f'//, ^ ________ / St. 1. V Ljubljani, 2. januarija 1909. Leto V. /- Izhaja »saka sabata in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vir. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. v _ QLHSILO SMETMI STRANKE NA NOTRANJSKEM. ""W I is a r ati se računajo za celo stran 36 K, za ‘k strani 25 K, za Ht strani 18 K, za Hi strani 9 K, za >1» strani 5 K, >)■ strani 3 K. Pri večkratni objavi primeren po¬ pust. Notranjski naprednjaki! Z današnjim listom stopa „Notranjec“ v svoj peti letnik. Štiri leta se že bori s skromnimi silami za oja- čenje narodnega in stanovskega čuta notranj¬ skega kmeta. Z golo roko se bori proti dobro oboroženemu nasprotniku. Le par vrlih mož ga s peresom podpira v tem boju, pa tudi število gmotnih podpornikov bi bilo lahko večje. „Notranjec“ bo zlahka storil svojo dolžnost, če ga boste notranjski naprednjaki dostojno podpirali. Vsi se ozirajo v belo Ljubljano in tamošnja poli- 1 litična vodstva, in ker jim seveda ni vse prav, kar se tam godi ali bolje ne zgodi, — zabavljajo. Tem gospodom želimo, da sprevidijo, da treba sam z lastno močjo tudi kaj storiti. In kar je prvi pogoj: k raj even list, ki zastopa krajevne gospodarske in politične interese, nam je potreben. Zato- ne le kritikovati, delajte in podpirajte list. „Notranjec“ ostane i novem letu odločno naroden. Boj proti nemški vladi, boj proti nemški trgovini in hranilnici bomo vodili z vso brezobzirnostjo naprej. Naj nas zaplenjajo, kakor hočejo, da nas gmotno oškodujejo, mi bomo spravili resnico na dan. Kranjsko nemštvo nima domovinske pravice, zato pa Nemci ne smejo biti nesramni. Nemški most do Jadranskega morja naj bi šel tudi preko Notranjske I Prisegamo, da preko nas ne pojde, dokler smo živi. „Notranjec“ ostane agraren. Gospodarske interese notranjskega kmeta hoče krepko zastopati. Delati hoče, da se zbudi duh samostojnosti po Notranjskem. Odločno napreden je bil in bode naš list. Komando duhovščine bo izpodnesla zavest, da je kmetski stan enakopraven, da duhovščina nima predpravic in ne sme vere zlo¬ rabljati v svoje umazane politične namene. Klerikalizem bomo pobijali in razganjali z vso silo. Naši zunanji uspehi v letu 1908 so bili skromni, a naša misel je krepko napredovala. Boj z današnjim klerikalizmom je ves drug kot je bil boj pred kakimi 20 leti, ko se je govorilo o Notranjski kot napredni trdnjavi. Sedaj treba solidneje zidati in sovraga globje podkopavati! To delo bomo nadaljevali, dokler se v prah ne zvrne lažnjiva moč klerikalizma. Politične vesti. Učiteljski shod v Ljubljani se je vršil pretekli pondeljek v »Mestnem domu.“ Shod je otvoril sedanji predsednik »Zaveze učiteljskih društev“ Lnkež Jelenc, ki je v nagovoru povdarjal, da napredna stranka pro¬ pada. Deželni poslanec Engelbert Gangl je v dolgem govoru skušal utemeljiti, da mora izstopiti učiteljstvo iz napredne stranke. Poživljal je tovariše, naj odslej gredo med ljudstvo na kulturno-gospodarsko delo. Shod so nato pozdravili zastopniki izvenkranjskih učiteljskih organizacij in socijalni demokrat E. Kristan. Sprejeli sta se resoluciji, s katerima se je zahtevalo zboljšanje učiteljskih plač, dalje pa proglasilo, da ne pripada na¬ predno učiteljstvo nobeni stranki. Resolucija o plačah je bila soglasno sprejeta. Za drugo resolucijo pa je glasovalo 15 moških učiteljev, proti šesterim. Nakar je predsednik konstatiral, da je izstop z ogromno večino sklenjen. Končno je spregovoril predsednik narodno- napredne stranke Ivan Hribar, izjavljajoč, da vsi na¬ prednjaki s simpatijami zasledujejo vse učiteljske težnje, ter zanje store, kar je v njihovih močeh. Tako bodo delali tudi odslej četudi učiteljstvo izstopi iz stranke. Želi jim obilo uspeha v novem položaju, ter izrecno povdarja, da nikakor ne mara, da bi se ures¬ ničila njegova slutnja, da ta korak učiteljstvu ne bode koristil. Ganglov poziv naj gre učiteljstvo med ljudstvo, odobrava, dovoli si pa opomniti, da to ni nič novega. Po Hribarjevem stvarnem govoru se je shod zaključil. Zapustili smo ga z zavestjo, da se je storil prenagljen korak. Skoro vse učiteljstvo z dežele je bilo mnenja, da radi ponesrečenih kandidatur pozameznikov ne gre spravljati vsega učiteljstva v nevarne krize. V praksi ostane učiteljstvo na deželi tako, kakor je bilo doslej, Stran 2. NOTEANJEC Letnik V. čeravno ki imelo več prilike se pritoževati, kakor ljub¬ ljansko učiteljstvo, kojemu se v političnem in tudi drugem oziru ne godi najslabje. Tudi političnega dela se bo moralo učiteljstvo nehote udeleževati, če bode hotelo imeti kaj veljave, in da pri tem političnem delu ne bo niti posredno, niti neposredno delalo za oslabitev napredne misli, o tem smo povsem prepričani. Kranjska hranilnica prihaja na kant. Zdaj je odpovedala posojila, ki jih ima na Dunaju. Kakor je slišati, bo imela pri tem velike izgube. Dozdaj je dvignjenih iz „Kranjske hranilnice 11 od 20. septembra 1908 20 milijonov kron. Pozor vsi tisti, ki imajo še hranilne vloge pri tem nemčurskem zavodu! Slovenski poslanci so glasovali za pooblastilni zakon, da se podaljša trgovinska pogodba s Srbijo, glasovali so za nujnost predloga o aneksiji Bosne in Hercegovine, glasovali pa so tudi za proračunski pro- vizorij! Skratka, glasovali so kakor pravi vladni ma¬ meluki! Vlada pa zdržuje še vedno ves ponemčevalni sistem na Slovenskem, vlada je imenovala pravkar re- negata Belarja, pravo duševno revše, za tretjega de¬ želnega šolskega nadzornika. Dr. Žitnik se v „Slovencu“ vsaja, na Dunaju pa leze pod mizo. 9. januarja začne zborovati kranjski deželni zbor. Švarcu in Korinskemu se bo posvetilo. dozdaj o njem. German je izključen iz naše družbe, nima nikake pravice več bivati v monastiru, svobodna mu je pot v svet! Kdor se strinja z mojim predlogom, naj vstane!“ In zaropotali so zamolklo stoli, ker ni niti eden sodnikov obsedel, dvignili so se vsi — vsi resni, stroga pravičnost jim je sijala raz obrazov. „Ali imate še kaj ugovarjati? 11 je vprašal Plato Germana, ki je stal pred njim in samo krčil pesti. „Cerkveno sodišče!“ je pričel German zamolklim glasom in oči so mu blestele kot dvoje razbeljenih kroglic. „Da bi se še nadalje zagovarjal, ni v moji volji, niti sedaj bi se ne, da mi ni pravica nad vse ljuba. Ead vržem raz sebe kamilavko, ki je itak zna¬ menje goljufije in greha. Ead se ločim od vas, kakor se boste tudi vi ločili nekdaj od teh soban, katere posedate zdaj vsi onečaščeni z največjimi nesramnostmi. Tebi pa Plato, ki si cvet vseh hudobij, ki te kolne Serafin tam v tisti pustinji, bi povedal lahko pač mnogo, a da bi z besedami, ki bi veljale tebi, ne oskrunil svojega poštenega jezika — molčim. Sedi poleg Klotilde v zlato zibelko — jaz in Serafin vaju bova zazibala!“ Dalje German ni mogel govoriti, ker ga je prijelo dvoje krepkih strežajev za ramo in mu velelo naprej. Kam, tega German ni znal. Vedel pa je, da je težko razžalil cerkveno sodišče in videl v duhu pred sabo malo jetniško celico, štiri zamazane stene, iz kojih dihajo vsi tihi vzdihi, ki so se že porodili v njihovem tesnem objemu. A stopal je ponosno, niti najmanjše otožnosti ni bilo v njegovem obrazu. istek. Arhimandridova oporoka. Roman iz Srbije. Spisal Josip Premk. (Dalje.) Dvignil se je kaludžer, s težko resnostjo v obrazu je prebral obtožbo. In pričelo se je izpraševanje, pre¬ iskovanje, zasliševanje, a vse je bilo za Germana slabo. Pisma, ki so prišla od bogvekod, so jasno pričala, da so travniki in gozdi vzeti tedanjim najemnikom in prodani brez vsakega dovoljenja. Zopet se je dvignil vladika Plato, ki je imel ves čas, celi dve uri glavno besedo in pričel z globokim glasom: „ Slavno cerkveno sodišče ! Zaprisežen sem govoriti resnico kot sem jo govoril, zaprisežen sem braniti pra¬ vico in kaznovati krivico. Da stoji mesto irmonaha Germana pred menoj najdražji prijatelj, ne mogel bi ravnati drugače, zakaj pravica je vedno le ista. Do¬ gnano je, da se je prodalo nekaj samostanskega po¬ sestva. Ker je German to storil, kar ne sme brez dovoljenja cerkvene oblasti nihče storiti, mu vzamem blagoslov, ki mu je bil podeljen ob vstopu v naš sveti red! Brez blagoslova pa nima nihče pravice, biti nadalje ud naše svete družbe, zato mu zapovedujem, da odloži tu pred nami kamilavko in zapusti potem ta sveti stan. Iz milosti naj svetno sodišče o njegovi krivdi ne izve, ker bi ga poslali celo v ječo. Ta milost naj mu bode, ker se drugih nepoštenosti ni slišalo Idrijski gerent Zazula je svoj čas ponaredil podpise par idrijskih veljakov ter nam doposlal dopis, v katerem se je bičalo tudi naprednjake. Podpisi so bili dobro ponarejeni, kakor jih more falzificirati le kak rafiniran, v tem poslu izveden lump. Sedaj mu je občinski tajnik idrijski gosp. Julij Novak to javno očital, ker je sramota za Idrijo, da ima takega gerenta. Zazula je zato Novaka — odslovil iz občinske službe. Seveda je taka odslovitev protipostaven čin, ki nič ne velja. Gosp. Novak ima slej ko prej pravico ■ do službenih prejemkov, in če si jih tožb eno doseže. Zazula bo občino spravil spet v veliko škodo. Odgo¬ vorni za vsa dejanja Zazule so katehet Oswald, dekan Arko in deželni odbornik Lampe, ki ga tirajo v nepostavnosti. Naprednjaki! Skličite povsod shode proti vladi in Nemcem. Dopisi. Iz Žiro v. Boj na vsej črti napovedujejo kleri- V kalci vsem, kteri se brezpogojno ne klanjamo njim. Ni jim dosti, da snujejo politične organizacije, v koje lovijo ljudi brez svoje sodbe, od kojih so prvaki tako izobraženi, da nosijo svoje težko prislužene kronce v dar „zamaknjeni svetnici v Hotedršici, 11 od koje potem Letnik V. NOTRANJEC Stran 3. pripovedujejo s solzami v očeh svete historije (neumnost teh ljudi je sploh brezmejna). Ni dosti, da organizirajo te revčke na zunaj, treba jih napraviti vsestransko fanatične tudi na znotraj. Zato izrabljajo do skrajnosti lečo, spovednico in šolo. Ker je kaplan Perko že iz¬ bruhal iz sebe vse izrodke svoje plitve domišljije, zato je povabil na pomoč nekega bradača „kozla“ iz Škofje¬ loškega samostana, ki govori in napada poštene ljudi v cerkvi tako kakor pijane barabe v zakotni gostilni. Zvit je seveda toliko, da ne omenja z besedami oseb, samo opisuje tako, da vsi vedo na koga meri. Hinavsko lažnjivo podlo to človeče se boji imenovati, ker ve, da bi ga potem dotičniki tirali pred sodnijo, ter mu jih dali po lažnjivem klepetcu, sploh ta družba ne upa nikjer odkrito nastopati, kakor sploh človek, ki ima slabo vest ter se boji resnice in pravice bolj kot majev sneg solnca. No mi smo tem farovškim kozličkom in pete¬ linčkom vsekakor hvaležni, da delajo reklamo za nas. To je pokazala veselica na sv. Štefana večer v „Sok. domu“, pri koji je bilo toliko občinstva, da se je vse trlo, dasi je dvorana prostorna kot nobena druga v Žireh. Veselica je tako vsestransko ugodno uspela, da je nas vse presenetila. Bilo je najjasnejši protest proti napadom od strani nasprotnikov. Gosp. jurist Kavčič je v krepkih besedah orisal položaj boja med napredno idejo in temnim nazadnjaštvom v cerkvi, kjer bi se Za njim pa se je razlegal v dvorani porogljiv in prešeren smeh. X. Po planinah se je razprostrla lahna megla in kakor mehek orjaški plašč se je vila krog najvišjih vrhuncev in branila pogled v jasno nebo. A nad dolino je ležal mrzel čist zrak. Globoko, globoko doli se je vil blesteč trak, biserna rečica in hiše so se videle kakor majhne rjave kocke. Tam na nasprotni strani pa se je zopet dvigalo pogorje mogočno, visoko, brez življenja, le zapuščena ovčarska koliba se je vidla kot črna pikica sredi belega snega. Včasih se je dvignila iz doline vrana, poletela je v zrak, kakor da bi se plašila sivih glav planin, se je spustila zopet nizdol v dolino, kjer je bilo življenje in ni vladala smrt kot na planinah. Serafin je sedel pri oknu, z obema rokama je podpiral glavo in zrl topo zamišljenim pogledom v ni¬ žavo. Zdelo se mu je, da je visoko, mnogo mnogo višje, kakor je bil resnično, tako visoko, da ga ne dosega življenje, tako visoko, da ne dospe do njega niti ena tolažilna misel, ki se more poroditi le v družbi v do¬ lini, tam, kjer je doma veselje in ne teko solze. A on je ločen od tega veselja, ločen od krajev, kjer se sme¬ jejo ljudje, kjer je doma sreča — ločen in prikovan na mrzlo kamenje, na sive tisočletne skale, ki mu se¬ sajo počasi, počasi srčno kri. In prišel bo čas, prišel bo tisti trenutek, ko bode izpita, izsesana zadnja kaplja, ko bode srce se vstavilo brez življenja, brez želja, brez upov, suho kakor so te tisočletne skale. Prišel imela oznanjati ljubezen, se neti razdor in prepir, tako da se mora to gnjusiti vsakemu poštenemu človeku, najboljši odgovor na vse te napade bo, da se vsi ra¬ zumni občani združimo v boj proti tej svojati na ta način, da delamo krepko in vztrajno za duševno in gospodarsko povzdigo nas vseh skupaj, poslužujmo se toraj pridno časnikov in knjig, vdeležujmo se predavanj, katera se vršijo v „Sok. domu“ vsako nedeljo popoiune, sploh nastopajmo povsod samozavestno in samostojno kot vzorni ljudje in kmalu bo zmanjkalo prostora za čukavstvo. V tej smeri je govorilo še več govornikov, občinstvo je z burnim aplavzom pozdravljalo vse te govornike. — Le vdarimo se prijatelji, boj je potreben, iz boja izhaja vedno novo krepkejše življenje, kdor se boja boji in v njem podleže, ni vreden da živi, tako nekako zahtevajo večni zakona, tudi trenje našega boja mora imeti kaj vspeha. Kjer ni boja, tam je mrtvilo in le veselo znamenje je to, da se bijemo med sabo. Čuje se, da se priredi tudi kmetijski poučen tečaj v Žireh, čas še ni določen, želeti je le kar najobilnejše udeležbe; kmetijsko - strokovnega pouka smo čez vse potrebni. Kmet. bo trenutek, ko mu bodo umahnile trepalnice, ko se mu bodo zaprle oči — nič posebnega se ne bo zgodilo, umrl bode človek in nikdo ne bo znal, kako in nikdo ne bo znal, kdaj, samo skale, te stare, tisočletne se bodo režale s satanskim nasmehom, a ostale bodo mirne, ne bodo zavzdihnile nad smrtjo nesrečnika, le veter bo tulil in žvižgal čez brezdna in nesel zadnji vzdih umirajočega v dolino, da, tja v dolino, kjer je življenje, vrvenje in sreča, kjer sije dvoje žarečih oči, kjer tre¬ peta dvoje tako nežnih, sladkih ustnic, kjer bije tako dobro, ljubezni polno srce, ki hode morda zaplakalo, ko hode začutilo zadnji vzdih umirajočega v pustinji. Morda bode zabrenkal zvon, ki visi v zastarelih samo¬ stanskih linah, morda tudi ne — in ako zazvoni — prestrašile se bodo le vrane in pobegnile iz prepada. Ne jedno oko se ne bode zarosilo, ker dolina ne bode čula tožnega klenka, saj je tako globoko, da jo komaj dosega pogled in ne meni se za smrt, ki kraljuje v teh samostanskih planinah. Morda pa bodo krute skale gledale nemo le trpečega. In potekali bodo dnovi, potekala leta, mlado lice se ho zgubančilo, lasje osiveli in izsušilo se bode telo žalosti in obupa in samo kosti, obdane s suho, grapavo kožo bodo morda prirožljale po mnogih mnogih letih zopet v dolino. Samo kosti, samo mrtvaški obraz obdan z osivelimi, redkimi lasmi, s srebrno mršavo brado z vodenimi, napol slepimi očmi in suhe roke — samo kosti onemogle, odrevenele — preprežene z rumeno kožo bodo obupno iskale ljubezni. Stran 4, NOTRANJEC Letnik V. Domače vesti. Pevsko društvo „Postojna“ naznanja, da se vrše odslej redne pevske vaje vsak torek in petek od 7 2 8. do Va 9. ure zvečer v čitalniški sobi. Bratje pevci se poživljajo, da se pridno udeležujejo pevskih vaj. Moči je dovolj na razpolago, tudi s tenoristi nismo več v zadregi, torej je treba le resnega dela in malo več marljivosti in zanimanja od strani bratov pevcev. Torej na delo in na svidenje pri pevskih vajah v novem letu 1909. Zdravo! Za „Sokolski dom“ v Postojni so darovali: iz nabiralnika br. Jos. Kraigher-ja K 2 29, neimenovana igralca K 120, za prodani pipec 20 vin, ga. Ivanka Jurca nabrala v hotelu „Ribnik“ povodom njenega imendana K 5 - 30, g. Anton Mladič, sodnik daroval K 30 mesto odškodnine za stanovanje br. F. Kutinu, br. Slavoj Kraigher za MirkotoV ovratnik K 2’— Vsem iskrena hvala. Bratje Sokoli, ne zabite „Sokolskega doma 1 ' tudi v novem letu ! Na zdar! V Postojni se je uvedla stroga policijska ura, tako, da se morajo gostilne že ob deseti uri in hoteli že ob enajsti uri zapirati. Ker pa pride zadnji brzovlak šele ob enajsti uri in ako je kaj zamude celo šele ob pol dvanajsti uri zvečer, se bo najbrž izkazala ta na- redba za prestrogo. Tujcem, ki dojdejo s tem vlakom, treba da si poiščejo prenočišče in si za želodec kaj preskrbe. Zato upravičeno nekateri ugovarjajo, da se s tem ukrepom ne pospešuje in olajšuje tujski promet. Eden v imenu večih. Vesela vest. V Šmarjeti na Koroškem so usta¬ novili podružnico sv. Cirila in Metoda. Pristopilo je lepo število članov, med njimi 3 ustanovniki. Živeli! Glavno zalogo piva iz češke delniške pivo¬ varne v Budjevicah je prevzel za Notranjsko gospod Emil pl. Garzarolli v Postojni. Prijatelje slavnoznanega češkega piva opozarjamo na današnji inserat našega lista. Premestitev mesnice. Mesar g. Ant. Bernik se je preselil iz hiše g. M. Lavrenčič ter pričel z novim letom sekati meso v svoji novo in lično opravljeni mesnici v hiši g. Emil pl. Garzarollija, Opozarjamo na inserat v današnjem listu. Prememba posesti. Karol grof Lanthieri v Vi¬ pavi je izročil vse svoje ohširno posestvo svoji hčeri Klementini baronici L0wezow ter se preselil iz Vi¬ pave v Furlanijo. Rodoljubi iz Št. Petra in iz okolice so se tudi letos, kakor vže več let zaporedoma novoletnih voščil odkupili stem, da so darovali malo vsotico denarja v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Precej dolg nos so dobili oni pri županstvu v Št. Petru, ki so poslali občinskega slugo zaradi pasjega davka rubit in prodajat bika in prašiče v Radohovovas. Upor od nekaterih gospodinj, kakor že zadnjič pove¬ dano, se je prizadetim smatral kot veliko hudodelstvo, zato je hitel, kakor razmere kažejo, precej umobolni sluga z zatožbo do državnega pravdništva, pozneje tudi do c. kr. okrajnega glavarstva, da naj se dotične ženske kakor tudi možje ostro kaznujejo; posebno pa še Valentin Krašovec, ki je ljudstvo šuntal, osobito po vaseh, (kjer ga že davno ni bilo) v Hrastji in Selcah. Da je to zatožbo tudi županstvo po moči priporočilo, se že samo ob sebi ume. Preiskovalno sodišče kakor tudi okrajno glavarstvo je vzelo zatožbo na znanje, zaslišalo zatožence, tožnika in priče, uvedlo razpravo, konečno pa izreklo, da je dotični odpor nekaznjivo dejanje, ker ni znalo županstvo pri izterjatvi pasje takse pravilno postopati. Tako je županstvo v Št. Petru, ki si da že od nekdaj kaj pametnega le s silo ali umetnim potom dopovedati, povzročilo sitnosti, delo in stroške, oblastem, občanom, slugi in sebi. Vse po „ ka¬ toliško" kaj ne gospodje! Vinska kupčija na Vipavskem postala je po¬ slednji čas živahnejša. Mnogo vina se je odposlalo na Češko in Zgornje Štajersko. Vinske cene rastejo v Istriji, a tudi v drugih vinorodnih krajih bodo cene vinu poskočile. Kmetsko delavska posojilnica v Sp. Idriji, ki je pričela poslovati še le 29. novembra 1908. izka¬ zuje ob zaključku leta vže kaj krasne vspehe. Kmetsko gospodarsko zadrugo ustanovili so na Planini pri Vipavi. Načelnik novi zadrugi je zaslu¬ ženi in za napredek vneti g. Ivan Marc, posestnik na Planini, njega namestnik pa enako zaslužni mož g. Jože Marc iz Planine. Zadruga ima v kleteh združenih kmetov 6000 hi najboljšega vipavskega vina, zato pa najtopleje priporočamo to zadrugo. Meso so podražili za novo leto vipavski mesarji, zato pa pričakujemo kmetje, da bodo tudi nam dražje plačevali sedaj živino. Iz Matenje vasi. Požar pri najhujši kraški burji, ne bi se mogel tako hitro razširiti, kakor se je razširil klub „Odvada“ v Matenji vasi. Člane stare in mlade, možke in ženske ima že v Rakitniku, Grobiščah, Prestranku, Slavini, Postojni in celo v Orehku in Hruševju. Da se enotno postopa naj p. n. „Odva- dovci" upoštevajo sledeče: Vsak „Odvadovec“ ima Ci- rilmetodov žepek (to je žep, katerega najmanj rabi za druge stvari) v katerega spravlja vinarje nabrane za družbo. Vsaka vas naj ima pa enega zanesljivega člana, kateri bi imel Cirilmetodov žep. Dolžnost tega člana bi bila prazniti žepke svojih sočlanov ter koncem mesece, nabrano svoto poslati v Cirilmetodovo vrečo v Matenjivasi. V tej vreči je danes že preko 20 K. Občutne škode nima pri tem nikdo, družba ima korist a uajvečjo korist ima pa član sam in zaslugo pri probuji našega naroda. Pri pobiranju globe je upoštevati, da ako član izpregovorjeno tujko prej popravi nego*ga je drugi opozoril ne plača globe. Član brez klubovega znaka pa plača po 2 vin. globe namesto samo enega. Klubov znak je mali prapor — slovenska trobojnica, ter stane 20 vin. V krajih kjer se ti znaki ne dobijo naj se p. n. člani oziroma tisti, ki bi radi sodelovali, obrnejo na klub „Odvada“ v Matenjivasi, kateri rade Letnik V. NOTRANJEC Stran 5. volje daje vsakojaka pojasnila ter ima tudi znake v zalogi. Narod sebi! Iz Kovka nad Vipavo. Pri nas je nad 70 otrok, ki so ali brez pouka ali pa morajo nad uro hoda obi¬ skovati sosednje šole. Skrajni čas je, da se tudi pri nas ustanovi samostalna šola. Vinorejska zadruga na Vrhpolju pri Vipavi ustanovila se je dne 13. grudna 1908. V načelstvo so izvoljeni: gg. Alojzij Lavrenčič župan in trgovec, na¬ čelnik ; Ivan Krečič, gostilničar in pos., nač. namestnik; Matej Kobalj, pos., Ivan Premru, pos., Fran Punčuh, nadučitelj, Anton Lozej, trtorejec vsi iz Vrhpolja in Janez Petrovčič, pos. iz Zavetnikov. Kletarski odsek obstoji iz nastopnih gg.: Anton Kodelja, pos. iz Dupelj, Josp. Trčelj, vin. veletržec in Anton Kobalj, pos. iz Sanabora. Zadruga ima v kleteh združenih kmetov 4000 hi prav finega vina. Priporoča se vin. trgovcem in krčmarjem. Vina so pristna in izvrstna, cene nizke, postrežba točna in reelna. Blagoslovljenje nove šole v Ložah pri Vipavi izvršilo se je v nedeljo dne 20. grudna 1908 ob veliki udeležbi domačega in tujega ljudstva. Novo šolsko po¬ slopje v Ložah je jako praktično sezidano ter je naj¬ lepša enorazrednica v našem okraju. V Košani je šolsko vodstvo priredilo dne 26. dec. krasno uspelo božičnico. Otroci so lepo peli, deklamo- vali in igrali. Posebno je ugajala vsem navzočim bo¬ žična igra: „Jaslice", ki so jo otroci prelepo igrali; zlasti žive slike so bile lepe. — Božičnica je obdarovala 287 otrok s pecivom, sadjem slaščicami ter 52 tudi z obleko bodisi celo ali deloma. — Daje bilo pa mogoče toliko otrok obdarovati, gre topla zahvala domačemu g. župniku, gosp. grofici Hohenvart ter staiišem in učiteljstvu. Košansko pevsko društvo ima svoj redni občni zbor v sredo dne 6. januarja ob 3. uri popoldne v dru¬ štvenih prostorih. Člani se prav vljudno vabijo. Košansko pevsko društvo, je izgubilo naj- vrlejšega odbornika-podpredsednika ter nenadomestlji¬ vega pevca-baritonista gosp. Antona Čiča, ki je odšel na novo službeno mesto v Postojno. Prepričani pa smo, da nas bode vrli gospod Čič še nadalje saj včasih podpiral s krasnim glasom ter z dobrim svetom, kličemo mu prisrčni „Na zdar!“ V Bohinju se bo v nedeljo 3. januvarja otvorilo novo sankališče. Gotovo bo to nova privlačna sila, da bodo tujci tudi v zimskem času radi in mnogobrojno obiskavali naš romantični Bohinj. Smrtna nesreča. V Sežani se je pripetila dne 19. dec. velika nesreča. Čevljarski mojster Ignacij Tončič je padel po stopnjicah tako nesrečno, da si je zlomil nogo in pretresel možgane. Kmalu nato je tudi izdihnil. f Dr. Ipavic. Dne 20. grudna je umrl v Gradcu zdravnik dr. Benjamin Ipavic, slaven slovenski glasbenik. Njegove skladbe so našle navdušeni odmev po vsem slovanskem jugu. Med drugimi je skomponiral opero „Teharski plemiči" in znano melodijo „Bodi zdrava domovina." Bil je tudi vroč prijatelj učeče se mladine in častni član več akademičnih društev. Pred štirimi meseci je umrl njegov brat dr. Gustav Ipavic, istotako znamenit slovenski glasbenik. Nepozabnemu rodoljubu in možu-vzorniku večen spomin! Kmetska posojilnica ljubljanske okolic 2 je upeljala lične hranilnike za dom. Posojilnica si obdrži ključek hranilnika, ki se odpira le v zavodu. Tedaj se pripisujejo iz hranilnika vzeti zneski v nalašč zato pri¬ pravljene hranilne knjižice. S hranilniki se osobito pri otrokih povzdigne smisel za štedljivost. Vsak najmanjši znesek se, kedar je veselje zato, shrani. Sčasoma se veliko nabere. Hranilniki Kmetske posojilnice so že zdaj zelo priljubljeni. Mnogo so jih vzeli stariši in jih darovali za božič otrokom. Nemški trgovini z železnino v Ljubljani sta trgovini Schneider & Verovšek in Štefan Nagy. Nov udarec s pestjo Slovencem v obraz. Vlada je imenovala ignoranta Belarja, naj hujšega ka- zinota in sina Slovenca Belarja, ter nekega zagriznenega nemčurja Šravcerja za šolska nadzornika nemških šol na Kranjskem. Seveda bo država pitala nova gospoda z groši, ki jih je s svojo krvjo zaslužil Slovenec. Nekoč je lahko posel deželnega šolskega nadzornika opravljal samo eden. Sedaj pa, ko prede kranjskim hujskačem, je vlada njim na ljubo prizadjala nov udarec nam Slo¬ vencem v obraz. Žalostno je, da velja pri nas beseda hujskača dr. Egerja in želja histerične babure Line Krajter-Gale več nego blagor celokupnega naroda. Slo¬ venski poslanci storite svojo dolžnost! Mi pa, ubogi Slovenci, pojdimo s podvojeno silo v boj proti najhuj¬ šemu nasprotniku — Nemcu! Povod našemu gibanju za gospodarsko osa¬ mosvojitev. Nemci ne spoštujejo našega jezika. Ne zdi se jim vredno, da bi se naučili oni in njih otroci slo¬ venščine, pošiljajo jih v nam sovražne nemške šole. Nemci nam nasprotujejo, kjer morejo. Izsiljujejo od države nemške šole v slovenskih krajih in porabljajo denar, nabran od pruskih in avstrijskih Nemcev, da bi nam vzeli vso pravico na naši zemlji. V Ptuju so na¬ ščuvali druhal na naše narodne- gospe — v Ljubljani se je streljalo na nedolžne ljudi — v večmesečno ječo so kaznovani oni, od katerih se je jedva dokazalo, da so vzdignili kamen. Nemci izrivajo naše ljudi v tujino in nam jemljejo s pomočjo vlade boljši kruh v domovini. Kdo je začel z bojkotom? Nemci sami. Že zdavnaj so izdali knjižico „Strogo zaupno." V njej so navedeni vsi nemčurski in nemški trgovci, h katerim smejo kranjski Nemci zahajati. Nekaj iz sovražnega tabora. 29. decembra je bil v Ljubljani shod kranjskih Nemcev. Predsednik nemškega „folksrata“ (narodnega sveta) za Kranjsko dr. Eger je poročal obširno o političnem stanju na Kranj¬ skem. Izvajal je, da mora postopanje Nemcev na Kra¬ njskem biti strogo soglasno s politiko važnejših nemških strank v Avstriji. Posebno je povdarjal velikansko pri¬ dobitev Nemcev z otvoritvijo nemške gimnazije in z Stran 6. NOTRANJEC Letnik V. imenovanjem nemških nadzornikov. Omenjal je, da Nemci niso dali povoda za hojkotno gibanje, ki ima le namen iztrgati „stari nemški bundesland Krain i; iz gospodarske in kulturne zveze s sosednimi Nemci in, da je to gibanje le priprava za jugoslovanski centrum, stremljenje Slovencev po stikih z jugoslovanskimi drža¬ vami. Pri tem boju bodo kranjski Nemci dobili mogočno oporo v celokupnem nemškem narodu, ki si ne da zapreti poti k morju. Slednjič se je sprejela resolucija, na vlado, naj se z največjo energijo poslužuje po¬ stavnih sredstev, da privede kranjsko deželo do nor¬ malnih razmer. Nemške nesramnosti torej niso izučili dozdanji dogodki — vstrajajmo Slovenci, pogumno od¬ ločno naprej po začrtani poti iz dne 20. septembra. Ne pustimo se teptati! Sovražnik čuje! Iz Zilske doline na Koroškem. Ker je učitelj Hrovat bil tako nepreviden, da si je zbral slovenske stariše in izjavil, da so Slovenci zdaj že zavedni, ker so ga dolžili, da je „Mirov“ dopisnik, je spodnjezilsko učiteljsko društvo izključilo den „bindischen Hund“. Škodoželjna fantazija, kali? Kdor je v pre¬ teklem času čital v ,.Domoljubu“ od Pivke poročila, se je lahko poučil, da ima dotični poročevalec preveč stopinj nadnormalno temperaturo. Da je pa tako do¬ mišljavo strasten, kakor kaže njegov izbruh v 52/štev. „Domoljuba“ na strani 827, bi se od njega, posebno če je duhovnik, vendar ne pričakovalo. Poroča namreč, da biva v šentpeterski občini najzrelejši politik, kateri je, namesto, da bi šel sam. poslal k volitvi svojega vernega učenca, da se je v njegovem imenu iz pri- prostega moža, s tem, da ga je volil, ponorčeval i. t. d. Na koga leti ta sum, ni lahko razsoditi, ker vsakdo dvomi, da bi tak kazni vreden brezobzirnež v občini sploh bil. Za to bo prav, če se pride z imeni na dan, da se takim ljudem prikrečijo rožički; sicer verjamemo, da se dotičniku res v glavi blede. Kdo preganja duhovnike ? V nekem kraju na Vipavskem je že dolgo časa z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi delal za takozvano „katoliško“ stvar župnik M. Dobil je sedaj drugo faro. Zato ga je prevzela huda skrb, kdo bo njegov naslednik. Smatra se namreč za edino sposobnega, da pase duše v tem kraju. Naslednik mu je imel postati duhovni tovariš iz drugega vipavskega kraja, znan kot dober in skrben dušen pastir, sicer pa seveda tudi klerikalnega mišljenja. Župniku M. pa njegov naslednik ni bil po volji. Zbral je občinske možakarje ter jim dal v podpis prošnjo na škofa, ki jo je sam sestavil, da odklanjajo onega du¬ hovnika, ki je določen za njihovo faro. Bilo pa je že prepozno, kajti škof je imenovanje tedaj že izvršil. Župniku M. pa preganjanja še ni bilo dovolj; sestavil je poslanico na svojega naslednika, naj se prostovoljno odpovo novemu mestu. Kakor čujemo se novi župnik noče udati intrigi svojega duhovskega tovariša. Ko be¬ ležimo ta zanimiv boj, se ne moremo odreči kritike, da postopanje priča o nezaslišanem terorizmu klerikalnih kričačev celo na duhovnike. Ljudje, katerim so verski posli in dolžnosti deseta briga, se spravljajo na duhovne sobrate, ki se bolj posvečujejo dušnemu pastirstvu, kakor politični gonji. Zanimivo je tudi to, da je župniku M. škof pisal, da je prišla prošnja, da se novi župnik ne imenuje žal prepozno in da more zategadelj edino sve¬ tovati, naj se pritisne na novoimenovanca, da se sam odreče. Kakšen krik bi bil, če bi se naprednjaki glede kakega dušnega pastirja kaj upali zahtevati. Sicer pa delajte kakor hočete, ljudstvo je prepričano, da so naj¬ boljši duhovniki tisti, ki jih škof in zagrizenci pre¬ ganjajo. Dolgo in ostro zimo prerokujejo nam letos vremenski preroki. Po vremenskih znamenjih napove¬ duje se, da bode še meseca maja snežilo. Ker se je, bati vsled hude in dolgotrajne zime v 1. 1909. slabe vinske letine, so se pričeli v poslednjem času vinski veletrgovci v izdatni meri zalagati z vinom, kar pro- vzroča, da vinske cene od dne do dne bolj rastejo. Pet zapovedi bralcem „Notranjca“. l. Ne kritiziraj preveč. Lažje je govoriti, kakor delati in nihče ni brez napak. 2. Dopisuj včasih. Tu umrje kaka znana oseba, tam se zgodi ta ali ona nesreča. Urednik pa ni vsegaveden. Dopisi naj bodo jedrnati. 3. Plačuj naročnino o pravem času. Nisi tako reven, da ne bi zmogel 7 1 / a h na teden. 4. Razširjaj naš list. Ko bi vsak naročnik lista pridobil vsaj enega naročnika, bi se „Notranjec“ ne imel tako boriti za svoj gmotni po- lošaj in bi lažje dosegel svoj smoter. 5. Ravnaj se po navodilih lista. Ne bodi Slovenec samo v besedi, temveč tudi v dejanju. Narodno gospodarstvo. V slovenski „Mestni hranilnici ljubljanski" se je tekom 12 tednov vložilo čez 7 milijonov kron, in danes ima hranilnica vlog že čez 33 miljonov kron. Za varnost denarja jamči in je porok mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Podaljšanje carinske pogodbe s Srbijo. Srbska vlada je sporazumno z našo vlado začasno po¬ daljšala rok za pogodbo do 31. marca 1909. Iz tega dejstva je videti, da hočeta državi vzdržati mir. Upliv napajanja na mleko. Vodenkasta hrana mleko pomnoži, zato pa je isto bolj slabo. Slaba, ne¬ snažna voda znižuje množino mleka, enako tudi voda, ki je preveč mrzla. Ako se voda za napajanje krav po zimi segreje do 20—25° C, upliva to kaj ugodno na mleko. Sploh pa bi voda pozimi za napajanje ne smela biti pod 10° C gorkote, sicer se labko pojavijo vsled prehlajenja razne bolezni, kakor driska itd. Sicer pa lahko vidimo, kakšno pijačo živina sama bolj poželi. Ako ji prinesemo obojne naenkrat, mlačne in mrzle, pila bode po zimi raje mlačno, le ob poletni vročini izbrala si bode raje bolj hladno vodo. Letnik V. NOTRANJEC Stran 7. Po svetu. Strahovit potres v južni Italiji. Dne 28. grudna je razdejal potres, kakoršnih malo pomni človeški rod mesto Mesino na Seciliji. Porušilo se je skoraj vse mesto; morje je stopilo 300 m daleč na suho zemljo in uničilo vse kar nista razdejala potres in ogenj. Poročila pravijo, da se je od 160.000 prebivalcev Me¬ sine rešila jedva 12.000. Tudi Režjo di Kalabrija. Ka- tania, Sirakuse, Mileto in še mnogo mest in vasij je razdejal grozni potres. Povsod je mnogo mrtvih. Beda je nepopisna; ljudstvo pa je vse zbegano. Vsa Italija žaluje; v Rimu, Neapolju, Florenci in drugih mestih vise črne zastave. Darovi za ponesrečence se zbirajo po vsem kulturnem svetu. Na bosansko-srbski meji so streljali srbski kmetje na avstrijsko orožniško patruljo. Ranili so enega orožnika. Nato sta orožnika streljala na Srhe in pri tem ubila dva kmeta iz okolice Zelenice. Baje so av¬ strijski vojaki prestopili tudi črnogorsko mejo. Srbija je vložila protest proti kršenju državne meje od strani avstrijskih vojakov. Vojakom na bosansko-srbski meji se je po¬ slalo za božične praznike iz vseh stranij monarhije veliko darov v vrednosti 170.000 K. Ali je božično drevesce nemškega izvora? Pred kratkim sem čul razgovor o jaslicah in božičnem drevescu. Razpravljalni o tej temi so prišli končno do zaključka, da so jaslice nemškega izvora. Pri tej pri¬ liki sem se spomnil rajnega Levstika. Sedela sva leto pred njegovo boleznijo o Božiču v „Esterhacijevi“ kleti, kjer je sedaj g. Fabiana gostilna. Levstiku ni bilo prav, ko sem omenil, da je božično drevesce nemškega izvora. Najprej se je Levstik, kakor je bila njegova narava, zadrl v me, potem, ko se mu je kri polegla, je prišel in prijazno na dolgo in široko razkladal in dokazoval, da je božično drevesce prava ruska, torej slovanska šega. Na Ruskem poznajo še od prastarih časov božično drevesce, ki ga imenujejo kratko jelka (smreka). Od pravoslavnih Rusov je prišla navada na evangeljske Pruse. Jaslice pa so pristen bavarski običaj in od Bavarcev se je ta navada zanesla na Slovensko. Tako je Levstik dokazal slovanski izvor božičnega drevesca. Zverina v človeški podobi. V Paviji je 25letni Stefanini ubil svojo mater in 24 letno sestro ter ranil dve mlajši sestri. Lasten pes ga je izdal. V celjski okolici je bilo pred kratkim izvršenih več tatvin, ne da bi bili dobili tatu. Tat je imel seboj psa, ki ga je vselej opozoril, če je bilo kaj nevarnega. Pri zadnji tatvini so pa psa prijeli, dočim je tat zbežal. Dva orožnika sta šla nato za psom, ki sta ga morala spustiti z verige. Pes ju je peljal v okolico Vojnika, kjer so v podrti bajti dobili tatu v osebi 17letnega delavca Rudolfa Prevolnika, ki se sedaj že pokori za dobro zaklenjenimi durmi. Velika riba. V Novemgradu v Dalmaciji so ujeli ribo, težko okoli 400 kg. Sama jetra so bila težka 60 kg. Riba je bila dolga 3 1 /,, m - Znanstveno ime ribe je: „Lexanchus griseus". Riba spada v vrsto morskih psov. Sedaj se nahaja v Trstu. Za kratek čas. Praktičen nasvet za svinjorejce. Svinja ni hotela jesti, ker ji je bilo dolgčas v hlevu. Gospodar, (seveda Amerikanec) ji je zato postavil v hlev zrcalo. Svinja je iz nevoščljivosti žrla in se je v par tednih zredila. Iz „Glasa Svobode." Reklama za fotografa. Gospa: „Napravite mi fotografijo brez retuširanja in olepšav! Mislim, da jo boste potem bolj ceno zaračunili!“ Fotograf: „Ravno nasprotno, milostna!" Gospa: „Zakaj pa?“ Fotograf: „Če pride vaša fotografija brez retuša iz mojega ateljeja, izgubim najmanj sto naročnikov!" Listnica upravništva. Naročnina za Avstrijo znaša 4 K, naročnina za Italijo 6 K, naročnina za Ameriko znaša 2 dolarja. — Prosimo g. naročnike, da pošljejo naročnino za 1. 1909 takoj. Loterijske številke. Dunaj, 24. decembra .... 30 5 51 23 21 Brno, 20. decembra. 1 5 50 16 51 Ob svojem odhodu iz Gorenjih Ležeč mi, žalibog, ni bilo možno, da bi se osebno poslovil od vseh svojih prijateljev, ki mi jih je naklonila usoda tekom mojega tamošnjega bivanja v nemalem številu. Zato jim kličem vsem, zlasti še zbranim v krogu „Košanskega pevskega društva 1 * iskren „Xiwe!i I Anton Čič žel. mojster v Postojni. Oprav. štev. E 397/8 2 . Dražbeni oklic. Vsled sklepa z dne 23. prosinca 1908 opravilna E 397/8 številka —— se prodado 16. prosinca 1909 dopoldne a ob 9. uri v Vrbici št. 16 na javni dražbi: dva vola in dva prašiča. Reči se smejo ogledati dne 16. prosinca 1909 v času med 8. in 9. uro dopoldne v Vrbici št. 16. C. kr. okrajna sodnija Ilir. Bistrica, oddelek II,, dne 23. grudna 1908. Stran 8. NOTRANJEC Letnik V. valjčnega mlina Vinka fislajdiča iz Kranja Slavoj Jenko ima zaloge za odjem na debelo v Trnovem in Podgradu. mm: Trgovci: „Svoji k svojim .* 1 : , OblastfBBD dovoljena pisarna (biro) za napeljavo razsvetljave priprav za električnega spadajočih del. FRANC P1LS, naprav v svrho električne in uporabe električnih sil, merjenje in uravnavanje toka in vseh drugih v to stroko Načrti in proračuni brezplačno. elektrotehnik v POSTOJNI. Svoji k svojim! -» • c- Priporoča se častitemu občinstvu pri nakupovanju jesenskega in zimskega blage za ženske in moške obleke ter drugih potrebščin slovenska trgovina pri,Česniku 4 Ljubljana Stritarjeve ulice 0 Lingarjeve ulice s a m Postrežba strogo poštena. Cene najnižje. a m m Kdor hoče setoi in svojim otrokom odpraviti hripavost, nahod, oslovski kašelj, katar v grlu naj kupi zdravniško priporočene Kaiser j e ve prsne karamele s 3 smrekami. — — 5500 notarsko priznanih izpričeval. — — Zavitek 20 in 40 h. Škatija 80 h. Dobivajo se v sledečih lekarnah: J, Hus, Vipava; F. Bakarčič, Postojna; A. Bohinc in U- Trnkoczv, Ljubljana; K. Andigajne, Novomesto; D. Pirc, Idrija. Razpis. Okrajni cestni odbor postojnski razpisuje službo cestarja za deželno Reško cesto proti mesečni plači po 36 K. — Prošnje je vložiti pri okrajnem cestnem odboru v Postojni. Nastop službe s 1. svečanom 1909. Načelstvo. Za svojo parno žago na Kranjskem iščem več dobro izurjenih gateristov za polni jarem. Ponudbe z zahtevo plače naj se poši¬ ljajo pod šifro D. H. 75 na upravništvo »Notranjca«. 7.plnrfrnp Unnliirp P roti napenjanju, pospešujejo slast do čBlOUCnE Kapljice j edi) krepe želodec, olajšujejo že¬ lodčne bolečine, 1 steklenica 70 v., 6 steklenic 3 K 50 v. Želodčni prašek proti slabemu prebavljanju, zgagi itd. 1 K Tinktura proti izpadanju las 1 steklenica z rab. navod. 1 K Zobna in ustna voda 1 steklenica z rabilnim navodilom 1 K ZObnB kapljice proti zobobolji, 1 steklenica 40 v., 6 steki. 1 K Esenca za kurja očesa izkušeno sredstvo proti bradavicam, kurjim očesom itd., 1 steki, z rabilnim navodilom 70 v. OoiŠne kapljice proti golši in debelemu vratu 1 steki. 60 v. priporoča lekarna pri Mariji Pomočnici v Vipavi. Trgovina s špecerijskim blagom. LJUBLJANA • H. SHRHBOH Trgovina z moko in deželnimi pridelki. LJUBLJANA priporoča svojo novourejeno glavno zalogo rudninske vode. Letnik V. NOTRANJEC Stran 9. JJ Češko pivo. Prijateljem pristnega češkega piva, kakor tudi čislanim gg. hotelirjem in gostilničarjem na¬ znanjam, da sem prevzel za Notranjsko glavno zalogo češke delniške pivovarne v Budjejovicah. Čislani odjemalci dobe iz moje velike zaloge vedno sveže pivo, koje bodem dobival v po¬ letnem času v posebnih ledenih vzorcih. Zago¬ tavljam vsestransko točno in solidno postrežbo in se priporočam z velespoštovanjem Emil pl. Garzarolli v Postojni. ± Preselitev mesnice. e @ © 9 0« Naznanjam čislanemu občinstvu, da bom pričel z novim letom sekati meso v no- vonapravljeni in moderno oprav¬ ljeni mesnici v hiši g. Emil pi. Garzaroliš-ja v Po¬ stojni in se vsem častitim odjemalcem najuljndneje pri¬ poročam bilten Beraik. • • • svoji k svojimi Popolnoma varno in najbolje naložite denar v Kmečki posojilnici 9 % i & 9 * 01 9 > m v LJUBLJANI (nasproti Figovca — v lastni hiši na Dunajski cesti). ičmečka posojilnica v Ljubljani pod¬ pira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge se obrestujejo go 4 VI« V kmečki posojilnici je naloženo že PtP* nad 15 milijonov kron. Rezervni zaklad čez K 300 . 000 . Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski zavod, ki je vpeljal hišne nabiralnike vlog. denarni 01 < 9 9 < 9 fr 1 9 bii (D Hmtfha posojilnica sprejema hranilne knjižice dragih denarnih zanodoi kot gotov denar. Stran 10. NOTEANJEC Letnik V. D Častitim svojim odjemalcem kakor osem p.t. Notranjcem Srečno veselo novo leto! z udano pripombo, da izdelujem ter imam v zalogi trdnožgano postavno veliko opeko za zidanje, po¬ sebno pa trpežno, lepo izdelano strešno zarezano opeko „Folc“ kakor tudi navadno strešno opeko „Kavljar“. == Po naročilu vse druge vrste opek. Priporočam se z vsem spoštovanjem Karol Jelovšek, Vrhnika cesarski in kraljevi dvorni založnik opek. m Nova slovenska trgovina! Lenasi & Gerkman, Ljubljana. Priporoča za pomlad in poletje: Najnovejše kamgarne in druga sukna za moške obleke. = Novosti raznega volnenega blaga za ženske obleke in bluze. Najrazličnejših vrst bastisti, sateni, kambriki. = Velika zaloga perilnega blaga, šifona, gradelna, blaga za rjuhe in platna vseh vrst. = Fine garniture, odeje, preproge in zavese. = Solidne cene in točna postrežba! Svoji k svojim! G * 4 Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure - dopoludne. —- 0 0 a Obrestuje hranilne vloge po 4 3 / 4 °/ 0 od dne vloge do dne dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. .A Daje posojila proti vknjižbi po S '/a°/ 0 in amortizaciji najmanj */ 2 °/o» na osobni kredit po 6 °/ 0 . O O 13 Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. US I d Izdajatelj Maks Seber. — Odgovorni urednik Mihael Eožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.