M8oča" trikrat na teden. »Soča« je zadela izhajati z novim letom 1907. zopet po t r i k r a t na teden. Izhajala bo vsak torek, četrtek in soboto popoludne ob 4. uri. Ako pride na tak dan praznik, list ne i zide. V kratkem dobijo naročniki kot prilogo dva Kažipota: Kažipot pc Goriškem, priljubljena knjiga, povsodi v rabi, ter Kažipot po L j u b 1 j a n i in k r a n j s k i hm e s t i h. Prilagali bomo, kakor doslej, vozne rede železnic itd. ter mesečnik »Slovenski Tehnik«. Ker so se tiskarski tarifi v zadnjem ča3U dvakrat povišali, tako da je tisk dandanašnji mnogo dražji nego pred leti, in ker nam narastejo s trikratnim izdajanjem novi troški, smo primorani naročnino nekoliko zvišati, in sicer bo stala celoletna naročnina 15 K. Ce se upošteva trikratno izdajanje in priloge, je list še j ako po ceni. Plačevanje je prilično po tretjini leta 5 K, dvo tretjini 10 K, celo leto 15 K. Soča« bo zastopala, kakor doslej, tako tudi v bodoče napredna načela stranke, ki se reorganizuje. Znano je našim čitateljem, kako neustrašeno se bori »Soča« za narodne pravice, kako se bori proti vsem nasprotnikom in sovražnikom. Taka ostane tudi v bodoče. N aro dno-na pred na stranka pa i-di potrebuje krepkega, dobro urejevanega glasila. In da more vršiti list dobro svojo nalogo, mora stranka ta list podpirati. Ne zahtevamo pa morda kakih daril, ampak z a-h t o v a m o z vso pravico od vseh napredno mislečih Slovencev, da list dobi v a j o, plačujejo in širijo. List bo tudi naprej tak, da si obdrži ugled in uvazevanje v celi deželi, izven nje, v vseh krogih, tudi zgorej, kakor je bilo doslej. Pi-epriČaiii, da nam ostanejo zvesti dosedanji naročniki ter pristopijo novi in se list razširi vsestransko, so nadejamo z novim letom 1907. plodonosnega delovanja reorganizovane stranke ob sodelovanju vseh dobro mislečih goriških Slovencev. „Corriere" in „Qorica" pa — deželni denar. V Gorici izhaja laški dnevnik »Corriere Friulano". Ta list je zagrizen sovražnik Slovencev. Slovence zaničuje, jih psuje, zmerja, in Lahe litijska proti Slovencem. Nobene prilike ne opusti, da ne bi udrihal po Slovencih, jih blatil in grdil. In če že ni z lepa prilike, si pa kaj izmisli, samo da nas sramoti z namenom, da bi zasejal novo seme sovraštva proti Slovencem med laške meščane. In ta list dobiva stalno letno podporo 200 R od strani deželnega hipotečnega zavoda. Naša vest o tej podpori v zadnji številki lanskega leta je vzbudila senzacijo in ogorčenje. De-želnj zavod, katerega vzdržujejo po veČini Slovenci, daje podporo 200 K na leto listu, ki bi potopil Slovence rad v žlici vode. Danes dodajano, da je dobil ta list iz deželnega hipotečnega zavoda doslej podpore 600 K. Torej 6(io K, večinoma slovenski denar, je šlo v podporo časniku, da bo še lažje sramotil Slovence tudi v bodoče. Ta list podpira tudi goriški magistra t. To spričuje najboljše, kakšen je ta list. •— Kadar slovenski kmetic jemlje posojilo pri deželnem hipotečnem zavodu, gre nekaj od pristojbin, katere plača, tudi v podporo laškemu zagrizenemu listu; kadar plačuje obresti, plačuje tudi podporo nesramnemu laškemu trobilu, ki venomer p l j u j e n a S 1 o v e n c e ! To se godi za časa zveze slovenskih klerikalcev z laškimi liberalci, v času, ko predseduje v deželnem hipotečnem zavodu zaspani katoliški mož Bolko, in ko priseduje Lapanja, katerega vlečejo laški poslanci v javnih deželnozbor-skih sejah z ,.ingegnere". Škandal je veli-kansk! V Gorici pa izhaja tudi list „Goricau, pisan v slovenskem jeziku, pa je neslovenski list. Ta list je poleg „Corriera" uradni list deželnega hipotečnega zavoda. „Cor-riere" je laški, židovski list, „Gorica" pa klerikalen, pisan v slovenskem jeziku. „Gorica" pušča lepo v miru deželni odbor in deželni hipotečni zavod, ker sedijo v rheh klerikalni matadorji in se dobro počutijo pri deželnih jaslih, in ker je dobro plačana za razne oglase in druge vesti, dobro plačana v*, deželnega denarja. Klerikalci so podkupljeni — zato pa puščfjo dr. Pajerju, da podi slovenski jezik iz deželnih uradov, da nastavlja skoro same laške uradnike, na boljša uradniška mesta izključno le Lahe, itd. Molčijo tudi lepo o podpori, katero dobiva „Corriere" iz deželnega hipotečnega zavoda. Pa zakaj molčijo ? Na to vprašanje vprašajmo zopet: Koliko pa dobiva .Gorica" deželnega denarja? Koliko jej dajejo podpore, da tako lepo molči o vsem tem, kar se stori v deželni hiši proti Slovencem? Vprašanje je povsem opravičeno. Če je „Corriere" podpiran z deželnim denarjem, kako da bi ne bila tudi „Gorica" ? Saj sta oba uradni glasili deželnega hipotečnega zavoda? Torej koliko dobi »Gorica" za hlapčevstvo Pajerju ? Koliko dobi za hrambo deželnega odbora in hipotečne banke, za hvalisanje in reklamo? Toliko kot „Corriere" ali morda še več? Sedaj tudi lahko umejejo možje po deželi, zakaj se tako srdito borijo klerikalci proti „Soči". Zato, ker jim gleda na prste, ker ima v evidenci vse njihovo početje, ker jih razkrinkuje ter kaže svete može v pravi luči ljudskih sleparjev. O opisanem škandalu mora bili govora tudi v deželnem zboru. Dotle pa naj pove »Gorica", koliko jej nosi iz deželnega denarja molk o krivicah Slovencem iz deželne hiše storjenih ter slavospev početju iz zveze Pajer-Gre-gorčičeve? Koliko požre za to klerikalni žep? Dajte nam knjig, da jih damo ljudstvu! Akademično ferijalno društvo »Adrija« v Gorici je izčrpalo svojo denarno moč z ustanovitvijo prve potovalne knjižnice, ki naj potuje iz enega kraja v drugi, ki naj vrši trojni namen: 1 naj izobražuje in navaja ljudstvo k samoizobrazbi; 2. naj pospešuje ustanavljanje stalnih ljudskih knjižnic; 2. naj deluje proti naSemu narodnemu nasprotniku. Z geslom, da je le v prosveti ohranitev našega naroda, je začelo društvo »Adrija« svoje delovanje. V zadnjih počitnicah je priredila »Adrija« nekaj predavanj, sedaj stopa med ljudstvo s potovalno knjižnico, ki je za naše kraje nekaj novega, a tudi nekaj ve-levažnega in p repotrebnega! Akad. fer. dr. »Adrija« ima uspehe, a bi mnogo bolj delovalo, če bi imelo sredstev. — Kaj pa naj bode ena potovalna knjižnica za toliko množico, ki željno steguje roko po knjigi, a1 je nima ? Nima vira za izobrazbo! ? Potovalnih knjižnic potrebujemo mnogo! Na Vas, rodoljubi in rodoljubkinje, se obrača odsek »Adrije« za potovalne knjižnice s pozivom, da mu priskočite na pomoč z denarnimi prispevki ali mu pošljete knjig, ki Vam leže nerabljene kot neplodonosen kapital v omarah! Vsak vinar se sprejme hvaležno in se dobro naloži! Kadodarne prispevke bodisi v denarju bodisi v knjigah sprejema stud. iur.Pran Oigoj, Gorica ul. Formica 12. Imena cen j. darovalcev se objavijo v časopisih. DOPISI. Iz Devina. — (Slovenski duhovnik slavljen v Legini Soli.) — Letosnismo obhajali v Devinu prihoda in rojstva Zveli-čarja, ker nimamo uže tri leta polnočnic; pač pa je posetil našo vasico bivši naš kaplan, dobroznani Ivan Mezinec, kateri pase sedaj duše v Biljah. „Po noči je prišel, po noči je šel", ker se je bal, da ga vidimo mi, devin-ski Slovenci. Pač pa je bil slaven sprejem v „Leginiu šoli. Tam so se zbrale različne babnice in \h ajset let pozneje. Nadaljevanje „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDHE DUMAS. ===== Bichelieu-jeva senca. V sobi kardinalske palače, katero že poznamo, je sedel ob zlato obrobljeni mizi, obloženi s papirji in knjigami, človek, glavo podprto ob obe roki. Za njegovim hrbtom je stal velik, od ognja žareč samin, čegar svetli plameni so padali po širokih po-2l»oenih zglavnikih. Luč tega plamena je padala od zadaj na dragoceno obleko tega sanjača, od spredaj Pa ga je osvetljevalo število sveč, ki so gorele na ve-!lkem kandelabru. Da si videl to rdečo simaro*) in te bogate čipke, da si videl to bledo čelo, sklonjeno pod težo premiš-uovaija, da si videl ta samotni kabinet, molk v pred-fobah, odmerjeni korak straže na hodniku, — tedaj 01 bil mislil, da še biva senca kardinala Richelieu-ja v tej sobi. Da, žal, to je bila v resnici samo še senca velikega moža. Moč Francije je bila oslabljena, kraljeva wast propaia, velikaši so postali samooblastni in no-nnrni, sovražnik je silil čez mejo: vse to je pričalo, aa K,c»eHeu ni več med živimi. *) ^olga vrhnja suknja; op. prel. Toda da ta rdeča simara ni last starega kardinala, o tem je pričala bolj nego vse drugo ta tiha samota, ki je spominjala, kot smo že rekli, bolj na prikazen nego na živega človeka; pričali so o tem ti koridorji, kjer je bilo namesto dvorjanov samo vse polno stražnikov; pričal je o tem ta čut posmehovanja, ki je prihajal skozi okna te sobe, omajane od diha celega mesta, ki se je bilo zavezalo proti ministru ; pričalo je slednjič o tem tudi oddaljeno pokanje pušk, ki se je ponavljalo brez prenehanja ; sicer so ti streli padali po sreči brez cilja in brezuspešno, toda govorili so razločno stražam, Švicarjem, mušketirjem in vojakom, ki so obkrožali »Kraljevo palačo« — kajti tudi »Kardinalska palača« je bila izpreme-nila svoje ime — da ima tudi ljudstvo orožje. Ta senca Richelieu-jeva, to je bil Mazarin. Mazarin je bil torej sam in čutil se je slabega. — Tujec! je pomrmral; Italijan! to je ona velika beseda, s katero vse opravijo! S to besedo so uničili, obesili in požrli Concini-ja, in če jim pustim, tudi mene ž njo uničijo, obesijo in požro, kakor so njega, dasi jim nisem še nikdar storil ničesar zalega, razun če sem jih malo izrabljal. Bedaki! Torej ne čutijo, da njihov sovražnik ni ta Italijan, ki slabo govori francoski, temveč da so to oni ljudje, ki jim znajo pripovedovati lepe stvari s tako čistim in dobrim pariškim naglasom. Da, da, je nadaljeval minister s svojim finim nasmehom, ki je bil sedaj videti čuden na teh bledih *) Znano je, da Mazarin ni prejel nikakoga svetila, ki bi mu bilo branilo zakon, in da se jo poročil z Ano Avstrijsko. Prim. Lapovtovo mcinoiro o pnlntinski princezinji. Op. pis. ustnicah; !a, vaše godrnjanje mi priča, $•*. je sreča ljubljencev nestalna; toda če vi to veste, morate tudi vedeti, da jaz nisem navaden ljubljenec! Grof Essex je imel prekrasen, z dijamanti posejan prstan, ki mu ga je bila podarila njegova kraljevska vladarica; jaz imam samo priprost prstan, na katerem ni drugega nego številka in datum, toda ta prstan je bil blagoslovljen v kapeli Kraljeve palače *); ne, mene ne upog-nejo kar tako kot bi želeli. Še zapazijo ne, da s svojim večnim vpitjem: Dol z Mazarinom! vpijejo na moje povelje sedaj »živel Beaufort«, sedaj »živel princ«, sedaj zopet »živel parlament!« Prav! Beaufort je v Vincennes-u, princ pojde danes ali jutri za njim, in parlament... Tu je dobil kardinalov nasmeh izraz sovraštva, dasi bi človek mislil, da njegov pohlevni obraz tega ni zmožen; prav! parlament... videli bomo, kaj se da napraviti s parlamentom; imamo Orleans in Montar-gis. O' tu se mi ne bo zdelo škoda časa; toda oni, ki so začeli kričati »dol z Mazarinom«, bodo slednjič kričali »dol z vsemi temi ljudmi, kar po vrsti.« Richelieu, katerega so črtili, dokler je še živel, in o katerem so po njegovi smrti vedno govorili, je bil še slabši nego jaz; zakaj večkrat je bil pregnan, in še večkrat se je bal, da bo. Mene kraljica nikdar ne zapodi, in če bom prisiljen ljudstvu se umakniti, se umakne tudi ona z menoj; če bom bežal, pobegne tudi ona, in videli bomo tedaj, kaj naredijo uporniki brez svoje kraljice in brez svojega kralja. Oh! da |>i le ne bil jaz tujec, da bi le bil Francoz, da, bi le bil plemenitaš! (Dalje pride.) $11. V Gorici, v četrtek dne 3. januvarja 1907. Tečaj XXXVII. i.haia trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek .. . ,_. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah, in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. JNaroSnina, reklamacije in drage redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekalisču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališču! ulici, I. Mathissi v ulici Formica, I. Hovansk: v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenČič na trgu della Caserma. Iihaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti »»teman* ali v Gorici na dom poSiljana: 1m vse leto ........ir> K t>;8.......,.... 10 » t/..........u » PosamiCne Številke stanejo-10 vin. ^. ^ SOČA" ima nasled"nfe'ižreilno^pi-nbge?'Ot?*-ifi8tt Tem letu ,:Sažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in Kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalje Uvajat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih gj,« ter mesečno prilogo ,.Slovenski Tehnik". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici -,tov, " I. nadstr. v »Goriški Tiskarni*«,A, .GabKs&ek. Ha aatočila fcrez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se ra<;nnijo po Petil-vrstah če tiskano 1-krat 1« v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vsta. Večkrat po dogodbi. Večje črk« po prostoru. --_ Reklame m SP'^ v uredniškem delu HO v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni ureamic m izdajatelj ivanKavčičv faoncu - Telefon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. j - ' ! • ' ; - - .........."....... '.......- ¦-" Z malim kapitalom se zasluži veliko denarja, ako se z mojimi izvlečki (ekslrakti) izdeluje žganje in likerje mrzlim potom. Kdor z mojimi izvlečki (ekstrakti) manipulira mu jamčim najboljši v.-peli. Kdor.se hoče posluževati te izvrstne Ivrdko, naj pošlje svoj natančni naslov na naslov: ..Prva tovarniška tvrdka 80400" na anončno ekspedieijo Edvard Braun, Dunaj, L, Rotenturmstrasse 9. I Zalogo vina in žganja i § ima T. pl MADEYSK! v Mtom it. 326 pri mitnici blizu novega kcloilvjra jg V zalogi Ima v veliki Izberi domaČa, vipavska, briška, furlanska, gj istrska in dalmatinska vina kakor tudi domače in istrsko žganje zanesljivo |$ pristno. — Na zahtevo pošiljam nzorce vina in žganja. — Naročila pošiljam ^ tudi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom. |p = Postrežba točna in cene zmerne.-------gj' Se priporočam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom. ^ ' Spoštovanjem O T. pl. Madeyski. m Naslov pismom: T. pl. Madevski, Gorica IV. mmW^mmmmwmmmwm3mmm^mm^mW& KOVINSKA LIVARNA odlikovana z 18 zlatimi svetinjami A. Polli v Gorici Cesta Frana Josipa št. 58. Livarna izdeluje z znano natanjenostjo vsako delo iz litega železa, brona in ilrugiii kovin za tovarne, MLIKE. obrtne zavode, stavbe std. itd. Vsled vpeljanih tehničnih novostij, se lahko sprejemajo dela VSAEE VELIKOSTI, PRIPKOSTA ali POPOLNJENA do 2000 Ig teže in višje za vsak komad. laGuni; proračuni in predelava načrtov zastonj. @i>e\?oa cena bfez l^onl^ence. Najbolj elegau .no In najboljše OBUVALO sveta le iz tovarne = D. H. Pollak in drug.= Izključna prodaja za Gorico. v veliki zalogi ubuvala z lastno delavnico Dos. (§ociat)ci§ fl (gorici (vstanovljena leta 1873.) Cesta Josipa Derdi št. 25, nasproti ljudskemu urtu. Originalni amerikanski čevlji iz tovarne Mihford Shoe Company v Millford (Severna Amerika.) Čevlji iz snkna V ilobnčevine za zimo. — Galoši vseh velikostij. ------------- izbira obuvala lastnega izdelka , Kersevani & Čuk — v Gorici ~ Stalni trg št. 9 (piazza Dvorna > priporoča svojo zalogo šivalnih strajgv Baznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) a Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-koles, pušk in samokresov. Šivalne »troje in poprave jamčiva <>4 5-10 let. + Julij Reddersen + Via del Torrente štv. 25. — Telefon štv. 831 == v Trstu. == Kirurgični predmeti, ortopedični aparati, raodorci, umetne roke in noge, brglje, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavice, elektroterapevtične pripravi aparati za umetno dihanje. haloga pripis za obreze, izddl{o$ is žUfl>iJa *n nepreinočljlfcga salona. Stepalnik, žličar za cmoke, priprava za krompir use 3 kom. za 25 kr, držalo za brisačo, umetno izrezljano in vezeno, s steklom, 25 kr. je provzročila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po deželi nakup teh neverjetno cenih rečij, sem jzdal cenike z nekaj tisoč naslikanih si vari; po 25 kr.; dobiva se tudi blago po višji ceni. - - Razpošiljam te cenike na zalitcvarijo vsakomur poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec. Izvozna hiša Hermann Auer Dunaj IX/2 Nussdorferstr. 3 — IV. (krščanska tvrdka.) it JOSIP ROVAN Komisijsko Si agencijsko podjetje v Gorici Stolni trg št. 9. (Piazza del Duomi) v lastni hiši. 7!>l