Štev. 32. V Mariboru 9. avgusta 1888. Tečaj XXII. List ljudstvu v poduk. lihaja rsak četrtek in velja a poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld,, za pol leta 1 gld 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja npraTnlštrn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, lišt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dob6 se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po o kr. Kokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 13 kr., trikrat 16 kr. Slavnim članom in vsem častitim prijateljem „Slov. pevskega drnštva!" Častiti! Dan za dnevom, teden za tednom mine in kmalu bodemo stali pred dnevom, ki zabteva od nas. da pokažemo svojo moč, postavimo ugledu svojemu nove podpore, da ne stopimo samo na oder, ko pokažemo svoj naroden ponos in spolnimo velik del narodnih svojih dolžnostij, — ampak pokazali bodemo svetu, da čutimo lojalno in da nam je do tega potrebno slaviti štiridesetletni co Nj. Veličanstva — stali bodemo pred 2. septembrom t. 1. Da nam je mogoče ta dan svojo častno nalogo izpolniti, treba nam je mnogo združene moči, treba v prvi vrsti krepkega pevskega zbora. Tovariši in cenjene pevke! prihitite toraj dne 2. septembra mnogobrojno iz vseh po krajin mile Slovenije, darujte se za narod in njegov ponos inj posvetite mu svoje pevske moči. V vsakem najmanjšem kraju naj se raz legajo glastfvi vrlih naših slavcev, naj se ondi, kjerkoli je mogoče, vadijo pevci in pevke v zboru, vsak naj pristopi, ne ena moč naj ne izostane in združeni stopijo naj v kolo na delo, da bode čast naša tudi letos rešena. Najzmošnejši prevzemi naj nalogo vežba-nja, manj vajeni naj se ne bojijo truda. Tu naj se daruje čas, naj se loti vsak z veseljem dela, pozabijo naj se za kratek čas vsakdanje skrbi, naj se odstranijo vse zapreke, pozabijo osobno sti, medsebne mržnje in vse, kar bi hotelo škodovati naši stvari, ki je sveta in vzvišena. Posebno polagali bi na srce čestitim pevkam in pevcem, da se težko zbori vadijo v skupnih vajah. Družijo naj se posamezne moči v male zbore, ti naj se spoje z zbori bližnjih krajev itd. Vsak separatizem škodoval bi našej stvari 1 Le na omenjeni način nam je mogoče doseči dovršenost v petju. Poverjeniki vzlasti in vsi slavni člani na noge, da si pridobimo še novih močij in potem na delo, na sveto delo pod geslom, ki nam edino jamči dovoljen vspeh, pod geslom Njegovim, ki ga hoč&lho slaviti, namreč ,.z združenimi močmi 1" Np, veselo svidanje v Krškem 1 Na Ptuji, koncem julija 1888. \ Odbor. slov. pev. društva. Družbe sv. Cirila in Metoda redna III. velika skupščina v Ptuji dnč 29. julija 1888. I. Po naznačenem vsporedu bila je o i/ill. uri dopoludne slovesna služba božja v župnijski cerkvi čč. oo. minoritev. Odlični prvomestnik ptujske podružnice, visokočestiti gospod župnik in gvardijan o. Benko Hrtiš račil je sam v izbornem govoru obilnej množici pojasniti življenje in delovanje družbenih zavetnikov slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, spodbujajoč željno poslušajoče vernike, da naj vsekdar posnemajo ta naša apostola ter bodo zvesti sinovi in hčere sv. matere katoliške cerkve — pa tudi matere Slovenije. — Na to je obvršil levitovano presveto daritev, med katero so navadni domači pevci kaj prijetno, spodbudno prepevali slavo božjo. II. Krog 1/ill. ure snidejo se potem zastopniki v „Narodnem domu" k zborovanju. 1. Prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda prof. T. Zupan spregovori blezo takole: Slavna velika skupščina! Pred letom dni obsorej smo zborovali ob obalih Jadranskega morja, v našem Trstu. Lju-beznjivo sprejeti po svojih častitih sestrah in svojih dragih bratih na jugu smo bivali nekatere vesele ure v teh solnčnih pokrajinah, uživajoč prijaznost vseh narodov, ki bivajo tam: kakor došli mirni in vsakemu — kateri je dobrega srca — roko prožeč, šli smo zopet v tem ljubem miru, slednji na svoj dom. — Bila je to II. velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda na Slovenskem. B4C* Denešnji list Ima '/« pole „Cerkvene priloge" kot prilogo. S temi čutili v duši kakor vlani v Trstu, se usojam otvarjati danes III. veliko skupščino naše družbe tudi med vami, dragi rojaki z lepib štajar skih livad ter veselih štajarskih hribov in goric, tu v staroslavnem Ptuji. Prihiteli smo danes med Vas, štajarske Slovence, s tem srcem, kakor ga hrani v sebi vsak dober človek. Porazumljenje v duši in na jeziku smo v obče pripravljeni vsakemu deželanu teh Vaših pokrajin — naj si bo katerega koli jezika — v prijaznosti ponuditi roko. Pred vsem pa nam je sem dohajajočim bil ta namen, da osebno vidimo in osebno pozdravimo Vas, slovenske častite sestre in drage brate, ki bivate ob bujnih bregovih Mure, Drave in Save; na Slovenskem Pohorji, v Slovenskih Goricah in povsod, kjerkoli se čuje med Vami, v zeleni Stirski. slovenske govorice mili materin zvuk. (Dobro!) Tu smo danes med Vami iz Primorske in iz goriških pokrajin, od tam, kjer v naše morje podi čiste valove bistra Soča. Tu smo iz koroških dolin, koje pretaka mogočna Drava, iz one hvaljene dežele neizkaljenih src, takih kakor je koroških jezerov planota; iz dežele stanovitnih src, takih kakor je skalovje koroških gora. Tu smo iz slavljene Kranjske, iz bele Ljubljane, ki se vselej in menda po pravici imenuje sredotočje Slovenstvu. Posvetovali bi se namreč danes radi o slovenskih šolskih potrebah tu v Ptuji zbrani zastopniki vsega Slovenstva; nekaj ur bi potem radi preživeli med Vami, ljubi štajarski Slovenci in to prav v miroljubnem duhu pesnika preroka: „Ljudje vsi bratje; bratje vsi narodi!" — Na to pa bi se zopet radi od tod povrnili vsakateri na svoj dom — z nova poživljeni v zvestobi Bogu in sveti veri; v zvestobi viteškemu cesarju Francu Josipu, dobročinitelju; v zvestobi milemu narodu!" (Živio! Živio, slava mu!) Na to konstatuje, daje po §. 15 družbenih pravil navzočnih več kot 20 opravičenih glasovalcev ter pozove tajnika, naj poroča o društvenem delovanji v pretekli^ upravni dobi. 2. Zapisnikar. Anton Žlogar, naznanja, da so po §. 14 dozdaj zglašeni s posvetovalno in glasovalno pravico: Izmed pokroviteljev: Banka „Slavija" po svojem glavnem zastopniku Ivanu Hribarji; prof. T. Zupan; L. Svetec; dr. Josip Vošnjak; Anton Zlogar; mariborska posojilnica po dr. J. Glančniku ; savinjska posojilnica po J. Hausc-n-bichlerji; ormožka posojilnica po dr. Gršaku; celjska po M. Vršcu; Oroslav Dolenec; Maks Vršeč; Andrej Jurca. Od vodstva: Prvomestnik; podpredsednik L. Svetec; blagajnik; tajnik; Gregor Einšpieler, župnik iz Celovca; Ivan Hribar. Od podružnic: Prva ljubljanska: dr. J. Vošnjak, L. Svetec, pooblaščenca; Št. Jakobsko-Trnovska v Ljubljani: Anton Žlogar, Oroslav Dolenec, Ivan Hribar, pooblaščenci; Št. Peterska v Ljubljani: dr. J. Vošnjak, Oroslav Dolenec, pooblaščenca; Celje: dr. Ivan Dečko, Maks Vršeč; Gorica: dr. Anton Gregorčič ; Kropinsko-Kamnogoriško-Dobravska: Miha Pesjak: Turjak : Jak. G rud fin; Gorenjska dolina v Kranjski gori: A. Žlogar, pooblaščenec; Gornjigrad: Ivan Kuralt: Konjice: dr. Drag. Prus; Selce: Fr. Šlibar; Trst (moška): Mate Mandič,vFran Žitko; Trst (ženska): Mate Mandič, Fran Žitko, pooblaščenca; Prem: Nik. Križaj; Zidanmost: Ferdo Roš, Jan, Mlinar; Slovenjigradec: dr. Dečko, Maks Vršeč, pooblaščenca: Ormož: dr. Gršak, dr. A. Žižek; Smlednik: Oroslav Dolenec, pooblaščenec; Dornberg, Pervačina in Gradišče: Vinko Gregorič. posestnik ; Sempas: Ivan Klobovs, kapelan; Zilska Bistrica: FilipMilonik, Naklo (Primorsko): Avg. Praprotnik ; Postojina : Šegula, Alojzij Kraigher, dež. posl.; Senožeče: Ign. Okorn, župan; Litija: Luka Svetec, c. kr. notar; Rudolfovo : Anton Žlogar, pooblaščenec; Graška izvanakademiška: Fran Hubad; Sveti Ivan v Trstu; Ivan Marija Vatovec, veleposestnik; Kotmaraves: Matija Prosekar, Janez Stih; Apače: Jak. Kočevar, lekarnar, Andr. Butej in Jož. Stečnik, posestnika; Beljak: Matej Markovič, posestnik, Fran Dular, živinozdrav-nik; Šaleška dolina v Soštanji: Ivan Kačič, notar; Pliberk in okolica: Franc Reš, dr. Ho-man, advok. koncipijent; Podgrad: Slavoj Jenko, trgovec, vitez Anton pl. Vicco. posestnik; Kobarid: Anton Pipan; Cerkljanski okraj na Goriškem: Vinko Gregorič, pooblaščenca; Maribor: dr. Glančnik, dr. Mlakar, J. Zupan; Ptuj: prvomestnik o. Benko Hrtiš, dr. Triller; Brde na Kranjskem: Anton Zarnik; Žalec: J. Hausen-bichler, A. Jurca. Torej prisostvuje veliko več zastopnikov kakor zahteva §. 15. (Dalje prih.) Gospodarske stvari. Oklic štajarskim sadjerejcem. Slavnost 40-letnice vladanja Nj. veličanstva, našega svitlega cesarja se bliža ter pre-šinja vse strani ljudstva, kar ga biva v velikem in lepem avstrijskem cesarstvu. V vseh društvih in v vseh stanih se prevdarja, kako da se od njih naj pokaže, čem lepše ljubezen do Nj. veličanstva. Vsled tega so si tudi sadjerejci našega cesarstva segli v roke ter čejo v proslavljenje le-te 40-letnice prirediti veliko državno razstavo na Dunaji. Ona se naj pa vrši v dneh 29. septembra tje do 7. oktobra t. 1. Po vseh deželah Avstrije, izlasti pa še v Cebah in Tirolah, kaže se, da se vdeleži te razstave obilo sadjerejcev ter je njih namen na tej razstavi pokazati, kaj da morejo storiti v sadjerejstvu. To se vidi iz večih vkrepov, ka kor nam jih je sedaj že znanih. Naš ljubi, lepi Štajar pa še je drugim deželam v tej reči doslej zaostal veliko. Ni še mogel vsled svoje prirojene skromnosti stopiti na noge, čeprav se lehko meri v sadjerejstvu, izlasti, kar se tiče dobrote sadja, z vsako deželo obsežne Avstrije. Ako nas vzpodbuja že le ta zavest, da nismo zadnji v sadjerejstvu, v to, naj tiidi mi kaj storimo, da stopimo v vrsto drugih dežel, moramo pa še s tem bolj vdeležiti se te razstave, ker velja v njej pokazati, da v resnici ljubimo Nj. veličanstvo, našega svetlega cesarja. V tem velja, naj razodenemo mi Štajarci. da čemo — kjer in kedarkoli bi bilo — vse sto riti za našega svitlega vladarja in dež. gospoda ter da ne stojimo v vrsti teh, ki prirede slavnostno razstavo, iz vse širne Avstrije poslednji. V to nas naj priganja še želja, da se nam ne izgubi dober glas. ki ga vživa že doslej naše sadje daleč prek črno-rmenih mej, marveč še bolj in bolj razširja. Zato pa Vas, sadjerejci štajarski, vabimo prijazno, da obhajamo to lepo svečanost, kakor se spodobi ter da pošljemo najboljše pridelke v sadjarstvu v ono veliko državno razstavo in to prav po obilem, saj se ne plačuje ničesar za prostor v razstavi. Mi Vam bomo pri tem radi na roko s svetom in dejanjem in prosimo za to, da nam pri-pošljete dotična naznanila ali mogoča vprašanja brž ko brž in sicer pod napisom: „G. Henrik Kalmann, predsednik dež. osrednje komisije v Mariboru", kajti čas za taka oznanila poteče že z 20. dnem meseca avgusta 1888. V Mariboru dne 3. avgusta 1888. Henrik Kalmann, A. Stibler, predsednik, tajnik. Grenke murke. Murke ali krastavci so okusno sočivo in človek jih rad vživa, ako niso grenke. Kedar pa so grenke, niso več prijetne in človeku ne dišijo več. Dobro bode torej, če izvemo, kedaj ali zakaj dobijo grenek okus. To se izgodi največkrat tedaj, kedar padejo solnčni žarki na murko. Dokler je namreč murka v senci, pod lastnim listom, dotlej ostane njen okus vselej prijeten. Ako pa list ali perje vsahne vsled vročine ter ne daje murki več sence, tedaj dobi murka grenek okus. Da se torej to ne izgodi, treba je skrbeti, da listje ali perje murkam ne ovene ali celo posuši. To pa se izgodi, če imajo dobro prst in pa dovolj mokrote. Kdor skrbi murkam za oboje, njemu se murke ne izkazijo, vsaj ne pogostem. i Sejmovi. Dne 10. avgusta v Oelji. v Lu-j čanah, pri sv. Lovrenci na drav. polji, pri sv. Lovrenci na kor. žel., v Radgoni, v Brežicah, v Slov. Gradci in v Podčetrtku. Dne 12. avg. v Veržeji. Dne 14. avgusta na Ptujski gori in dne 15. avgusta pri sv. Trojici v slov. gor. Dne IG. avgusta v Lembachu, v Sevnici, v Mo-zirji, na Bregu v Ptuji, v Vuzenici, v Strassu in pri sv. Vidu pri Ptuji. Dopisi. Od sv. Janža pri Velenji. (Nova šola) Prvi predstojnik tukajšnje fare bil je Jakob Krainburger leta 1528. Duhovniki so pa o svojem času bili prvi učitelji ljudstva ne samo v verskih zadevah, ampak tudi v posvetnih re-ččh. Vsled tega se lahko reče, da imajo šole po posameznih farah svoj prvotni začetek v času, ko se je kje nastanil prvi stalni duhovnik. Leta 1811 se je ustanovil prostor za duhovnega pomočnika ali kapelana. Za istega so farani postavili posebno (leseno) poslopje. Toda služba kapelana je zdaj že od leta 1848 izpraznjena. V zgodovini tega kraja se bere, da je jeden izmed duhovnih pomočnikov ustanovil prvi nekako redno šolo. Bil je to Rafael Ve-gund, ki je kapelanoval leta leta 1830 do 1832. Imenovanec je namreč ob nedeljah popoludne redno podučeval mladino, in sicer samo v či-tanji. Za ta in sledeče podatke se dopisnik zahvaljuje prijaznosti sedanjega učitelja in šolo-vodje. Od leta 1849 je orgljavec Martin Stra-hovnik po dvakrat v tjednu otroke zbiral okoli sebe ter jih vadil v čitanji, v pisanji in v računstvu. Poslopje kapelansko spremenilo se je v sobo šolsko. Število učencev bilo je takrat 40. Z odlokom c. kr. namestništva v Gradci due 10. jannvarija 1866 se je šola sistemizirala, to je, stalno ustanovila. Prvi začasni učitelj bil je g. Jožef Steble od 6. maja 1861 do 31. oktobra 1866. Od 1. novembra 1866 služboval je g. Jožef Veljak kot učitelj do 1875, v tem letu je umrl. Dne 11. februvarija 1875 bil je nameščen g. Frančišek Škofljek, ta je učiteljeval do vzpomladi 1881. V poletji istega leta je g. Valentin Veber, učitelj v Velenji, po dvakrat na tjeden hodil k sv. Janžu mladež podučevat. Od jeseni 1881 pa do 11. aprila 1882 bil je kot začasni učitelj nastavljen g. Klement Vračko. A od 11. aprila do danes deluje ovokrajni posestnik g. Frančišek Zagoričnik kakor defini-tivni ali stalni učitelj in šolovodja. Ta gospod bode pa kmalu dosegel čast nadučitelja, ker bo se dosedanja šola z jednim razredom razširila v dvorazrednico. (Konec prih.) Iz Malenedelje. (Slaba po skušnja.) Bodi Bogu potoženo, da se dan za dnevom v slov. časnikih čita, kako radi naši prenapetneži svoja imena, kakor hitro si svoj kruh od slov, kmeta zagotovijo, nekam grdo pačijo, in po ve-liko-nemškem vetru obračajo. Tega žal, da tudi naš čisto slovenski kraj ni prost, imamo ga v naši sredini; je pa to nam dobro znani „gšeft-lajtar" pri J. B. On si je tudi noge utrdil, vina in drugih reči spravil s pomočjo slov. kmeta v svojo last, zato se mu vidi velika potreba, da ime svojih očetov, dedov in pradedov predru-gači in mu obleče nemško kamižolo, ali naj ima drugo vse brez ugovora in zavisti in še imena bi mu toliko ne zavidali, ko bi le reva neko-ličkaj bolje nemški umel. Tudi drugega gospoda ne smemo pozabiti tam na levem bregu, kateri prav marljivo hodi k našemu „gšeftlajtarju", menda za to, da se v nemščini marljivo vadita. On je ud nekega nemškega „Feuerwehrvereina" in ker ga je nemška omika tako daleč spravila, skušal si je tedaj letos svoje slovensko ime v c. kr. gruntni knjigi na tihem izbrisati, da bi mu „te slov. pare" ne mogle do živega. Hvala Bogu, sreča mu ni bila mila, kajti c. kr. bilež-niku in c. kr. okraj, sodniji je pravica prva stvar. Gospoda pač prosimo, naj vendar pre-oblečeta suknje, če ne, povemo še kaj več, vzla-sti o prvem. Od sv. Jurija v slov. gor. (Letina.) Ako postavim na prvo vrsto vinorejo, nimam nič kaj dobrega poročati. Z lanskimi pridelki si nismo veliko opravili. Kupci po njih malo vprašujejo, kapljico le najraje grajajo, ali pa tako plačujejo, kakor druga leta jabolčnico ali kis. Letos zopet nimamo kaj boljšega pričakovati. Novica od sosednje sv. Jakobske fare nas je odviše vznemirila, kajti tam je trtna uš začela že vničevati vinograde. Ali dandanes nimamo obžalovati več le samo teh sosedov, kajti neka nesreča, ne bodi je treba, začela je pretiti tudi našim vinogradom. Navraženi so večji-del, tu manj tam več, že vsi vinogradi, posebno pa se vidi v večernostranskem delu fare (v Par-tinu), kako naglo da se rmeni listje na vinskih trtah in kako počasno da se razvija grozdje. Trditi pa vendar ne vemo, ali dela to trtna uš, ali kak drug mrčes ali strupena rosa. Da bi bilo rmenenje trsov pa vendar le najgotoveja prikazen strupene rose, ne more se reči, 'ker ni na spodnji strani listov povsod zapaziti belkastih glivičnih lis, ki so baje prva znamenja one bolezni. Da pa se utegne letos grozna strupena rosa vinogradov zopet daleko in široko poprijeti, sklepamo iz tega, ker se najdejo na trsih, ki še zdaj niso rmeni, že pogostoma bele lise, na zgornji pa napihnjene buiice. Omenjeno naj tudi bode, da smo v teku tega meseca našli na listovji tudi zelo majhne, zelene ali bolj zeleno rmenkaste kuke, nekatere s habicami, pa so nam kmalu izpred oči zginile. Med tem tedaj, ko pri teh prikaznih in zraven precej slabem razvitku grozdja marsikateri posestnik zgubljava že ves up na vinograde, znajde ze tu in tam še kak stari vinorejec, ki trdi, da so to sami prazni govori in strahi, in le drugače mi-mogredoča nevzgoda za vinograde, ki dela letine le posamezno slabe. No, radi se takošnjemu mišljenju podvržemo, ali bojimo se, da ga prihodu jost kje ne uresniči. Kar se nadalje tiče letine, ne bilo bi se ravno pritoževati, ker je ozimina že večjidel izpod srpa, ali občine : Malna. Gasteraj in deloma tudi sv. Jurij, imajo zarad toče, ki je 20. julija okoli poludneva prihrula, na ovsu in drugih jarinah izdatno škodo. Sadja utegne biti še tudi precej. Sploh sme biti ta kraj ponosen na svoje lepe drevesnice in sado-nosnike, in upati je, ker se mladina v šoli še vedno in vrlo v sadjoreji podučuje in k temu spodbuja, da ne bode v nekaterih letih najti več prostora, kjer bi bilo želeti še kako drevesce. Kakor drugod, proti tudi tukaj slivam enaka bolezen kakor trsovju, ker se jim listje prerano suši. Dobro tedaj, da se novi sadjerejci v občem Je z jabelkami in hruškami pečajo. Iz Čermožišca. (Toča.) V nedeljo, dne 22. julija ob 2. uri popoldne prikazali so se izza Pohorja strašanski oblaki. Groma ni bilo veliko slišati. Bolj so pa naglo rastli, se bližali in v eni uri bili so že tukaj prek Sesterž, Sveče, skoz občino Nadole v vzhodnjo stran občine Črmožišče in zahodno stran občine Zi tale. Tukaj so zasipali oblaki silno veliko toče, posebno pa na Vodolih tik Marije Tolažnice. Pobila je vse na njivah in vinogradih. Kazalo se je na obilo grozdja, lepe turšice itd., a zdaj so vinogradi že suhi in prazni. Z gore Resenik prihrumelo je strašanske vode z velikim kamenjem in kladovjem. Hrulo je, kakor bi mislil biti sodnji dan. Letos je ravno 30 let preteklo, odkar ni bilo pri nas take plohe in toče. Politični ogled. Avstrijske dežele. Kakor gre govorica, pride Nj. veličanstvo, svitli cesar prve dni meseca septembra na Češko, kjer bode velike vo jaške vaje. — Da odstopi naučni minister, dr. pl. Gautsch, trdi se po novinah že dolgo, na njega mesto pa pride neki grof Latour, mož, čegar ime stoji na dobrem glasu pri konservativcih, a brž bode mu to krivo, da ne pride v ministerstvo grofa Taaffe. — Dež. zbori snidejo se po drugih deželah v meseci septembru, naš pa v Gradci, dne 27. avgusta. — Da svitli cesar ne pride v prvih dneh meseca septembra na slov. Stajer, to je sedaj skorej gotovo in pravi se, da je tega krivo — slovo fzm. barona Kuhna v Gradci. Mogoče je že, da je na tem kaj resnice, ker je bilo pri onem slovesu malo, da ne preveč glasno. — Za poslanca v Veli-kovskem okraji si izbero brž ko ne slov. volilci č: g. Gregorja Einspielerja. Le-ta rodoljubni gospod je sedaj župnik v Podkloštru in zasluži vse zaupanje slov. volilcev. Nasprotnih kandidatov je dvoje, troje, a vsi so nemškutarji „polne krvi" in niso za to, da daje kaj slov. kmet na njih besedo. — Tirolec dr. Lugin, sedaj v Celovci, pošilja koroškim slov. občinam tiskane pole, češ, naj jih podpišejo in če to storč, brž je po vseh novinah, da je ta in ta slov. občina zoper to, da se podučuje po slovensko v ljudskih šolah. Kukovica ali ka-li! — Blizo Ljubljane so zajeli te dni celo tolpo ljudi, ki so ponarejali „einserje". Delo je bilo slabo, bode jim pa zato tem bolje plačilo. — Veteransko društvo v Kamniku dobi novo zastavo in blagoslovi se mu v nedeljo, dne 12. avgusta. Kumica bode Emilija baronija Winkler, soproga dež. predsednika. — Drž. poslanec, dr. vitez Tonkli sklicuje svoje volilce na Primorji k shodu dne 19. avgusta v Cerkno in dne 2. septembra v Boleč. Taki shodi so dobri. — „Italijansko-podporno društvo" v Gorici ima v septembru blagoslovljenje nove zastave, čudno, slov. „podporno društvo" pa ga svoje dni ni imelo, ker jim ga vlada ni dopustila! — Iz okolice pri Trstu še ni izginil „ljudski ples", to se pravi veselice, na katerih se pleše in — pretepa. Taki plesi so pri Italijanih navada, toda žal, da že tudi pri tamošnjih slovenskih mladeničih. — Na Hrvaškem bodo sredi meseca septembra velike vojaške vaje in pride na nje tudi svitli cesar, in druga visoka gospoda. — Kakor se kaže, je že konec prepira med kardinalom Simorjem in ogersko vlado. Tudi ni bilo tako hudo, kakor so židje po madjarskih in tudi nemških listih upili. Jud je jud in če hoče biti še madjarski, je še s tem huji. Vunanje države. Sv. oče v Rimu, Leon XIII. razpošljejo k malu novo okrožnico do škofov vzhodne cerkve. Okrožnica meri na to, da se naj vzhodna ali pravoslavna cerkev zopet združi z rimsko. Daj to Bog! — Italija je prosta, da se je Bog usmili. V Neapoli so bile mestne volitve a ko se je videlo, da bodo voljeni katoliški možje, ustavi se na povelje vlade nadalnja volitev. Vidi se, da Crispi umeje, kako da se liberalcem pomaga na vrh — Na otoku „Vulcauo", na severu Sicilije, odprlo se je žrelo, ki bruha iz sebe dim in kamenje. Ljudstvo, ki biva blizu, se je sila preplašilo. Za njih rešenje se dela marljivo. — V Parizu, v Amijentu in še drugje ustavljajo razni delavci delo ter požigajo tovarne, ako se jim ne vzviša plačilo. — Francoski minister za mornarico tirja izredno blizo 7 milj., sicer pa odstopi, če gre kaj vere njegovi besedi. — Nemški cesar se je vrnil v Berolin ter ostane doma do konca septembra, potem pa pride na Dunaj in gre tudi v Rim. Po tem takem še trpi tripelalijanca, to je zveza Nemčije, Avstrije in Italije. Kaj pa je kje z Rusijo poslej ? Ni še ničesar iz-znati, vendar pa slutimo, da strune niso več tako napete, kakor ,poprej. — Bolgarija je slej kakor prej ognjišče, na katerem tli iskra velike vojne, princu Koburškemu štej6 že nekateri listi dneve, kar še mu jih poteče na bolgarskih tleh. Kdor mu želi dobro, želi mu, naj strese brž ko brž bolgarski prah s svojih nog. Skoda za-nj! — Srbski kralj, Milan biva sedaj na Bledu, a doma še ni izrekla duhovska sinoda ločitve zakona med kraljem in kraljico. Brž ko ne tudi nič ne bode iz nje. — Turčija zavezuje se, da izplača Rusiji svoj dolg po letih, vsako leto po 350 jezer lir. Od obljube do resnice pa je dolga pot, izlasti še pri Turku. — Grški kralj biva sedaj v Petrogradu ter se poda zatem v Svedijo, kraljica pa se vrne domov, drugih novosti ni iz Grčije. — Poleg Masave si je Italija osvojila sedaj že tudi deželo Zu-lanov, češ, da je bila le-teh želja, naj razvije Italija svoje bandero v njih deželi. Rrdeče morje je daleč in Bog večni tedaj vedi, kaj je na tem resnice. Za poduk in kratek čas. Zlatomešnik sv. oče Leon XIII. in slov. rimski romarji. (Dalje) Zdaj moram še povedati, kje smo se Slovenci v Rimu kaj glasili. Avstrijski romarji so se dvakrat zbrali v Animi. Anima se zove cerkev in avstrijsko gostišče v Rimu, kateremu je naš presvitli cesar pokrovitelj. Prostorna cerkev bi nam skorej pretesna bila. Govorili so laški, nemški, slovenski in češki. Vsi govorniki so povdarjali našo vdanost in ljubezen do sv. očeta, namestnika Kristusovega, pa tudi našo neomahljivo zvestobo do presvetlega našega cesarja in do cesarske hiše, in čestokrat so govorniki tukaj sred Rima glasno in sigurno ugovarjali nasilstvu, ki se sv. očetu godi, ter so od romarjev terjali, da naj molijo, a da po svojih močeh naj tudi delajo na to, da bodo v Rimu zopet sv. oče gospodar. Marsikatera beseda je bila tako odločna, da se je laška vlada, če jo je zvedela, gotovo dolgo ž njo davila, predno jo je mogla požreti, Prvi večer je č. g. dekan dr. Sterbenec slovenski govoril. Evo vam njegovega govora jedro: „Preljubi Slovenci, rojaki moji! Zakaj smo šli v Rim? Kaj nas jo napotilo zapustit dom in ž njim vse drage in ljube naše? Kaj je vzrok, da smo se odpravili na dolgo in težavno romarsko pot? Na ta vprašanja odgovorim: Sv. očeta, papeža Leona XIII. šli smo gledat, prišli jih počastit, jih tolažit, jih razveselit, in prejet njih blagoslov. In zares! Že dolgo smo gojili v svojem srcu željo, priti k sv. očetu. Danes se nam je naša želja izpolnila, mi smo v večnem mestu Rimu. A kaj je mesto Rim? Mest je več na svetu, ki so veliko večja po številu hiš in prebivalcev, kakor Rim. Toda jedini Rim ima svojega očeta, Kristusovega namestnika na zemlji, naslednika sv. Petra. Rim je središče krščanskega sveta! Kdo pa je papež? Papež je poglavar sv. katoliške cerkve, katerega je Sin božji sam postavil, on je steber krščanske edinosti. Od časov sv, Petra v dolgi vrsti njegovih naslednikov, dobili smo mi v zvišeni osebi Leona XIII. sv. očeta, o katerem pravi prerokovanje, da je „lumen de coelo — luč z neba". Pač gotovo! Kdo izmed nas katoličanov ne ve, kaj pomeni ime Leona XIII.? Ves svet ga pozna po njegovi učenosti in modrosti, katero kaže zlasti v raznih listinah in okrožnih pismih. Zatorej pa nahajamo v vatikanski razstavi darov iz vseh krajev sveta, od vladarjev in podložnikov, od kristjanov in nekrščenih. Kateri vladar na svetu se more z Leonom meriti ? Tudi mi Slovenci smo poslali svoje darove ki pa niso tako bogati, kakor darovi drugib dežel. Vendar če v tem obziru zaostajamo, nikakor ne zaostajamo v ljubezni in v udanosti do apostolske stolice za drugimi. Slovani imamo dosti uzrokov, da smo hvaležni apostolski stolici. Kdo je dal slovanskemu imenu novo slavo? Ali ne sedanji sv. oče Leon XIII., ki so naša slovanska apostola, sv. Cirila in sv. Metoda postavili na svečnik ter ukazali vesoljnemu svetu, da ju pri očitni božji službi časti? Zatorej slava, navdušena slava sv. očetu ! katerega milo obličje smo danes gledali ter prejeli sv. blagoslov od njih za se in za vse svoje ljube in drage; ta blagoslov nas bode krepčal v življenji iu nam bo tolažba na smrtni postelji. Moji predgovorniki so v raznih jezikih povdarjali dolžno ljubezen in vdanost do njih veličanstva našega presvitlega cesarja. Ali je tega meni, ki ga je izmed Slovencev prvega zadela čast tukaj slovenski govoriti, treba pra-.viti, da naj smo presvitlemu cesarju zvesti, vdani, hvaležni? Kar je Slovenec že itak z dušo in telom, na to ga ni treba nagovarjati: „Hrast se omaja in hrib — Slovencu zvestoba ne gane". Trikratna slava našemu cesarju Frančišku Jožefu — Slava!" Drugi večer so na občno veselje romarjev ljubljanski knez in škof, premil. g. dr. Missija povzeli slovensko besedo. Prej že sta nemški govorila dva posvetna gospoda, in prav dobro sta govorila; toda jaz bi njima ne bil dal besede, ko bi bil imel kaj govoriti. V cerkvi naj ima škof in duhovnik besedo, vsi drugi pa naj poslušajo. Kakor je značaj ljubljanskega vladike mil in prijazen, tako mu je tudi beseda lepo in prijazno tekla. V mojem luknjastem pomneži je le nekaj njegovega govora ostalo. Poglavitne misli so bile: „Predragi ¡Slovenci! Imamo ime, da smo pobožno slovensko ljudstvo. To je naša čast; glejmo, da to lepo ime ohranimo. Toda, odkod nam je sreča, da smo verni, da smo katoliški narod? V prvi vrsti smo hvalo dolžni apostolski stolici. Iz Rima smo dobili najprve blagovest-nike, in tudi slovanska apostola sv. Cirila in Metoda je rimski papež postavil za prava pa stirja naših očetov. Le držimo se toraj skale sv. Petra, potem se bo okrepila in tembolj oživila naša vera. V drugi vrsti pa gre po vsej pravici zahvala naši cesarski hiši, in našemu apostolskemu veličanstvu Frančišku Jožefu. Zgodovina namreč svedoči, da v tistih časih, ko je bila vera na slovenski strani v veliki nevarnosti, avstrijski vladarji niso potegnili s krivoverci, in niso malomarno popustili vere svojih očetov, ampak so odločno branili katoliško reč, in jo tudi obranili, a nam so s svojo vstrajnostjo ohranili dragi biser sv. vere. „Iščimo najpoprej kraljestvo božje", to naj bo naša prva skrb. Pa tudi posvetne koristi naroda bodemo tako najboljše varovali, ker „vse drugo vam bode navrženo". (Dalje prih.) Smešnica 32. Mati daje mali hčerki kos pogače ter jo vpraša: „Jetica, kako se reče, če dobi otrok kaj od starišev?" —„Je-li to vse?" odvrne hitro Jetica. „Kaj praviš, Jetica? Kje si to čula?"' jezi se mati. — „Oj", reče otrok, „Tonče pravi vselej, kedar mu oče dajo denarja na pot, ko odhaja v mesto, v šolo: „Je-li to vse ?" Razne stvari. ZahmUu Ker mi ni mogoče, posebej se zahvaliti vsem, ki so mi čestitali k zlati mesi, se poslužujem t e poti, da jim izrečem najsrčnejšo zahvalo. Bog jim povrni! V Mariboru dne 6. avgusta 1888. Jakob Maksimilijan, knez in škof Lavantinski. (Visoka častitka.) Njih veličanstvo, svitli cesar so poslali Nj. ekscelenciji, mil. knezoškofu za njih zlato sveto mešo brzojavno to le častitko: „O Vaši zlati sv. meši častitam Vam k zadovoljnosti, s katero se morete oai- rati nazaj na 501etno izvrstno delovanje svoje. Bog Vas ohrani v neoslabljeni moči še mnogo let Vaši vspešni delavnosti kot duhovnik, državljan in knezoškof. Moja posebna naklonjenost in moje priznanje spremlja Vas tudi naprej. Franc Jožef." (Priznanje.) Nj. eksceleneija mil. knezoškof so razposlali posebno okrožnico čč. duhov ščini svoje škofije. V njej izreka se ji njih priznanje in veselje nad zvestobo in ljubeznijo do njih, kakor jo kaže čč. duhovščina vselej, posebno pa jo še je razodela o njih zlati sv. meši. (Cesarski dar.) Požarna bramba v Peklu pri Poličanah je prejela od Njih veličanstva, svitlega ccsarja 80 gld.. da si pripravi potrebno orodje. (Visoko odlikovanje.) Mil. g. Fr. Košar, korar stolne cerkve v Mariboru, prejel je od sv. Očeta, Leona XIII. čast Njih hišnega prelata s pravico do višnjeve obleke duhovske. (Volilni možje.) Kolikor se sliši, so volitve volilnih mož v Velikovskem volilnem okraji iz velike večine in še posebej v Prevaljah, Mi-žici, Dobrli vesi, Guštanji in v Škocijanu na čast slov. ljudstvu. Naj se drže volilni možje le tudi moški! (Duh. nameščen je.) Novomešnik č g. Fr. Lekše pride za kaplana v Marenberg in č. g. Fr. Cerjak v Ruše (Vabilo) k IV. velikemu pevskemu zboru „Slovenskega pevskega društva" s praznovanjem 40-letnice vladanja Njih Veličanstva našega presvitlega cesarja Franja Josipa I. dne 2. septembra 1888 v Krškem. Slavna pevska društva, pevski zbori, čitalnice in druga slovenska društva se najuljudneje vabijo k udele-žitvi zgoraj omenjenega zbora in te posebne slavnosti, ter se prosijo poročila, ako in v kolikem številu se hočejo udeležiti! Odbor „Slov. pevskega društva". (Prošnja.) Odbor „Slov. pevskega društva", ki ima svoj sedež v Ptuji, prosi vse gg. poverjenike in častite posamezne ude naj mu do 20. t. m. pošljejo letne doneske, da se prihrani posebno opominjanje, ki dela mnogo truda (Za slov. šolo) sklenila se je tudi potegniti ena največih občin Celjskega okraja, trg Št. Jur na južnej železnici. Ona ima dve šoli, v trgu samem 4razrednico in na Proseniškem eno-razrednico. Dotične vloge so uže pri deželnem šolskem sovetu v Gradci, oziroma naučnem mi-nisterstvu na Dunaji. Slava vrlemu narodnemu trgu! Pričakovati je, da bodo ta sklep trga Št. Jurskega posnemale vse sosedne občine. (Imenovanje.) Na štirirazredni ljudski šoli s tremi paralelkami v Ptujski okolici ste za začasni podučiteljici imenovani; gdč. Marija Mihelitsch iz Ljutomera in gdč. Marija Danko iz Maribora, obč ste gojenki ženskega učiteljišča v Gradci. (Shodvslavnostštiridesetletnega vladanja) našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. priredi podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico in bode ta v nedeljo dne 12. avgusta t. 1. na Brnci v prostorih gostilne g. pl. Kleinmayr a, pri lepem vremenu na vrtu, sicer pa v sobanah. (Kresovi.) Skorej od vseh strani naše lepe škofije se nam poroča o veselih kresovih, ki so goreli na večer pred zlato sv. mešo mil. knezoškofa. Kakor bi tudi radi. vendar pa se lehko umeje, da ne moremo o njih prinesti poročil v našem listu, naj jim bode torej na tej opomenji dovolj! (Zahvala.) Vič. g. Adolf Hytrek, špiri-tual v Studenicah je ob priliki inštalacije č. g. Franca Hirtija za župnika v Slivnici naši šoli za nakup potrebnega šolskega blaga ubogim učencem podaril 20 gld. Za blagodušni dar se podpisani blagemu dobrotniku v svojem in v imenu uboge šolske mladine uajtoplejše zahvaljuje. Bog plati! Karol Pestevšek, nadučitelj. (Imenovanje.) Pri c. kr. okr. sodniji v Celji sta postala svetovalca gg. J. Reitter, doslej namestnik drž. pravdnika v Celji in dr. pl, Eminger, c. kr. okr. sodnik v Mariboru. (Pr em e šče n j e.) K c. kr. okr. sodniji v Celji pride g. dr. K. Gelingsheim, doslej pristav pri c. kr. okr. sodniji v Kozjem in gosp. J. Kronvogel, doslej avskultant pri c. kr. sodniji pri sv. Lenartu v slov. gor., postane pristav pri c. kr. okr. sodniji v Kozjem. (Ponesrečen j e.) V nedeljo dne 6. t. m. si je g. A. Sekirnik, podučitelj na Ptujski gori vsled nesrečnega pada nogo zlomil ter je bil v Ptujsko bolenišnico preveden. (Trtno uš) so zopet zasledili v Trdoboj-cih sv. Trojiške župnije v Halozah. Lotsrijne številke: V Gradcu 1. avgusta 1888: 21, 69, 4, 67, 26 Na Dunaju „ „ 14, 82, 34, 71, 48 i4 ob veliki cesti med Lj u" ramB H. taaaa tomerom in Radgono se proda z nekoliko zemljiščem vred. Pripravna je tudi za trgovino. Več se izve pri gosp. T. Pnšenjak-u, nadučitelju na Cvemi pri Ljutomeru. 12 Kmetija je na prodaj. Njive, travnike, gozd in vrt s sadjem 13 oralov, hiša zidana, z opeko krita. Kmetijsko poslopje, zidano, s slamo pokrito, pripravni ko-zolc in opekarnica s potrebnim orodjem, vse v dobrem stanu na pripravnem kraju v Savinjski dolini blizu državne ceste. Več povč uredništvu „Slov. Gospodarja". 2-3 Zobozdravniško zdravnilo. Jemljem si čast s tem naznaniti, da bom od dne 4. avgusta t. 1. skozi teden dni v Celji v gostilni „Elefant" ter od 9ih dopoludne do 2. ure popoludne vzprejemal bolnike. A. Paicliel, 2-2 zobozdravnik v Celji. Javna zahvala. Moje gospodarsko poslopje v Kopivniki št. 14 okraj Mariborski mi je 7. julija t. 1. pogorelo. Bil sem zavarovan pri zavarovalnici „Dunajsko zavarovalno društvo", katero je škodo takoj prav dobro vcenilo in mi danes poplačalo po svojem glavnem zastopniku č. gosp. Karolu Brezniku v Mariboru, Tegotthoff ova ulica št. 32. Izrekam svojo najprisrčnejšo zahvalo slavni dunajskej zavarovalnej družbi in priporočam omenjeno zavarovalno družbo vsakemu, kateri si hoče dobro svoja poslopja zavarovati. V Kopivniku, dne 4. avgusta 1888. Martin Bedenik, posestnik. Ucenec Rogaču. se sprejme v pekarijo •Tan. IV. Recher v 2-2 2-2 ^ iz dobre kmečke hiše se vzprej-^me za kramarijo in gostilno pri Ljud. Ricliterji v Kapli pošta Arniels. Naj se naročijo po pošti z dopisnico ali s pismom telo in kerv čistilne posladkorjene glasovite iarijaceljske krogljice. Iz najimenitnejših zelišč Izdelane Marijaceljske krogljice dokazale so že pri mnogih boleznih tisočkrat čudovitno svojo moč. Vsaki dan dobimo zahvalna pisma od ljudi, kateri so le po Ma-rijaceljskih krogljicah ozdraveli, zato bi biti morale v vsakem hramu, ker ostauejo vedno sveže in ker so posladkorjene. Posebno zdravilo so pri > e-prebavljivnsti, zabasanjn, žolču, rnmcnici, pomanjkanju slasti pri jedi, zlezenici, jeternici, liemero-idali, tvorstvn, boln v hrbta, mrz-Vatstvena marka. lici, zaslineujn, ženskih boleznih in na koži. omotici, zgagi, tvorih, glavobolu, glistah, debelosti. Naredijo dobro krv in tek. Gena: 1 škatlja s 40 kroglami stane 40 kr. En svitek s 3 škatljicuni, 120 komadičev, le 1 gld. (5 svit-kov le 4 gld.) s podukom kako se rabijo. Svarilo: Te izvrstno Marijaceljske krogljice se le z varstveno znamko prav in po pošti dobijo, le pod naslovom : liöwen-Apothekc in Wien, VIII- .Tosefstädterstrasse 30« Tudi se dobiva v tej lekarni in po pošti pri pro-tinu in revmatizmn gotovo delujoči protinski duh, steklenica ä 80 kr., kakor ludi za kašelj, pljučne in prsne bolezni glasovit terpotečki sok z apno-železom, steklenica ä 1 gld. tO kr. Ta imenitna zdravila razpošiljajo se vsaki dan po vsej Avstriji. 6—50 Prosi se za natančen naslov : ime, kraj, zadnjo pošto in deželo. itazstarft r Ceiji 1888 političnih okrajev: Celje, Maribor, Ptuj, Brežice in Slov. Gradec o priliki jubileja 40-letnega vladauja Njih veličanstva cesarja. Začetek razstave