LETO IV.
LJUBLJANA, 2. OKTOBRA 1926.
STEV. 43
NAROČNINA ZA JVCOSL* -VDO ČETRTLETNO DIN IS CELOLETNO DIN 6o/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI POŠTNINO/OCLAJI PC CENIKV/ POJAMEZN* ŠTEVILKA PO DIN-1^0 POŠT. ^EK. RAČ. 13.188
VREDNliTVOlNVPRAVA V-VČITELUKI‘TISKARNI/ ROKOPISI SE NE VRA-CAJO/ANONIMNI DO-PlSl SE-NE PRIOBČV-1E10/P0{TNINAPLA-XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Libert nos a malo
Nuša predvidevanja o zbližani« bratske nam Francije in demokratične Nemčiie sp v logičnem redu izpolnjujejo z matematično točnostjo. Naši nrijatelii in znanci so nas sicer sprva Dn nričetku naše akciie v smeri k izmerieniu in zbli-žanin z Nemci opozarjali na nevarnost še ne čisto strtega imperializma Nemcev Wilhelmovega misije" nia in na nevarnost, da bi se spričo te naše nove orientaciie v zuhaiui politiki še boli ne poglobila nesoo-razumlienja med Jugoslavijo in Francijo, ki so se pričela pojavljati po ponovnih romanjih najboljšega in najsposobnejšega zunamega ministra kraljevine SHS k Mesiji italijanskega naroda. Kot poznavalci razmer v novi Nemčiii smo pravilu0 ocenili noslednie smrtne krče nemške reakeiie in opozariali. da izza nie vstaja nova in orerolena Nemčija ki ie oo bridkih izkušniah s svojimi pangermanističnimi načrti pričela reelno računati in iskati pri-iateliev ter zaščitnikov tam kamor ie, gledala doslei vedno skozi rešetke boine čelade. Dokazi teh novih smernic tnišljenia Nemčiie so postali baš- v zadnji dobi že vSakdanii. posebno Pa še po izmirieniu s Franciio.
Politika našega velikega zaoad-nega zaveznika in kramarjev, ki vidijo v malih balkanskih narodih svoi plačilni drobiž in kvasioosesi-nike everituelnih petrolejskih vrel-
,cev nas direktno silita k temu da sc i mi nreorrentiramo in boiscemo
primernega mesta v družbi zdravili ter poštenih narodov in da z nema-lim veseliem pozdravljamo velepomembne pozdra-vne besede g. Bii-anda:	»Končana ie doba krvavih
spopadov ineri Nemčijo in Franciio. Obe stojite druga nasproti drugi brez tonov in stroinic. da oferi mirovnim sodiščem obravnavali ono.
o	čemur le potreba še razpravljati.«
Končan^ le doba krvavih spopadov med Nemci iti Francozi... ki
ip zahtevala nd njih neprecenljivih krvnih iri materielnih žrtev od katerih so imeli dobiček lokavi ki ho-čcio danes za ceno svoie težke valute podjarmiti gospodarsko obe zemlji. Stoletni plamen medsebojnega. srda poiemlje sicer danes še komai vidno ali tam od kier ie dobival dosle? naiiačio oporo — to je v kapitalu ki ie to in onstran Rena pričel s skrbjo opazovati, kako prehaiaio riiegovi zlati rudniki v roke tretjega v srcu obema iia-sprotnega posestnika. Teh prvih znanilcev nove dobe še baš ni precenjevati ker ie stara resnica- da fantazija in iluziia v zunanji politiki nimata mesta, vendar ie navzlic
listek.
pesimizmu neizbežno deistvo. da so uspehi in deistva tu ki iih ni mo' goče zanikati ter podcenjevati.
Oovito potrdilo resnosti zbližani* %eml!p> svobodo in bratstva z
zemlio reda ter discipline pa ie s t i* it ki se ie, poiavil po teh prvih korakih v domovini herojev. Ni še potekel dober mesec od usodnega dne ko ie po brezbožiiem atentatu odprl svoia grozeča usta fienito lrnperioso in žugal z železno pestjo profi Ligurskipi Alpam in razvratnemu Parizu, da . bo popeljal nanj preko Alp svoio. črnosraičniško križarsko vojsko in kaznoval strašno vse. ki ne maraio priznati' edinožveličavne »luči iz Rima« Nišo še zamrli'tudi no ledenih jarkih tirolskih Alp grozeče naoovedi'' bližnjega pohoda preko brenerske kri-vič:._f meie v domovino Andreja lioferiu in mož ki niso kloiijli še »red nasilniki drugega kova nego so heroi.sk ■ 'unaki mirovnih konferenc. Valovie Mediterana ie še tudi razburkano do triumfalni vožnii novega Cezarja, ki ie šel ustanavbat v Tripolis imperii in Se, vrnil nato z nagobčnikom marke Made in Čng-land v razdragano Italijo ki v besedah oodiarmliuje poleg oficielnili osvoievainih tur svojega Ducea še barbarsko svoiat onkrai »mare nosi ruma«. In sedai ie nenadoma vsa t;. craridomanska boiaželjnost spla-hnilrj čez noč da čuie danes svet Hi*mesto žvenketania siiaiue sablje moža s stisnjeno pestto le še škri-
ftanfe »ere« no faSI»tovskih redak-
ciis«h, kier v ootu obraza sestavljajo na naivišii ukaz ponižna snuba-s!<y oisnia na sosede in priiatelie, ki so bili doslei vedno v levem dinlo-nii.tskem predahi zunanjih ministr-sirov dežele vladana s strojnicami in petardami. Sestavili so ga i na iv-lfcsiiske iueoslovenske bandite in cvčarie ter v niem lepo na dolgo in široko razpredli ves načrt, kako bi bilo mogoče stvoriti mogočni južni *>iok od Madrida preko imperator-skega Rima, Aten. Beograda Bu-do Varšave. Namen tega bloka bi bil Do njihovem zatrjevali iu sigurna obramba proti franco-ske-netnški in eventueliio še rusko-češki nevarnosti ki preti danes vsem zam v poštev prihajajočim državam. Nad niim bi pa imel vrhovno kontrolo London. Polni neznanskih skrbi za blaginjo Jugoslavije iznašajo ti snubači vse po-I drobnosti gorenie nevarnosti. ki bi i kulminirala s trenutkom poiavl.ienja j o inskega grenadirja na Karavan-! fr si« ki bi gotovo preko nie poiskal j itf^Gri na Jadra,, ter io gospodar-’ S*o in politično nodiarmil
.lugosloveni sprejemamo te . iz-
raze nainoveiše iskrene pozornosti »prijateljske Italije« z velikim zadovoljstvom. Izpremeniti na ne mo-reio navzlic vsej iskrenosti prav nič obstoječega pravega razpoloženja. ki ie za Italijo že. zapečateno!
Med Italiio in Jugoslaviin so bili deiansko podrti vsi mostovi že tisti ■lilo. ko ie bila <5 podpisom ranoaiske :pWodbe notegniena meri obema krvava 1 i n i i a . k o i e o d -■krit prehod pomeni za vsakega iskronega dr-.ia.rliana Jugoslavije velel z d a i o. Italija <;e ie sama tega naibolie zavedala tako. da so ii bile ' zhog tega nogodbe z .lugosla-; viio s a iti o krpa papirja i n ofožje za n a d al i e v a n j e n o1 i t i k e penetracije in hegemonije z a p o č e t e o r o-k let ega 20. okt 1 920. Naši računi so za domovino Giuntov. d’Aununziev Federzonilev in vseh onih brezštevilnih rooarfev in morilcev našega naroda zaključeni!! Njih predložitev v poravnavo iie bo za liin zastavila nobena morda res še tako na videz odkrita prijateljska gesta solašene 1 tali ie.
.lugosloveni se Nemcev in nevarnosti francosko - neraš k o-češtoo-ruskegp bloka nimamo prav nič povoda plašiti. Pruskega grenadirja poznamo dobro in vemo da se bo drugače ustavil, kakor ital. zavoieval-ci rod belimi prapori ker ve. do kie se«a njega jezik« rod in kri. Jadran nam itak rtdrekate in ga pro-klamirnvaste »zaprtim i tali.iaij^kfm moriem«. na katerem, se boste lahko notem zopet pomirili z Nemci, ki so vas za svetovne voiiie itak zaman drezali h vašin run. »Nemškega gospodarskega in Političnega sužen‘sfva«. ki ie itak samo Plod vaše bolne domišliiie na smo že navaieni po cregaženju naše iiuia-ške Srbije ki ie pri vSei od va« toliko podčrtanem nemškem barbarstvu po resničnem orožnem z a v o j e v a n i u in v času svetovnega k 1 a n i a neprimerno boljše izhajala pod niim, kakor dane« deli našega naroda pori vašo modro vlado, ki bi iih nairaie s kugo čez noč v celoti iztrebila!
Misel na sodelovanje JugoslavU ie v kakršnemkoli paktu in bloku proti Franciji Nemčiii. Češki ali Rusiji ie za slehernega .lugoslove-na absurd ki <-ra ie zmožen zaploditi samo bolni mozeg preplašenih črnosraičniškili diplomatov Še več kakor absurd Da ie pričakovanie caporetskih heroiev ria, bi kdai borili rame oh rami « kaimakčnlau-skiini in soškimi borci ki še v sa-
njah o tei orehedasti in preSramotni zamisli kličejo ogorčeno »Appagc satanas!!« jn » Libera me domine!!«
O	doianskem njihovem razpoloženju na preiasnn govore -^biti nosovi
in polomljene kosti laških mešetar-skih nosilcev te zamjsii, ki iih ie domovina poslala med bodoče »sodnerie« pripravljat teren za ta blok!;	A. V.
Položaj jugoslovanskih narodnih manjšin je pod vlado naroda dvatisočletne kulture in civilizacije ,zavidanja vreden".
O. M.;	...
Resnicoljubnost internacionalistov.
(Tragični uboj v Hotinji vasi in Orjuna.)
Dne 8. sentembra t. t. ie bila v Hotinji vasi pri Mariboru veselica tamošnie mestne organizacije Or .iune. ki ie potekla, povsem mirno in brez vsakega incidenta. Na večer so se že vsi Oriunašl razšli, domačini na svoje domove Mariborčani pa z večernim vlakom nazai v Maribor, tako da ie bilo zvečer ob 9. uvi že vse končano. Šele pozno nonoči po dvanajsti uri ie prišlo v gostilni P. do domačega oreoira. Gostilničar Sp ie začei prepirati s svoiimi odraslimi otroci ter iih ie napadel v vinjenosti z nožem in iih vse po vrsti ranil. Ker ie postal po-lcžai za domače .zmirai boli ooa-sen sn šli po soseda, kovača Pečnika — Oriunaša. ki na ie že spal. Pečnik ie bil velik in močan človek. katereira ie družina P. ki ie imela večkrat takšiw incidente; zmirai pozvala da ie pomiril starega P.f ki V bil svoii družini v vinjenosti često oDrsen. Tudi tokrat ie Pečnik ustregel prošnji, vstal, se oblekel in šel v gostilno. Tukai ie bil gostilničar P. ravno v nai-hujšem besnenju z nožem, nakar Pa fo Pečnik zgrabil za roko in mu hotel izruvati nož. Vsled sunka nasprotnika Pa ie padel in mu ie Pri padcu prerezal'nož na nogi žilo odvodnico. Vsled prepozne zdrav-
niške pomoči ie v bolnici vsled izkrvavitve umrl.
Celi tragični dogodek nima to-reš z oriunaško prireditvijo nobene zveze. Navzlic temu oa internacionala' vseh sekt in -branž nogrevaio v »Delavski Politiki« in v »Voiks-stlnune« to nest-ečo s krvavo naslado česar so zmožni samo oni.
—	Orjuna je izgubila po ■ nesreči enega od svoiih najboljših članov, v Hotinji vasi-in če bi bili mi takšne sorte, kakor so brezdomovinski internacionalci. bi tudi izrab-liali tragičen dogodek v agitaciiske namene, to tem lažie. ker ie gostil-
ASI si ie poravnal oktober naročnino za
ORJUNO?
Poravnaj Jo s priloženo položnico, ker „Orjuna“ nima fondov, da bi se vzdrževala z njimi v boju za Jugoslovanstvo In pravico!
B. MAŠlC;
Molitev.
Sredi planin na trometni točk; so ostanki in ruševine nekdanjega svetoilinskega samostana v oddaljenosti borega streliaia od turške meie. Sredi stisnjenih, strmih brd. zelenila ovijalk in ogromnih kron mogočnih hrastov je skoro zakrit očem. Do tu ne nrihaiaio niti pastmi kurit ognjev, niti same koze Razve n divjačine ga ni daleč na okoli živega bitja. Čuti ie samo jastrebove klico no višinah in šume-n.ic vode p0 globokih tesneh.
Svečan ie dan — dan četniške-ga sestanka.
Iz starega zvonika sezidanega iz surovih skal se razlega mali zvok stoletnega zvona. Brezbrižni samostanski diiaček se ie zagledal n-ekam daleč tia z? vrhove dreve? in nesorazmerno vleče za staro vrv. ki ie že vsa nreperela in raz-lr2ana. kakor suha veia. Pod ve.
kovno težo ohromeli zvonik škriplje in se trese kakor v cerkvi ka-fsialk. Iznemogel zvok teči. se dvi-Kuie. združuje in se jedva prebija ■ kozi klance in debri.
Poleg zvonika ie sredi ravnice prostrana cerkvica še v/ onih časov. ko so Turki prvič osvajali te kraje. Z debelim že zdavnai pobe-lienm zidom in visoko trulo streho izgleda. kakor da bi velika goba zr&stla	iz	tal.	Med	razpoklinami
lesene	strehe	gledaio v beli dan
tnezdeca. Iz n iih Pa se čuie, cvrča-nie ptičkov. V zidu ni oken. nego Pai- ozkih in dolgih puškarnic iz ktiterih	so	se	nekoč	branili naši
oedie pred neverniki.
Na jedva pregaženi stezi, ki se izgublja nevidna med listjem ter drevjem in	ki	vodi	naravnost v
cerkev se noja viio — četniki
Zvonček ie naglo utihnil.
Molče nrihaiaio v večiih razdaljah drug za drugim in se zbirajo
o	o d: zelenečo lino. katere korenine in koreninice se, viieio do tleh. kot kače. Dospel ie končno i Doslcdmi
—	Vivoda Vuk,
•"	■ r-v. ■
Dvajset mladih in kremenitih mož.
»Svc po pušči i krvavoi ruci. .
Koi’ od rane ianknuti neče.
Ni krai sebe splašiti druga:	’	.
Koii može stiči i uteči
I	ranjena odnesti druga.«
Vsi so enako oblečeni v surovo makedonsko sukno in oboroženi do zob ter prekrižani z redeniki. Zbi-raio in razvrščuieio sc pred cerkvenimi vratini. Voivoda jih nre-šteie ogledava in zadovolino prikimava. Nato se odkrijejo in vsto-naio s šubaricami ter kalpaki v rokah za vojvodom. Pripognicni pod ■dvema brunoma« ki sta mesto vratnih stebrov.
^— »Hvalite gospoda /. nebes.« se čuie po cerkvi melanholična molitev.
V	polmraku gore na starih svečnikih voščene sveče zadušnice. Nad oltarjem in no zidovju vise inračnc. prašne in razpokane slike. Svetniške glave so okovane namesto z nimbom s svincem ali čistim srebrom.
Božjo službo služi iguman v obledelem svilene™ odelu. vezenim s
starim brezsiiainim zlatom. Osivela brada podrhtava, ko dvigne glavo pevaioč dolge pesmi iz starih s kožo vezanih knjig z malimi rdečimi črkami. Preko vsega Pa se polagoma dviguieio beli oblački dima in se izgublia v vonin kadila olesnobe in trohnobe ki spominja na grobove pod surovim mozaikom iu ka-menitimi ploščami.
Medtem ko ori Po mali cerkvici tanek glas dimčka, igurnan glasno čita neke molitve, dviguje roke k nebu in končuie vsako -/ vzklikom:
»Usliši i pomiluj mia Gospode!«
Sredi cerkve gori na mali « črnim pajčolanom podobni mizici dolga voščenica. Pod njo pa se bliska ostra makedonska kam n r revolverjem. bombami in prekrižanima brzoir.ctkama. Nckai strahotnega in olašliivega visi v zraku in sc trese zaied-no z nemirnimi plameni sveč in se odbiia od mrzlih sten.
Svečana groza obiemlie ' ne samo mlade in še neizkušene četnike, ki snreiemaio široko odprtih oči in trepetajočega srca sleherni drhljaj okoli mili nego i ostale in končno celo voivodo samega Po nočnem
prehodu preko klancev .Tromedie in nevarnega obhoda okoli turških stražnic so sedai kb so prihiteli po to novo četo v mislih doživljali vse nemirne, tesne in prebolestne dn! njihovega burnega četniškega živ-lienia in se poglabljali v grenko spomine. Naiboli pa iih peče iu tare bolni spomin na še sveže, in ne-oplakane gomile tovarišev, koiih duše so bile ta hip pri niihr	/
Vrata ikonostasa se odpro in starec svečenik iih pozove s podobo Bogorodice v levici z desnico deleč blagoslov in odvezo:	1
»Sa strahom božim i vjeruju pristopite. .«
Pristopajo zvrstoma. vdano in tiho. kakor nikoli v živlieniu in se obhaiaio s simbolom krvi in telesa Onega ki se ie i žrtvoval i zanje. -
E^BSa»5<aGB<9M&ac&aB>S(5<SB4i
2	Kupujmo in podpirajmo izvrstno
| Kolinsko cikorijo
/	domači izdelek.
e^as>at>sn3Mc>asc»<ae5<ae<aE
»čar pristaš SLS. Ker pa ie cel tragičen dogodek le posledica Dri našem ljudstvu še žal preveč razpasenega alkoholizma, ie treba krivca objektivno iskati Dač tam. kjer se v resnici nahaia. Ampak gospodom internacionalcem leži Oriuna posebno v želodcu in zato požrešno hlastajo po izmišljenih senzacijah, da bi očrnili nevarnega tekmeca v proletarskih vrstah. Zato ie tudi razumeti, da napadalo dr. Irgoliča ki dotičneea dne niti v Ho-tinii vasi bil ni. Ker on ima celo
zadevo itak že sodišče v rokah, bodo gospodie intemacionalci ob dveh prilikah (I!) imeli čast dobiti pouk, kakšen fo bil incident In kdo io zakrivil Incident
Orjunaši smo svoiega žal ako tragično umrlega brata z bratsko ljubeznijo pokopali v Mariboru in bomo gledali, da se sčitiio interesi vdove in nienih treh nepreskrbljenih otrok, gospodje intemacionalci oa nai pišein dalje, če so prepričani. da bo na ta način uspevala niihova stvar bolje.
te m mite nase zelene.
Železniški delavci so nam ^dostavili razna poročila o dcsolat-nem staniu gradbenih delov kurilnic in delavnic. Strehe, okna. vrata. deloma tudi zidovje in drugi stavbeni deli so polomlieni. razbiti in da ie marsikai v takem staniu. da ogroža, varnost in zdravje v teh poslopjih zaposlenih liudi. Slabe strehe Dropuščaio dež. ker jih že leta in leta niso popravliali, deloma so strešne konštrukciie tudi v takem staniu. da ni nobene varnosti več. Vsled vode 'ki pronicava skozi streho, gniie les in rjavi železje. Poleg te škode kapa voda na razne obdelovalne strote in moti delo delavstva. Vsled razbitih šip. oken in vrat ie ogrožen cel obrat, poleg tega Da ie delavstvo stalno izpostavljeno do nenatrebi-nem škodljivemu prepihu in raznim boleznim.
Delavstvo pravi, da kai takega
še ni bilo nikdar. Gospodie. ki pridejo katerikrat gledat kai ie s stavbami, pa zmigavaJo z rameni, delalo dolge obraze, včasih tudi kakšno biekneio tako. da se sliši, da ne znaio službenega Jezika. Človek ima zbog tega tak občutek, da sl ti gospodie skoro gotovo mislilo: »so.llen die windischen Hunde nur kreoieren«.
Bliža se zima in kako se bo grelo nezaprte prostore? Pisarne gospodov so v redu. kai Da 7 delavnicami. ali za te ni nobenega kredita? Ali nihče ne pomisli resno. koliko škode trpi država na materialu in na zdraviu delavstva? Privatno podjetie bi ooHclfskn kot zdravstvena in varstvena oblast zaprla če bi bilo v takem staniu kot «0 nekatere kurilnice In delavnice naše državne železnice.
Upamo, da bo čimpreie vse ure-ieno.
Vsem je še v spominu nastop poslanca Mracha na fašistovskem kongresu v Puli proti slovanskim učitelje:* in proti slovanskim du« hovnikom v Istri. Njegovo poro« čilo je objavila celo rimska »Tri« buna«, glasilo notranjega ministra Federzonija in sklepi so bili pred« loženi min. predsedniku MussoH« niju, ki je izrazil svoje dopadanje nad njimi. V zvezi s tem je objavil tržaški »Piccolo« neke .okrožnice, ki jih je baje sestavil in razposlal neki kaplan v tržaški okolici. Za zadevo sta se zainteresirala ško« fi jski ordinari j at in tržaška prefek« tura in izkazalo se je, da je bil »Pic« colo« žrtev zelo perfidne mistifi* kacije.
Sedaj se je oglasil v bolonjskem »Resto del Carlino« mož, ki se je vedno izdajal za prijatelja Slava« nov, ki je svoječasno vodil Sloven« sko učiteljišče v Tolminu, ki je predaval na tečajih sedaj od obla« sti razpuščene Zveze učiteljskih društev in ki je celo prevedel Can« karjevega »Hlapca Jerneja« na ita« lijansko.
Ta mož, ki je desna roka šol« skega skrbnika v-Trstu v zadevah slovanskih šol, je sedaj v imenova« nem listu nakopičil na račun slo« vanskega učiteljstva, slovanskih kulturnih ustanov in slovanskih du« hovnikov toliko strupa in zlobe, kakor je niso doživeli niti v dnevih groze, ki so sledili poškodbi spo« menika na Krnu po streli.
Ta mož odgovarja na ime Gio« vanni Lorenzoni, Zaganjal se je v vse, kar je slovenskega, ustavil se ni niti pred čisto kulturnimi usta« novami.
V	naslednjem hočemo v glav« nem posneti samo vsebino drugega članka, ki nosi naslov »Protinacio« nalna propaganda in slovensko du« hovništvo«. Najprej napada kato« liško tiskovno društvo v Gorici, ki ima svojo tiskarno, knjigoveznico in knjigarno. Temu društvu očita, da izdaja listič, ki nosi bojni na« pis »Goriška Straža« in spominja pri tem na nemško »Wacht am Rhein«. Ta list ali, kakor ga ime« nuje Lorenzoni, ta cunja da ob« javlja v sleherni številki članke, ki žalijo najsvetejša čustva italijan« skega naroda in izraža svoje začu« denje, da vlada ni še list ustavila. Najbolj pa se zaganja proti »Go« riški Mohorjevi družbi«, ki da raz« pošilja na tisoče knjig med kmet«
sko ljudstvo po naravnost smešno nizki cenil (kar ima seveda biti migljaj oblasti). Lorenzoni vidi v tej družbi le filijalko Mohorjeve družbe v Prevaljah in vez med eno in drugo Mohorjevo družbo doka« zuje s pogostimi obiski »znanega duhovnika, profesorja in propagan* dista iz Ljubljane, ki odgovarja na ime don Ujčič«. »Goriška Straža«, ki je v stvarnem članku »Hlapci Jerneji njemu« nastopila proti prof.
Lorenzoniju* pavdarja, da Članka*
ni tu zaman zinil z brado.
Enako itevarno je tudi »Katoli« ško šolsko društvo« (?), ki ima razne odseke, tako neko goriško dijaško društvo, . neko udruženje slovanskih srednješolcev v Italiji in neko pevsko in dramatično dru« štvo.
»V najožji zvezi,« pa pravi Lo« renzoni, »š tem šolskim društvom je slovensko Alojzijevišče v Gorici,
v katerem pod skromno krinko prefekta vlada 'kot gospodar neki don Terčelj, ki je jugoslovenski državljan in ki so ga . pozvali na« lašč z onstran mfeje, da vzgaja mla« de slovenske gojence. Ti, ubožci, ne hvalijo sicer posebno hrane, pač pa so se'čutili izborno v takem ambijentu’, kjer njihova čustva...« Tu je člankar namenoma prekinil stavek in navaja slučaj neke učite« ljice, ki je izjavila, da njena čustva
i‘i ne dovoljujejo, da bi pristopila : fašistovski organizaciji.
»V tem konviktu pa je,« na« daljuje Lorenzoni, »poslovela z oblastnim dovoljenjem ljudska šo« la, ki je bila formalno italijanska, po duhu pa slovenska.«
In nato sledi napad na goriške« ga knezoškpfa in na nekatere du« hovnike, ki jih indirektno imenuje.
»Ako pomislimo, da je vsa ta organizacija pod vodstvom onega vrhovnega komanda sedmih politi« kujočih duhovnikov, katerim go« riški nadškof, ki je sicer učen in svet mož, toda šibek in popustljiv v političnih vprašanjih ravno to« likp, kolikor je energičen in strog v verskih zadevah, daje pravico, da delajo dež in lepo vreme, potem je razvidno, da se mora nujno od« praviti ambijent. To tembolj, ker so ti voditelji morda s tajnim in sokrivim privoljenjem nadškofa skoro vsi oproščeni dušnega pastir« stva in drugih služb, dasi v sezna* mih in napram vladi, ki jih plačuje, ftgurirajo kot kaplani vikarji,
BORIS REŽEK:
Misel.
Daljina, vsa od sobica razbleščana in sredi me. v molk nasipanih bregov, prelila Čuda vsa so se neznana, v neizmerni sen. svobode hreoenenia in grobov.
Svobode? Mar le do Triglava, dedov ie naših domovina, mar ni pravica naša. tudi preko Soče?
Mar priča ni vrhov sivina, da kri bratov tja do Gospem te iačč«... j-
upravniki in knjižničarji itd. Le oglejte si n. pr., v kakšnem stanju je bogata in vrednostna knjižnica v teološkem seminarju, ki bi jo moral opravljati eden imenovanih politikujočih duhovnikov. In neka« teri teh gospodov se niti ne zave« dajo nemoralnosti, ki je v tem, da prejemajo, dasi sicer samo poldrugi stotak Lir na mesec, da ne delajo drugega kakor da v čast Bogu pri«
digajo v slovenskem jeziku. Da, gospoda moja, v italijanski Gorici se pridiguje veliko, da, preveč v slovenskem jeziku, enkrat na te« den, medtem ko uporabljajo ostali čas za posvetna dela, kar bi bilo sicer,« pravi Lorenzoni, »dopust« ljivo, z namenom, da preprečijo pomirjenje med Slovenci in Itali« jani, ki ga hoče vlada doseči v splošno korist.«
Federacija SHS.
»Na humkama u tudjini. srpsko cvečc neče niči. poručite deci našoi: nečemo im nikad stiči!
Oficielni krogi se pripravljajo, da z uradno dostojanstvenostjo proslavijo spomin na dogodke epopeje našega osvoboienia. Pravimo »uradni krogi«, ker razven mih in soborcev slavljenih v tei zemlji danes nihče ne misli na one. ki so pred desetimi leti s konicami bajonetov pisali naikrvave.iše, pa i najslavnejše liste oovestnice našega rodu. Današnia generacija nima časa niti volie misliti na ono dobo. ko so se v gromu topov in pokanju bomb odpirala vrata domovine, ker ic prezaposlena s skrbmi da li bo. ali ne bo vržen iz Uzunovičevc vlade, gospod minister dr. Nikie. Pozab-liena so dela onih. ki so prekosili rimsko in grško legendo ter ustvarili historiio, ki se more primerjati z eooho Napoleona, katero 7. albansko Golgoto doseza. če ne naravnost prekaša.
Z deli in junaštvi teh padlih velikanov pa so pozabljene v današnji borbi malih-in velikih iskanju osebnih koristi, zbiranju materielnih bogastev, dnevnega posečania plesnih dvoran, malega poštenia in velikega poželienia — tudi ideie onih. ki so doseell v borbi za blagor in spas domovine veličino Jugovičev. Miloš Obillča in vso pleiade kosovskih vitezov.
Ideia Jueoslovenstva. za katero Se ie poleg stotisočev srbsko vojske dvignilo iz ruskih koncentracijskih zarcblienišklh loeorov avstro-
madiarsklb DašAtukov
ameriških rudnikov in fnžno-ameri-ških namo. na dfcSettisoČe mož ori-oravlienlh umirati In ki ie s nrebit-iem Solunske fronte 00 Dobrudž-skem izkušeniii trlumflraia. ie danes zavržena in nadležno ovira, ki Se Jo ie potrebo čimpreie iznebiti!!
Jugoslovenski, nacionalisti smo realisti in kot taki dobro vidimo, koliko oonižanla in rieeradacik) te doživelo Jugoslovenstvo ki ie ustvarilo čudesa s katerimi se bodo ponašala prihodnja ookolienia. Zavedamo oa se. tudi da so zaman nakane onih. ki mislilo Jugoslovenstvo z« vedno pokopati In ga vreči zaničljivo v ropotarnico, ker ne odgo-varia niihovim partizanskim načrtom.
Odveč ie postalo očetom domovine Jugoslovenstvo. ker iih neprestano soominia na padle žrtve nehvaležnost domovine, neodrešene brate in skorajšnji njihov padec uod naletom onih ki so v niegovem znamenju prebijali železne sovražnikove linije in osvobodili oogaženo in podjarmljeno zemljo. Strah iih ie prevzel, ko so pomislili na hip predaje noslov vladania mladini in jakim. Poštenim ter čistim in sklenili so sporazum med seboi oni. ki so sj bili kakor ogčni ter voda. Bojazen pred osveto i nobračuno te nagnala himnoDoica v zagrliai k starcu in k sporazumu za delitev oblasti in vlade v znamenju federacije SHS, v kateri bi imel sleherni od ni« absolutno prevlast nad mladimi In lakirni. Doslej sta ta federalistični sporazum skrivala in orlpravliaU zanj teren s predhodnimi ukreoi. ki nai bi počasi, a dosledno razorožili vse
neprijetne sovražnike. Sedai ip smatral vsai zgovornejši od obeh čas ugodnim in pričel dajati podrejenim direktive ki že prav nič več ne maskiraio načrtov sporazuma-ških premiterov. V znameniu te ie bilo izpeliann i ooslednie snublienie stranke slovenskee- Hudstva. ki bi s svojim pristopom podala moralno osnovo Velikega sporazuma in mogočnost radikalnejšega izpeljevanja celega načrta, ki bi po izvršitvi preobrazil edinstveno Jueoslaviin v tri plemenske poddržavlc« s federalistično ustavo in uredbo.
Načrt ie lep in navidez v znamenju demokracije in volie naroda še dokai lahko izvedljiv. Toda poleg teh činiteliev naklonjenih načrtom soorazumašev. obstoje še drugi, ki Hm ie čuvanie edlnstva države in tekovin stečenih s tolikimi žrtvami koie Tarinin odtehta neprimerno več nego vse one zbranih soorazumašev. naisveteiša naloga za katero so pripravljeni doprinesti naitežie žrtve.
Radikali, radičevci in sloveno-borci lahko na svojih seiah. proglasih in velikih sporazumih Darceli-raio to zemlio v Veliko Srbijo, Veliko Hrvatsko in Okrnjeno malo avtonomistično Slovenijo. Verujemo, da ooide spričo popustljivosti velikega inirotvorca in zelene veie Prlekije, to razmeroma lahko in da bodo gospodie parcelatorii potegnili celo tam meje. kjer ie obstal ženii Oblaka. Iz poteka dosedanjih sporazumevam ic videti, da ie izvestna gospoda zelo intenzivno pristopila k pripravam za ta veliki sporazum, ki nai bi do nekaterih nredhodnih DostoPanliJi pristopil k izvršeniu cele akcife. v koie smeri Se odigravalo tudi vse faze sedanleea »malega sporazuma«. S tem bi bile uresni-. čene davne želie in obeti te gospode. Obenem bi bile rešene tudi zelo narušenc postojanke njihovega parlamentarnega ugleda med narodom, ki zaman strada In umira v bedi ter gospodarskem prooadanlu. pričakujoč obistinitve neke avtonomistične Slovenije samostoine Velike Hrvat-ske in Velike Srbite.
Gospodi« veliki soorazum&ši in prikrcievalci novega federalističnega odela naše zemlio so oa silno motilo če orlčakuieio. da bodn to Prekroienie Izvršili takn leoo v miru. kakor v raznih društvih kier so po utedinlenfo zlntrleirali ponovno ustanovitev novih olemnskih orga-nizacil.
Potrpežljivost iugoslovensko orientiranih krogov te zemlie ie brez-primerna in že naravnost škodljiva jugoslovenski ideli. Dosegla oa bo tudi svoi vrhunec in s* umaknila metodam. <; katerimi edinn ie bila ta zemlia ustvarjena v dimu požarov in iz iezer prelite krvi. Tedai pa bo red na federalističnih modeliriih. da s krvio zarišete nov a meie federativne SHS kakor so lugosloven-ski nacionalisti s srčno krvio svoiih naiboliših drueov cementirali mejnike edinstveni, mogočni in uiedi-nieni Jugoslaviji v časih, ko so današnji metni pravdaš! prepuščali narod in kralia mrki usodi na obalah albanske grobnice, oell himne Habsburžanom, hujskali na bratomorno haiko in bili naiboli oasie udani voglarii Hofa In BaNolatza z njegovim reotilskim fondom.
Kalpak in „prugelpatent“
Lesce. 29. IX. 1926.
V	eni preišniih številk smo že navedli nekai klasičnih dokazov protioriunaške obznatie v prelepem Gorenjskem kotu kier so prepovedani znaki Oriune ki se iih more svobodno nositi drugie po vseh srezih. Gospodie ki so zaoočeli to specielno borbo proti Orjuni. pa niso zadovoljni samo s tem. da so prepovedali nošnib niim toliko priljubljenih orjunaških znakov, nego raztezajo protloriunaško ob znano i na or junaštvu slične predmete v
prvi vrsti n* šubar« katoako.
Tako ie bil dostavljen dne 26. IX. 1926 enemu razpuščenih Orjunašev sledeči kazenski nalog Srcskega glavarstva:
»Uradno ie ugotovlteno d« ste dne 20 t. m. nosili čepico »Oriune«, ča orav ie to društvo oblastveno razpuščeno in fe w»v te »reoove-dan« nositi znake tega društva In « tem zakrivili prestopek po cesarski naredbi z dne 20. IV. 1804, drž. zak. št. 96.
Radi tega prestopka Vam naloži kazen 00 istem 8-u na globo 3Q Din v prid ubožnemu skladu ob-
RaČunski stroji.
THE REX CO., Ljubljana.
čine Radovljica, event. na 24 zapora.
Razen tega morate Plačati takso 20 Din za ta odlok.
Ta dva zneska morate v teku 14 dni po pravomočnosti tega naloga vplačati c priložen« položnico, sicer bi se po preteku tega čaSa iztirjal na Vaše stroške administra-tivno-eksekuciiskim Dotom.
Zooer ta kazenski ndlok smete v roku 10 dni Do dnevu vročitve naloga ustno^ ali pismeno prig|asjti Svoi obrazložen ugovor pri oodoi-sanem uradu, nakar se bo zoper Vas uvedlo redno kazensko postopanje.
Sreski Poglavar v Radovljici, dne 19, IX, 1926.
Dr. Vavpotič,
Slovenščino tega akta lahko vsakdo sam presodi! Mi konstati-ramo le to. da omenjena grešna duša 7 uradno ugotovljenim kaloa-kom ni 20. pr. m. nosila nikake or-iunaške čepice, ki se pozna no or-iunaškem znaku in peresu nego povsem navaden kaloak, ki ie srbsko nacionalno pokrivalo, katero ie nosil s ponosom Crni Jurij. Peter Mrkoniič in že tudi naš mali Prestolonaslednik. To ie znano slehernemu našemu zadnjemu hribov-j skemu fantu, ki ie. služil v srbskih predelih naše zemlje vojsko. Znano bi na moralo biti to DOtem vsai tudi radovljiški gospodi, ki se še morda soominia iz čaSov svetovne voine na slike srbskih četnikov s temi Avstrijcem toliko strašnimi kalpaki v znamenju koiih se ie vršila naiobuoneiša borba 7a narodno osvcboienle ki so ga mnogi v naši zemlti takn bore malo vredni. Končno bi pa tudi ne bil tako strašen greh čn bi Orhrnaš del i v resnici na glavo oriunaški kalpak uniforme. v kateri so bili povabljeni zastopniki Oriune i pred Samega Kralia.
Gospodje dalje piše.1o o prepovedani nošnji orjunaških znakov.
dočim smo mi 7. naiavtoritativnei-še strani snrcieli striktno tziavo. da ni govora o tovrstni prepovedi in da se bodo vsi slični siučaii temeljito obravnavali! K tei zadevi ne rekriminiramo nego samo konstati-ramo kar ie za nas doveli m upamo da bo i za te gospode z izjemnimi prepovedmi.
Odločevanie o tem. da li se »sme« storiti to. kar le zakonito predvidevano ie tudi vprašanje k!. ni zaenkrat v ustavni Jugoslaviji, kjer še ni diktatorjev le stvar osebnega okusa.
Končno na jo ta gospoda navdana tudi s proroškim duhom da predvideva dogodke v vsei jasnosti že kar dva dni v naorei in iz-daia kazenske naloge dne. 18. IX. 1926 za dejania. ki se bodo izvršila šele 20. IX. 1926.
I Poznamo razpoloženje podpis-| nika kazenskega naloga in vemo.
1	da ni delo njegovih rok. So oa za niim možie. ki tim Orjuna močno leži t>rl srcu in do katere Cfoie ze od nekdai svoie simpatije. Med niimi ni zadnji onkel Ladi. kateremu za njegovo nrfatel^tva nrav nič drugega u« obetamo nego samo to. da on ne bo nosil nikdar orlunaške čepice, ki lo bo prav gotovo še želel nekoč zameniati zs» sedan i cilinder kakor ga le leta 1918 ves blažen poveznil na glavo, potem ko ie vrgel v ropotarnico »staro k. «- k. šaro.	Triglavski četniki.
Tuinl glasi.
Nova srednia šola v Idriii. Ravnokar se vršiio zadnii zrelostni izpiti na realki v Idriii. Realke same ni več. kaiti do Gntilijevi šolski reformi ie letos prenehala obstati. Sedai ie občinski komisar razvia^' se bo s prihodnjim šolsk.m letom otvorila nižja srednia *>ta. in sicei najnižie vrste. "Tmreč takozvana komplementarna vdODoni.jevalna) sola ir1 §c ta seveda z italijanskim učnim iezikom. Slovenščina bo morda prinuščena kot tuj iezik.
Razpuščeno društvo. Oblast^ te razpustila »Rokodelsko 1« bramo društvo v Tolminu« k‘ ,ea le bretf 45 leti ustanovil narodni Drvobori-telj dr. Lavrič. 2e dolgo časa so ovirali vsako društveno delovanje. V zadniem času so hoteli tolminskl fašisti korporativno vstopiti v drU' , štvo. Ker sp. njihov želii ni ugodno.
1	te oblast društvo razpustila-
Enaka usoda čaka društvo »Razvoj« V ŠemPolaiu nrl Nabrežini.
Skrb. da se to društvo razmistt ie prevzel novoimenovani oodcštat Brovedani. l<i ie do imenovaniu prvič v svojem živlieniu Drišel v Šemoolai. cigar uprava bo odslei v nicgovih rokah.
Politični informativni uradi na Krasu. Prebivalstvo sežanskega okraia se ie silno razveselilo vesti, da ie vlada iz ekonomskih ozirov opustila podprefekturo v Sežani, ker, so upali da se tako reši in sovražnika vsega. kac_ ie slovenskega, bivšega hudega Avstrije^ Aviana v Sežani. Želja ie bila zaman, ker ostane kot načelnik polit. informativnega urada čigar naloga ie zasledovati delovanie in mišljenje slovenskega prebivalstva. Enaki uradi se ustanovijo baie tudi drugod. Prepričani Da nai bodo Italijani. da si s temi informativnimi uradi ne bodn orav nič oomagalT. Ker ve«* kakor to. d« vih narod sovraži v zasedenem ozemlju, nikdar izvedeli np bodo!
Odpustno Dostopanj oroti slovenskim učiteiiem. Naučiti minister ie uvedel odpustno postopanje do-seda« že oroti devetini slovenskim učiteljem in učiteljicam. Dopis ki ga oošilia naučn! minister tem nesrečnežem. se glasi takole:
1	Vaše fifagoroeffe se Te oosfavito na stališče, ki ie v nasorotiu s splošnimi političnimi smernicami vlade in ne nudi jamstva za zvesto izvrševanje svojih dolžnosti 7. ozirom na dejansko propagando katero vodite v škodo naciie in režima.
Prišel sem do zaključka, da se ukrene potrebno za odoust Vašega blagorodja iz službe v smislu zakona od 24. decembra 1925, št. 2300.
Dovoljujem Vam rok petnajstih dni od dneva nreiema tega dopisa, da predložite morebitne opravičbe. ki morajo biti pismene in naslovljene na moio kabinetno Pisarno.
Minister Fedele.
Na taka pavšalna, očitania uaj slovenski učitelji odgovore. Njihov položai docela spominja na onega slovenskih sodnikov in sodnih uradnikov. ki so ored tremi leti prejeli slična pisemca. Seveda ie bil konec ta. da so kljub vsem utemeljenim in obširnim zagovorom odleteli skoro vsi obtoženi sodniki in sodne sluge. Kar iih ie ostalo pa so bili premeščeni. Pri učiteljih ie stvar v toliko drugačna, da se skoro vsi prei premestijo in da se šele potem uvede proti njim odpustno postopanje. Seveda ni z omenjenimi devetimi slučaji zaključeno število obtoženih nčiteliev.
Naš pokret.
Oriunaši četniki so ob priliki katastrofalne poplave ljubljanske okolice bili takoi na mestu in po svoiih močeh pomagali nesrečnemu narodu pri rešilnih akcijah. Oso-bito so bili požrtvovalni četniki Orjune VičGlrnce in Krakovo-Tr-novo ki so pomagali posebno ogroženim prebivalcem njihovega okrožja Z ozirom na načelo Orjune. da ie treh* delati 7* narod molče in brez objavljanja uspehov, bi prišli molče preko tega hvalevrednega nastopa, da ne čujemo od strani nepriiateliev Oriuue tolikokrat očitka da o naši pomoči narodu samo govorimo. Tako kot kronisti beležimo. da le bila Orjuna na mestu, ko s« Da izgubili v resnici glavo mnogi tisti ki iim ie skrb 7n narodov blagor plačana poklicna na-
K naši zadn-i notici o stavti »Vi*-dovdana« pripominjamo, da ie isti sH;u preciziral svoie stališče in izrekel br. predsedniku dr. L. Leon-tičn popolno ooverenje.
Zahrbtno io bil napaden dr Edo Bulat. član Orjune Split in težko poškodovan. Napadalec ie PFistaš federalistov in ie imel namen br. Bulata ubiti. Rane so težke, osobito na kolenu desne noge vendar je upati, da bo br. Edo kmalu ozdravel.
Mesni odbor Orkma Zagrel).
stavba svim br. organizacijama do znanja, da su legitimacije izdane sa štampiliom Mesne organizacije Za-Zagreb Dre 29. aug. 1926. nevaliane. — Prema tome mora se svako-
me koii bi se sa takovom legitimi-rao ista oduzeti te smatrati tra nečlanom.
Seia Upravnega in Oblastnega odbora Orjuna Maribor. Dne 3 okt. t. I. ob 10. uri predpoldne se vrši seia širjega Oblastnega odbora mariborskega v »Narodnem domu« v tajništvu Oblastnega odbora. Vsi delegati nai smatralo kot svojo dolžnost, da se polnoštevilno in točno udeleže scie. ki bo vrlo važna. Osebna vabila so bila že razposlana.
Odlikovanje. Dosedanji predsednik akad. kluba »Oriuna« Zagreb, br. Dalibor Svoboda je bil povodom odlikovania rez. oficirjev za uspešno organiziranje »Kongresa rez. oficira i ratnika 11 Zagrebu«, odlikovan 7 zlato medaljo. Čestitamo!
ORJUNAŠI - AKADEMIKI!
Akademski klub Oriuna v Zagrebu poziva vse Oriunaše-akade-mike. ki študirajo v Zagrebu, da se na početku šolskega leta prijavijo v Akademsko »Orjuno«. Dolžnost nas vseh ie da tudi v univerzitetnem mestu doorinesemo svoi delež za uresnioenie naših ciliev. Isto velja tudi za Orjunaše-učitelie. ki študiralo na visoki pedagoški šoli v Zagrebu. Nai tie bo OriunaŠa ki bi to opustil Vzemite si za zgled br, dr. Bere Angielinoviča ki ie kljub vsem šlkanam akademskih oblasti vztrajal in dosegel naslov — doktorja prava. One Pa. ki tega ne bodo upoštevali. bomo prijavili matičnim organizacijama.
Kronika.
Zgradbe pajace Poštnega čekov-neea urada v Liubliani do zadnjih naših informacija še ne bomo tako kmalu dočakali ker ie bil v Beogradu pri anrobaciii ovržen prvotni v Ljubljani sprejet načrt Nov načrt ie izdelal nato neki beograjski inženir ki pa absolutno ne odgovarja ootrebam in namenu tako da so nrot temu načrtu vložile poleg vodstva Poštne hranilnice i razne drtige korporacije. V Ilustracijo tega stališča beograjskih fak-toriev hnd} govorica, da e« tam že v naprej oddali razna delu za zgradbo te palače, ki nam io obljubljajo ze leto m dan.
Opozarjamo na oglas H. Tomec s toplim priporočilom vsem našim čitateliem.
Škandal, v našein dnevnem ča-sooisiu se dnevno bere o preganjanji' naših rojakov onkrai državnih mej. Posebno stvarno in zavolio tega toliko bol,- grozno ie pa poročilo tajnika družbe sv. Cirila in Metoda. “5??. S(l,ie SI‘šaio na skupščini
rJno ' Slatini- 7 isteea se prav točno povzame, da so naši roiaki onkrai mei tako v Primoriu kot na Koroškem zapisani nagli smrti. In
rnH naS'	pardonira tuje-
[oace. sati na vseh koncih in kra-
v državnih kot v privatnih ustanovah!? Ali ni to ščiJnie In pardoniranie najglavnciši vz,rok, ki ’ daje Itahianom in nemčuriem 011- >
krai državnih mei poguma in povoda doveli da neusmiljeno ubijajo vse kar 'e našega iugoslovenskega rodu?! S protežiranjem tuierodcev imamo kar dvoino škodo. Prva ic iredenta v lastni državi na naše stroške in druga ie oslabitev naših roiakov onkrai državnih mei vsled naše bajeslovne narodna nezavesti, izvirajoče iz strankarske zagrizeno* sti. Prav 7 našim deiiarfem si kopljem** svoj lasten alt ks»j malo časten trrob.
V	znamenju štednie. V nedeljo so imeii srečni državljani zadovoljne SHS države prHiko občudovati seliačko štedljivost pri železnicah. Vračal se ie namreč iz Ženeve predsednik HSS in delegat SHS na zasedanju, narodov s posebnim vlakom iz Jesenic, v katerem so se poleg častitljivega seliaškega vodje nahajali še člani niegove famlli-ic. Na ta posebni vlak ie moral čakati v Ljubljani seveda beograjski osebni vlak.
Oospod ministrski Predsednik Uzunovič neprestano naglaša potrebo štednje. Njegov kolega minister Krajač izdeluje tozadevne načrte. Eksminister g. Stjeoan Radič oa se vozi s posebnimi vlaki, najsi ima kot ix)litičm .človek 24 ur časa na dan in tudi toliko de-naria- da lahko onenoči v naidraž-iem hotelu Železničarjem in železniškim delavcem odtrgufe Dri di-
nariiH. talčo pa v znameniu štednie ranžira.lo posebne Vlake s salonskimi vozovi, ki so i>ostall v naši državi že drugo bivališče ministrov.
V	podčrtanie tega dogodka pa ie bilo mogoče opaziti, kako ie na 'Jesenicah naivzHc temu posebnemu vlaku vstopil v mešani vlak poznani bivši minister gospod Pe-šič. ki se ie lepo zadovoliil s tem načinom ootovania in simbolično Dokazal razliko med onimi, ki so se za to državo borili ter onimi ki so peli himn^ Habsburgu in leta Izood-kooavall temelie te 7emlie.
Radič hoče pač postati popolni epigon sive brade, ki se tudi vozi s posebnimi vlaki, oiačenimi še z izidnicami...	,
Da se razumemo! Zadnie čase so pričeli radikalni listi osobito na-glašati zasluge srbstva Pri razbitju Avstro-Ogrske. katerih tudi nihče ne odreka. Pri tem naglašaniu pa se postavljajo na stališče, da so iz-voievafi zmage na Kaitnakčalanu in Dobrem polju izključno le Srbi. Kakor neradi govorimo o svojih zaslugah, tako Pa moramo iavno pribiti, da so bili baš iugoslovenski dobrovolici I. in II. diviziie oni. ki so s svojim svežim naletom doprinesli naivec k zmagi nad Bolgari in Nemci. Kdo ie bil na Krfu in solunski fronti s samosrbskimi odredi pred prihodom iugoslovenskih do-brovolicev. ta se dobro zaveda, kakšno le bilo razpoloženje srbskih trup. ko so odhajale iz Krfa na Solun. Pri tem ne obsojamo, uiti obrekujemo. nego samo opozarjamo-ker se nas hoče popolnoma zatajiti. Pogled Do križih n» eomliah raztresenih po 'Dobrem Dolin govori več kakor vse pisani* radikalnih listov, ker so to križi oadlih Hrvatov Slovencev in Srbov orečanov; ki stoie 7 onimi Srbiiancev v raz-meriti 1 :2. Vselei priznavamo, da nismo daleko dovoli doprinesli za naše osvoboienie, ali kar smo. tega si pa. tudi ne pustimo odvzeti nai-mani oa pisunom .radikalskih novin. ki so sedeli takrat ko so iu^oslo-venski dobfovoljci iurišali Kajmak-čalah in prodirali oroti črni reki za raznimj redakcijskimi mizami ali pa Se. šetali z brhkimi demi-mondkami po Nizzi Marseillu. Parizu in vjmjIi -tistih, mestiii. kier. sp
njim slični junaki pretakali svojo kri za blagor in osvoboienie domovine, Po preiemu plače v zlatih frankih.
Izvo7 našega duhana na Poljsko.
Cez par dni odide upravnik državnih monopolov g. Todorovič s »0-sebno komisi io »stručniaka« na 1 Poljsko da se s tamošnio ui>ravo monopola dogovori o konvenciii za direktno prodaio našega tobaka isti. Tako bo zopet romala mastno plačana komisija na Polisko. da v. znameniu štednie Potroši težke de-settisoče.- Računamo sicer z globokoumnostjo beograjske visoke gospode. vendar ne moremo doumeti tega kako ie to da vedno potuje-' mo po komisijah samo Jugoslove-ni. Kotnisiia pripravlja kovčke in Rotuie na Holandsko, ko kupujemo tobak in komisija roma zopet v beli širni svet ko ga prodajamo. Sleherni človek bi logično sklepal, da se bodo prodajalci tobaka že sami potrudili v našo zemlio. kadar kupujemo tobak, kakor gremo mi do kupcev, ko orodaiamo našega. V resnici pa ni tako in uprava monopola oošilia komisije ko kupuje in nrodaia- kar menda ne dela poleg Perua nihče pod milim nebom.
Kadilci tudi ne moremo razumeti od kje naenkrat »komisija' stručniakov«. Ko se dušimo z dimom našega plesnivega tobaka, se
monopol opravičuje da nima strokovnjakov. Jedva sc pojavi 11 al-maniši izgled za potovame komisije SHS. že ie »Stručniakov« kar na nreostaianie. tako. da ni uprava v baš malih težavah radi težkega vprašania koga nai izbere in osreči s plodonosnim nazivom član SHS komisiie za nakup ali prodaio tobaka.
»V zaščito diplomatskega karakterja« (italijanskega konzula) ie prinesel eksškofov list izkrivljeno poročilo o poteku razprave proti odgovornemu uredniku »Jutra« radi žaljenja italijanskega konzula. Poročilo seveda mrgoli laži proti »Oriuni«, o kateri trdi »Slovenec«, da ie. priredila izgrede pred pošto v Šelenburgovi in Prešernovi ulici in povzročila s tem inkriminirano notico, ki ie izšla daleko pred poznanim incidentom dne 28. uuiiia v Prešernovi ulici. Pred tem incidentom pa Ofjuna že mesece ni nastopala Pri javnih demonstracijah proti Italiji, kar morajo potrditi vsi informirani krogi, ki ii sicer niso posebno naklonjeni. »Jutrov« članek ie izšel kot reakciia na postopanje policije pri demonstraciiah proti nettunskim konveuciiam	ne pa v
obrambo Orjune. Pri teh demonstracijah. ki so se vršile v prvih dneh meseca iuniia so sodelovali i klerikalni akademiki, kar so krogi okoli SLS še posebei pribili. Da je temu v resnici tako, ie razvidno šc tudi ir dejstva, da ie bila izdana ministrska naredba o »diplomatskem z.načaiu italijanskega konzulata 13 iunlfa«. kar bi glasom »Slovenčevega« oisania zadostovalo za kaznovanje »Jutrovega« odgovornega urednika, če bi isto v resnici priobčilo inkriminirani članek po incidentu v Prešernovi ulici.
Imajo Dač Smolo dragi prijatelji, kadar se lotijo prOtioriuna5kega operiranja 7. lažmi, ki imaio že Itak kratke noge.
ItalifaiM ne odvzameta zastonj debitn »Slovencu«. Javnosti ie poznana modra in pravična razsodba liublianskega senata v zadevi obtožbe državnega pravdništva proti odgovornem« uredniku »Jutra« radi razžalienia italijanskega konzula. Vsak oošteniak se ie radoval nad tein odločnim in pravičnim korakom naših .sodnikov, ki so pokazali da imaio dokai globii smisdt za suvereniteto države, nego njeni uradni reprezentantie. Samo »Slovencu« ni bila nič kai no .volir fa moška razsodba našega senata, tako da ie moral seveda 7 »oriimski-mi« izgredi skupai od strani izrar žiti skozi vrste svoie obžalovanje, da ni bil odgovorni urednik »Jutra« kaznovan. Pač slovenoborski način borbe za neodrešene brate v smislu fašis. teze. da Ouirinal in Vatikan ležita v istem mestu
Incidenti v Dubrovniku. V nede-lio so s.e vršile velike separatistične slavnosti ustanovitve Hrvatske-ga Sokola posvetitev zastave Ha-nao in dvaisetDetletnica obstoja društva Hrvatska žena. Te separatistične slavnosti so silno razburile vse iugoslovensko čuteče Dubrov-ničane osobito oa še Oriuno. ki pri-uobiva baš v tem starodavnem iru Stu vedno več pristašev. Dušek razbuneniii so bite demonstracije nacionalistov proti separatističnim slavilcem, ki so zavzele tako ostro obliko da ie Drišlo do spopada s H rvatskimi Sokoli. Pri spopadu ie padlo par strelov in ie bilo ranjenih nekai separatistov ter lažie en Or-iunaš. Po začasnem umir.ien.iu po tem spopadu ie nastal nov konflikt, med godbeniki separatističnih Sokolov in Oriunaši, ki so pometali i separatistom instrumente v morje.1
Mio io 1 Hoikrafii ttni
nabavite si vsa moSka oblačila, osobito za
Šoloobvezne
edino le v detajlni trgovini konfekc. tovarne
Gradišče, nasproti dramskega gledališča.
ZRNA.
Pažič in iadransk» železnica.
Splošno ie. znano da ie spričo de-solatnih razmer v naši zemlii zelo dvomliivo. če se bo pričelo z gradnjo Jadranske železnice na Split, ki ji toliko nasprotujejo gotove grupe
v Beogradu. Čiča Baia i>a le v tem pogledu velik optimist in napoveduje gradnio kar sedmih jadranskih železnic. N« vemo k k* tiči vzrok tei širokoDoteznostl svefltcH* radlkrM-fe> verno oa. da nieeovo det<‘ ne bo
vršilo dobav 7n gradnio teh železnic. kar je gotovo globoka želi3 skrbnega očeta
»Delavski politiki«. Na zabavni opis »Wild\vesta« v Ljubljani pripominjamo, da ie brat Marko uspešno zatisnil »luknjo« v vratu svo-iemu sobratu, radovedni na smo. kdo bo tisti prijatelj ki bo tudi tako uspešno zamaši! luknio v »kaši« »Delavske politike«, da ne bi p:e-več krvavela vsled tiskovne tožbe, ki 10 ie proti niei vložil naš Veliki čelnik
Po zmago vitem napovedo vaniu
popolnega triumfa slovenoborske misli pri volitvah ie mili glavno glasilo reteriralo od celili strani posvečenih tei zmagi k suhoparnemu naštevanju številk in grenkem priznanju. da ie kl.iiib vselim zmagalo odpadniško Jugoslovenstvo v toliki meri da ie ta zmaga zanrepasti-la i same »Slovenčevce«. ki s<> sicer drugače naglo orientirajo v sličnih situacijah.
Skoz okno vrženi denar. Država ie zgradila za 160 miliionov dinarjev železniško progo Topčidor-Mala Kr sna in odlikovala graditelja s Karadiordievo zvezdo Po štirih mesecih se ie del te proge sesul in jo še danes z ogromnimi stroški popravljajo. V ilustracijo bodi omenjeno samo to da stane že sedaj 1 km te proge 3 milijone dinarjev.
Pri zagrebški železnici ie zgorelo za 25 miliionov dinarjev slabega premoga.
V	Bakru se ie zrušila v morje obala, koie zgraditev ie stala državo 6 milijonov dinariev.
Osemdeset iiiiliiouov dinariev znaša izguba, ki io izkazuieti državni podjetji Karadjordievo in sladkorna tovarna na Cukavici. Pri ocenjevanju te izgube ie treba računati z dejstvom, da so to naj-r.entabilneiše in naimoderneiše urejena podjetja, ki bi v .miivatnih rokah vrgla stomilijonski dobiček. Državna tovarna preprog v Sarajevu nima niti inventarja, kai šele skladiščne knjige.
Tu bi moral g. minister Kiuviač nrieeti s sanacijo pri vred ne krize, ki (ibjemlje vedno širše erane gospodarstva Odredbe o pirdru. šniiiikaniu in črni kavi so tudi umestne, postajalo j)a v primeri s citiranim šlučaiem samo neresne šale. ki ne pristoiajo ministru trgovine in industrije.
Jugoslavija — zemlja nemogoč-nostl. Iz poročila kongresa orivred-nikov posnemamo, da smo preteklo leto izvozili za 198.678.00« Din moke, itivozili pa smo io za 328,281.m Din in to sanu) iz Italiie ki io sicer sama uvaža za
: 173^201X000 Din.
U o so številke, s katerimi bi se moral naš trgovinski frfinister podrobneje poba v iti in poskrbeti, da ta silna uostavka y pasivno breme iz naše trgovske bilance izgine.
Pomanjkanje vagonov prizadene našim lesnim trgovcem ki so moraio ;že itak boriti s tolikimi zaprekami težke ure skrbi in letanja od Poncija do Pilata. Seveda ie to beganje in uritiskauie kliuk skoro vediH) brezuspešno in paralizirano s kratko odslovilno frazo da nimamo vagonov.
Pri imogledu v statistiko na repa raturo čakajočih vagonov p£f smo 7 grozo čitali silno številko 12.000
voz. ki sedai stoie brez haska izpostavljeni vremenskim nezgodam po slepih tirih tako izborno upravljane Jugoslavije.
Gospodarstvo.
1. IM:
VOZOVNI PARK NAŠIH ŽELEZNIC
Vozovni park vsake železniške uprave igra eno aiaivažneiših vlog v vsakem narodnem in državnem gospodarstvu. Kdor hoče narodu in dr/avi kai dobrega storiti, ta se mora pečati tudi s to panogo gospodarstva. Radi tega smo so tudi mi Jotili teea vprašania da se poleg političnega in kulturnega udejstvovanja uveliavimo 7, našim nacionalizmom tudi v tel prevažal gospodarski panogi. — h raznih časopisnih vesti in debat ter iz drugih virov PosnamcMno. da obratuje v naši državi okoli 50.000 železniških vozov. Vzemimo da ic to število za današnie prometne prilike dovoljno. Poleg tega Ugotavljamo na podlagi raznih podat-
jc najnMteraejie »rejen« ler izvršuje m titkMilška <ck M Mjprif**-stejiegt d« najmodernejšega. - Tiska £*Me, mladinske, tepttlom ia znanstvene knjige, ilustrirale knjige v eno- ali fcčbamte® tisku. — Broiure t matu ia tudi najtežjih nakladali, časopise, revije, mlad. liste.
nkiHL listov. Lastna trnka šolskih zvnlm.
Šolski zvezki za osnovne ia srednje žole Risanke, dnevniki in beležnice.
kov, da sc povprečno vsak voz izrabi v dobi tridesetih let. iz števila vozov in živlienske' dobe istih p motroče izračunati, da ie .potreb-ia letna nabava .okoli 1600 (tisoč .šeststo) železniških vozov, s katero ie motroče vzdržati sedai potrebno začasno množino vozovnega parka. — Stavi se prevažno vprašanje. Kie nai se izdeluj taka množina vozov, kam in v katere rokf pride denar, katerega se. odšteje 70 nabavo teli vozov. Potreb-ia vsota se suče okoli 100 (sto) mikronov dinarjev današnie vrednosti V interesu našega naroda in ...osnodarstva le da ostane ta de-*ar do možnosti v celoti doma v :iaših narodnih rokah. To se pravi, ‘1-a sp nai kupiiie ves za izdelavo vozov Dotrebni material orf domačinov narodniakov in da se surovi materna! predeta v domačih tvor-iicah v vozove.
Kar se vozovnetra materiala tiče lahko rečemo, da imamo do-<»ia v državi naivečii del vseh surovin. kot ie les. železo harve in driisre drobnarije. Tudi izdelava se vse potrebne vozovne dele lahko doma. Lesnih surovin, kot so deske Dlohi itd., ie pri nas v izobilju. Železni izdelki kot ie kotno, okro-trlo in drueo železo ter zalkovice. žeblji, viiaki itd., ie mosroče že doma izdelati in to tem lažie. ker naše žetezotoolhtice in vaHame sololi
niso docela izrabliene in če iim kai manika so lahko za razmeroma male, vsote nabavi Dotrebne pomožne stroje iti «n v staniu železo nafsuroveiših oblik Pretvoriti v končno veljavni izrabni material. Tu sem spada v Drvi vrsti kolesje vozov, kj- tvori /a sebe zooet posebno panogo.
Za danes ugotavljamo le toliko. Bomo pa prinašali tudi nadaline
razprave o tem orevažnem narodno- eospodarskem vDrašaniu. tako da bo naša celokupna nacionalna javnost temeljito podučena o dei-stvih s katerimi so hoteli naši nacionalni nasprotniki na naš račun razširiti svoja politična, kulturna in gospodarska oblastya, Geslo pri vsem tem pa nam bo: Kdor si sam nif tip napravi. nikdar nič nima m nič ni.
Fašizem na Krasu#
[
„Spectrum“ d d.
i. ubil mr m n
tvornlca ogledal hi brušenega stekla
LJUBLJANA VII.
Medvedova ulica 38. Telefon 755. Zagreb, Beograd. Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo portalno steklo mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi bru&ene prozorne iipe, izbočene plošče, vstekle-vanje v med. Fina, navadna ogledala.
Po uradnem komunikeju, ki sta ga objavila >>Podo1o di Triešte« in »Piccolo« od 7. Dr. m. ie Dreteklo soboto visoki komisar tržaškega fašja poslanec Ricci sprejel v posebni avdiienci konzula Robertija, komandanta kraške legije in poročnika Graziolija. tajnika sežanskega okrožia. ki sta mu poročala o faši-stovski organizaciji, ki se čim boli širi. (Ali sta mu tudi poročala, kakšna so uporabljena sredstva in kakšno ie „pravo razpoloženje med ljudstvom.- tega ne omenja poročilo). Poslanec Ricci ie s posebnim zadoščenjem vzel na znanie poročilo o organizaciji »Balille« (to ie šole | obveznih dečkov) in »Malih Italijank«. Dal rima ie direktna in precizna navodila za nadalinii razvoj fašistovske akciie v ,tem okrožju, zlasti pooblastilo za ustanovitev drugorodnih fašjev. v Tomaju, Divači in Zgoniku. Pozval ie dalje poročnika Graziolija. nai nadaljuje svoje delo. ki ie usmerjeno v to da združi milico in stranko in ie obljubil da bo v kratkem sam obiskal fašje in miličarske oddelke med drugorodci. Komunike končuje /. besedami: »Vse prebivalstvo, ki kaže že veliko simpatijo napram zmožnemu in mlademu voditelju stranke, pričakuie nestrpno niegov obisk, ki bo še enkrat pokazal, s kakšnim očetovskim zanimanjem sledita vlada in stranka namreč
|RESTAVR«CMA|
UUBUANSKi bVORl
fašistovska. usodi novih državljanov Italije«'. - ■ •	*	:
(V teh besedah zveni vsa trpkost naših bratov onstran meje. Ne samo da Jih zatirajo in da živiio brezpravno živlienie kot liudje in kot narod še za norca iih imaio v svojih uradnih komunikejih. Glavno ie. da tvorilo ta poročila lestvico. do kateri se ta ali oni vzpenja kvišku).
Pokoren sprejetemu pooblastilu je poročnik Graziofl že Dreteklo nedeljo ustanovil v Tprnaiii na Krasu fašio. Kljub temu, da mu- »Picčo-lp« od 7. pr. tu- Posveča Drecei obširno poročilo, ie morala biti ustanovitev xelo klaverna. kaiti že v uvodu se brani proti napadom, ki jih pričakuje od lokalnih dopisnikov in od strani slovenskih listov. »Od včerai.« piše »Piccolo«. »plapola v Tomaju proti nebu drzen plamen italjjanštva in fašizma kot simbol tisočletnp civilizacije in cesarske, sile in se druži z neštevilni-mi drugimi ob meiah domovine.« Potem govori o tem. kako zeublia-io slovenski politikanti čimdalje boli svoie pristaše in kako se čimdalje boli zbiraio vsi okoli fašizma.
Istega dne Pa objavlja »Popolo di Trieste« članek, v katerem poživlja tomaiskesra župnika, nai neha s svojim sodelovanjem v domačem prosvetnem društvu in kliče na pomoč celo skotiiskLordinarijat
eiuca
Enrilo
Splošno priljubljen
kavni nadomesten,
oKusen i cenen.
Sobiva se v use/»
dobro osor/fronie kolonijalntl> traovlnaf).
v Trstu, če ie res. kar trobijo vsak dan v svet fašistovski listi notem ne bi bilo treba takih sredstev, poleni ne bi bilo - treba zapirati slovenske predavatelje.. orepovedo-vati vse slovenske, prireditve, braniti "prosvetnim 5 društvom! prost razvpi, ustavljati na pošti slovanske liste iu v korespondenco
Na zborovanju v .Tpmaju ie imel glavno besedo oodešta Josip Gerbec. Prisostvoval ie tudi njegov in niega vredembrat Anton Gerbec in nikjer manjkajoči Vran. Troinope-resna deteljica ie bila polnoštevilno zbrana. Poročnik Grazioli je v .svojem irovoru sicer oovdarial da no-
če siliti nikogar v stranko, kaiti stranka ima že preveč pristašev, toda kljub lepim besedam so’ dejstva drugačna. Tako ni moglo sploh priti do izvolitve odbora temveč ie Grazioli imenoval komisarja no-voustanovljenemu fašiu v : Tomaju v osebi podeštata Josioa Gerbeca. kateremu ie poveril tudi nalogo, liai zbira člane. Kako nrili.ubl.ieh je imenovani podeštat med svojimi občinarii izhaia že iz deistva, da se ne imata ne 011 ne njegov dični brat Anton po cesti kakor z revolverjem v roki. Slaba vest jima nač ne daje miru. odpadnikom in sovražnikom » lastnega naroda in lezika.
Razprava, proti bratu dr. Bori-slavn Andielinovičii v zadevi njegovega silobran^ proti Hanaovcu Zorku se bo vršila dne 4. oktobra v 'Zagrebu. O razpravi prinesemo poročilo, m :V v- -	')	■
Komesar Oriune Beogradsk<» oblast! br. inž. Miloš Radoikovlč ie
odlikovan 7,. redom sv. Save. K odlikovanju iskreno čestitamo.
LeDi časi ali neizmerna hvaležnost. Na Hrvatskem živi učitelj.' ki je moral čuvati v šolskih prostorih šest let z revolverjem v roki Kraljevo sliko pred naoadi separatistov. Sedaj Da ie premeščen na nezdravo mesto, kjer mu po vrsti umira deca. Žalostna nam majka! Tako ie danes ta človek za svoi« vernosj kaznovan 7, naihuišo kazniiio — umiranjem njegov* dece!
1 IM IH sin
NaJbelJSI šivalni In pletilni stroji.
Uborna konitrukelja in elegantna livršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljeno 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. PoHanier.nl deli koles in šivalnih strojev. 1SLETNA GARANCIJA.
Pisalni stroji ,,A 1» I^KK“.
Kolesa iz prvih tovarn ,.DUrrlcopp‘‘, „Styria>(, „Wal»onracr‘‘, „Kaysaru.
prodaja
PREMOG
Ie slovenskih premogovnikov
v«eh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah preraoKOvnikor aa dornaio vporabo kakor t«dl *• induatrljeka podjelja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
Uvarne in	8™‘
m zh u mm d. d.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1.
m ^ 'o
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel
s 1. oktobrom 1926
Ž^llO
(Glavni kolodvor)
ter se slavnemu občinstvu na j v d a nej e priporočam. Z najodličnejšim spoštovanjem
H. TOMEC.
V ZLATOROG
TERPENTIN MILU
se nahajajo slstnikl po 10 frankov.
Zlatorog terpentin milo Je boljle kot navadno milo,
je s terpentinom kemično vezano milo v najbolj učinkoviti topljivi obliki. Dve mogočni čistilni moči sodelujeta in so izpopolnjujeta: terpentin razkroji, milo jo ir.pere.
Učinek Zlatorog ter-pentlnovega mila Je zato neprekoslilv!
V najkrajšem času se je Zla*
torog tarpentiaovo milo
prikupilo vsem gospodinjam in vsaka, ki je enkrat prala z njim, ne uporablja več drugega mila. Da se seznanijo z Zlatorog terpentlnovlm milom tual najflril krogli s« od 1. avgusta IMS w wsak tiso« komad Zlatorog ter-pentlnovega mila vprela 10 frankov zlatnikf ki med uporabo bliskaje pozdravlja presenečeno gospodinjo. Veliko zlatnikov se je do sedaj že nsšlo.
Kupite it danes *Ut» vredno mile in iščite zlatnik!
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica ŠL24
IB
■
ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska stedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran- ^
■ HVn W	sko-Podunavska	b«ak. d. d., in ZemlJ.sk. b.nk. d d. » B..gr.du, ter Z«™'!«**
H " m	Bo«u	1	Hereegovlnu	v	S»r.j.T«	Je	Krepel, t kr.ljevl.I SHS elementa«.
I	Afislenraziont	Gener.li v Trstu. Lastni družbeni Jamstven, tond. bre* g.r»nell bank^
■ opče o»iguravaju<Se diom-	t«ljio	okroglo 90 miljonov dinarjev. OMraraliie zastopsluo za »o««"*
S A V A“
JI
CABA“
m
posluje v vseh zavarovalnih strokah.
H carsko društvo u Zagrebu	AJubllanl,	Sv. Petra c. 2
Za koMorcii Usta »Oriuna« odgovarja D.teiSe V er bi«.	Tl*	MBeilske	tokame;	KMilo	odgovarja	EiaBce	Štrukelj.
onqe ocHrypaBajyhe ahohh-Mapcko apy wtbo y 3arpe6y
.Odgovorni urednik: Jože sp"^