.Gorica* uhaja vsaki torck in soboto. Ako pude n:i t;i dneva praznik, dan poprcj.B Credništvo sc nahajii v .Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 19, kainor je nanlavljati piama. / Sefrankiraiiii piHina sc us sprt'jeniajo, cnako sc ne uvažujcjo pisnia brr/. podpina. tt»>k(»i»isi dopisov se ne vraeajo. TBL! FON it. 201. t»orira* uane na leto 10 K, za pol lets 5 K, za četrt leta 250. Upravniitru se nahaja v „Natodni TiskarnI* jJica Vetturmi 3t 9. /.a uglaHe se plačuje od čveterostolpne petit /rste po 14 vin.. za večkratni latis primeren popusL PiiHanif/.ne ttrvilkr sianejo 8 vin. in se prodajajo * -aznih goriških traiikan. St. 74. V Gorici, v soboto dne 20. septembra 1913. . LctO XIV. ____________________________! i: i: I ¦ _______________________________________________________________________' Zanimivu p^aajje /iiam stirjc odiokjg^/askev;a iiii nc- stnika. s ,wiU nun k z|föha pot tujim po- i daiiikuu \ mestnc trfcfÄke slu/.be, su Sc\ Clia •> /i)ll;ii'ii lla :.ISM siiaill i ¦ '•¦,<> ] odpoia. /x na.si awnjski l.alii so sc po ; \LJini prav luido /ivpcikiii, /.uiuii v j Itah.ii pa ie :.;¦> uil I ra\ i \ ihar ,\.<.i ,e /;Kk'\(.¦, ki pravzaprav ne britfn niKo^ar j lik. ra/.uii nasc dr/a\ c. I o\ sod dni;K id hi I'ilu pa Midi /c saino op scbi raz.'aiii- l.ii\'(.. ilii pi'iik'.io |ux'i na vrsto douiaciui in sc k' poll i;i. ako takili spioh in, \< n si w.aiucio niici. \ I rstn so sc bile \- doniačik ra\u<> iiasproine razincrc. I,- /aški magistral ic spreiel lc v "iiciii shka.in doinaciiic, ako na iiobcii ikkiii in bilo dobiti mica i/ Italiic. I >a hi ;o lazie iliisc^li. s«> iiia'^isii lito\ ^ i \l_Ki :t ra/pisali sln/bc v laskili listdi \ kralic- s!\ ii. \ doniačih tržaškili p/ p.. V.'i vsc in prcn'k'ilaiim m pri'iiiisliiiin. pnte:a si nani /di .iiiliio. da iii.Ni* oiiieiikm odloki /e prci za^ledali bele^a d;ie\ a. Kajti tako početje tr/a.škc^a ma^isiivta ic p.k bile urciliiu \ H' najsiro/ic c>b- sodhe. \ si dobro misk-či asstriiski lis'j Si • 'c odlol.e pn/dra\ Hi / oilkrilim ' e- scl.iciii. Ic iiicd Neiik; su M. di'bi! ;,;mi- pisi. -i so bnbnali na laški hohen i!i su M.poi.ili proti c. kr. namestništvu v Tr- ( stu. la iiciiiška <(^l'oda ii pr.j.iii.,!,' na Ji.lvro m š|i'«'l.(i_ da i;* počclii p'ip. i Hdliiiilnhc vko<.lli'\o ii.isj /nnaiiii p<•'mi- k; ip našiii; odncšaiciii / hali.io. I 'osrb- nc so p;i \riiK • pi,ski.'-ilif j.-š. da >•) i, • hI1« ki nckaka ii»iuiia priinnr^kim o s\(;ii obickti\ iiosil in pcšrciiosti da- lij oil liru^iii yikiSf»\ i/. iicin>kc^a 'a- I I bora. ()sik njcii: si;~.lavck sc Ukii peai ^ [ i t tT/askiini dckicti, a /a\/'.-ina posM.1!! ! i ii'.isprotiio siališcc koi druvii iiciiiski 'i- : sti. '\'i\ laiK.!- \srbnio v:\v\U)-tr rui1- n*t+ Kaicra ina\ /aiiimiva in /naciliia |>ri- i i ! 1 /Mn.ia. ki ka/.. io, da Midi ik .>. ¦ : >o\ i- ni/cii' >c in /laslcl do iicba. Liiiiin'-ir (. \(kiria prvo, da je treba v naroün^m t./i'. ii il:.:)ii> li'imaOc mt'iili pri:i*.r^kü ilc/.cle K(»i >e ic u> iln.-edai üoilib,. I 'aliii.i. iii n. pr. ni \cc ko! J.n ¦ , mü;i prcbi\ aKi\ ;i iaškc iKi'iidtinsu. i i^r< i^ina MJiiia ic s|o\anska (M7.2 ¦ ). \ I'M'i ic okfd^li- iiti.immi >lu\cikc\. Lallov I I " . oi m; in od tcii iih pr'pada la.škc- iiiii kral.icst\u -1J.il ii ii; ostanc tcdai i'oiiuk ill I'aliaiii»., \ I ism komai 7 7. on (i kar pač ni taka rcC p''oM (¦o.ooo S!o\tikc\. Si^cr. pra\ i jlankar. sc S|o\ciki in Slo\aii! spioh muo/P'i pic r' /la'4"iiui. a M'nilar nmraio \ ii-.'- kiii Ictih priti do P"litičnc iiad<>h!asti, | k.ikrr ii:i: t-1< ia. ' I ':. iuicn '^ >¦- b ii Ii r c n d c politis^nc (»bcrbaikl.i I n pi/.iuiiiJL ic /a lias od iicmsl-c stran; ik- kaj po\ scin iiti\rs';!, ker nawidno s.) r.'/pi |' 1'iikiibo. Nas >|n\ann\ mso rabili him ml dalcv!. čctudi if cdnin nar.j\nn in ]>;• - j iivtMo. O..<. iinaiin. iin pp. tci st\ar' 'ul- If.'i'iio in \,i/nii bescdo. I\>sebno nas pa \cscli, da tc Jlaiikar pri/iul r.;.-Vi slo\c'lskc /\cM. Na \ I.ivli ic scda' dosii kvcče. da -'' ra/biic.io tisti krivični iia/ori. ki su bi;i \fdii(< MiciddaiiP pied Nciiici. Tj iiii/nri iiamreč niso rttsledica ohioktix neun -MrdirPM.ia, anipak slepeijn so\T:isf\-;i dr. ' 1 ^lDvanov. Monla bo oiiienje.ni članck, ki jc !M!.iUiic!i \ pr\! vrsti neiiišknn kro- j koiii. tudi iitkoliko pripomo^el. da se ra/niere \ sai delom;: urcdiio. / /axlos- vl.Vijuit p ii'oramo konstü'iirati/'tfa ifc i \ sai en !i-t med Neiiki odkrito in \>u- ' l:\alno pn/i:;:l n.i^o loialiK^si in nas.) i'.iiti.no \a/nost \ dr/.avi. S 'cm ie i ajb- ii privezan iezik oiiini neinškini , k-caceiii. ki iiimaio za nas dnitfetfa kot ! so.rašr.o m Patokevanjc m podtikanie i iiečastnili nai'ienov. Teni inodrijanom s\-etuielii' . nai si oviledaii»ino jc političiiih strank in stran- i fk. ki si straho\ ito vi'ledajo !'m prste. da ! hi kd<> kai \e: lie dosc^cl ali pridobil od i \ lade. To politiC'iio cepiienje ic scveda /a Mr\aie ^ro/no škodlii\o. ka.iti tako iii /\ iti nia/arski polinki i>\-ii;*jo ialiko kakor liočcio in iini tupatani \r/cio ka- ko drobtiiio. da sc \ idi kakor hi poMo- ! P.:l: IN'^!a\ no i-i p'-avilno ' Le \ so to zadevo poKicdamo iicko- liko bli/ie. potij:n vidimo, da \ se^a tetfa ni hiiu sploli potreha, kajti pred komi- Sariiatom ie bilo \sai za sjlo v-.-ndar bnliše kot sedaj. C;sto brcz potrebe se je <*diiravila ustava in prisei ie Koniisa- rijai. kakor ^c 'di saiiiij za to. da ^a sc- daj /opet (jdpravljajo. I>otrel)en ni bil, kajti razmere na lirvaškem so bile ta- kr.iT ta'.o ii'srodne, da je \ cs svet \'idf:l \ komisanjatu !e ma/.arsko nasilje. ne pa poütijne re.šitve takratnih lirvaških od- nošaiev. Mažari so pač. poslali iu# Mr- \asko komisarja. ker so iini bila pošla /e \ sa drir^a. sredstva. ki ^o iih rabili proti Hrvatom. /ato pa sc zdi, da vsa dohra \'olja barona Skcrkvza ne bo do- sti pf»rr.a^aia. kajti nia^natie s Buda- pcšti niso za odpravo komisarijata, ker n.iim tako bolie kaže. I >a iin1 ie nialo ma- r; za st\ar, se vidi že iz tega. ker se \edno umakneio. kedar pride do kake oillosjilne zadeve. I »oklcr sc v,r<^'»ri in konferira. ie \ ^e dobro. ko pa ie treba kaj storiti. Mažari hitro dobe svoi teli- ten vzrok in \ sa stvar sjre po vodi. \eckrat se ie apeliralo že na av- Mriisko viado \ tem '»ziru. nai ona kaj ston. da pride to vprašanie že enkrat do rešitve. toda to dandanes skoro nima 1'oniena. ko imanio mi tostran Litve ra\-no tako kriticne spore na dnevnem redu. Takt) bodo pač Hrvatje prepuščeni še dalje svoji usodi in mažarskeniu na- silju. lasno jc namrcč. da si nasa vlada ne bi prav rada nakopala se teh liomatij na hrbet. ukluib raznini interpelacijam. ki jih sliši \ državnem zboru. Sicer so naše ožie politične razmere pač take, da res ni mo^oce zahtevati od naše vlade sodelovania pri rešitvi lirvaškc krizč. Kakor ie razvidno iz jasopisia. se ie po- scbiK- \ /adniein Casu spor na Českein tako poostril. da ijrozi poplaviti ce!o Parlament in potopiii par ministrov. Češke razmere so \- zadniem časn sa- me na scbi že preeei podobne lirvaškim, se\cda ie liudstvo drnvia.;no. Hvvat ie boli potrpezljiv. na Ceskein pa se du- h<»vi kreseio nekoliko huise. MinistersRi predsednik i^rof Stiiryjkh ima baie že prccci oniaian stoiec a vendar hočc po- skusiii še enkrat svojc» srcčo / osebnini posredovaniem. Tako so stonlj tudi pred niim /c nekatcri ministri pred- Nehvaležni otroci. (Haue.) lakosta bescdo\ala sino\a za kra- lek čas, dok niso piinesli jcdila. Olc včasih ni vedel: ali nai nuo\ aria, ali nai s'e raz.ioee nail iiiima. Ali Stefan Hernik jc bil krepak hid/ i" sc ni /be^al tako kmalii. \ idcl ie. d; hi nc bilo veliko pomatum, ko hi zro- l|()!;il Mi \- krčiiii nail njinij; da ie treba |» "ckai druuetfa. in posebno, da iima ^ treha prav resno pokazati, kdo •¦: oce in kai sta ona dva; da ie treba spet vzbuditi poni/nost in spoštovanie v tcii nadiitih sreili. Potajil se je torej in sc krotil, ko sta dra/ila deklo, da ni liotcla več noter: ko sta prcgnala se ^ospodi- nio in je prišel sam kreinar razburjen k njemu tcr nui dejal potilioma: »Ko bi ne bila vaša sinova, bi ju po^nal; prav 'ni bilo. da bi se zdaj oec oglasib. Ali Her- nik jc odkimal tcr pošepctal kremarju: »Ce ne pustita zenstva na mini, naj jima nosi pa hlcvar.« In tako se ie tudi z^o- dilo. Mladiea sta izprva klcla. pozneje I}'« jcla natakati hlevarja, da ie očeta spct srlielo po udili in sc ic sc pre.i iul- i pra\il iloniow I'ka/al ic potilioina. nai ! kolikor mo^očc prcvidiio napre/eio I rjawa. da sinova nič nc /apa/ita. Ko ic I bilo naprc/ciic. sc Hernik tilio poslovi. i Kmalu na io na sc zaslisi iiie.uov krepki i trlas zuiuii v ve/.i. Sino\ a ic \r^io sč seiležev. kot hi ! bila strela s\ i^nila \ sobo. Nista x'fdc- la: ali je uprav priscl, ali ndhaja: in ali naj počakata, ali pobetfneta. \ lekla sia nji'.^o\ kias na nlio, kot poslusa stra/a. ko sc bliža sovražni napait. (lias je ^\^- voril prijazno in se oddaliexal. I Nande sc steine previdno veil. Iin- | te! ic izvedeti. kam se jc obrnil oče. Ali j kaj zajiieda? Vidi naprežene»:a riaxca, in oec ^\ ^ladi. pa podaje roko kreinar- ju in kremariei; za tem se d\i^ne v ko- eijo in požene konja. III. Oha sta ohstala kot pribita. kot M- pova bo^rova, in vsakeinu se je zdelo, kot bi jra bil tresčil na ^jlavo in bi im.i j otekel vrat. Nato pa sta jcla spct rentaciti in I psovati. Poklicala sta kremaria in ^a i ! vprasala: kaka rnanira ie to. da sc \- ! I're/e hrc/ n.iiiinic^a ukaza niiiiin koni v 1 njijim voz in jra pusti oditi? Krčiuar da I ie oil>4(>\-orcp in zdaj nai in spravi na j s\-oic stroskc doinin-. Krčinar pa sc | smeblia in de: ••Oprostite ^ospoda: a!i j !Mis':i scui. da nka/c ta. ki ie ree iiie^o- ! va; in kouia scin sam prodal očetn. Cu- dno bi bilo. da. bi sc očctu we smclo ua- prcči konia, ki ga jc sain placal. Sicjr |ia vama vosci ir. svetovalec ^dobcr ve- ^er^. in pravi: da \aju prieakuje iutri z.iutraj ob sesti uri \- s\-ostaki sta malobesedna in sta iela pre- niišljevati. kaj sta tfovorila in delala in ali ic ncki oec vsc to videl in slišal. kah- ko sta si to douincvala: ali od kmnarja nista mnirla izvedeti nieesar. In sta so ; tovi'otila: kaka nianira je to. da in puste j tu obsedeti. Ali uprav to jima je klicalo | v spomin: oec ima se vajcti in rokc in I ec bo hotel, ne bo raziunel sale, in bo I se pokazal. kdo je :- be. Ljudstvo je vendar že zrelo in nidi tuisli s svojo gl i\o. zato pa nai bi pris'e v poštev enkrat tudi želie širnili Ijud- skih mas. ki jim je nuiri za prospeh in blagostanje vseh državljanov. ne pa le dveh ali treh izmed plemstva. Pametna in agilna gospedarska politika je nu.mo potrebna za naše dežele, teh vecnih kon- teren«; in pogajanj snio na siti do grki. Dopisi. Z Vipavskega se nam poroča. d.i ne r.ianjk". tudi let ^s dunajskih vinskih kupcev Nakupili so tudi ali vsaj zaarali že v.?č mošta. Plaoijejo ga po 28 d<< 32 K. Zadi:ie dni je začcio zopei dezi.-v- no vreme. kar gro.:dju seveda prav ni j ne prija. Ce bi dežtvno vreme še naprej trajalo, prisiljeni bodo Vipavei s trgat- vijo priced poprej kakor so nainerax ali. Qrozdje je dozorelo in vino bode ievis mnogo bolie od lanskega. Medaiia. V svoii seji due 17. av- Kusta t. 1. je sklenilo naše starešinstvo ustanoviti za svoi okoliš občinski po- sredovalni urad. To je prvi tak urad. ki se je ustanovil v naši deželi. Za zaup- nike so bili izvoljeni župan Anton Zue- chiati, podžupana Henrik Perin in Fran Kraševec, ki so si izvolili za predsedm- ka župana Zucchiati-ja. Polifični pregled. Deiovni program državnega zbora. »Nemsko-narodna korespondenca-x izve iz krogov nemškonarodne zveze: 1 >rzavni zbor se vsekakor skiiče krog 15, oktobra. Na dnevni red pride pred- vsem drugo branje rnaiega iinančnega načrta, ki se bo nadaljevalo. \ endar bo pa treba razpravo prekiniti v svrho pr- vega branja proračunskega provizoriia. Nato se bo nadaljevala razprava o ii- nančnem načrtu. Kratko pred Božičem bo drugo in tretje branje proracunskegu provizorija. Finaneni naert se, kakor se računa, '.ekom januarja popolnoma in končno reši, nakar se skličejo tisti de- želni zbori, ki doslej niso mogli zboro- vati. Ti deželni zbori bodo poteni lahko rešili tudi vprašanje o ureditvi učitelj- skih plač na podlagi novih deželnih do- hodkov iz finančnega načrta. Komerence avstrijskega episkopata. Letošnje konteren ce avstrijskega e- piskopata se prično začetkom novembra v dunajski knezonadškofijski palači. )1- piskopat povabi starosm avstrijskih kardinal Katschthaler. Na konferenci se bodo razmotrivala tudi cerkvena vpra- šanja, ki se tičejo ju^a monurhije in so v zvezi z zadnjimi dogodki na Baikanu, o katerih se zdaj tudi pri apostr.lski sio- lici v Rimu posvetujejo. Nemški cesar na Dunaju. I)ne 2.1 oktobra obišče nemški ce- sar Viljem II. prestolonaslednika nad- vojvoda Franca Fcrdinanda v Konopi- štu, kjer bo dva dni njegov gost na lo- vu. 25. oktobra pa obisče cesar Viljem cesarja Franca .lozefa v Sclionbrunnu. Pasič na Dunaju. V priliodujih dneli bo koin'al srbski ministerski predsednik v Marijinih varih svojo kuro in se bo nato podal na Dunaj. Zbližanje mud Awriio in Rusijo. \ zadnjem casu se je po easopisih muogo pisulo o zbluauju med Avstrijo in Rusijo. Na ta izvajanja pa odgo\ arja 'Novoja \remjau: Kakor se zatrjuje v 1'Cterburskili merodajnih krogih, tudi na ruski strani iiimajo uicesar proti /bii- /auju z A\strijo. To tendenco karakte- rizira tudi spreiuemba v ruskeui posla- nistMi na I.Huiaju. Trgovska pogodba s Srbijo pride sedaj knialu na dnevni red. \ si tr- govski in industrijski krogi ze z nestr- pnostjo pričakujejo u^odiic rešitve te zadeve. l-'redpripra\ c so pu \cciui že iz- delane in pogajanja se Kinain piicno na iHuiaju. lvazun diploniatos obeh držav bodo prisostvovali tem kunierencam tu- di piaktični veščaki iz trgovskih in in- dustrijskih krugo\. Krvavi volilni boji v Italiji. Sedauje \olitve \ icaliji se vrše po noveui ra/sirjenem volivnem redu. Yo- livna borba je strastna. V Cassoriju pn Neaplu je bil en volivec ustreljen. Nato se je pred podprefekturo razvilo živa- hno streljaitjc. Nastopila je policija. Ne- ki kmet je bil težko ranjen; SOletnega duhovnika, ki je prišel k oknu, da ni množico pomirii, je zadela krogia, da je bil takoi mrte\'. Iz Neapla so poklicali na pomoč karabinierje. Tudi v Paternu in drugod je prišlo do volivnili neniiro1.' ter je bilo več oseb ubitih. Spor nied Avstrijo in Italijo v Skridru. Angleški viceadtniral Barney, po- veljnik vseh čet v Skadru, je poveril posle pomorske vlade za to mesto ita- lijanskemu agentu paroptevnc druzl-j I'Puglia«. »Reichspostu poroca. da ta agent protežira italijansko plovbo, med- ten; ko ovira in zapostavlja promet av- strijskih parnikov. List pravi, da je a. o. konzul uložil tozadevni protest in da bo tudi av. trg. minister storil potrebue ko rake. — Če je na stvari kaj resnice, so na tem krivi zopet naši diplomatje, ki se niso o pravein času pobrigali za potre- bni vpliv v Albaniji. Če pa ni nič res. no potem začenia list po starem sistt-mn zopet hujskati in namerava i-prizoriti zopet neko »afero^c a la Prochazka. Pa- lie itd. Srbska žeieznica do Adrije. Kakor poročajo list- misli srbska vlada \ najkraišem easii začeti z delom nove zeleznice, ki bo vezaki iirjjgrad >: Jadranskirn morjem. S tehnicnimi stu- dijami se peča sedaj okoli 250 inženir- jev. Nova železnica bi najbolj prizadela reško Iuko. ker bi blago za Srbijo ne šlo potem preko Reke ampak po novi progi. ki bo imela drugo pristanišče. Mir tried Turčijo in Bolgarijo. Oiicijalna poročila iz Carigrada za- trjujejo, da je ze dosežen med Turčijo in Bolgarsko popolen sporazum. Deti- nitivni mir se najbrže podpiše danes. Pri pogajanjih s Turčijo je Bolgar- ska popolnoma podlc^la. Turčiia ii '>'za- me skoro vso vzhodno i radio. B';ig;.-r- ska izgubi ne samo Drinopolje in \-^- ze:ig?'ad. temveč tudi jako va/.no me.-.-) Dimotika in sedaj še obstoječo železii:- ško zvezo z bolgarskim pristaniščcm Dedeagačem ob Egejskem niorjii. Bol- garskim delegatom ni prec-stajalo dru- s.{e(sra, kakor da so sprcjeli vse turške zahteve. I:'o pcdpi.su pogodbe pride Bolgai'- ska na najnižjo stopnio svojega poni- zanja 7.v. te s\oie f'iUspehe se ima za- livaliti zgrešeni taktiki bolgarskih di- plomatov in prevelikemu /aupanju \ obljube oficijozue dunajske javnosti. Si- cer je upati, da bolgarski narod. ki je či! in poln moči, kmalu okreva in pozna- valci razmer, ki so prepričani, da '\'\v- čija s to svojo zmago ni rešila svojega živlienja, žc prorokujejo, da postane traciisko vprašanie že \' par letih zopet aktualno. Darovi. Z a »Š o 1 s k i I) omf. je došlo našeniu upravništvu: fotograi ieg gojenk se je slovesuosti udeležiio obilo občinstva. Zavod je \ cs v zasM- vah. \ uovi eerkvici je pr\ i iua.se\a! jirec. mor.signor l-'avletic. Za njiiu sta maše\'aia prec. g. ;::upnik Kokošar in dr. Pavlica. ;U);< uai za\odoi!;a i-biic. blagcslo- va. Cenjenemu občinstvu naznaniamo, da je v »Slow dekiiškem /avcto.mi /,! n- C-enke in dijakinje še prostora. Da ne pozabimo! »Novi Cas« je pri- nesel za casa volitev v p o s e b n i i /- daji dne 21. julija lMl^ st. .^i. pod ua- slovonr. >'Dr. Gregorčič pripomogcl 15- beralcem do zmagetc o dr. (Iregorčič:.i tudi to-le gorostasuo trciitev, da »je v svojem slasilu o škotih doptsstil phu't, da »smrdijo« (»r.ova SoCa« št. A-). :-us 1791.)« Letinamenda bo napačno tisKa- :ia, glasiti se mora na vsak naein pra- viino 1. tS(.;i. .'Ai smo dotičuo stevilko -Nove Soče« pregledali, a nismo nn!u- teli na r.oben ?i.avek, ki M un»ef!Ja! ka- kega škcfa all Uaj t&kega, kar .Novi Cas« trdi. Ker imajo gospodje pri »No- \ err, Času« sedaj gotoN'o več mimosti in vcč easa na razpolago, prosimo, i:i .nam nekoliko n a t a n č n l j e navcdcjo tisti odstasek, ki opravičuje njili trdit- vc. Potcm se pomenimo nekoüko dvu- gače! Kako korektno je pa pisala »Nova Soča« je najbolj razvidno iz besed sa- mega clr. .Mr.hniča. ki ie pisal o pisavi j.-Novc Soče" sledcče: »Nova Soča« se ogiba in varuje naravnost kak protlk«- tolir.ki stavek zapisati...« (Riniski ka- tolik III. 1. 1^1 , str. 437.) In tudi takra- ini gn'iski n:.•• >kof dr. Zcrn kakor kaže s pisavo »No\pe Soče« ni bil n e z a d o- v < Me n. ! ulti v št. 4 smo zagledali \rendar priznanje, da ima dr. (iregoreič zasluge za novo srednjo solo. Toda >>Novi cas« ni bil preveC: ra» dodaren in poleg tega priznanja je še vcdno pribijal ob popir bridko vest, da smo sedaj goriški Slovenci iieizniern.) oskouosani, ker ostane \ (iorici se na- dalje tudi bivša gimuazija z iiciiiskini iicniiii jezikom, ki se je sedaj celo prelc- \ ila v realm) gimnazijo in letošnji prvi razred je že tega sistema. \ 1/istvu je iz prejsuje luunanistiene ginmazije z uemskiiii iičiiim jezikom sedaj postala realna gininazija z neiuskiin iičniui jezi- kom. Sicer »Novi eas« s staro giuuia- /fjo /. ueniškim učuim jezikom ui bil ni- .¦¦•'^-r^isel-uo nezaü(.\(;ijeu, liudo so po- snan\i .;i:spodic šeie .sedaj, ko jc vlada v dnjein hipn storisa ta koraK, da jc sftuPhicr.ila pr\ i r.;/ied in bodoci zavod v Tealuo gininazijo. to .'.line ginmazije z nein- sMin iičniin jL/i:v(5;ii in gotovo bode go- sp(>üom okoli »Novega časa«. ki .so do- s^xW do sedaj vse. tudi lo lahko doscči, Ja vlada že \ kali zamori r,o\o rcalno :^inmazijo in jo Cisto r.avaduo odpr:ivi. Siari razredi počasi izgineii;. uovili "Novi casu ue dopusti in v neXnj lctih bo stvar vr redu. Soditi po besed ah in kosatostih, ki jih je rabil »No\ri čas^ zü (k\ nekdaj. niislimo, da bo to šlo jako iiiin Kar protest uaj ua|)ravijo m go- ur\\, bodo u.speli. Ako poiiiisliui(\ da jc dr. (iregorčič kot politični mrlič dose- gel uo\'o s'iovensko gimnazijo, po'ein i'r.do tudi gospodje voditelji »najmočnej- scu siranke dosegli. da se (>d|)ia\ i u'sti edini razred realuc gi;:.n;izij.: z ncmskini ;•(¦¦dukoii'. Ker sa zanje take s!\an pra- .;: i>i'r::če. siro prc|K"ičani. da to do/.e- nejo se pred začetkoui šolskega leta, ta- ko (.'¦! realna gimuazija iia Ciu^rofu sploh ne bo prišla \r živlicnie. Nočenio segali tei st\rari do dua. ker smo p'vpn- eani, da so politiki in diplomatje okoli »Nove'-M časa« /x to/adevno na t'ehi. Take hvaležnega dela kakor ie odpra- va realne gimna/iie z ncmškim uenini jezikom iz Gmice nova struia še ni iiiiela rod soliicein. Hi: Rliodus, li;.c salta! C. kr. nemška gininazija. Dosedaj se je poduceval krščanski nauk \ prvem in driigem razredu c. kr. nemske gim- naziie \- slovenskem in italijanskem ic- ziku. Te dni se je slisalo, da mislijo voe- 1 jtiti neinscino tudi za ta predmet. Iz \erodostojnega \ ira smo izvedeli da- ms, da se bo veronauk tudi nadalje pod- uče\ral v oheh dezelnili jezikih. In to ie tudi edino p^raxo. L'cni tečaji. Trgovsko in cb'tno drušrvo naznanja, da otvori ineseca ok- tobra tečaje za knjigovodstvo, .'lo\eii- skc korespondeuco in italijauščiuo. -- Učenci. kiUei'i nameravaio t:\ koristcn teeaj obiskavati, naj blago\olijo to prija- viti društvencmu blagajniku Josipu Ivančiču, trgovcu Oosposka ulica, ki daje tudi liatancncisa pojasuiia. Brez fuci je vozil izvosček Krncst l.isiak ponoči. a si iii nic prihranil, ker liiora plačati 2 K globe. Kokoš je ukradel Ludvik Kumar iz Ooricc posestniku Andreju Padovan. Za to je dobil 24 iir zapora. Onemogočeno zborovanje žeiez- ničarjev. Člani železniškega »Recht- scliutzvcrcina« so hoteii (jbdržavati v torek zvečer zborovanje, na katerem bi poleg svojih zadev razpravljali tudi o nastopudr. Dereanija pri demonstraci- juli povodom nemške slavnosti. Zboro- vanjc so hoteli inieti v neki gostilni v pokopališčni ulici. Ker je bila gostilna polna slovenskih gostov, so hoteli naro zborovati v Vidovi gostilni pri drž. ko- lodvoru. A tudi tarn so se zbrali števil- ni Slovenci, tako da se zborovanje ni moglo vršiti. Zato so Nemci preložih zborovanje. Pred kolodvorom se je na- to zbralo kakih 200 oseb. ki so demon- strirale. Novo vino. Goriški municipij raz- glaša, da je v mestu pod kaznijo prepo- vedano točiti novo vino pred 20. okto- brom. Služba lekarii. Od 21. do 2K (. m. bodele imeli ponouio shižbo lekirui, C r i s t o f o I c 11 i - K. ii r n e r. Zaradi tatvine je bil obsojen loslp Jug iz Soikana na lri meseee strogev.a zapora. , Podružnica tržaškuga veteranskegu drušlva se ustanovi \ Štanjelu due • *>. oktobra i. 1. Ta dan pride iz Trsta ve- teransko društvo z godbo. Sv. inasa bode na prostcm tia »Seinnišču«. Pri- stopilo je k tlruštvu dosedaj iz Šatnjeki ter iz drugili bližnjili vasi kakili MO članov. Smrtna kosa. I »nc IS. t. m. ju unina v Iilizabetišeu v Ljubljaiii gospa Marija jonko. soprotfa zupana in \ eleposcsuii- ka ^. Lcopolda Jonko v lioveu. Koma.i 271etna gospa zapusea soproga in pet so ncdoraslili otmk l><;bri in obcespos'o- vane.i gospi biatf spoinin, preusialiiu na- še snžalje. Smrtni padcc. Pri pobnanjn iabolk se je na Kneži spodrsnilo na inokrili tleh krcinarju h'rnnc Snirekar, ki ie padei ter sc udaril ob neko skaio. i'ii lem niu je prebilo er. pinio, \sled eesar ie iiiiii"1. Poskušen uioin v Trstu. Trije , !i- kovci so v iiiiiioli noci uloniiii v pnu!;1- jalno Ajolzija Svageli. d«»ina i/ Stani«.-- la. ter |)oskusili prevrtati blagajno. k}e- vinii stražuik pa je iopnve zasaeil im dva niih sta bila aretirana. Tretji. ki ~e pazil na uliei. k pobcgnil. Aretiranea sia dva polkiji dobro znana inedna'-o- clna lopova. liden ie eclo l'Yaiicoz. Za narodni mu/.ej so darovali sk- deei gg.: !.) Šief. Sega!a iz Kan.-ila ' srehni in o hakrcne novee, _'.) .Ins K;; riz. e. kr. kaneelist v Podgradu. I ban- kovee za 1" tfl.. .*.) Aloiz Vovl i/ Osi> ka i - rcbrn deiiar. 4.) .In/ei.i ^, ;ala iz Kan.ila I(> ra/nih noveev, I bakieno, s sr< i ::;:ii okovaiu) /akopnieo in I par črevljev spktenili iz ličja (princšrno i/ Airikek 5.) ,\\ vcust llrovat i/ \idm sei- ne 1 kos lesa in 7 razlienili iiovecv. (>.> hgidii Špaeapan / .lasne Poljanc I sta« kineski vrček in skledien. 7.) Miha iiirk. brive^. v (iorki. kniigo sola vesela le- pega petja- in I denar.\) I a\osla\ !'re- zigar. slikar v Plaveh. I u.aiolikn in 1 star novee, (O .los. Ivaneie. t:':•;<)\ee \' / »parizar-. i^r :^;i jj tndi brezplačiio pripelja! na nostiuo. Vsein XX. darc\alcem: Srena livala in vivant scciiiciHcs! (»dbor. Odliod našili lantov v Aibanijo. Y eetrtek prcdpolndiie se je vkrcai na I'.iniikii "Baron (iautseli« \ Trsin \o.. jask: detašina {)7. pešpolka. obstoječ iz dveh Castnikov in Kill niož, ki je doln- een za varstvd koniisiie. ki ima dolo- eiti se\ eroalbaiisko inejo. l^'idclicnili je \-eč eastnikov vojaškega ^eo.iirafične- ifa zavoda. V Skadru se iim pridni/.i enako število vojakov iz Italije. Prodaja ostriß pre|)ovedana. i r~ žaski uiaiiistrat je z ozirom na novar- nost razširjenja le.ijarja |)repovedal pro- dajo oštr!^ do liadaljne odrcdbe. Nalezljive bolezni na Prinuirskein. V zadnjem času so naznaiijene nradno sledeee kužnc bolezni: Kuga na parkljili i" «obeu v Klaneu in v Materiji. Stekli- na v Materiji. Svinjska kuga v Čresis, v Dirijanu, v Kastvu, v Jelsanali in v Trstu. Rožapila v Dombcrgii. v Boljirn- eu. \- KaiifaiKiru, v Rodiku, \- [-od^rci- du in v Trstu. Kurja kolcra je v tržiš- kem in voloskem okrajii. Na sosednjem Kranjskein je svinjska kiiga v nekatcrib ohčinab postojnskega okraja. Tržaški parnik zadel ob mino. !z | 'i'rsla porocajo, da jc |)arnik »Orients«, ki je last iiarobrodnc drnžbe Tripeovidi, zadel pri Varni ob inorsko inino. ki je eks|)lodirala. Parnik je sieer še sreJir) nriplul v luko, kjcr je razložil pripclja- no blaj-co, a sedaj mora ostati radi po- | prav vee eiisa v lamosnjein pristanišeu. I Sloveiisk» planinsko drustvo na- ziiau.ia, da so sedaj še vse koee, katere oskrbuje osrcdnje drustvo, odprie. Kamniška koča in koča na \eliki pla- iiini se zatvorita \' nedeiio, 21. t. in., |)opoldne. trraiiči^kanska eerkev pcgorela. Iz I ;ubi'o\ uik i poroeaj«», da jc tain 17. po noči začela «oreti znana fraueiškanska eerkev, ki inm veliko zj*'odo\ insko nre- d.uos'. K srcči so \ojaki in otfiijetfasei oinejil': oj^eiij in ob\aro\ali tako po^l >- pie večje škode. 'I'udi zraven stoi-ča krasna knji/uica ni prizadeta. Kar v o^enj likljub vseiii napo 'mm |)o>k'r;- jatelji" l.aliov x Oitalnieo neke it. studen- io\ skt. orv,riinizaeiie \ uradcu. ter raz- bili veO sip. Sireljali s.: s imskaiin / /'¦¦|i 'Hill pfiti^koiil. K v!'' ;i Mjso /;uit;!j niko^ar \- čitalniei. S lem so nokazai'. da iinaio Ni-i.iei l.alie [irav radi. S'.o- riic-v' iiiso st /asledih. Odlikovauje diuiajskeua knezonad- škofa. Cesar je imenova! dunajskevra I.iiezonadšloi'.: I'iiila za lainevja sv«;t- ::ika. Ca:-:ni dokt(»r du:iaiske iinn.'erze ie (tustal dimaiski ki:e/o»iadskoi \>\\i\. fila\na razprava proii i »oičicii. ki i'.1 ^;I";. .i.;! im k;aij. komisarja Sker!e../:i. je ra/pis;uia /a 25. t. in. Dojčie ^e I>: • • *i el if,';::>/! ni pri'o/il. t/ eksckiiuiji delaveev. Sedank /:s- i.onske dokvbc dovolinj^io. v!a sineio olMii^'.i /anibifi /.i !vl:uanic da\ko\' i/ ia\ nib da\ŠC"iu polo\ ijo nic-'de de'a\- luv. / I 'iniaja porocajo sedaj. da je ii- naiiuio ininis!u"st\'o sodniiani in drn- '^:m nradoiii naročilo. da naj tej^a /akona . liiüda1 ne u|io>te\ajo v poinein obs;> :.;n i>ii izteriaui direktnili da\ko\. pri- siojhiii in voiaskili taks. i iar\ej da 11 *i se predlovi na zanildjenie že v naprt.'i omeii :;a (ultr^ane Ie na >:\w dese'iro tedei'ske nie/de. \ posebnili. u\a/e\ i- ni.i \ rednih sjueaiih. ee iiüa doti-jni intioyo otrok, \ siueain bolezni. a!i Ce im,i |ira\' inailien ledenski /aslu/ek. nai se |ui sp!( li ne iz\rsi rnbe/en. (ilede premikanja voja(\ odstot- kov izravnih davkov." Iz tega torei siedi. da eestni odbori laliko dovoljujejo ie /. \ isokimi eestnimi dokladami obremenjenim obeinam pod- pore na raeun okrajnega ccstnega zalo- ga. ali tudi takrat Ie za \ ažnejše zgradbe na občinskih cestah. Za posipanje takih poti z grušeeni. za maleiikostne poprave na iiiih in slieno. seveda. ne smejo cest- ni odbori daiati nikaki'n |)odpor. Samoupra\ a". ()/naiiiU). \ -iniMii ? _>|1(|. Zjkotu: od J5. okiobra 1 vt>o di/. /.A. ^:e.. ~ "< *•<> jujsesiniki ins. \ katerili se stanujc. ail i.iili naiiiestniki predlo/.iti da\ Oni oblasii •. ..r'.i M ,!>.- >. ./...: . M.M . liiši slanujoCili oseh. i/i.az i.iui\i bi;i urejen po stano- \aniili. oduosno prosjorih za kupčiio; pri puslopiili. ki so oaiia \ najem. treb:; je nasesti tudi najeinninu in morebitne podiiajeinodak-e. tcr oznaCiti inie in \ ¦¦-' -•<) |)(»khea a!i pridohitka stano\ nikov. |w-.':iaieniodaki iiiorajo naznaniti «¦ . <>]<: \>< uiiaieiiinikv \n ::aiemnino. Ki jo ;i /iid;;.i. fl.i^iio11. ni ^ii!»dars1-.: ^ia^Ltr^; idru/.inski glavarjii r-a \ se k niili gospo- dar^t\u ^padajoee 'isebe. katere iinaio svo.ic lioliodkc. \ s:nisiu (.ir,enji.ne /.•»•.< :is-c do!(»ebe in Ciena 39, izvršitve- V-L'^.i peupisa K v^iileinii pi. I'M-i posesiniki in.s ali iijih lunnesttiiki. da oddajo omenjeiie izkaz.e in sieer v neposrednein drzavnein uiesui Tustu ;n \ ol-.oii.anskil; obeiiu.li pri e. kr. da\ j- nili ,ulministracija!i 1 in 11 v Trstu, v po- kne/eiu grcfiji < iorisko-! iradišeanski in v niejni grofiji Istrski pa p;\ pristoiniii e. kr. okr.iiniii glavarstvih od 1. do 31. oktobra l()l.\ 1 h) ra\ no istega roka mo- rait) podnajeiHfidaki. odnosno gt.spodar- ski ^l,i\ arii izgeuoviti gori imeiunane p!¦¦J.ttkc. Stano\ nike ie i/ka/ati po sta- nju .kakor je bilo due I. oktobra !ul.\ \ zorei za i/kaze iasmikov his. ki so Ju- ne v najem in takih. kaie'v iastirk rabi sain kakor tndi oni /a i/kaze podniiie- modaiee\" in gospodarskili glavariev. d( I'C se bre/plaeno pri piistojnih da\e- tiill (MMastib 1. stiipnie (ledaj \ Trstu / okolieanski'i'.i obeinaini pri e. kr. dave- iiili ,ui;iiii".isi.\.^:ia!! !. i., Ü. \i • 'o i^kein (Iradiseauskem in v Istri pa pri p-js'oi- nib e. kr. okrainili irlavarstvili. \ suiishi elena M). oiueujeueu'a i/\rsit\"e- uega prediiisa morajo \ si najenmiki. od- iH^suir gospi^.darski ijavarji. stauuioei \' liisah danib v iKijein. izka/e, ki jiui ie na- i^raviti (stano\-alske i/kaze). txklati liiš- liim posestuikoin kateri potem sesta\i.io na njili ptxllagi svoje i/kaze (hisne i/- kaze). ter jib poictn oddajo pristt>.!'ii davC'iii oblasti. Ako so \ zorei. ki ii!i ^osta\ij<^ stranke odnosno gospodarski ^¦•¦'.\arji (stanovalski izkazi) koie jc p:'i- ložiti hisnega posestuika (hisni izkaz), prinicrno izpolnjeni, ni treba njili vse- bine prcpisovati še posebej na izkaze. — Teh obveznosti najeniodalcev so pa o- oprošeeni poscstniki hotelov in gostilnic glede potnikov, ki se pri ti jili ustavljajo. ako isti pri njili ne bivajo neprestano dtl.ie uego tri ineseee. l\)locbo kazui zaradi odrečenih ali vede napačno danili podatko\' glede bišnih stanovnikov ob- sejia ^ 247. zakoaa iz due 25. oktobra iS% drž. zak. štev. 220. Kontrulni zbori odpadejo. \ ojni mi- nister je odredil, da iniajo tudi letos cd- pasti kontroini zbori rezervistov m nadoinesiiiiii rezervistov. Poslediee zamujene naznanitve pn poškodbah. Ako je kdo zavarovan pri kaki za\aro\ ainiei za nezgode, inora vsako nezgfKio takoj javiti dotieni fii — mi. Ako tega ne stori, nosi posledice sani. Najvišji sodni dvor je razsodil nainree v teni smislu v neki pravdi, ki je za inarsikoga pouCna. Nekov delavec, ki je bil zavar(jvan pri neki tirmi proti iiezgodam, je padel v oktobru I .1911 in se tudi na vidcz pra\- lahko poskodoval. ker ga ni dosti bolelo, je stvar zamoiea!. Leta 1912 pa je naenkrat zaeutii hude boleeine v gla\ i in meseca marea so sa niorali prepeljati \- bolnisnieo. Zdravniki M. dognali. da je bolezen p o s I e d i e. a t.v.ciii padca oktobra I. 1911. Mož je u- mrl in na podlagi zdravniskega izvestja je udova tožila firino za odškodnino. toda izgubila je pravdo v vseh treh in- štaneali. ker ta nezgoda ni bila pravo- easno naznanjena. \ pravilih dotične druz.be stoii namreč izrecno, da je tre- 1 t naznaniti \ sako nezgodo v 72 urali. Akt; pa v .)O dneb, ni sploli nikakega ob- vestila. dotičnik bima praviee do od- škodnine. Načeistvo in nadzorstvo odgovarja za konkurz pri zadrugah. Kasaeijsko so- diščv je te dni izdalo prineipielno razso- db(». ki je iako velike važnosti za člane naOelstva in nadzorstva pri zadrugah. Pr: konkurzu neke zadruge so se nani- re: Ji.ini naeelstva pritožili proti ob- sodbi dezeine sodnije na Dunaju. Kasa- eijsko sodišec ie pa pritožbo odbilo *n izia\ iio sledeee: Ako pride kaka zadru- ga \ konkurz so kaznjivi po ji 486 kaz. zak. eiani n a č e 1 s t v a in č 1 a n i n a- d / (i r s t v a. ^ko ne morejo dokazat:, da ;e i¦ ri> 1 a dmiena zadruga po nedolž- iieiM ali po nesreei v denarne zagate. •-- Posebno VA je treba krivdo pribiti. ako se do/eiic. u.» so eiani načelstva ali nad- /i:st\a zaneinariali oeitno svojo dolž- nost in se niM> nataneno držau zadruž- nega zakona. V Berlimi zahtevajo znanje iugo- >iovan.>kih iezikcv! \ Slov. Naroduu >ino eitali: Neki veliki tvorniei \" Ber- üiiii sc je ponudil in jo prosil za službo dela\ e^ s Koroskega. Tovarna ie na to ponudbo odgovorila. da delavea prav rada sprejine. toda samo pod pogojem, ako ie veše kakega jugoslovanskega ie- zika \- govoru in pisa\ i. Hotienik je bil pae rodom koroski Slovenes toda lio- dil ie samo \ nemske sole ter se narav- nost postavlial s tern, da je tisto mrvi- eo slovenšeine. ki jo ie prinesel iz do- liiače hiše v solo, temeljito pozabil. • 1 aiiko si ie torej misliti. kako je bil niož preseneeen. ko ie dobil pismo iz Herli- na, da X'd jirav radi sprejiuo v službo. ai.r /naslovenski. lirvaski ali srbski. Odijin-oril ie. da ne zna ne tega, ne oik- ga iezika. a da ie Korošee iz narodno ugro/ene nemske zenilje in da z ozi- rom na to apelira na tvornico. da ga spreinic v sliižbc. Na to pisnio mu je tvorniea odvniiki. da ima trdih Nemcev dovoli ua razpolago. poirebuie pa de- lavnih sil. ki so vešči raznih. zlasti slo- vanskih jezikov. za to da njega ne mo- re sprejeti \- službo. Tako je mož ostal brez službe in bridka izkusnja ie napra- j vila iz zagrizenega uenieurja eloveka. I ki sc je v zreli dobi jel ueiti slovenske abeeede. Tako gineva bajka o edino zveliea\ni uemseini in o bogatem kru- lui, ki ga baje uudi Ijudetn samo znanje nc'.iiskega iezika! Pa je tudi nad vse znaeilno, da v neinškein Berlinu ii-^ dobi službe delavec za to. ker ne zni jugeslovanskeira iezika! Vsem gospodinjam toplo priporočamo KOilHSKO CIKORIJO v kor ist edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl Izdelek. obiiiejniin sloveneem ^IA|a1ua 1 T34 ^sf &**** Vsaki cbn mm velezanimivi programi. ^^V^XX WJb Cl 4 dQL V nodcljo |Mv,||i,)|u,liir ¦>,! 10. — I:!.: Sestanek vseli I W . ==========r^=i^.i:^~--------------- Pohitite trumoma v Central Bio kajtž sedanje predstave t- zaslužijo. Sarnomor princezinje. \ lieidelber- gu se je ustrclila priuce/inju Zotija j Saclisen-W eimar. lmeiu je komaj 25 le:. Oovori se, da je izvrsilu samomor. ker so ji stariši zabranili poroeiti se z milijo- narjem hleichröderieni. zlasti zaradi te- gu, kcr je zid. i CENTRAL Bio. \ eeraj. daues in iu- i tri sc predstavlja \- tern najpopolnejšein kinoglediseu z največjo proickcijsko steno v Avsrriji roman »Za njeno dobro ime«, ki vzbuja posebno po/ornost obi- skovalcev. Očarajoce slike "Pireneiiu j po naravi lias vodijo po tem mogočnem Korovju. polnem iiaravnih lepot. Na j koiiLii inianio nidi humoristicno toeko. Yspored je zanimiv in poučljiv. Poset- niki zapuščajo polni hvale dvorano. - Opozariati pa moramo posebno na vspored. ki pride v pondeljek in torek na vrsto. Te/.ko da bo kdo zainudil pri- liko, ogledati si izkopine od Yezuvove lave zasutega mesta Pompej, ki se bo- do prednasale v lepih iiaravnih barvali. Sledi ginljivi prizor »Srce stare mate- re«. Varietetna točka akrobatov »Knel- ton« obeta tudi biti zanimiva. kot vse dosedanie take točke. Na koneu je po- skrbljeno tudi za smeh. Ystopi se lahko po vsaki sliki. tako da odpade mučno čakanje. Drobtinice. Spomenik češkemu pisatelju. V par- ku Chotek na Hradžinu so v torek od- krili spomenik češkemu pisatelju Juliiu Zeyer. cigar nekatera dela so prestav- ljena tudi v slovenščino. Gospodarsko. Razstava živine na Dunaju. Nižje- avstrijska kinetijska družba je priredila dne 12.. 13. in 14. t. m. na Dunaju raz- stavo živine in poljedelskih strojcv. Raz- stavo je otvoril poljedelski minister ek- scelenca Cenker. Navzoči so bili sekcij- ski šefi in drugi uradniki poljedelskega ministerstva ter mnogoštevilni živino- rejci in živinorejski veščaki vseh av- striiskih dežel. Minister je v enournem govoru raz- ložil vaznost živinoreje v Avstriji ter poudarjal, da se bo ministerstvo priče- lo intenzivno pečati v vseh kronovinah z zivinorejo. Posebno pozivlja avto- nomnc oblasti in kmetiiske korporacije na intenzivno sodelovanie. .Minister ze- lo priporoča rejo na užitek, \ peljejo nai se preizkusne molže, kontrolna društva, slaba zivina nai se počasi proda mo- sarju. Nadalie priporoča pašo tam, kier se izplača. Vpeljejo naj se v vseh deže- lah v pripravnih krajih središča za iz- rejo plemenske živine in vzrejevališča za bike. Potreba je temeijitega pouka o živinoreji. Razstavilo se je 2000 glav govedi, veliko prašičev. perotnine, kuncev. koz in ovac ter poljedelskih strojev. Razstavile so zivino vse avstrijske dežele, razen Kranjske. Ooriške in Dal- maciie. Letosnja vinska letiiia na Hrvat- i skem bo vslcd uv;'odney;a \ reinena v zadnjem času glcdc kakovosti dokaj do- bra, podobno kakor leru*"U)iH). Knieeki most bo imel 13 do 1(> odstotkov slad- koria. na veleposcstvih pa Id do 20 (k\- i stotkov. kvuntitativno bo pridelek za | 20 do 30 odstotkov inanisi uego lanski. Kar se tiče cen, so doslci nekatera ve- leposestva stavila ponudbo po 33 do 35 kron za hi niosta takoi izpod stiskai- nice. Uvoz cvetlic in zelenjavi v našo državo. \ zadtiiili lctili io začel uvoz cvetlic in tudi zelenjavi v uaso državo tako rasti. da so sklenili združeui vrt- narji in evetličarii prositi vlado. da na- loži na te prAliuete visoko carino, da s^ tako obvaruieio doniaci producenti. Sta- tistika tega uvoza je kar zanimiva. Leia 1Q12 se je pripeljalo v našo državo iz Italije in Netnčiie odrezanih cvetlic sko- ro za 5 milijoiiov K. Listia in veiic za dekoracije se ie pripeljaln od drugod za skoro poldrugi milijon K. Zelia se ie pri- peljalo dobra 2 milijona K. Kumarc sine. kupili od drugod za 21 .j miliioua K. rav- .no tako karfijola. Skoro en milijon pride na paradižnike (pomidori) in celih 6 mi- liionov na drugo zelenjavo. Skupno je to lepa svota, ki bi bila prav lahko osta- la doma. kajti naši kraji so tako ugodni. da bi z maihnim trudom dosegli vsaj to- liko kot drugod. Ravno G o r i š k o pri- de v tem oziru prav močno v postev, ker leži deloma \' skrajno ugodiii in pri- merni legi. Vlada bi pač storila prav. da bi v tem oziru žrtvovala nekaj vee. sai bi bilo to državi le v korist in poliedel- cem v spodbodo. Književhosf. »Pravljice((. Spisali Ltva iu .Mini, ilustriral V. Cotič. Izdala Družba vs. Mohoria v Cc- lovcu. Knjiga obsega 1> »pravljicx, k: pa po večini tic (/dgovarjajo zalitevam. ki iih navadno stavimo na pristne bo- disi narodne ali uinetne pravljice. lU)li.ši \ zorci so narodne, to je sigurno, kajti tudi naiboliši umetniki so le priblizn«» zadeli tisti način pripovedovania kot gn ima ljudstvo. Pri liudstvu se ni učila ne UtVcine M i r a, ker snov niih -pra\- liic" ie pretnalo epicna. pripovedna. Na- rod liubi konkretnost, realnost, krepkc | pripovedne sno\'i, četudi vcasi nekoliko I okorne. Tega \' tch pravljicah« po \'e- i čini ni. ker niso vsebinsko dosti naslo- niene na narodne moti\'e, anipak večji- j deli so čisto nanovo izmišliene. Tudi to ni ravno ugodno, da so sk(M'o \si moti^i \zeti iz rastlinskega /ivljenja, kar siccr priča za rahlost in neznost obeh žen- ! skill pisateliic. Oblika ie za pravliioj i skoro presubtilna, prefina. Jezik v na- | rodnih umotvorih je krepak, rezek, ! kratki, krhki stavki. priinerni vsebini. j Utva in jVlira pišeti obc boli lirieno na- vdahnien slog, ki spominja na Meška. Mod bolj.še koščeke bi pristel -'Skratca : j nagajivčka'(, ».Jazbeca«, legendo o marietici, ^Starko Burjo" in še pnr drugih. Cisto napačno ie rablicn izraz b;t.ika<.; bajka je priča o stanh pa- ganskih bogovih. grški "inythosu in ima z iKUSO pravljico lc malo opravka. Celoten vtis za me ui bil vgoden. Za moj okus je vse to pisanje prcuinetniče- iu) in premalo pripovedno. Zdi sc, da pisatcliici ne poznati dovolj naših na- rodnih pesiui in pravljic. a tudi ne /.ivc- ga ljudskega misljenja in govorjeuja. Od naroda se je trcba učiti. narodna usta so še naiboljsi iicna knjiga za vsa- kega stilista. Kakor sc zdi, ic "Družbau nameiiila knjigo slovcnski niladini, a tc/.ko da bo dosegla Ž uio uaineravani vspeh. Tista finost iu subtilnost \ pri - povedovanju za mladino ni privabliiva. llnstracijc bi bile tudi lahko boli krep- ke, rcalnc. Stiliziraujc kebrov in drugih živali bo vzbudilo malo zanimanja. Par slik ie cednih. izrazitili, pri dostih pa se vidi. kakor bi bil hotel slikar le poka- zati kake »kunšti«, da zna. Jasnost trpi vočkrat (str. 31. 25. 5, 55.) Čeniu radi enega maka 2 obsirni sliki (str. 43 in 45)? Iz »Jazbeca«, ki je bolj hvalczna. snov, pa nobene! Prihodnjič tedai \eč pozornosti, škodovalo ne bode ne innet- niku ne občinstvu. d. b. ^ajbfiljsi f-i'ski dobavni vir! Perje zablazlne po zelo Dizkih cenah. '• Bt cm sire ki K 1250 in li.SO. Ra/pošilja se proti povzetju, in sicer zamenja ali fa se vzamp nazaj ter se vrue iienar. Oniki za- stoii] in [lOštiiinc prosto. 5. Beni&ch, Deschenits xt. QQ2, (esko. 1-Z mala dijaha ^Zt^'l stnnuvaiijc. Svitla soba, vrt, vestno nadzo- rovanjf. Cena 44 K mesečno. Naslov pove upravniStvo .Gorice". Priporoča se, pod iiovim vodstvom, IK) novn tirejeni hotel uPri Zlatein Je- lenu«. Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo iigodnih cenah. Zdmvuik dr. J. Bačer onlinii'H v ulici Tre Re št. 9 v G0RIC . IIMH.Hr/.WiJJJiWJJ.Hill.mi Asbesiniccmcntni Iskriljevecfirmit j jcinnctcn kamen FiRMiTOVETDVARNEzADPioz '¦ ZA/TOP/TVO in zalocap: aGREGQRlt'GO^ICADZKA^ucftAi ftupujte samo dvokolesa*. „ALTENA", francoske vrste,j ki so najtrpežnejši in na boljši bodisi za na- vadno abo all za dirke ^ S'iviilni stroji () i if! i a 1 ..Victoria* f * -.i) i.aiprakličnejši /a vsako iiišo. | lsti slnžijo za vsakovrstno si- vanje in slikaiijt' i vezcnjej.Siroj | teče bnv.šnmiio in je jaku trpc- | žen. Puskf!, samokrese, slamo- reznic e in vse v to slioko spa- I ^ dajoce jiredmete se dobi po to- | *f varniški cenipn tvrtiKi > Kerševani J Cuh, 30R1GA Stolni trg St. % ill mnska kreditiii hika wmwu i Gonci Centrali Ljubliflllü. | (Mlnižnicc : O lje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst. -.*«litt*a jdy^rsa K 8foao.99a.. ____-----------------------------------------------------------i^ss. 'He5*ervr»i saftlad K t,OOO.OOO. Vloii'f4 na knjižieo po 434°(). v if-^ko(Vm radium po do^ovoru. Nakup m prndaia vrednostmh papirjev vseh vrst. deviz-valut. ; -- Hskont menic-------= Sprcjemanje vrcdnot v varstvo in oskrbovanje. Borzna naročila. j! — St a v b e n i k re d i t i. •- ! • Safes. Promese za vsa žrebanja. !' Predujrni na vrednostne papirje. iNakazila v inozemstvo. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. i: Srečkc na obroke. Kreditna pisma.