljane iz informacijskega centra jedrskih tehnologij. Namen njenega predavanja je bil, da je učence 9. razreda seznanila z delovanjem jedrske elektrarne, uporabo energije, radioaktivnostjo in skladiščenjem radioaktivnih odpadkov.
Več kot tretjina elektrike v Sloveniji prihaja iz naše jedrske elektrarne v Krškem, ki obratuje od leta 1983. Gorivni element v reaktorju je snop gorivnih palic, v katerih je nepredušno zaprto jedrsko gorivo v obliki tabletk uranovega dioksida. Iz ene tabletke goriva pridobimo enako količino energije kot iz 1 tone premoga. S sevanjem in jedrskimi tehnologijami pa se srečujemo tudi na drugih področjih ( zdravstvo, industrija, znanost ), zato so bile osnovne informacije o teh vsebinah za učence zanimive, koristne in pomembne.
učiteljica fizike Silva Ducman
Računalniška oprema
V OŠ dr. Franja Žgeča Dornava se trudimo v okviru finančnih možnosti, da bi šolo opremili s potrebno strojno in programsko računalniško opremo. Pravkar poteka realizacija razpisa za posodabljanje računalniške opreme, ki ga je izvedlo pristojno ministrstvo. Naša šola tako v dogovoru z lokalno skupnostjo pridobiva sodobno računalniško opremo za potrebe učno-vzgojnega dela. Pred časom smo se v šoli razveselili sporočila, ki nam ga je poslal g. Marjan BRATUŠA. Ker se v Nemčiji poklicno ukvarja z računalništvom, nam je ponudil možnost, da šolsko računalniško mrežo obogatimo z desetimi rabljenimi računalniki. Ponudbe smo bili zelo veseli in hitro so stekle aktivnosti, da računalnike pripeljemo v Slovenijo. Danes že služijo učencem in učiteljem. Namestili smo jih v učilnice in tako povečali možnost dostopanja do svetovnega spleta. V OŠ dr. Franja Žgeča smo takih pobud zelo veseli in se g. Marjanu za ponudbo in pomoč iskreno zahvaljujemo.
Danilo Muršec
Teden otroka v vrtcu
Ob tednu otroka smo tudi v vrtcu Dornava popestrili dejavnosti. Otroci so spoznali naravno okolje in aktivno sodelovali v svojem okolju, ki je otrokom najbližje.
S tem so razvili čut za naravo in spoznavali lastnosti naravnih jesenskih pridelkov. Otroci so začutili, da je človek del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje.
V tem obdobju se otroci učijo jezika ob poslušanju in pripovedovanju odraslih - pravljice. Na ta dan je bil dan odprtih vrat za starše.
Prisotne so bile tudi gibalne dejavnosti, izleti in športne igre, kjer so otroci lahko zaznavali okolico, prostor, čas in samega sebe. Teden smo popestrili tudi s kostanjevim piknikom.
Vzgojiteljice skrbimo, da se otroci dobro počutijo, se veselijo bivanja v našem vrtcu in da se ob igri učijo.
Vzgojiteljice: Verena Mikša, Ana Clracer, Dragica Jurgec
STRELSKO DRUŠTVO DORNAVA
BLIŽA SE STRELSKI NOVOLETNI TURNIR
V začetku tega leta smo v januarju organizirali 1. tradicionalni novoletni turnir s serijsko zračno puško. Ta disciplina je v našem okolju še nekako najbolj domača, kar je pokazala tudi udeležba, saj se je turnirja udeležilo približno 40 tekmovalcev iz naše in iz sosednjih občin. Da smo turnir malo popestrili, smo naredili dve tekmovalni kategoriji, in sicer člansko ter nečlansko za manj izkušene strelce. Nagrade za prva tri mesta v obeh kategorijah so bili pokali, prvouvrščena pa sta prejela tudi prehodno plaketo. Ker na takih turnirjih ne gre brez jedače in pijače, je bilo poskrbljeno tudi za to.
Rezultati:
ČLANI:
1.	mesto: Matjaž Vrtič
2.	mesto: Bruno Šincek
3.	mesto: Darko Peteršič NEČLANI:
1.	mesto: Bogdan Hrga
2.	mesto: Tomaž Korpar
3.	mesto: Vlado Čuš
Ker je novo leto spet pred vrati, se bliža čas 2. novoletnega turnirja, ki bo predvidoma v prvi polovici januarja 2007. Zato vabim vse, ki jih ta šport vsaj malo zanima, da se ga udeležijo in preizkusijo lastne strelske sposobnosti.
Utrinek s 1.novoletnega turnirja
Peščica veselih udeležencev z zmagovalci v izposojenem prostoru Kluba mladih občine Dornava
SE VEDNO V NEGOTOVOSTI
Strelci se v zadnjih letih ubadamo z dvema velikima težavama: z ogrevanjem zdajšnjih prostorov in iskanjem novih, saj se bo stara šola podirala. Pa bi se najprej ustavil pri prvi težavi.
Tisti, ki so obiskovali to šolo, se verjetno sprašujejo, kako se je sploh mogoče po tolikem času v takih prostorih še s čim ukvarjati. Močna volja strelcev po svojih prostorih je že v preteklosti pustila svoje sledi, saj smo se po preselitvi iz starih prostorov, ki so bili v kleti dvorane v Dornavi (sedanji »bar« ob prireditvah), lotili sanacije zdajšnjih z velikim elanom in potrebno je bilo mnogo žrtvovanega prostovoljnega časa, da smo jih lahko začeli uporabljati. Že na začetku uporabljanja prostorov smo se srečali s prvim problemom - ogrevanjem. Tega smo poskušali rešiti z napeljavo centralnega ogrevanja s plinsko pečjo. Ker so prostori veliki (11-,5m*8m*4m), stene debele čez meter in v njih velika stara okna, skozi katera uhaja toplota, skozi reže pa prihaja mrzel zrak, v prostoru pa so v njem samo trije radiatorji, smo bili prisiljeni v nižjih temperaturah odhajati na treninge na Ptuj. Tam so nam priskočili na pomoč strelci iz Strelskega kluba Ptuj. Zaradi tega smo tudi morali večja tekmovanja (IILdržavna liga, mednarodna FIRST liga,...) v zimskih mesecih organizirati na drugih streliščih.
Neposredno je ta problem tudi vzrok temu, da društvo nima podmladka, ker ga enostavno nima možnosti trenirati. Strelska sezona z zračnim orožjem poteka od oktobra do aprila. V društvu imamo opravljen tečaj za inštruktorja strelstva, ki je potrjen s strani Fakultete za šport v Ljubljani, vsaj pet strelcev pa na veliko žalost prav zaradi ogrevanja nimamo možnosti tega izkoristiti. Otroci, ki so prihajali na prve treninge, so domov odhajali celi premraženi in preostalo nam ni nič drugega, kot da s treningi prekinemo. Žalostno je, da nekomu, ki si želi, da trenira določen šport, tega ne moreš omogočiti. To je tudi zelo velika izguba potenciala za društvo, ki ga takšne stvari počasi ubijajo.
Problem smo v prejšnji zimi, ko je potekal tudi 1. tradicionalni novoletni turnir in so temperature bile ekstremno nizke, poskušali omiliti z nakupom prenosne dodatne plinske peči z zmogljivostjo 12kW. Ta nam je omogočila, da smo turnir lahko izvedli. Prav tako lahko sedaj trenirajo tudi do štirje odrasli strelci, za treninge mladine in večjih tekmovanj pa je na strelišču še vedno premrzlo, saj moramo organizatorji zagotoviti na strelišču vsaj 18°C. Naj povem še to, da na strelišču ni uporabnih sanitarij in vode, zato bog ne daj, da te stisne na potrebo.
Ker čas beži in nepremičnine ne kljubujejo zobu časa v nedogled, se žal bliža čas, ko se bomo od našega dragega strelišča, ki nam je kljub vsemu zmerno služilo, morali posloviti. Odprta so velika vprašanja o naši usodi, saj še sedaj ne vemo, kje bomo pristali - ali na cesti ali pa mogoče, in mi si to zelo želimo, na novem strelišču. Ni potrebno, da je veliko. Dovolj je, da je ogrevano in da ima vsaj osem strelskih stez. Tildi kakšne sanitarije, ki jih do sedaj skupaj z dornavskimi godbeniki nismo imeli, bi prišle prav. S tem bi nam omogočili, da bi lahko začeli s treningi mladine in bi s tem pred-
Objekt, v katerem imamo sedež tri društva, je že tako ali tako v razsulu, pa nekateri poskrbijo, da je še bolj
stavili občino Dornavo še v širšem okolju kot do sedaj.
Ne vem. Vprašanje je odprto. Upam, da se bo rešilo kar najugodneje. Ko smo še vedno na našem starem strelišču, se tolažimo z izrekom, da nikoli ni tako hudo, da ne bi moglo biti hujše. Ali pač?
PREGLED TEKMOVANJ SKOZI LETO IN NOVI ČLANI
Za nami je, lahko rečem, dokaj uspešno tekmovalno leto. Kar se tiče organizacije tekmovanj, smo v letošnjem letu organizirali tri odprte tekme, in sicer že omenjeni novoletni turnir s serijsko zračno puško, potem je sledil v mesecu juniju turnir prav tako s serijsko zračno puško za pokal občine Dornave in v septembru turnir s serijskim malokalibrskim orožjem za pokal občine Dornava.
Drugače smo bili strelci seveda aktivni tudi na drugih tekmovanjih, ki so potekala na širšem področju Slovenije in tudi v tujini. S standardno zračno pištolo smo nastopali v mednarodni FIRST ligi, kjer nastopajo strelci iz treh držav - Hrvaške, Madžarske in Slovenije. S pištolo smo tekmovali v III.državni ligi, kjer smo na žalost zaradi prepozne registracije mladinca Alekseja Vajde, ker je prišel v društvo med strelsko sezono, izgubili 1.mesto v končni uvrstitvi in se nismo mogli udeležiti kvalifikacij za II.državno ligo. Nadalje smo tekmovali s pištolo tudi v regijski ligi, kjer so bile tekme za nas bolj »trening« značaja. S serijsko zračno puško pa smo obiskovali regijsko in rekreativno ligo, ki je potekala na Ptuju.
Tudi začetek nove strelske sezone je zelo obetaven. Mogoče celo bolj kot prejšnje, saj smo dobili dva nova člana, a o tem v nadaljevanju. Prav tako kot prejšnjo sezono nastopamo v III.državni ligi, kjer smo v zadnjem 2. kolu močno premagali SD Jože Kerenčič iz Miklavža pri Ormožu. Tildi v 30.jubilejni dopisni strelski ligi Slovenije, v kateri SD Dornava nastopa prvič, smo po 2. kolu na več kot odličnem 3. mestu. Ekipe SD Dornava še nastopajo v FIRST ligi, katere zadnje kolo je bilo v Čakovcu, in s pištolo in puško v regijski ligi. Za naslednje leto pa nas čaka nov izziv v disciplinah velikega kalibra, kjer bomo strelci SD Dornava tako kot v dopisni ligi nastopili prvič. Pred nami je pestra in upam, da uspešna strelska sezona.
Kot vidite, je tekem skozi leto bilo kar precej in s tem tudi veliko izdatkov. Velik izdatek pa smo imeli pred kratkim, saj smo nabavili dve novi zračni standardni pištoli, ki jih bosta uporabljala nova člana v društvu - nemško Feinvverkbau P44 in švicarski Morini 162E1. Za tiste, ki mislite, da je ta šport poceni, naj povem, da je samo nabava teh pištol društvo stala nič manj kot 600.000 SIT ali preračunano 2500 €. Med naše vrste nam je namreč po zaslugi dolgoletnega simpatizerja društva Slavka Ivanoviča uspelo dobiti zelo perspektivno 15-ietno mladinko Stašo Simonič, ki je drugače hčerka znanega slovenskega reprezentanta v streljanju s pištolo Boštjana Simoniča, člana SD Kidričevo. Na zadnjem kolu regijske lige je presegla normo za uvrstitev na državno prvenstvo za kar 35 krogov! Med nas je stopil
tudi sam Slavko Ivanovič, ki je bil pred tem dolgoletni član SK Ptuj in vodilna sila pri iskanju novih strelskih talentov. Naj povem, da je g. Ivanovič bivši prvak Jugoslavije v streljanju s pištolo velikega kalibra, zmagovalec na mnogih turnirjih tako z zračno standardno pištolo kot tudi s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Je človek, ki živi za strelstvo. Zelo sem ponosen, da je stopil v naše društvo, saj vem, da nam bo s svojimi dolgoletnimi izkušnjami veliko pomagal. Strelsko društvo Dornava je zelo aktivno. Vanj prihajajo ljudje tudi iz drugih občin, ker upajo, da bodo pri nas uspeli. In to jim moramo zagotoviti ali se po največji moči potruditi, da pridejo kar se da bližje cilju, saj v končni fazi promovirajo nas same. Zato tudi srčno upamo, da ne ostanemo brez strelišča.
Ob tej priložnosti bi še vsem občankam in občanom v imenu Strelskega društva Dornava zaželel blagoslovljen božič in srečno, zdravo, ljubezni ter uspehov polno novo leto. Obenem bi se tudi zahvalil vsem, ki so nam skozi leto kakor koli pomagali.
Predsednik SD Dornava Bruno Šincek
ŽELEZNA CESTA
Železnica je tirnični, kopenski sistem, kjer tirnice prisilno vodi kolesa železniških vozil. Prisilno vodenje koles so poznali že Egipčani, Rimljani in Grki.
Prva železnica v javnem prometu s konjsko vprego je začela obratovati leta 1794 v južnem Walessu. Prvo tovorno lokomotivo je zgradil George Stephenson s sinom leta 1824. 27.septembra 1825 je rojstni dan železnic - odprta je bila prva železniška proga v Angliji. Vlak je vozil 450 oseb in 90 ton tovora.
Finančni kapital v Evropi je takrat obvladovalo pet bratov Rotschild. Ti so organizirali ustanovitev železniške delniške družbe.
Leta 1836 so se na Dunaju odločili za izgradnjo južne državne železnice Dunaj-Trst, ki je bila izgrajena v 21 letih ( 1857).Začetek prometa prve etape skozi Slovenijo Gradec - Celje je bil 2.6.1846. Za Ljubljano je bil največji gradbeni problem nasip preko Ljubljanskega barja, katerega je deloma prevzel tudi Pongratz. Nasip je tonil 60-80 cm na dan, na nekaterih mestih se je pogreznil čez 30 cm. Južna železnica na Slovenskem je pospešila napredek na mnogih področjih. Maribor je bil takrat majhno nerazvito mesto z 2200 domačini in 1200 doseljenci. Tirnice dolžine 30 m je prva v Avstriji začela valjati leta 1838 železarna Prevalje. Leta 1863 so bile v Mariboru zgrajene železniške delavnice za vzdrževanje železniških vozil, kar je bil zametek kovinske industrije. Ob tem so zgradili prvo delavsko kolonijo na Slovenskem. Med prvimi obrati za impregnacijo pragov je začel leta 1906 obrat v Hočah. Južna železnica je leta 1858 prešla v zasebno last. Začetek prometa železniške proge Pragersko-Središče ob Dravi-Kotoriba je bil 24.4.1860. Ta poteka tudi skozi naše kraje. Občanom Dornave je najbližja železniška postaja Moškanjci. V svoji zgodovini je imela zelo razgiban promet glede tovora in potniškega prometa: leta 1861 - 916 potnikov, leta 1868 - 1864 potnikov, leta 1929 - 37901 potnik.
Danes je železniška postaja Moškanjci predvsem križišče vlakov. Tovornega prometa je malo (manjše količine pese in lesa). Potniki so pretežno dijaki in študentje. V letu 2005 je bilo na železniški postaji okrog 9500 potnikov. Po železni cesti je drvelo blizu 9000 potniških in 8700 tovornih vlakov.
Tu skozi poteka tako imenovani 5.železniški koridor.
V programu javnih del v dravski banovini leta 1936 je bila tudi graditev proge Maribor-dolina Pesnice-Ljutomer v dolžini 55 km, ki bi potekala tudi skozi občino Dornava.
Železnica je kljub osnovnemu delovanju v svoji zgodovini doživela mnoge posodobitve. Zato so tudi v Moškanjcih mnoge v programu: obnova izogibališč, podhod, cestni prehodi, elektrifikacije proge, drugi tir, avtomatizacija, varnostne naprave ....
Ob tem se vprašamo in vas vzpodbujamo: Ali je tudi naša zadnja vožnja z vlakom že zgodovina?
Srečno vožnjo vsem!
Franc ZAGORŠAK
Slavko Ivanovič - bivši jugoslovanski prvak, ki živi za razvoj strelstva
Staša Simonič je že na prvi tekmi za SD Dornava presegla državno normo za uvrstitev na državno prvenstvo za 35 krogov
22. december 2006
Glasilo Občine Dornava
STRAN - 20
KOVAŠTVO IN KLJUČAVNIČARSTVO
2252 Dornava 54 Tel./fax. .02/755 01 91 GSM: 041/699-334
ZA VAS IZDELUJEMO:
-	kovinska vrata in ograje,
-	kovane ograje,
-	kovane okenske križe,
-	kandelabre, od 1 m do 10 metrov višine
-	ter najrazličnejše ključavničarske in kovaške izdelke po naročilu.
Se priporočamo in Vam želimo SREČNO 2007!
MESARSTVO HERGA, d.o.o.
MEZGOVCI 67/A 2252 DORNAVA S02/754 01 16
w
SE PRIPOROČAMO!
^»v
Vsem strankam pa želimo obilo sreče in zadovoljstva v novem letu!

MIZARSKI
SERVIS
VLADO NEDELJKO, s p
Polenci 8
Telefon: 02/756 16 11 GSM: 041 378 325
-	IZDELAVA
-	POPRAVILO
-	MONTAŽA VSEH MIZARSKIH IZDELKOV
SREČNO 2007!
SL1KOPLESKARSTVO
IZDELAVA FASAD R Q FI X
Janez Cigula, s.p. Dornava 106 a 2252 Dornava
Tel.: 02/755 04 11 GSM: 041 692 033

Kovačec
VZDRŽEVANJE, UREJANJE, ZASAJANJE OKOLIC proizvodnja okrasnega grmičevja, sadik za balkone in enoletnic za cvetlične grede, urejanje okolic, skalnjakov,...
Jožica Kovačec
Tel.: 02/7551711, GSM: 041345 746
i Srečno 2007!
MESARSTVOSV VALE N KO
DORNAVA 32/A, DORNAVA (02) 755-03-01 Prodaja svežega mesa, izključno slovenskega porekla 15 LET VAŠEGA ZAUPANJA,
15 LET NAŠIH USPEHOV!
Iz lastne predelave ponujamo kmečko tunko, suhe salame , domače krvavice, domače narezke, tatarski biftek, domače klobase, hrenovke in ostale kvalitetne izdelke. BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO
[lVlESARSTVOmwVALENKO
HIDRAVLIČNI CILINDRI VSEH VRSTcoifo g
Za:
- kmetijsko mehanizacijo - gradbene stroje strojegradnjo
Izdeluje in obnavlja:
Jože
"^^PBTBRŠIČ, s.p.
.	Dornava 87/a
2252 DORNAVA
M:/fai:02/7SM0-lS
SREČNO 2007!
[FjPETERŠIČ, s.p.
AVTOPREVOZNIŠTVO IN STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO
Branko Ciglar, s. p. Dornava 117 d W 02/755 04 11 GSM: 041 692 033
Srečno 2007!
fmi
IZDELAVA IN MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA IZ
Akt in PVC PROFILOV
Anton Janžekovič, s.p. Mezgovci 8, 2252 Dornava okna
S 02/754 01 70 fax: 02/754 01 71 GSM: 041/758-668
Srečko
2007-
•	vrata
•	panoramske stene
•	balkoni
•	zimski vrtovi