'V
ST
Courapls mm trgovliio, Industrijo In obx
®cdnlšfvo ih upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina	za	ozemlje	SMS: leino 180 D, za pol leic. / .	'“ta
:s—. Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. r? 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in to,.	,ani.
 ,      _ __________________________________________________________________________________________________________________________
UETO VII.
Telefon štev. SS>2S
LJUBLJANA, dne 15. marca 1924.
Telefon štev. 552!
ŠTEV. 33.
Plenarna seja Zveze trgovskih gremijev.
a
V četrtek popoldne se je vršila mnogoštevilno obiskana seja Zveze trgovskih gremijev in zadrug. Tajnik fvan Mohorič je podal obširno poročilo o delovanju Zveze v zadnjem poslovnem mesecu. Poročal je o akcijah Zveze za zboljšanje poslovanja reklamacijskih oddelkov pošte, dalje za rednejse in hitrejše dostavljanje poštnih povzetij, potem o akciji Zve-m proti tendencijoznim poročilom rasnih listov o insolvencah v Slove-jjiji, dalje o naredbi notranjega ministrstva. glede praznovanja državnih praznikov ter za vzakonitev novele o določitvi kompetenc za civilne spore in končno o akciji Zveze proti imet-jiilkom obrtnih listov za trgovine in industrijo v zadevi pospešitve razpisa zborničnih volitev, dalje poštnega in brzojavnega ravnateljstva »acadl pomanjkanja poštnih znamk m pisma in tiskovine ter spomenico v zadevi uvedbe enotne kilometraže med državnimi progami in podržavljenimi progami bivše južne železnice.
Državni prazniki.
K poročilu se je razvila daljša debata posebno glede praznovanja državnih pravnikov, v katerem so navzoči delegati poudarjali posebno to, da mora nova odredba veljati za vse obrtniške in industrijske obrate, ne pa samo za trgovske, kakor se jo je izvajalo lansko leto na Vidov dan v Celju In 1. decembra v Mariboru, ko se je na podlagi telegrafičnega naročila notranjega ministra zahtevalo samo zaprtje trgovin, ne pa tudi drugih obratov.
Mesečni izkazi insolvenc.
Da se onemogoči v bodoče širen je tendencijoznih vesti o insolvencah v Sloveniji, se priporoča gremijem v Ljnbljani, Mariboru, Celju in Novem mestu, da objavijo na podlagi uradne informacije pri pristojnem deželnem, odnosno okrožnem sodišču vsak mesec številčni in poimenski izkaz tvrdk, ki se nahajajo v poravnalnem postopanju, odnosno v konkurzu.
Poštne pristojbine.
Nadalje se je sklenilo, da se obnovi akcija za revizijo telefonskih pristojbin, za uvedbo pasov in znižanje poštnopaketnih pristojbin, kakor tudi za uvedbo znižane loko poštnine. Splošno se je ostro kritiziralo neeko-nomičnost, ki vlada sedaj v raznih strokah poštne uprave, ki je tudi do-sedaj popolnoma nedostopna za utemeljene predloge, s katerimi bi bilo «nogoče poživiti poštni promet, do-'ae^* boljšo rentabiliteto telefonskih '“»Prav in večji pisemski promet. V
l®1® okolišu Ljubljane se je med Posaniezniinj kraji razvila že redna
t • a ter Prenašajo železniški upokojenci in drugi ljudje, ki uživajo ugodnosti na železnici, frgovcem pisma m poštne pakete v Ljubljano, Maribor, Kranj, Bohinj itd. Ivplača se privatnikom, da pri dveh ali treh peketih potujejo sami ter celo prihranijo na pristojbinah, tako da promet poštnih paketov na bližnje razdalje vidno propada. Vendar je nemogoče dosefei pri poštnem ministrstvu kako pametno reformo.
Zaloge inozemskih vžigalic.
Pri razpravi glede konfiskacije zalog inozemskih vžigalic po monopolni »pravi je delegat mariborskega gre-
mija podal interesantne podatke, da j je monopolna uprava konfiscirala trgovcem tudi take zaloge inozemskih vžigalic, ki so jih dotičniki kupili pred par meseci na licitaciji od monopolne uprave same. Sklenilo se je radi tega protestirati pri monopolni upravi, kor se nahaja pri trgovcih mnogo zalog inozemskih vžigalic, ki so izvirale tudi Lz rednih nakupov trgovcev na licitacijah pri carinarnicah, kjer se je dražilo blago, ki je bilo zaplenjeno tihotapcem.
Vprašanje stanovanjskega zakona.
Nato se je razvila obširna razprava glede vprašanja ukinjenja, odnosno noveliranja stanovanjskega zakona. Uvodno poročilo je podal zve*ni pod-načelnik g. Fran Zebal o poteku ankete, ki se je vršila v tej zadevi pri mestni občini v Ljubljani.
Ljubljanski gremij v svoji pismeni izjavi poudarja, da se z dosedanjo prakso ni moglo rešiti stanovanjske krize, marveč da se je stanovanjska beda celo poostrila in vsled tega se izjavlja večina članov za likvidacijo omejitev prostega razpolaganja s stanovanjskimi in poslovnimi prostori. Obenem pa izjavlja, da pri sedanji kreditni in poslovni krizi, kakor tudi pri občutni davčni obremenitvi trgovstvo ni v stanju prenesti nova davčna bremena za zgradbo stanovanjskih hiš.	't
Gremij trgovcev v Mariboru pa pravi v svoji izjavi, da šteje med svojimi Člani i hišne posestnike, kakor tudi najemnike in da se ena stran zavzema za popolno svobodo, dočim je druga stran za podaljšanje zakona in pravilnika. Vsled tega gremij priporoča, da bi se ta zakon s pravilnikom izpremenil tako, da bi se ustvarilo za najemnike praktičnejše določbe, hišnim posestnikom pa naj bi se dalo več pravic, kakor jih uživajo dosedaj, ko nimajo glede oddaje stanovanj sploh nikake odločitve. Izreka se za maksimiranje stanarine, kar naj bi veljalo tudi za trgovske lokale, da ne bi prišlo do pretiravanj pri najemninah. Nadalje izjavlja, da o vpeljavi kakega novega davka za gradbene svrhe pri sedanjem položaju ne more biti niti govora in zahteva v to svrho primerne reforme najemninskega davka.
Po govorih zveznega načelnika g. I. Jelačina ter zborničnega tajnika g. dr. Pretnarja je bilo sklenjeno, da se Zveza gremijev izjavi za odpravo omejitev v smislu sedanjih gremijal-nih mnenj.
Zvezni proračun.
Nato je bil odobren Zvezni proračun v znesku 126.000 Din ter sklenjena preselitev Zvezne pisarne v nove poslovne prostore v palači Ljubljanske kreditne banke. Zvezna doklada, katero se namerava predlagati prihodnjemu občnemu zboru Zveze gremijev. se je preliminirala na 10 Din letno za neprotokoliranega člana in na 20 Din za protokoliranega člana, kar so delegati vseh zastopanih gremijev brez ugovora odobrili.
Trgovska pogodba z Italijo.
Za trgovsko pogodbo z Italijo je podal ljubljanski gremij, gremij Slo-venjp-adec ter gremij Ljubljana-okolica obširne pismene predloge, logaški gretnij pa obilo interesantnega gradiva glede obmejnega pro-
meta, tranzita na Reko, eksploatacije gozdov v obmejnem pasu ter pomanjkljive pravne pomoči v Italiji, ki ga bo Zveza gremijev predložila delegaciji v Beogradu.
Razprava glede inozemskih potnikov in nedopustnega uvoza blaga po
1 inozemcih, kakor tudi glede razso-j dišč v mednarodnem prometu in gle-| de odprave obveznega izvoznocarin-! skega posredništva se je morala radi j pomanjkanja časa preiožiti na pri-1 hodnjo sejo Zveze gremijev, ki se bo ! vršila začetkom aprila.
K. P.
Dobava inozemskega blaga v poštnih paketih.
Pri nas se je razpasla navada, da dobivajo osobito trgovci v inozemstvu naročeno blago v poštnih paketih potom špediterskih podjetij. Že svoj čas smo opozarjali prizadete kroge, da tako poslovanje v pretežni večini slučajev sploh ni potrebno, ter da nastanejo razen drugih neprilik občutni, prav nepotrebni stroški, ki seveda robo prekomerno podražijo.
Odkar stoji naša poštna uprava v neposredni paketni zvezi z svetovnim omrežjem ter je izmenjevalna in ca-rinjahia služba že precej urejena, ni povoda, da se odprava paketnih pošiljk ne vrši neposredno od pošiljatelja do naslovnika.
Posredovanje paketnih pošiljk iz inozemstva potom posebnih podjetij v naši državi ima samo tedaj opravičen pomen, če se gre za blago, ki se naj po naročilu odpošiljatelja izroči naslovniku proti povzetju fakturnega zneska, ali pa prosto vseh uvoznih pristojbin, ker te vrste obrata naša poštna uprava še ni uvedela.
Za take slučaje posredujejo posebna podjetja, ki potem obračunajo z dobaviteljem v inozemstvu.
Zagovarjati bi se še dalo posredovanje z ozirom na naše tuzemske ne ravno vzorne poštne prometno razmere; mogoče je namreč, da doseže špe-ditersko posredovana poštna pošiljka, če se na meji, pri vstopu brezza-mudno ocarini, nekaj prej naslovnika, kakor pri direktni odpravi, to velja osobito za kraje v daljni notranjosti države; ampak to bi bile izjeme.
Pri nas udomačenega običaja posredovanja poštnih paketov, ki gotovo ni ostal brez upliva na cene, ne najdemo prav nikjer drugod razen tam, kjer se pošta s paketno prevažo sploh ne peča, kakor na Francoskem, v Ameriki itd.
Poučljiv za pričujočo razpravo je sledeči, res tipičen, primer:
Trgovec, recimo v Karlovcu, naroči v Nahodu na Češkem nekaj blaga, katero se ima dobaviti po sklepnem pismu oziroma po tam priznanih dogovorih.
Rednim poštnim potom pride naročnik v 10 dneh do svojega blaga, razen poštno - carinskih stroškov ne nastane za njega nobena prevozna režija. Pa iz gole komoditete izroči dobavna tvrdka pošiljko špediterju v Nahodu v daljno odpravo; ta ima pa v Zagrebu koalirano podjetje, na katero odpravi kratkomalo vse pošilj-ke za jugoslovanske naslovnike z naročilom daljne odpreme.
Po ocarinjenju v Zagrebu se paket dostavi naslovnemu špediterju, ki po šiljko v svojem skladišču na novo ovije, da jo zopet kot tuzemski paket preda pošti na konečno odpravo karlovškemu trgovcu, seveda po najma-nje dvodnevni zamudi.
V najugodnejšem slučaju so narasli stroški do dvojne višine poštno-carin-skih pristojbin za celo progo Nahod— Karlovac. ki samo ob sebi tudi niso ravno malenkosti. Zaslužek dveh posrednikov, ki faktično v prid predmetne pošiljke nista prav ničesar storila, ter brezpotrebna tuzemska poštna pristojbina podraži blago oziroma omeji lastni trgovski zaslužek.
Navedenemu primeru bi se dala privrstiti še čedna zbirka enake ali še hujše umetne podražitve potom neumestnih špediterskih intervencij.
Splošno je znano, ali vsaj bi moral vedeti vsak trgovec, da veljajo inozemski poštno-paketni tarifi enako »a celo naslovno državo, da torej ni razlike če gre paket iz Prage v Maribor, ali v Caribrod, ali v Skopijo. Če se torej prevoz ukine ter pošiljka v novič pošti izroči, si sicer prihrani naša pošta en del prevozne proge, za pošiljko pa je treba plačati nove pristojbine, ki bi se sicer prihranile.
Pošta odklanja osebno intervencijo naslovnika pri ocarinjenju, torej tudi posrednik pri tem poslovanju nima nobenega vpliva, pač pa utegne ravno njegovo posredovanje biti za stranko uscdepolno, ker zgubi naslovnik v trenutku, ko stopi paket v prosti promet, torej, ko ga pošta posredniku izroči, prizivno pravico glede morebitno nepravilno odmerjene pristojbine.
Prav kočljivo nastane lahko stališče v reklamacijskih zadevah, če se gre za pokvarjene ali izgubljene predmete; taki spori se le redko rešijo v prid pravega naslovnika blaga.
Kjer jo prevzem blaga v poštnih paketih h inozemstva vezan na povzetje računskega zneska v prid odpo-siljatelja, se posredovalnega podjetja ne da izogniti, priporočiti pa je v takih slučajih, zahtevati odpravo na zanesljiva, pod strokovnim vodstvom stoječa domača podjetja, ki so za take posle špecijalizirana.
Naravni obratni okvir za špedicij-ske posle je posredovanje železniških tovorov ter prevoz blaga na kopnem in na morju s privatnimi prevoznimi sredstvi; ali posredovanje poštnih pošiljk v obsegal, kakor je opažati pri nas v dobi obče draginje, je lukaus, katerega naši trgovci prav lahko pogrešajo.
Izvorna spričevala pri tranzitnih poštnih pošiljkah.
Naš trgovec pozabi posebno v današnjih časih, ko se vrsti naredba za nared bo, predpis za predpisom, to ali ono določbo, katero bi moral upoštevati pri carinjenju in mora zbog; teh nedolžnih pogreškov utrpeti velike stroške. Tako se dogaja, da trgovci ne glede na opetovana opozorila ne predložijo pri carinjenju izvornega spričevala in se zbog tega blago carini po maksimalni tarifi. Posebno rado se dogaja to pri dobavah od dunajskih tvrdk in avstrijskemu konzulatu bi bili vsi, ki so zbog te nerodnosti ali pozabljivosti že večkrat mo-roli plačati maksimalno, namesto minimalne carine, zelo hvaležni, ako bi opozoril avstrijske trgovce na naša tozadevna carinska določila. Navadno se pač dogaja, da pove tukajšnji trgovec že pri naročilu potniku, da mora, ako je blago izdelano v Avstriji, predložiti izvorno spričevalo, kar mu potnik kot samo ob sebi umljivo stvar tudi svečano obljubi. Ko pa pride tako blago na carinarnico, ni navadno priloženo izvorno spričevalo ali.
pa isto ni veljavno. Da se bolje razumemo: trgovec v Ljubljani naroči vezenine iz gotove tirolske tovarne. Vezenine so se sicer izdelale v tovarni na Tirolskem (v Avstriji) ter ne bi prav za prav potrebovale izvornega spričevala, ali izdelane so na sifon, ki je prišel iz Švice. Avstrijska tovarna ni plačala pri uvozu dotičnega blaga uvozne carine, ampak je prišlo blago v tranzitno skladišče, se je pozneje predelalo v vezenine ter šlo kot eks-portno blago iz tranzitnega skladišča v Jugoslavijo. V tem primeru bi morala tvrdka priložiti izvorno spričeva-
lo	in sicer, če bi bil sifon izdelan v Zurichu, od tamkajšnje Trgovske zbornice. Ako ni tega spričevala, se blago carini po maksimalni tarifi. V takih primerih se nahajajo tvrdke večkrat v napačnem mišljenju, da zadostuje spričevalo kakega konzulata, Wirtschaftskammer, carinske obmejne postaje ali potrdilo tranzitnega skladišča, kar pa po naših carinskih predpisih nikakor ne zadostuje. Veljavno je samo trgovsko spričevalo, izstavljeno od Trgovske zbornice okraja, kjer je izdelana surovina. Naši trgovci si naj zato že pri naročilu na kopiji naročila dajo izrecno potrditi,
da za lake primere plačajo le po minimalni tarifi in da mora vse drugo plačati tvrdka, ki blago pošlje. Le na ta način, se bodo izognili nepotrebnim izdatkom.
Dogodi sc pa tudi, da pri pošiljkah, ki morajo biti opremljene z izvornim spričevalom, to slednje vsebuje kako minimalno napako. Na primer: Izvorno spričevalo navaja kot brutto težo 13 kg, a pri carinarnici tehtajo le
17.50	kg. Izvorno spričevalo se ne pripozna, trgovec mora plačati namesto 200 Din 400 Din carine. Gotovo je, da pošiljatelj ni mislil na kako goljufijo, ker je n. pr. netto teža
— le ta pride pri carinjenju v poštev
— natančno soglašala z netto težo v izvornem spričevalu. Kaznovan je trgovec, ki mora plačati dvojno carino, blago se mu za 10% podražL Mogoče se da eventuelno teh preveč plačanih 10% še kalkulirati v ceno blaga, a največkrat ne. Kaj drugega je, če je diferenca pri netto teži in bi znašala nekaj kilogramov. Zakaj tako stroge zakone, kjer jih ni treba, kajti končno nosi stroške le konsument. Poleg tega se pa s takimi pretiranimi predpisi zavaja ljudi samo k tihotapstvu.
Občni zbor Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice
v Ljubljani.
44. redni občni zbor »Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice r. z. z n. z. v Ljubljani, sc je vršil dne 12. marca t. 1. Bilančne postavke dokazujejo ponovno, da se je zavod razvil v največji in najjačji zavod svojega ustroja ne le v Sloveniji, temuč v celi naši kraljevini. Upravno imetje se je dvignilo na Din 74,096.096.75. Razve-seliv je za čas splošne tesnosti na denarnem trgu lanskoletni prirastek po Din 11,577.049.96 pri hranilnih vlogah, ki so izkazale dne 31. decembra 1923 Din 59,192.855.97. Iz poročila ravnateljstva posnemamo, da je zavod, zvest svojim starim tradicijam, izdatno koristil domačemu gospodarstvu v najtežji dobi. Obdržal je čim kulantnejšo obrestno mero pri kreditih in v kritičnem času minulega leta ni brezobzirno omejeval ter odpovedoval in tirjal posojil, ki so dosegla vsled tega Din 61,454.124.02. Da se je omogočilo to stanje, se je posluževal zavod reeskompta pri »Narodni banki«, ki je znašal dne 31. decembra 1923 Din 6,755.000, a ga zavod poslej stalno in znatno znižuje. Čisti dobiček je dosegel Din 907.846.89. Po pripisu novih dotacij iz dobička so dosegli rezervni zakladi Din 1,469.624.89. K znižani postavki lastnih vrednostnih listin po Din 8,855.887.50 se ponovno povdarja, da vsebuje ista izključno le
prvovrstne češke in jugoslovanske papirje, in da so odpisana vsa vojna posojila in vsi avstrijski in ogrski papirji. Nizke bilančne postavke zavednih nepremičnin na najboljših prometnih mestih v Ljubljani nudijo med drugimi tudi lajiku dokaz solidne in trdne zgradbe zavoda. Število deležnikov se je zvišalo na 4235. Denarni promet je dosegel Din 457,384.198.80. V obče koristne narodne namene je določil občni zbor Din 60.000. Zavod je zmagovito prestal dobo splošne denarne krize preteklega leta, ki je dosegla sredini jeseni svoj višek. Nagel in visok porastek hranilnih vlog ter izdatno povračevanje posojil zlasti v prvih dveh mesecih tekočega lela 1624. pa opravičujejo zavesi, da je denarna- tesnost vsaj na ožjem domačem trgu trajno premagana.
Predsednikom je bii izvoljen Ivan Knez, veletržec in posestnik v Ljubljani; v upravni svet pa Andi’ej Šarabon, veletržec in posestnik v Ljubljani, Avgust Jenko, posestnik v Ljubljani, Feliks Stare, veleposestnik na Kolovcu ter Anten Pogačnik, posestnik v Sp. šiški; v nadzorstvo pa Ivan Rus, veleposestnik na Grosupljem, Alojzij Vodnik, posestnik v Ljubljani ter Josip Šušteršič, veleposestnik v Seničici.
K. Tiefengruber:
Mednarodni običajni jezik za trgovstvo.
Sicer se je že davno ugotovila potreba po mednarodnem trgovskem jeziku; do rešitve tega vprašanja pa še ni prišlo, je tudi kmalu pričakovati ni, ker nihče noče priznati prvenstva v konkurenčni tekmi narodu, kojega jezik bi naj veljal za obče posredovalno sredstvo v svetovni trgovini.
Zadeva se je na zadnjem mednarodnem trgovskem kongresu 1. 1923 v Cambridge tudi načela, oziroma prišlo je do pogovora, kako bi naj v bodoče trgovske komore raznih držav med seboj občevale. Delegati kongresa, katerim je bilo to vprašanje očividno precej delikatno, so se ogibali predlagati kak živ jezik, čeravno bi angleščina ali francoščina po vsej priliki imele najmanjši upor; in tako se je razpravljalo o možnosti umetni jezik »Esperanto« spraviti do veljave svetovnega priznanja.
Seveda je bilo ugovorov dovolj; ^Esperanto« ima namreč to skupnost, da se ga mora vsak šele priučiti, če pa se zedinimo na Angleščino, se pouk prihrani vsaj Angležem. Potek teh sicer jako zanimivih razprav mi vzbuja spomin na pripovedko, v kateri si dva dogovorita sestanek na
gotov dan v tednu. Prvi predlaga torek, ker je vse druge dneve zaposlen, drugemu pa iz istega vzroka ugaja petek, končno si izbereta sredo, ker ta dan obema enako ne prija.
Enako se je godilo na kongresu v Cambridge: Zjedinili so se na latinščino; od tega jezika namreč razume vsak izobražen človek vsaj nekaj.
Ravno v novejšem času je klasičen jezik starih Rimljanov prišel v obče do posebne veljave. Pojmi povojnega kulturnega razvoja imajo vse polno latinizma; špekulacije v devizah, mul-tiplikatpr, valute, vse to so klasični izrazi, izposojeni starodavni literaturi rimske kulture, ter smo jih vajeni slišati z istim pomenom pri vseh narodih.
Priznati se mora latinščini še posebna jedernatost v izrazoslovju; in ravno ta prednost ji prisoja sposobnost uradnega občevanja.
Moja latinska slovnica vsebuje kar začetkoma stavek, ki ga vsled vzornega leposlovja ne pozabim:
»Tmperator omnes cives caedi jussit.«
Poveljnik je ukazal, da se naj vsi občani pobijejo.
Kar pove rimski zgodopisec v petih besedah, ni dobro moeoče krajše izraziti v Slovenščini, kakor z dvojnim številom besed.
Enako najdemo v vseh slučajih primerov latinščine s kakim drugim živim jezikom.
Kratki stavki, jasen izraz in splošna ruzuinljivost govorijo za sprejem latinščine v Bvetovno-trgovsko korespondenco.
Prihodnji trgovski kongres se ima z isto materijo baviti in spravil bo sigurno to vprašanje če ne do odločitve, pa vsaj dober korak naprej.
Trgovina.
Reforma poravnalnega postopanja v
Češkoslovaški. Pri praški trgovski zbornici se je vršilo te dni posvetovanje zaščitnega odbora proti goljufivnim in3ol-vencam ob udeležbi zastopnikov upniškega udruženja, zveze trgovskih gremi-jev, zveze zadrug, zveze imporierjev in eksporterjev ter zveze industrijcev. Predlagalo naj bi se povišanje poravnalne kvote od 85 na 50%. Zbornica zavzema proti temu predlogu odklonilno stališče. Utemeljuje ga s tem, da bi tako povišanje v večini primerov dovedlo do otvoritve konkurza, ker bi bila poravnava onemogočena. Gre nadalje za novo ureditev terjatev sorodnikov pri poravnavi in za preureditev izločitvenih pravic. Za zadnji primer je dalo povod postopanje bank, ki tudi v slučaju, da so imele za svoje terjatve zastavo, vseeno prijavijo pri poravnalnem postopanju svoje terjatve v celoti, s čemer oškodujejo druge upnike.
Poslabšanje nemške zunanje trgovine v januarju. Statistika nemške zunanje trgovine v januarju t. 1. izkazuje precejšnje poslabšanje napram decembru. Celoten uvoz je zrasel od 492 milijonov na 568 milijonov zlatih mark, izvoz pa je padel od 560 milijonov na 431, tako da znaša pasivnost 187 mili j nov.
Trgovina Zedinjenih držav z Evropo lela 1S23. Uradna statistika za finančno leto 1923. nam pov^, da je znašal evropski import v Unijo v tem letu 31% unij-
skega importa, leta 1919. 12%, 1920. 2*/»%, 1021. 25.6% in 1922. 31.8%. Primerjanje s predvojnimi leti pravi, da je bila vrednost leta 1923. veliko večja, kakor v kateremkoli predvojnem letu in da je bila v vsej zgodovini unijske trgovine enkrat samkrat prekoračena. Kajti celotni import Evrope v Unijo, ki je znašal leta 1923. 1.161,746.625 dolarjev, je bil za 50 odstotkov večji, kakor letni prerez zadnjih šest predvojnih let in samo za 18 milijonov manjši, kakor rekord leta 1920. s 1.179,400.699 dolarji. Seveda so navedene odstotkne številke manjše, kakor so bile predvojne, ko je prispevala Evropa s približno 50% k unijskemu importu, a vendar niso številke tako nizke, kakor so pričakovali. Ameriški import iz Evrope je znašal lela 1830. 40 milijonov dolarjev, 1850. 125, 1880. 370, 1890. 450, 1900. 441, 1905. 541, 1910. 806 in 1914. 890 milijonov dolarjev. To je bil predvojni rekord. Med vojno je padel evropski import leta 1918. na 412, 1919. na 373 milijonov dolarjev; leta 1920. je bil dosežen že omenjeni višek s 1179 milijoni, leta 1921. je bilo 938 milijonov, 1922. 831 in 1923. naenkrat zopet 1162 milijonov. Torej je bilo finančno leto 1923. za 40% krepkejše, kakor pa finančno leto 1922. Ker indeks 1923 napram indeksu 1922 ni posebno narasel, sklepamo iz tega, da je hila množina lela 1923. iz Evrope v Ameriko eksportiranega blaga dosti večja, kakor lela 1922. Pred vojno so evropske države produkte svojih kolonij pripeljale naj prvo v Evropo in šele odtod v Ameriko, med vojno je šlo to blago iz ozira varnosti naravnost v Unijo, leta 1923. je pa transport kolonialnih produktov šel v izdatni men zopet preko Evrope. Tako je 1. 1923. im-portirala Anglija v Unijo za 21 milijonov dolarjev gumija, 1. 1922. pa samo za 10, čaja pa za 15 in 11 milijonov funtov. Volne za vezenine, ki se producira večinoma izven Evrope, je importirala Anglija za 13 milijonov dolarjev, 1922. za 7.5, volne za obleko 6 in manj kot 1, mikane volne za 22 in manj kot 2. Kož iz Evrope je bilo pa za večkratno množino prejšnjega leta. — Glede ekspprta se niso uresničile prerokbe, da se je
nakupna moč Evrope tako zelo znižala. Kajti vrednost linijskega eksporta ▼ Evropo je znašala leta 1923. 2.035,000.00» dolarjev m leta 1922. 2.068.000.000. Udeležba Evrope na ameriškem eksportu je znašala lela 1923. 51%, leta 19*21 j>a 52 odstotkov.
Industrija.
Mlinska industrija. Pri pogajanjih
med Italijo in Jugoslavijo glede trgovskih stikov, bode prišla na dnevni red' tudi mlinska industrija, osobito vprašanje uvoza italijanske -moke, ki našr mlevski industriji silno škoduje. K tem« se pripominja od strani trgovskih krogov sledeče: Vsled prostega uvoza lalev-skih izdelkov iz Italije, je naša mlinska, industrija, kakor tudi celo gospodarstva zelo oškodovano. Zbog prostega uvoza se bodo sicer cene prikrojile po svetovni pariteti in je vsled tega upravičeno^ da uvoz ni prepovedan, vendar bi se morala zadeva urediti tako, da bi služila splošnim interesom mlinske industrije, gospodarstvu in državi. To bi s* prav lahko zgodilo na ta način, da bi se uvedla na uvoz laških mlevskih izdelkov primerna carina. Na ta način bi bila naša mlinska industrija v stanu konkurirati z laško, kar je pa sedaj izključeno, ker dela laška mlinska industrija pod ugodnejšimi pogoji kot pa naš#. Država izgubi vsled tega uvoza ogromne vsote na davkih in tovorninah, ki bi jih ji plačala naša tozadevna podjetja. Na&s domača industrija je iz Dalmacije in Slovenije popolnoma izobčena, ker laški: izvozniki uvažajo blago v te kraje bre* vsakih davkov in drugih dajatev. Če pa bi se uvedla na uvoz carina, ki bi odgovarjala davkom, ki jih morajo plačevati naši industrijalci, bi vse te težkoč« odpadle.
Oenarstvo.
Oficijelna obresina mera v raznih di-
	žavah.		
Veljavna od:			
Italija . . .	. . 11./7.	1922	5 'A%.
Argentinija			6 'A%
Avstrija . .	. . 4./9.	1922	9 %
Belgija . . .	. . 15./2.	1924	6 55
Bolgarija . .	. . 14./6.	1919	6 'A%
Češkoslovaška	. . 10./3.	1924	6 'A%
Danska . .	. . 17./1.	1924	7 %
Finska .	. . 3./3.	1924	9 %
Francoska	. . 17./1.	1924	(> %
Nemčija . .	. . 8./10.	1923	108
Grška . . .	. . 14./1.	1923	7 'A%
Angleška . .	. . 5J7.	1923	4 %
Indija . . .	. 14./2.	1924	9 %
Irska . . ..	. . 5/7.	1923	5 *
Norveška .. .	. . 10./U.	1923	/ %
Nizozemska .	. . 24./1.	■1924	5 %
Poringalska .	. . 12./9.	1923	9 %.
Poljska . .	. . 7./10.	1923	24 %
Rumunija . .	. . 1./6.	1920	6 %
Španija . .	. .. 29./3.	1923	5 %
švica . . .	. . 9./11.	1923	5J45S
Združene države . 21./2.		1923	4 'A%
Tokio . . .	. . 18 ./11.	1919	8 %
Ogrska . .	. . 4./7.	1923	18 %
Pred novimi povišanji glavni«			clurtaj-
skih bank. Po vesteh z Dunaja nameravajo vodilne dunajske velebanke povišati svoje glavnice. Odločilna za nove emisije je rapidno naraščajoča potreba avstrijske industrije in ne v zadnji vrsti dejstvo, da je inozemski kapital priprav-nejši za udeležbo pri avstrijskih bankah in industrijskih podjetjih, kakor j** bil še pred nekaj meseci.
Vloge čeških bank koncem 192&L Stanje vlog čeških, moravskih in šlez-
li	ih bank je znašalo glasom izvestja li-nančnega ministrstva, koncem leta 1923. na knjižicah in blagajniških nakaznicah okroglo 6394 milijonov (prirastek 39CT milijonov) in na tekočem računu 932ft milijonov Kč. Od posameznih zavodom je imela največ j>£ivnostenska« (1332 odnosno 1232 milijonov), na tretjem mestu pa je bila »Češka industrijska« s 623 odnosno 1085 milijoni Kč.
Izplačilo kuponov 7% državnega posojila. Finančni minister je dal Generalni Direkciji državnih dolgov pri Narodni banki na razpolago znesek 17,500.000 dinarjev za izplačilo V. kupona 7% državnega investicijskega posojila iz leta' 1921. Ti kuponi zapadejo v plačilo s 15. marca t. 1. Izplačilo imajo v smislu pr*-vihima izvršiti: 1. Generalna direkcij«; državnih dolgov. 2. Oblastna finančna di-rekcija v Novem Sadu. 3. Okrožne *»
-sreske finančne uprave. 4. Finančne delegacije in davčni uradi. 5. Poštna hranilnica v Sarajevu, Čekovna urada v Zagrebu in v Ljubljani, občinska sodišča v Srbiji in Črni gori in 7. vse banke, ki 'so izvršile subskripcijo.
Carina.
Carinski dohodki naraščajo. V drugi
dekadi februarja 1924 so prejele cari-. narnice 41.2 milijona dinarjev (34.2 leta 1923.) proti 40.3 milijonom v prvi dekadi februarja. V januarju so prejele carinarnice 107 milijonov, v decembru 102. V gori omenjeni drugi dekadi februarja je prejela največ zagrebška carinarnica 8,481.859 Din, potem beograjska 5,168.136 Din, ljubljanska 4,445.612 dinarjev, subotiška 3,296.481 Din, mariborska 2,324.655 Din, novosadska 1 milijon 687.546 Diu, skopljanska 1,687.412 dinarjev, sarajevska 1,474.568 Din, v "Veliki Kikindi 1,403.599 Din, splitska
1,349.774 Din in osješka 1,060.299 Din.
Povišanje poljske uvozne carine za papir. Po poročilih iz Varšave, je izšla naredba finančnega ministra, ki povišuje uvozno carino na papir za 40 odst.
Davki in takse.
Imenovanje v cenilno komisijo. —
Delegat ministra financ g. dr. K. Savnik nam priobčuje, da je imenoval v cenilno komisijo za cenilni okraj Ptuj me-ssto za člana: Dr. Fran Jurtela, odvetnik iri veleposestnik, Blaž Pihler, krojač, oba v Ptuju; za namestnika: Janko Vu-čak, kavarnar, in Milan Šubic, davčni upravitelj, oba v Ptuju. — Za cenilni okraj Ptuj okolica za člana: Jakob Zadravec, posestnik in lastnik paromlina iz Središča, in Anton Kupčič, ekonom
v	Ptujski gori št/ 30; za namestnika: Alojzij Hvala, mesar v Rogaški Slatini, in Janez Vindiš, posestnik in Vinotržec, "Spod. Breg št. 28.
' »UBDHA< 1...............—------1-—I____D
^asiiiijii
MftRH r......................  ;
-"K:,-:
Izvoz in uvoz.
Izvoz železniških pragov. — Finančni minister je odobril izvoz železniških pragov v dolžini 2.40—2.70 m s pogojem, da se državi izroči popreje 25% -izvozne količine v naravi v ime izvozne carine.
Trgovski register.
Vpisale so se nastopne družbe: 158.
""Sedež: Bled. Besedilo firme: M. Poličar & Komp., dr. z o. z. 159. Sedež: Celje. Besedilo firme: Celjska auto in strojna delavnica. 160. Sedež: Celje. Besedilo Krme: Gaberc & Videnšek. 161. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: »Goban« trgovska družba z o. z. 162. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Prometna d. d. v Ljubljani. 163. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme:	Trbpvmjska	premogokopna
■družba.
Izbrisali sta se nastopni firmi: 173. Sedež: Jesenice. Besedilo firme: Skladi-štvo i odpremničko dioničarsko društvo. 174. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Milavc & drug.
iz naših ornanizacii.
Diemij trgovcev Celje. V Celju so Prejeli v zadnjem času sledeči člani ■ ’ r ovahiice:	Anton Reberšak, Celje,
luavnai uiica i, obrtni iist gt. 248/obt.,
*-■ 'nhi i r-"	*'	za	Prevozništvo. Hen-
?	0zka ulica obrtni list
364/obt., z dne 5. II. t. I. za prevoz-Dištvo. Monc Bothe, Celje, Kralji Petra 32, obrtni list štev. 359/obt., z dne
* II. t. L, ^ agenturo z železnino in v *o stroko spadajočimi galanterijskimi Predmeti in lesnimi izdelki. Terezija Buder, Celje, Glavni trg št. 14, obrtni list štev. 488/obt., z dne 6. III. t. l., za sejmarstvo z moškim in ženskim perilom tfer z izgotovljenimi oblekami. Franc »hig, Celje, Ljubljanska cesta 1, obrtni list štev. 492, z dne 13. II., za trgovino z manufakturo na drobno in debelo. Anion Diemetz je premestil obrt trgovine
* mešanim blagom na drobno iz Cankarjeve ulice št. 4 v Kovaško ulico št. 1 ‘-v Celju.
Razno.
Komunike o trgovskih pogajanjih st Italijo. O seji 13. t. m. za trgovinsko pogodbo z Italijo je bil izdan sledeč komunike: Četrta seja prve sekcije je nadaljevala debato o vloženih naših proti-predlogih. Nekatere so sprejeli, nekatere so pa prekuščene, da jih še pr uče in da se o njih razpravlja v plenumu. Na seji se je tudi danes ponovno razpravljalo o tranzitnem blagu. Pri razpra-
vi	o tem, katero blago je smatrati kot tranzitno in katerega ne, se je pojavila precejšnja diferenca, ker so Italijani glede proglasitve tranzitnega blaga zavzemali precej ekskluzivno stališče. Ker je bilo treba utrditi tudi različne postavke, ki so ostale nerešene, in ki se rešujejo v tretji sekciji, se bo to rešilo v koliko in kako bodo posamezne točke rešene s prometno konvencijo in konvencijo o tranzitnem prometu. Razprava o naših naknadnih spreminjevalnih predlogih se vrši istočasno. Sicer pa vlada precej optimistično razpoloženje in to v krogih naše delegacije, kakor v krogih italijanske, ki se zelo zanima za potek političnih dogodkov in sedanjo krizo, katere razplet bo imel vpliv na končno rešitev vseh tekočih vprašanj, katere rešuje delegacija. Zanimivo je beležiti, da je italijanska delegacija precej v skrbeh in se zdi, da je od režima g. Pašiča precej okrepljena v svojih agresivnih namenih.
Podaljšanje stanovanjskega zakona. Minister socijalne politike dr. Peleš je izjavil glede stanovanjskega zakona, da mu prihajajo neprestano od hišnih posestnikov pritožbe proti nameravanemu podaljšanju stanovanjskega zakona, s strani najemnikov pa prošnje, ki zahtevajo podaljšanje stanovanjskega zakona. Dr. Peleš je pripravil nov načrt stanovanjskega zakona, ki se ima predložiti narodni skupščini. Boji se pa, da bi narodna skupščina ne mogla do konca tega leta sprejeti novega zakona. Zato je naprosil finančnega ministra, naj uvrsti v finančni zakon klavzulo, da se veljavnost sedanjega zakona podaljša do 31. marca 1925. Dotlej misli minister, da bo narodna skupščina že mogla sprejeti novi zakon o stanovanjih.
Ruske dobave surovega olja Avstriji Sn Madžarski. — Pravkar je sklenilo rusko trgovsko zastopstvo na Dunaju z družbami »Floridsdorfer Mineraldlraffi-nerie«, Schodnica in Apollo ter z ogrskim rafinerijskim sindikatom pogodbo za takojšnjo dobavo 20.090 ton surovega olja v skupni vrednosti 220.000 funtov. Poleg tega imajo navedene družbe predkupno pravico na nadalj-nih 41.000 ton.
Velesejem v Frankfurtu. — Pomladanski mednarodni velesejem v Frankfurtu se vrši od 6. do 12. aprila t. 1., jesenski pa od 21. do 27. septembra. Podrobnejše informacije o velesejmu dobijo interesenti brezplačno pri glavnem zastopstvu »Hamburg—Amerika Linije« v Zagrebu.
Vzorčni semenj v Milanu. — V Milanu se vrši mednarodni vzorčni semenj od
12.	do 27. aprila t. I. Prospekt za semenj je interesentom v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice med uradnimi urami na vpogled.
Zaostalost našega ljudstva. — Nc-verjelno je, kako strašno konservativno in zaostalo je vse ali vsaj velik del našega ljudstva. Banke, zavodi, trgovine, pošta, takse i. dr. vse se mora glasiti v dinarjih. Celo trgovci, nekateri sami tako zaostali, nekateri primorani, računajo še na krone. Trgovec na primer reče: to stane 23 dinarjev. Koliko je pa to kron? To je 92 kron. Ali pa: Račun znese Din 15.75. Oh, kar na krone povejte, na te dinarje in pare se nič ne spoznam. Nekatere stranke so trgovcem celo rekle: če nečete na krone računati, bomo šle pa drugam. Na Hrvatskem in Medimurju gre pa še na dorinte«, tam niti na krone niso »prelazih«. Kdaj se bodo navadili na dinarje, je veliko vprašanje. Trebalo bi več odločnosti, ali to ni naloga trgov-°ev, da oni to store. Treba, da drugi vplivajo na to in poduče ljudstvo, sicer tudi v tem oziru ne bo nikdar reda!
unajski velesejem. Službeno se objavlja: Dunajski velesejem izkazuje sijajne kupčije. Pri posameznih industrijah je naval naravnost velikanski. Po-
, sebno ugodne tizglede ima električna,
•	železna, kovinska in tudi avtomobilska industrija. Tujske sobe na Dunaju so do zadnje oddane, tako da morajo tujci prebivati za silo tudi v kopalnih sobah.
Svetovni rekord višine s pomorskim letalom. Letalec Sadi Lecointe je dosegel svetovni rekord višine s pomorskim letalom; vzpel se je 9000 metrov visoko. Prejšnji rekord je bil 6800 metrov.
Švedija bo priznala ltusijo. Po izvest-j n ih informacijah je švedska vlada konč-I neveljavno sklenila, da prizna »de jure< Zvezo ruskih sovjetskih in socijalističnih republik. Primeren predlog bo predložen prej poslanski zbornici. Kakor hitro bodo vzpostavljeni normalni diplomatski in konsularni stiki, ho sklenjen tudi trgovinski dogovor, ki bo vseboval klavzulo prednostne države.
dobavlja
DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
Plačilo ttutii na obroke I
Tržna poročila.
Živinski sejem v Mariboru. Zadnji živinski sejem dne 11. marca je bil dobro obiskan. Prignalo se je 20 konjev, 3 bike, 172 volov, 288 krav in 8 telet, skupaj 491 komadov. Ker ni bilo vnanjih kupcev, se je kupčija vršila le med domačini, kar je zelo uplivalo tudi na cene, ki so povprečno padle za 1 do 2 dinarja od zadnjega sejma. Točneje je v posameznih slučajih razvidno iz v oklepajih navedenih cen zadnjega sejma. — Debeli voli 12.75—13.75 (13—16.25), poldebeli voli 1150—12.25 (11.25 do 12.25), plemenski voli 8.50—11.50 (10 do 11), biki za klanje 10.75, plemenske krave 9.25—10.50 (10—11), krave *za klobasarje 7—9 (9—10), molzne krave 9 10.25 (11—13.50), breje krave 9 do 10.25 (11 — 13.25), mlada živina 10.50 do
13.50	(11—12.50 Din).
Mesno cene v Mariboru. Volovsko meS: 1. 25—27, II. 22—24, meso bikov, krav, telic 19—20, telečje meso I. 30 (32), II. 26 (28), svinjsko meso sveže 30—40. Značilno je, da so mesarji ceno za prvovrstno meso dvignili za 1 di-dar, dočim so cene na živinskem trgu, kakor je razvidno iz poročila o živinskem sejmu, za 2 dinarja padle.
Zagrebški tedenski sejem (12. t. m. Dogon v splošnem ni bil velik. Krme je bilo dovoženo precej. Povpraševanje je bilo slabo in so cene živini deloma oslabele. Za kg žive teže notirajo: domači voli T. 14—15 (16), II. 13—13.50, III. 11—12, mlada živina I. 13—13.50,
II. 11—12.50, krave 1. 13—14, II. 11 do
13,	bosanski voli I. 13—13.50, II. 11—12,
III. 10—11, teleta 16—17.50, svinje debele 26—26.25, mršave 20—25, prasci do 1 leta 18—25, nad enim letom 20—23 dinarjev. Konji so se ponujali: za težke tovore 17.000 do 20.000 Din par, za lahke tovore 15.000 do 18.000 Din par, fijakar-ski konji pa 12.500 do 15.000 Din par, eoletna žrebeta 4000 do 5000 Din komad, jahalni konji 8000 do 10.000 Diu komad. Krma: seno 75—125 Din po kakovosti, otava 125—150 Din, detelja 112 do 150 Din, prešano seno 150 Din, slama I. 100-125 Din, II. 76-100 Din za
100 kg.
Dunajski svinjski sejem (13. t. 111.). Dogon 218 komadov. Notirajo za kg žive teže: svinje lahke 24.000 do 26.500 avstr, kron, debele 24.000 do 26.000 Ka.
Žitni trg. Trgovina s pšenico je bila cel leden omejena. Pust sc jc iudi pri tem poznal, kajti dovozi so bili jako slabi, mogoče so bile vzrok slabe ceste. Posebnega zanimanja ni bilo opažati nikjer. Inozemstvo se za pšenico ni zanimalo. Govori se, da se namerava izvozna carina znižati, odnosno celo opustili. Ce sc lo zgodi, se bo zadevni promet vsekakor oživel. Cene so nekoliko pustile, ker je v zadnjih dneh dovoz nekoliko narastel, kupcev pa je bilo malo. — Ječmena je malo na trgu ‘n.„se tega zadržujejo prodajalci, ker pričakujejo porasta cen. — Po ovsu je malo povpraševanja. — Trgovina s koruzo je bila nekoliko živahnejša, ker so se pojavili tudi inozemski kupci. Ven- ! dar ni pričakovati naraščanja trgovine, ! ker se bo otvbril všlitd ugodnega vre- i
mena ladijski promet z Rumunijo. — O trgovini z moko pa se skoro ne da govoriti ter je mlinska industrija od dne do dne v slabšem stanju. Upanje po obstoja, da se bo izvozna carina opustila in potem se bo lahko delalo tudi v inozemstvu. Pri izvozu pa ne pride * poštev samo carina, temveč tudi valutne prilike naše in države, v katero sc izvaža, nadalje konkurenca drugih držav itd.
Kava.
Genova, 8. marca 1924.
Moka.................. 1200-1300	lir
Porlorico ....	1350—1400	lir
Salvador ....	1050-1100	lir
Maracaibo . . .	1010—1030	lir
Haiti trie ....	1060—1100	lir
Santos good reg. .	890— 940	lir
Santos prime in superior ....	950—1000	lir
Rio.............. 730- 730 lir
Caracolifo Santos .	990—1020 lir
CaracolitoSalvador 1000—1100 l^r Promet precejšen. Tendenca čvrsta.
Nevjork, 7. marca 1924.
6	7
Rio št. 7, Disp. C . .	15*/»	5a/*
Marec ......	1479	1495
Maj.................... 1439	1445
Julij.................. 1399	1405
September .... -	1360	1361
Oktober .....	1353	1355
November . . .	1346	1345
December ....	1338	1335
Cene v cenlih za angleško libro od 463 gramov.
Havre, 8. marca 1924.
	7	8
Marec . . .	. 510,-	517.50
April . . . .	505.50	524.75
Maj . . . .	501.50	510.75
Junij . . .. .	. 501.50	510.75
Julij . . . .	585,-	493.50
August . . .	. 474.50	483.-
September . .	. 466.25	472.-
Oktober . .	. 464,-	469.75
November . .	. 462.-	467.75
December . .	. 444.-	448.25
V frankih za 50 kg.
Rio Janeiro, 7. marca 1924.
6	7
Kava št. 7 N. V. Standard R........................ 25879	2635»
Kava št. 4 N. V. Standard R........................ 29000	29000
Kava št. 7 N. V. Standard R........................ 27000	2700»
Kava S. Paolo . . .	35000
Cene v rajsih za 10 kg.
Sladkor.
Nevjork, 7. marca 1924.
6	7
Centrifugalni 96.0:
Kuba........................7.16	7.16
Maj......................... 549	544
Julij....................... 554	548
September	....	550	547
December	....	500	496
Cene v centih za libro od	453 g.
jajca. (Zagreb, 8. marca.) Položaj je nekoliko boljši, ker je kupovala Švica m Anglija, Češkoslovaška zelo malo, več pa Nemčija. Sveže zdravo blago so plačevali naši izvozniki po 1.10 Din za komad.
Mast. (Zagreb, 8. marca.) Svinjska domača mast na debelo (skladišče Zagreb) v sodih po 200 kg 35, po 10O kg 33.25, p o50 kg 35.50 Din 2% embalaže. Debela soljena slanina 36 Din.
Riž.
Milan, 8. marca 1924.
(Cene na debelo za 100 kg.
.	.	240-
.	.	205-
.	.	205
)
255 fer 225 Kr 225 lir
Camolino Vialone	.	.	.
Camolino Ostiglia	.	.	.
Camolino Marateli	.	.	.
Camolino Ranghino Len-cino . . . . . . . .»	—
Camolino comune	.	.	. 175—195 Kr
Inferiore................ 150—165 lir
Vialone  ................135—155 Iht
Grana grossa............. 125—135 lir
Grana lunga.............. 125—140 Kr
Grana comune .... 120—130 lir
Inferiore................ 90—105 lir
Mdzagrana................110—125 lir
Risina ........	85—105 lir
Farinacio................ 50—	55 lir
Pula 19%................. 26-	30 lir
Pula 24%................. 36 -	38 Kr
Tendenca čvrsta. *
ES
Radi špedicijskih poslov, carinjenja, tarifiranja in vskladiščenja obrnite se na: a
M
I
.BALKAN” d. d. za mednarodne transporte
ki ima podružnice v vseh večjih mestih naše države in afilijacije ter generalna zastopstva v vseh trgovskih centrih kontinenta.
Centrala v Ljubljani, Dunajska cesta 33.
a
OGLAS.
Na osnova žl. 129—183 i 146 carinskog zakona carinarnica ljubljanska prodavače:
10. aprila 1924. god. u 10 sati, u garaži Krme »Balkan« u Ljubljani — jedau
luksus auto
marka »Itala« sa ca. 60 HP, zatvorenoin karuserijom — sa šest sedeža, sa osvetljenjem na karbit, ima dva žarometa i dve električne sijalice, upaljivanje je dvojno, magnet je marka »Bosch« tip Z. R. 4 No. 1264511, rasptinač je originalan »Itala«, za mazanje je motor opremljen s aparatom »Friedman«.
Vrednost 50.000 Dinara.
Saopštava se prednje zainteresovanim s (im, da su licitanti dužni položiti kaueiju pre licitacije u iznosu 10% procenjene svoto.
IZ KANCELARIJE LJUBLJANSKE CARINARNICE. Br. 3710.
f* IM
K
. tl
uMn Krti
iavlia, da ie spremenila vsled fuzije z Banko za 5 trgovino, obrt in industrijo, d. d. Zagreb in s Cen- S tralno eskomptno i rojenja frio banko d. d. Zagreb s
svoj dosedanji neživ v	S
Centralna banka za trgovino, obrt j
in industrijo, d. d. Zagreb, podru- f
žnica Maribor. f
■
Vse MM gnit Mi M nafti
Perhavec & Valjak
TOTamB m l*de!ovanje likerjev, desertnih vki In ___________ sirupov, d. z o. as.	■
mmniHiiiniHiiinnutiuutnuiii Maribor amiitimfliiuiiiiiituHiiiiiiiuiiii Izdelujemo točasno:
Chartreuse
Benediktinec
JUaS-kimovec
JaJCji-konJak
Vanilija
Grenčak (želodčni liker) Vermouth Maršala
Marsaletta
Malinov sok Punč Rum
HoU likerji, lina vin« tn sirupi so samo pristni, prvovrstni Izdelki, Iz naJikieJSIh zeliSC Izdelani m prekalojo vsako tu- In Inozemsko konkurenco
SAHTKVAJTE NAS CENIKI
te fiair
Piana
Trgovina tevljev ter Speclialna tvrdka za ortopedlfn* in anatomija obuvala. Sprejema vsa narotUa za tevlje po meri in popravita
,X ogiažajte v ..Trgovskem listu"!
Velika zaloga vsega
iklrittsMria
motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, Inštalacije
elektrotehnično podjetje
LEOPOLD TRATNIK
LJUBLJANA
Sv. Peti a cesta 25.
Na debelo 1	Na	drobno!
TVRDKA
LJUBLJANA
Veletrgovina iki&a. Sn mlevsklh isntlelleov
priporoča iz svoje zaloge vse vrsle pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke.
Telefon Štev. 449. Brzojavi: VOLK. ZAHTEVAJTE PONUDBE 1
S	Priporočamo:	\
1 los. Peteline!
■	LJUBLJANA,	‘
St. Petra nasip 7.	[-
■ Najboljši šivalni stroji v vseh g
■ opremah Gritzner, Adler za b rodbinsko in obrtno rabo, §
^ istotam igle, olje ter vse po- g S samezne delo za vse sisteme. B 81	En	gr	osi
Ivan Jelačin
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode
HUGOEKSIMt
Trgovska družba. Vekoslav Pelc <& dr. Eksport LJUBLJANA Import
Vegova ulica S
©lavuo zastopstvo za Slovenijo in zaloga milna »UNION" Osijek
tigo^vina
s Špecerijskim, kolonialnim, materialnim člufjom, deSelmmi, poljskimi pridelki, lesom Im tesnim! Izdelki na debelo Sn drobno
ž^ijiiuaBiinmiiiii^iitiii^niiiiii^tiiitiii^MiiiBMniiii^miitrattiM
ca«
IKK
KAMENO
V KOSIH IN ZMLETO NUDI V
VSAKI MNOŽINE NAJCENEJE ZA TAKOJŠNJO DOBAVO TVRDKA
SOL.
 -—. —-■—iIM„| g'
TELEFON 527
OFMEM - SOLNI MLIN - MCDVISAB* S
ZDRUZENE OPEKARNE D. D.
TELEFON 733 LJUBLJANA TELEFON 7^3 naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta mat Miklošičevi cesti 13
tovarniške zalogo vseh vrst opeka lastnega izdelka.
Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni.
Is
AVTO
bencin, pnevmatika olje, masi, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o z. v Ljubljani.
OTVORITEV
TISKARNE jlBE
fiž
d. z o. z.
Maribor, Koroška cesta štev. 39.
Obratovati je prižela nova ti-Kkoriiu, ki je neRtrajikar»ko, I i Htrogo trgovsko podjetje ter se ! p. n. občinstvu najtopleje pri- |
j poroča. Izvršuje po najugodnej-šili tonah vsa trgovska dola, j bari »e spocijelno z umetniško trgovsko reklamo ter vežbarv- | uim tiskom. — Posebnost Krajevne umetniške razglednice.
Balo vino, letnik 1917, liter 35 l Belo vino, letnik 1919, liter 25 K Rizling, letnik 1885, liter T20 K Burgundec, rdeč, L 1917, liter 28 K Slivovko, pristno, 48%, 10 lat staro, liter >00 K 1 polpckrit voz in 1 skoraj nova kočija z gumijastimi kolesi
proda
J. ftosgna, Ptuj
Skladišče In zastopstvo pisalnih strojev
»P
UNDERWOOD
M
nadalje karbon papirja, trake sza vse sisteme. — Malt ioCrt! ,Underwood' v kovčegu, pruhllCcn sea potovanje
,lZNI>ERWOOD", Zagreb
Mesnlčka ulica 1
M'
„Hotel Slon"
Ljubljana
Moderno preurejeno kopališče, restavracija in kavarna. Centralna kurjava
Točna
nMi\
A.. VICEt
Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni' nasto in stekleno robo.
Na debelo 1	No	drobno	I
u	NA	VELIKO 1
£ Priporočamo : galanterijo, g nogavice, potrebščine za B čevljarje, sedlarje, rinčiee,
S podloge (belgier), potreb, j ščine za krojače in šivilje,
B gumbe, sukanec, vezenino, j j svilo, tehtniee decimalne !] in balančne najceneje pri H
! I0SIP PETELINE I
S Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. g
- Stroški pri vporabi bencina
Vozi
Adaptiraj tvoj avto, traktor ali stabilni motor z patent.
^Hag-Generatorjem"
Prospekt In reference daje
Jugo-Hag
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24
___	Telefon	St. 560
Stroški pri vporabi oglja
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERASI
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.