lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 6. julija 2012
letnik LXV • št. 53 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257

KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2*ICH3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.s
Aktualno Ptuj • Zibelka eko soje za Japonce in tofuja za Evropo?
O Stran 3
Po naših občinah
Ormož • Kje je
spomenik vojni za Slovenijo?
O Stran 9
Štajerski
Ptuj • Dolgo vroče poletje
Voda, voda in še enkrat voda...
Letošnje poletje podira vročinske rekorde. Z nadpovprečno visokimi temperaturami je postreglo že takoj na začetku. Senco iščejo vsi, ljudje in živali, prav tako osvežitev v vodi.
Šport
Dejan Zavec •
25. avgusta v areni O2 v Berlinu z ... O Stran 11
V	Termah Ptuj vodno osvežitev dnevno išče do tri tisoč kopalcev, v konicah pa tudi štiri tisoč in več. Že po tradiciji pa dnevni kopalni rekord podirajo sredi avgusta. Tudi toboganski spusti so med obiskovalci zelo priljubljeni, še posebej, ko gre za največji tobogan v Sloveniji - tajfun, ki so ga odprli lani. Z dobrim obiskom se lahko pohvali tudi avtokamp, v katerem so junija letos odprli vinsko vas. V sodih velikanih, ki so jih še pred 40 leti polnili z vinsko kapljico, danes lahko ljudje prenočujejo, tri pa so preuredili tudi v savne. Kulturna dediščina, ki bi sicer končala na odpadu, je z novim produktom dobila novo vsebino, ki še zlasti privlači adrenalina in doživljajev željne domače in tuje turiste.
V	teh izjemno vročih dneh pa je treba ob vsej zaščiti spiti tudi veliko tekočine.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Juršinci • Pred občinskim praznikom
Ptuj • S seje mestnega sveta
■v
Rezervacij v vrtcu zaenkrat ne bo Častni občan
- Milan Krajnik
Tokratna seja občinskega sveta Juršinci je potekala tako rekoč ekspresno. Kar z devetimi točkami so svetniki opravili v dobri uri. Še največ časa so namenili predlogu OŠ Juršincev, ki je v imenu staršev občino prosila za možnost rezervacij mest v vrtcih v poletnem času.
Svetniki, ki se bodo ponovno sestali šele konec avgusta, ko bo počitnic konec, pa so se strinjali, da to točko preložijo na naslednjo sejo. To dejansko pomeni, da z rezervacijami v juršinskem vrtcu zaenkrat ne bo nič.
Nekoliko več razprave kot ostale točke pa je zahteval predlog OŠ Juršinci za rezervacijo mest v vrtcu. Na pobudo staršev, ki imajo otroke v vrtcu, naj bi se namreč tudi v juršinskem vrtcu lahko začele uveljavljati rezervacije. Po prispelem predlogu bi tako starši za otroke, ki v času počitnic ne obiskujejo vrtca v trajanju najmanj enega in največ dveh mesecev, plačali le polovico cene. Kot sta pojasnila Slamer-šak in Kaučič, bi to za občino predstavljalo dodaten strošek, kar bi pomenilo manj sredstev za investicije. Po nekaterih iz-
računih bi občina, če bi ugodila predlogu, mesečno za vrtec odštela 2000 do 4000 evrov mesečno več kot doslej. Župan je sicer pojasnil, da je zmeraj za to, da se staršem pomaga, a je v isti sapi dejal, da so težki časi in da bodo v prihodnjih mesecih na občino bržkone prispele različne vloge za takšne in drugačne olajšave.
Predlog šole, da starši lahko rezervacijo uveljavljajo enkrat letno - to možnost imajo v nekaterih drugih okoliških občinah, ob tem pa plačajo rezervacijo v vrednosti 50 odstotkov cene - pa je bil vprašljiv tudi s strani nekaterih svetnikov.
O Stran 5
Kot smo na straneh Štajerskega tednika že poročali, so ptujski mestni svetniki z večino glasov izglasovali odstop Ptuja od soorganizacije Evropskega prvenstva v košarki 2013.
Foto: Dženana Kmetec
Naknadno pa se je izvedelo, da je v igro vstopilo podjetje Meteorit, ki je bilo izbrano za izvajalca del na javnem razpisu, ki pa mu tudi ni uspelo pridobiti manjkajočih pet milijonov evrov za zaprtje finančne konstrukcije, ki so jih prvotno nameravali pridobiti s koncesi-onarjem. Tudi manever, da bi skušali pridobiti več državnih sredstev za to investicijo, se je ponesrečil: za ptujsko gradnjo je namenjenih le 2,5 milijona evrov in nič več so povedali v državi. MO Ptuj je tako spodletel še zadnji poskus, da bi vendarle prišlo do gradnje.
Na 19. seji mestnega sveta, ki je bila 18. junija, so mestni svetniki soglasno sklenili, da bo nov častni občan MO Ptuj Milan Krajnik, najstarejši me-
stni svetnik, ki je pred kratkim praznoval 75. rojstni dan. Priznanje - naziv častni občan MO Ptuj - se mu podeli za izjemne dosežke na področju gospodarstva ter za vse zasluge pri razvoju mesta Ptuj in širše okolice. Na osrednji slovesnosti ob letošnjem prazniku MO Ptuj bodo podelili tudi dve zlati plaketi MO Ptuj. Ministrski provincial p. Milan Kos bo zlato plaketo prejel za posebne zasluge na področju kulturnega in humanitarnega delovanja ter za osebni prispevek pri oživljanju minoritskega samostana na Ptuju. Zveza čebelarskih družin Ptuj bo zlato plaketo prejela za posebne zasluge na področju razvoja in pomena čebelarstva na Ptujskem.
O Stran 4
Ptuj • Lorenčič o tranziciji slovenskega gospodarstva v kapitalizem
Glede vloge države še veliko nejasnosti
V poročni dvorani na Ptuju je 13. junija potekala predstavitev knjige Prelom s starim in začetek novega - Tranzicija slovenskega gospodarstva iz socializma v kapitalizem (1990-2004) ptujskega zgodovinarja dr. Aleksandra Lorenčiča, ki jo je organiziral Zgodovinski arhiv Ptuj. Po letu 1991, ko so se pričele stare politične, upravne in sodne inštitucije in gospodarski subjekti bivšega socialističnega sistema ukinjati in spreminjati, je te spremembe pazljivo spremljala tudi arhivska stroka, je ob tej priložnosti povedala direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj Katja Zupanič.
Leta 2003 je Arhivsko društvo Slovenije organiziralo zborovanje na temo Arhivi in arhivsko gradivo v času tranzi-cijskih sprememb. V skrbi, da se ohranja arhivsko gradivo, je ZA Ptuj uspelo v času tranzici-je prevzeti vse pomembnejše fonde družbeno-političnih organizacij ter večine ptujskih podjetij, ki so zašla v stečaj. Bojazen, da se gradivo ne ohrani, je izhajalo tudi iz takratne neurejene zakonodaje in velikokrat zanemarljivega odnosa stečajnih upraviteljev do tega dela kulturnega dediščine. V arhivih si prizadevamo, da to gradivo urejamo in popisujemo, tako da lahko služi raziskovalcem kot podlaga za nova razmišljanja in ugotovitve, je še povedala Zupaničeva.
Knjiga dr. Aleksandra Loren-čiča je prva celovita zgodovinska raziskava s področja gospodarske zgodovine v času samostojne Slovenije. Predstavitev knjige, ki je privabila številne, je vodila Marija Hernja Masten. 31-letni zgodovinar je leta 2006
Uvodnik
Poceni „roba"
diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v študijskem letu 2006/2007 pa se je na isti fakulteti vpisal na podiplomski študij. Prvega oktobra leta 2007 se je v okviru programa Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju zaposlil kot mladi raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer se je pod mentorstvom dr. Jožeta Prinčiča ukvarjal z raziskovanjem sodobne gospodarske zgodovine. Lani marca je na Filozofski fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Tranzicija slovenskega gospodarstva v letih 1990-2004. Kot asistent z doktoratom je zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer se ukvarja z raziskovanjem sodobne gospodarske zgodovine.
Dr. Lorenčič je vesel, da se je prva predstavitev knjige odvila v njegovem domačem mestu. Slovenija je v lanskem letu praznovala 20. obletnico osamosvojitve, minilo je 20 let,
Vsi vemo, kaj je poceni roba. Načeloma bi taki zadevi lahko rekli škart, nekaj, kar nima vrednosti in ni nujno za preživetje. In načeloma je takšne robe količinsko zelo veliko, kar je tudi eden od razlogov, da je poceni.
Smo pa ljudje tisti, ki marsikakšno vrednost ali vrednoto znamo popolnoma razvrednotiti in jo spraviti na raven škarta in navlake. In to opazujem že nekaj časa. Recimo: občinske plakete in priznanja. V večini občin jih delijo že tako kot včasih dedek Mraz bombone. Vedno več jih je, merila za to, kdo bo prejemnik tovrstnega priznanja, pa vedno nižja. Dovolj je že, če je nekdo dovolj let član kakšnega društva, če uspešno posluje ali kmetuje, če je dovolj let gasilec ali pa poje v pevskem zboru itn. No, gasilci so v pogledu podeljevanja priznanj in raznoraznih medalj in plamenic tako in tako spet kategorija zase, saj si vsako leto, če ne drugega, podeljujejo neke bronaste in srebrne in zlate plakete za članstvo, pa še neke plamenice gasilske zveze in take zadeve. Skoraj v isti kategoriji so vinogradniki in vinarji s svojimi ocenjevanji vin, kjer ni slišati drugega, kot da imajo vsi zlate in kakšen morda še srebrno priznanje. Pa tudi v občinskih športnih društvih ni razlike: pokali in pokalčki se delijo na nešteto tekmah, od nogometnih do ribiških - dovolj je le, da se izvede nekakšno vaško tekmovanje in že so razglašeni najboljši, ki morajo dobiti tako pokale kot praviloma še priznanja. Pa da ne bomo segregacijski: tudi kulturniki ne zaostajajo kaj dosti, čeprav je res, da ne organizirajo tekem. Imajo pa za tolažbo Gallusove značke za vsakih pet let svojega kulturnega dejstvovanja.
Ne vem, no, nekako še razumem, da se mulčkom v vrtcu in v osnovni šoli množično delijo priznanja za uspehe, saj se jih tako najlažje in najlepše motivira.
Ampak pri odraslih - ali je to res potrebno? Na takšen način se namreč že dogaja popolna inflacija vrednosti priznanj in plaket, saj je pravzaprav dobitnik že skoraj vsak, ki se kje pojavi. Če je ne dobi, je pa že globoko užaljen...
Ah ja, v kontekstu povedanega ne smem pozabiti niti sejmov, recimo gornjeradgonskega, kjer vsako leto podelijo več priznanj, kot je razstavljavcev...
Simona Meznarič
odkar smo iz naroda prerasli v nacijo. Z razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti smo Slovenci svojo usodo popolnoma prevzeli v lastne roke. Kar zadeva gospodarsko področje v celoti več ni tako, vendarle pa si to poosamosvojitveno obdobje zasluži tudi kar zadeva raziskavo znotraj zgodovinopisja posebno pozornost, je v uvodu predstavitve knjige povedal avtor. Gre za prvo celovito raziskavo s področja gospodarske zgodovine v času samostojne Slovenije. V knjigi je analitično interpretiral proces gospodarske preobrazbe med tranzicijo oziroma v obdobju 1990-2004. Ni se omejeval samo na ti dve letnici, v tem procesu je izluščil njegove temeljne posebnosti in značilnosti ter izpostavil njegove nosilce in rezultate, ki so pripomogli k temu, da je Slovenija hitreje dohitevala razvitejši svet, kot se je to v prvi fazi pričakovalo. Obravnavana tema še ni doživela poglobljene zgodovinske analize in to bo vedno predstavljalo logično nadaljevanje dosedanjih spoznanj s področja gospodarske zgodovine oziroma zgodovinopisja nasploh. Dosedanje raziskave se v večji meri zaključujejo konec leta 1991. Pisati o gospodarski tranziciji je bilo vsej prej kot lahko delo, ker kot je zapisal ameriški univerzitetni profesor zgodovine Ivan T. Berend, je o dogodkih iz sedanjosti oziroma »nedokončane sedanjosti« pisati tako, kot da bi »streljal premikajočo se tarčo«. »V zadnjih letih smo bili tako rekoč vsakodnevno prek dnevnih informativnih oddaj, dnevnega časopisja 'bombardirani' s številnimi informacijami, ki so se tako ali drugače navezovale na proces gospodarske tranzi-cije. Izstopali so primeri, predvsem vezani na privatizacijski proces, menedžerske prevzeme, zgodbe o tajkunih in podobno. Poleg tega pa je na trgu še cela kopica literature, najrazličnejših člankov, poljudnih, strokovnih in znanstvenih, ki celostno ali po posameznih problemih obravnavajo proces gospodarske tranzicije. V množici podatkov, ki so si pogosto nasprotujoči, tudi mnenja ekonomske stroke so pogosto deljena, je zelo težko ustvariti relevantno in celostno podobo o tako kompleksnem procesu, kot je gospodarska tranzicija,» je povedal dr. Aleksander Lo-renčič, ki pa je prepričan, da mu je to kljub vsemu v pretežni meri uspelo.
Leta 1992 je Slovenijo priznalo že več kot 100 držav, do
Foto: Črtomir Goznik
S predstavitve knjige Prelom s starim in začetek novega - Tranzicija slovenskega gospodarstva iz socializma v kapitalizem (1990-2004) zgodovinarja dr. Aleksandra Lorenčiča s Ptuja (levo), ki jo je organiziral Zgodovinski arhiv Ptuj.
leta 1996 pa je postala članica domala vseh najpomembnejših ekonomskih integracij. Članica EU je od 1. maja leta 2004. V organizacijo najrazvitejših gospodarskih držav pa je vstopila šele leta 2010. Eden od osrednjih problemov oziroma procesov v prvi fazi tranzicije in v nadaljevanju je bila makroekonomska stabilizacija. V tem procesu je v prvi fazi po Lorenčiču ključno vlogo odigrala, če ne pretirava, Banka Slovenije, ki je s svojim delovanjem vplivala na gospodarsko rast, inflacijo, devizni tečaj in tudi na mednarodno menjavo. Na prelomu tisočletja je sledil padec gospodarske aktivnosti, makroekonomska podoba se je poslabšala, ob vstopu v EU se je izboljšala, izboljšala pa se je tudi blagovna menjava.
Slovenija - tranzicij-ska poraženka?
Najzahtevnejši proces gospodarske tranzicije je postavitev tranzicijske zakonodaje, lastninjenje podjetij, privatizacija državnega premoženja, kar se je pokazalo tudi v ostalih tranzicijskih državah. V knjigi dr. Lorenčič obravnava tudi prestrukturiranje gospodarstva in gospodarsko kriminaliteto med tranzicijo. Stanje, v katerem smo danes, družbeno razslojevanje in podobno, je rezultat ne samo nekajletnega procesa, ampak nekega daljšega procesa, ki se je začel že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. V poglavju, v katerem obravnava regionalne razlike, ugotavlja, da se te niso zmanjšale. Najrazvitejša je osrednja slovenska regija, najslabše pa je razvita pomurska regija. Dr. Lorenčič je v svoji knjigi pred-
stavil in primerjal tudi češke, poljske, srbske in madžarske tranzicijske izkušnje, na kratko pa tudi Hrvaške. Vse do uradnega zaključka tranzicije leta 2004 je prevladovalo mnenje oziroma so izstopale zgodbe o slovenski tranziciji kot zgodbi o uspehu. Za tem pa so v ospredje vse bolj vstopala mnenja in ocene, ki so vse prej kot pozitivna. Nekateri so Slovenijo ocenili celo kot tranzicijsko poraženko, v zadnjih nekaj letih je bila zelo popularna besedna zveza »zavožena Slovenija«. Slovenija danes ni država, kjer se cedita samo med in mleko, vendarle pa se moramo zavedati, da živimo v državi, ki se ubada s podobnimi težavami kot ostale nam primerljive države. Pričakovanja glede prehoda v tržno gospodarstvo so bila velika, dr. Lorenčič si drzne reči, da celo prevelika. Razočaranje in nezaupanje v pravni in politični sistem je prisotno vsakodnevno. Slovenija se ni odločila samo za tržno gospodarstvo, temveč je prešla tudi v kapitalistični sistem in sprejela vse, kar sodi zraven. Privatna lastnina s privatnimi lastniki, neenakomerna delitev dobička in družbeno razslojevanje so del tega sistema. Slovenija je kot članica globalnih integracij del tega dogajanja, pri čemer pa velja, da kapitalistični sistem absolutno ni več takšen, kot je bil pred 40 leti.
Vloga države pomembna in zaželena
Zanimiva pa je še ena stvar, ki je prav tako dnevno prisotna, to je vloga države v gospodarstvu. Glede tega si še vedno nismo povsem na jasnem tako v Sloveniji kot v njej primerlji-
vih državah, pove dr. Lorenčič. Na eni strani si želimo njen popolni umik, po drugi strani, kar je pokazala tudi zadnja kriza, pa niso redki primeri, ko želijo državno pomoč tudi podjetja v popolni privatni lasti. Krize so sestavni del gospodarskega življenja, pokažejo na določena neravnovesja, nepravilnosti, opozarjajo pa tudi na to, da trg ne more biti edini regulator sistema in da je vloga države pomembna in zaželena, ne sicer prek kadrovske politike in podobno, ampak regulative. Z zgodovinskega stališča si proces gospodarske tranzicije oziroma prehod v kapitalistični sistem ne glede na vse, kar ga spremlja, zasluži pozitivno zgodovinsko oceno. V tako zahtevnem in kompleksnem procesu, kot je gospodarska tranzicija, žal vsega ni mogoče izpeljati ciljno in načrtno. Stvari v praksi ne tečejo tako, kot so zapisane, še posebej, če so določeni zakoni napisani pomanjkljivo oziroma so imeli številne luknje. Če obstaja kakšno področje, na katerem bi politika morala preseči svoje ideološke vzorce oziroma strankarska področja, je to gospodarsko področje, posebej poudarja dr. Lorenčič. V času tranzicije so se tudi zaradi nejasne strategije politike, njene nekonkretnosti, nekonsistentnosti, zgodile številne malverzacije in zlorabe, in kar je zelo žalostno še danes, dvajset let kasneje politika še vedno nima izdelane jasne strategije, ko gre za določena vprašanja, na primer za državno premoženje.
Knjiga dr. Aleksandra Lo-renčiča je izšla v knjižni zbirki Inštituta za novejšo zgodovino Razpoznavanja.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Japonska soja na poskusni njivi v Turnišču
Zibelka eko soje za Japonce in tofuja za Evropo?!
Predstavniki ljubljanske biotehniške fakultete, Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra in ptujske biotehniške šole so sredi tega tedna na šolskem posestvu v Turnišču predstavili projektni konzorcij za pridelavo soje, ki nastaja v sodelovanju z japonsko družino Cukamoto.
Aleš Kuhar z ljubljanske biotehniške fakultete je med drugim povedal, da je cilj skupnega projekta, ki ga koordinira Bistra Ptuj, proizvodnja tofuja. Začetki so sicer skromni: na šolskem posestvu so zaenkrat zasejali tri avtohtone japonske vrste soje na manjši njivi z namenom, da ugotovijo, katera vrsta bi lahko na naših tleh najbolje uspevala. Ko bodo videli, katera od teh sort se bo najbolje obnesla, pa bodo oziroma naj bi poiskali proizvajalce to-fuja. Cilj je sicer trgu ponuditi najboljši možni tofu, za kar pa bo potrebnega vsaj nekaj časa.
„Soja je ena od glavnih surovin kmetijskega izvora, saj danes praktično ni živila, ki ne bi vseboval vsaj neke komponente iz te rastline. Največ se je porabi v proizvodnji rastlinskih olj, prav tako pa je pomemben vir za proizvodnjo živalske krme," je pojasnil Kuhar in dodal, da so največji proizvajalci soje trenutno v ZDA, kjer je proizvedejo okoli tretjino svetovne proizvodnje, preostali del pa večinoma nastaja v Južni Ameriki. Tudi Slovenija je med neto uvozniki soje, praviloma pa jo uvažamo iz Brazilije in tudi iz Italije. Kuhar je ob predstavitvi poskusa še povedal, da Slovenija že zaradi majhnosti nikakor ne more konkurirati velikim proizvajalcem soje, lahko pa dobro izkoristi tržno nišo ekološke pridelave soje ali soje brez GSO: „Zlasti za zahtevne Japonce je eko soja ali soja brez GSO izjemno zanimiva in jo zelo iščejo, saj ne kupujejo ameriške gensko spremenjene soje. Italijani, na primer, tako najboljšo sojo izvažajo na Japonsko, preostalo pa drugam ali jo porabijo doma. Prav v tej točki vidim ekonomičnost pridelave soje v Sloveniji, sploh še ob tolikšni spodbudi japonskih iniciatorjev, ki so v končni fazi pripravljeni tudi soinvestirati ali tu ustanoviti svoje podjetje. Mi smo sicer bolj razmišljali v smeri ustanovitve grozda podjetij, saj v Sloveniji že imamo tri podjetja, ki se ukvarjajo s soji-
nim tofujem."
Kuhar je v nadaljevanju še povedal, da je soja odlično živilo, ki vsebuje ogromno beljakovin, aminokislin in vitaminov, vendar je tudi realno podvomil, da bi jo Slovenci kar naenkrat začeli množično uporabljati v prehrani.
V Sloveniji je trenutno proizvodnja soje zelo skromna, saj je letno pridelamo le okoli 200 do 300 ton na okoli 100 hektarjih. Glavnina tega pridelka se v našo državo uvozi za pridelavo krme, iz nje se izdeluje lecitin, soja pa je v svetu prisotna tudi v proizvodnji biodizla. Le okoli sedem odstotkov svetovne pridelave te rastline se zaužije neposredno v prehrani, največ v Aziji, tofu pa je le eden od možnih načinov uporabe soje za neposredno uporabo.
Aleksandra Pivec iz ZRS Bistre Ptuj pa je povedala, da je ideja o poskusni vzgoji viso-kokakovostne soje nastala v času letošnjega kurentovanja, ko je Ptuj obiskala družina Cu-kamoto: „V Sloveniji že imamo tri obrate, ki pridelujejo tofu, a sojo uvažajo. Projekt se nam zdi zelo zanimiv, v njem pa sodelujemo kot koordinatorji med biotehniško fakulteto, biotehniško šolo in seveda ome-
njeno japonsko podjetniško družino, kasneje pa bi seveda v sodelovanje vključili še druge, predvsem potencialne pridelovalce. Japonci so celo izrazili pobudo, da bi lahko bila Slovenija centralni pridelovalec tofuja za celotno srednjo Evropo."
Težava: zahtevnost ekološke pridelave
Čeprav ideja ni slaba, sploh če bi jo podprli tudi kmetje in začeli s pridelavo eko soje ali soje brez GSO, pa izvedba nikakor ni tako enostavna. Na to, da je soja relativno občutljiva kultura, zlasti na sušo, in da izplen ni ravno visok, je opozorila Miša Pušenjak, Peter Pribožič s ptujske KGZ pa je povedal, da bo eko pridelava pri nas v Sloveniji precej problematična: „Zakonodaja je zahtevna, celotna kmetija se mora preusmeriti v ekološki način pridelave, ne more tega početi le na delu svojih zemljišč, postopek prehoda in certifikacije pa tudi teče nekaj let. Bolje bi bilo, če bi kmetje lahko gojili sojo tudi v integrirani pridelavi." Aleš Kuhar je odgovoril, da Japonci pač želijo ekološko pridelavo,
tudi zato, ker strogih zahtev integrirane pridelave pri nas niti ne poznajo; znana jim je le konvencionalna pridelava: „Vsekakor pa bomo iskali čim bolj optimalno rešitev za vse partnerje." Tudi Miša Pušenjak
Podpisal je dokumente za sodelovanje na podlagi svojih dosedanjih izkušenj županovanja. V vseh dosedanjih primerih, ko je pozival k sodelovanju zaradi potreb in želja mesta, je bil odziv vedno manjši kot v primerih, ko se je k sodelovanju pozival zaradi obiskov in ocenjevanja iz tujine. Pri projektu Entente Florale ga najbolj veseli, da Ptujčani znamo stopiti skupaj, ko želimo nekaj dobrega narediti za mesto. To je zanj največja pridobitev.
Po ogledu Ptuja se je mednarodna komisija Entente Florale srečala tudi s predstavniki mesta. Zanimalo nas je, kaj je komisija, ki jo je vodil dr. Rüdiger Kirsten, povedala županu Štefanu Čelanu in njegovim sodelavcem, kaj so Ptujčani povedali njim. Člani komisije so kot zelo pozitivno, če ne celo izjemno, ocenili močno povezovanje civilne družbe in lokalne politike, da se namreč toliko društev in civilne družbene organizacije znajo povezati s politiko in gospodarstvom ter sodelovati pri razvoju mesta. Povedali so, da uspešnega sodelovanja politike in civilne družbe na tako različnih področjih v drugih evropskih državah ni oziroma ga sploh ne poznajo. Ptujski župan Štefan Čelan poudarja, da je osebno zanj to največja „pridobitev"oziroma dosežek vključenosti Ptuja v to med-
je povedala, da se lahko najde kompromis oziroma nek vmesni kakovostni standard med ekološko in integrirano pridelavo, za kar je možno tudi veliko hitreje pridobiti ustrezen certifikat.
narodno tekmovanje, ne glede na to, ali si bo mesto v jeseni pripelo takšno ali drugačno priznanje, srebrno ali zlato. Človeku je toplo pri srcu, ko vidi, kako ljudje pošteno in iskreno iz srca povedo, kako čudovit je pravzaprav Ptuj, neke vrste celo sveto mesto, ki mu energijo daje močna dediščina in kultura, kako čudovito so se v njem počutili. Vse to in še več so povedali člani mednarodne komisije iz enajstih različnih evropskih držav, ki sicer niso znali opisati vseh pozitivnih občutkov, ki so jih prevevali, ko so se sprehajali po najstarejšem slovenskem mestu, ki je bilo naseljeno že pred pet tisoč leti. Program obiska je bil skrbno načrtovan, kot tudi področja, ki so jih želeli spoznati in kako jih je bilo treba predstaviti. Kriteriji so tako nastavljeni, da je nemogoče, da bi lahko neko okolje izpostavilo samo najboljše in poskušalo skriti pomanjkljivosti. Vsa področja, ki so jih v okviru letošnjega obiska ocenjevali, so ocenili pozitivno. 27. junija je ptujski župan Štefan Čelan iz ust članov evropske komisije Entente Florale slišal izjemno veliko lepih besed in pohval. Člani komisije so ob videnem, zlasti še tam, kjer se jim je zdelo, da bi bilo lahko narejenega še več, predstavili tudi primere dobrih praks iz drugih mest oziroma naselij, ki so jih že ocenili. Pri spre-
Pridelava je najmanjša težava
Ivan Brodnjak pa vidi težave drugje: „Veliko raznoraznih poskusov in 'hitov' smo že dali skozi. In vedno je bilo najprej veliko navdušenje, potem pa iz vsega skupaj ni bilo nič. Tudi pri pridelavi soje vidim še zdaleč najmanjšo težavo v sami pridelavi na njivah. Ampak pred tem je treba vzpostaviti celotno verigo od pridelave, predelave, do prodaje. Vedeti je treba, kje in kako se bo soja sušila, tudi pražila, kje in kakšna bodo skladišča, imeti pogodbe s kupcem ali kupci ... Nimamo predelave, ker nimamo infrastrukture, in tudi če vzpostavimo pridelavo, to ne prinaša ničesar!"
Kuhar je bil pri slišanih dvomih in razmišljanjih hitro bolj skromen v predstavitvi ciljev: „Saj zdaj gre samo še za poskuse, da vidimo, kako se te vrste soje obnesejo pri nas.
SM
hodu skozi mesto so jim posebej v oči padli ekološki otoki oziroma skupine zabojnikov, za katere so menili, da bi jih lahko ličneje uredili. Zelo skrbno so si ogledali vse parke in drevesna nasade, pri čemer so ugotovili, da prevladujejo stare sorte, ki so sicer impozantne, vendar so nekatera drevesa že bolna, kar ni dobro in jih je treba odstraniti. Niso se mogli načuditi, da je lahko naravovarstvena stroka tako stroga, kar zadeva odstranitve takšnih dreves, tako rigorozna ob vedenju, da lahko vsako bolno drevo negativno vpliva na celoten parkovni nasad. Svetovali so tudi, da ni smiselno naključno saditi novih dreves, ampak naj to poteka pod vodstvom stroke. Naravnost navdušeni so bili, kako na Ptuju skrbimo za okoljevarstvo, kako dolgoročno mesto razmišlja o najbolj temeljnih potrebah ljudi. „Epidemija" projekta EPK na kamnitih koritih - najrazličnejši barvni krogi - jih je prav tako navdušila. Moteč dejavnik pa so avtomobili v starem mestnem jedru. Ko bo Ptuj imel mestno dvorišče očiščeno avtomobilov, bo tudi več priložnosti za trgovce in gostince, so prepričani. Tudi prazni lokali v starem mestnem jedru jih niso zmotili; gre za stanje, s katerim se bolj ali manj srečujejo v vseh evropskih mestih.
MG
Ptuj • Še o obisku komisije Entente Florale
Navdušenje ob močnem sodelovanju politike in civilne družbe
Po letu 2002 je v letošnjem letu Ptuj ponovno sodeloval v mednarodnem projektu Entente Florale. Po desetih letih od prvega sodelovanja se je marsikateremu občanu porodilo vprašanje o tem, kaj sploh ima mesto od tega tekmovanja, kaj je tisti dosežek, za katerega je pred desetimi leti dobilo srebrno priznanje. Direktnih rezultatov, ki bi bili merljivi, da je mesto na podlagi tega bilo uspešno na tem in onem področju, ni, je odgovor ptujskega župana na to vprašanje. Če tega ni, zakaj pa se je potem mesto ponovno vključilo v to mednarodno tekmovanje?
Ptuj • Še o 19. seji mestnega sveta
Nov častni občan - Milan Krajnik
Kot smo na straneh Štajerskega tednika že poročali, so ptujski mestni svetniki z večino glasov izglasovali odstop Ptuja od soorganizacije Evropskega prvenstva v košarki 2013. Naknadno pa se je izvedelo, da je v igro vstopilo podjetje Meteorit, ki je bilo izbrano za izvajalca del na javnem razpisu, ki pa mu tudi ni uspelo pridobiti manjkajočih pet milijonov evrov za zaprtje finančne konstrukcije, ki so jih prvotno nameravali pridobiti s koncesionarjem. Tudi manever, da bi skušali pridobiti več državnih sredstev za to investicijo, se je ponesrečil: za ptujsko gradnjo je namenjenih le 2,5 milijona evrov in nič več so povedali v državi. MO Ptuj je tako spodletel še zadnji poskus, da bi vendarle prišlo do toliko želene gradnje.
Na 19. seji mestnega sveta, ki je bila 18. junija, so mestni svetniki soglasno sklenili, da bo nov častni občan MO Ptuj Milan Krajnik, najstarejši mestni svetnik, ki je pred kratkim praznoval 75. rojstni dan. Priznanje - naziv častni občan MO Ptuj - se mu podeli za izjemne dosežke na področju gospodarstva ter za vse zasluge pri razvoju mesta Ptuj in širše okolice. Predlog sta posredovala svetniška skupina DeSUS ter Pokrajinski odbor Ptuj - Ormož, Mestna organizacija Ptuj. Na osrednji slovesnosti ob letošnjem prazniku MO Ptuj bodo podelili tudi dve zlati plaketi MO Ptuj. Ministrski provincial p. Milan Kos bo zlato plaketo prejel za posebne zasluge na področju kulturnega in humanitarnega delovanja ter za osebni prispevek pri oživljanju mino-ritskega samostana na Ptuju. Predlog so podali Minoritski samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju, ČS Spuhlja ter mestni svetnik Peter Pribožič. Zveza čebelarskih družin Ptuj bo zlato plaketo prejela za posebne zasluge na področju ra-
zvoja in pomena čebelarstva na Ptujskem. Izvajajo številne strokovne in izobraževalne dejavnosti, v letošnjem letu pa tudi praznujejo 35-letnico uspešnega delovanja. Predlog je podal Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj.
Ptujski mestni svetniki so na 19. seji razpravljali tudi o nekaterih odlokih, med drugim o spremembi odloka o ureditvi cestnega prometa na območju MO Ptuj, odloku o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v MO Ptuj in odloku o podelitvi koncesije za izvajanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v MO Ptuj, zdajšnjemu koncesionarju se namreč pogodba izteče 1. 9. 2013. Ob projektu izgradnje športne dvorane sta mestne svetnike precej zaposlovali tudi točki dnevnega reda o spremembah in dopolnitvah sklepa o merilih za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času v MO Ptuj in o prodaji stanovanja v Kraigherjevi ulici 19 na Ptuju, ki
Mestni svetniki so na junijski seji potrdili, da postane častni občan čebelarskih društev Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
odločali tudi o podelitvi priznanj MO Ptuj za leto 2012. Soglasno so Milan Krajnik. Zlati plaketi pa bosta prejala p. Milan Kos in Zveza
je trenutno nezasedeno, ker so nekateri posumili, da bi naj šlo pri tej prodaji morda celo za špekulativni nakup, čeprav je bilo vse izvedeno oziroma pripravljeno za prodajo na podlagi zakonodaje. Še ne tako dolgo pa so se pridušali, kako
Ptuj • Danes zaključek oratorija
Družilo se je 200 otrok
Ta teden je kar 200 malčkov in osnovnošolcev uživalo v druženju na ptujskem že tradicionalnem vsakoletnem oratoriju. Zabavne igre, kateheze, obisk gledališča, ptujskega gradu in Term Ptuj so bile le nekatere izmed aktivnosti, ki so te vroče dni popestrile počitniško dogajanje osnovnošolskih in predšolskih otrok.
Letošnji ptujski oratorij je potekal od ponedeljka do danes na različnih lokacijah v mestu. Oratorijski teden je kot vedno privabil izjemno veliko otrok, kar 200 se jih je udeležilo letošnjega dogajanja,
z njimi pa se je družilo še 70 prostovoljcev - animatorjev, ki so kreirali tokratni program. Pestro dogajanje je potekalo od jutra do popoldneva, vsak dan pa so bile na sporedu drugačne aktivnosti. Zbiranje otrok je po-
tekalo med 8.30 in 9. uro, vsak dan pa se je pričel s katehezami.
Vsak dan so se otroci po ogledu igre o življenju svete Marije Dominike v Mestnem gledališču Ptuj, odpravili na igre s ka-
Malčki so ta teden uživali v različnih delavnicah, igrah, pogovorih z animatorji, druženju v Termah
je treba podpreti mlade družine, da bodo čim prej prišle so lastne strehe nad glavo. Ko pa pride do konkretne prodaje, pa naj bi šlo za špekulacije. Za nekatere pa je pomembno, da se fond razpoložljivih praznih stanovanj v lasti MO Ptuj ne
tehezami na prostem. V torek so bile na sporedu vodne igre na ptujskem gradu, v sredo pa kopanje v Termah Ptuj.
Kot po navadi pa so tudi letos imeli osrednjo temo, na katero so navezovali različne delavnice. Tokratno druženje je potekalo pod geslom Nauči tudi mene, da grem jaz med ljudi oznanjat, osrednja junakinja oratorija 2012 pa je bila sveta Marija Dominika Mazzarello, sodobnica začetnika oratorija, don Boska. Iz njenega življenja so črpali šest vsebinskih poudarkov, vsak dan enega, učili pa so se o družini, povezanosti, dolžnostih in veselju, prosto-voljstvu, voditeljstvu, preprostosti in poslanstvu.
„Oratorijci" so bili razdeljeni v tri starostne skupine: mali, srednji in veliki oratorij. Mali oratorij je namenjen najmlajšim udeležencem od 5. leta starosti do 2. razreda osnovne šole, srednji otrokom od 2. razreda naprej, veliki pa mladim, ki so zaključili 7. in 8. razred. Veliki „oratorijci" so iz včeraj na danes imeli tudi možnost, da prespijo v proštiji in si tako pričarajo še eno zanimivo izkušnjo.
Vsi udeleženci oratorija 2012 pa so se danes odpravili tudi na izlet, in sicer v Novo vas pri Ptuju, kjer so v cerkvi sv. Leopolda imeli zaključno mašo. Kot vsako leto pa bodo tudi tokrat staršem predstavili aktivnosti tega tedna, in sicer
krči, glede nato da bo v bodočnosti MO Ptuj ob reševanju ureditve starega mestnega jedra potrebovala nadomestna stanovanja.
Pri podaljšanem obratovalnem času pa so se najdlje ustavili pri dodanem novem besedilu sklepa, da se gostinskim obratom, ki nudijo mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program in so od stanovanjskih objektov oddaljeni vsaj 50 metrov, izjemno enodnevno podaljšanje obratovalnega časa lahko podaljša za največ do 6. ure zjutraj, pri čemer bi bil za nekatere svetnike oziroma tudi za odbor za gospodarstvo merodajnejši podatek o jakosti hrupa, ne pa oddaljenost, zato je v čistopisu sklepa, ki so ga svetniki prejeli na mizo na dan seje, po novem zapisano, da se gostinskim obratom izjemno enodnevno podaljšanje obratovalnega časa podaljša največ do 6. ure zjutraj, če bodo predložili poročilo o emisiji hrupa v okolje, s katerim dokazujejo, da jakost hrupa ne presega zakonsko dovoljene meje. Gre največ za tri lokale na območju MO Ptuj, ki bi želeli imeti izjemno enodnevno podaljšanje obratovalnega časa največ do 6. ure zjutraj. Vsi gostinski lokali, ki nudijo mehansko in živo glasbo za ples oziroma družabni program in imajo potrjen obratovalni čas, so poročila o emisiji hrupa v okolje priložili že ob prijavi k vlogi na začetku leta. To so lokali, ki čez leto obratujejo največ do 4. ure zjutraj.
S spremembami in dopolnitvami sklepa o merilih za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času v MO Ptuj se ukinja števi-
lo možnih soglasij (30) za izjemno enodnevno podaljšanje delovnega časa v koledarskem letu, za katere so gostinci prosili zaradi porok, praznovanj obletnic, rojstnih dnevov. Po novem se bo posameznemu gostincu izjemno podaljšanje obratovalnega časa do 4. ure zjutraj odobrilo na podlagi posebne vloge in ob pogoju, da v gostinskem obratu v preteklem letu ni bilo kršitev. S temi spremembami naj bi bilo mesto »bolj zanimivo« za obiskovalce od drugod. S tem, ko bi goste v lokalih zadržali od 4. do 6. ure zjutraj, pa naj bi zmanjšali tudi število primerov vandalizma, kot da bi se od drugod na zabavo na Ptuj vozili z vlaki ali avtobusi. Ne glede na to so mestni svetniki zagrizli v te spremembe, da bi bili gostinci zadovoljni ...
Na junijski seji mestnega sveta so izvedli tudi več imenovanj v svete javnih zavodov, podali pa so tudi pozitivno soglasje k imenovanju Mela-nije Centrih za ravnateljico Gimnazije Ptuj, medtem ko so odločanje o imenovanju predstavnikov MO Ptuj v svet JVIZ OŠ Ljudski vrt prestavili na naslednjo sejo. Mestni svetniki pa so se seznanili tudi z nekaterimi informacijami, in sicer o tem, da je MO Ptuj pridobila certifikat Mladim prijazna občina, NO MO Ptuj, ki ga vodi Bojan Klinkon pa je podal poročila o izvedbi nadzora v ZRS Bistra za leto 2010, Zdravstvenem domu Ptuj za leto 2010 in gospodarjenju z nepremičninami, ki so v lasti ali upravljanju MO Ptuj v letu 2010.
Med pobudami z junijske seje mestnega sveta pa velja omeniti pobudo svetniške skupine SMS Zeleni oziroma Dejana Klasinca o ureditvi krožišč v MO Ptuj. Bolj ali manj gre za znano problematiko, za reševanje katere je bilo v prejšnjem mandatu mestnega sveta nemalo pobud o tem, kako jih urediti oziroma jih predati v urejanje in skrbništvo različnim organizacijam, zavodom, šolam ali vrtcem. Mestni svetnik predlaga, da bi se pri urejanju krožišč lahko zgledovali tudi po partnerskem mestu Saint-Cyr v Franciji, kjer so vsa krožišča poimenovana po njihovih pobratenih mestih, na vsakem pa je predstavljena posebnost kraja, po katerem je poimenovano - na enem je celo parkirano letalo. V MO Ptuj pa imano pri tem več ma-neverskega prostora in tudi ni nujno, da bi vse vzdrževala sama občina.
MG
Foto: DK
Juršinci • Pred občinskim praznikom bo otvoritev dvorane
Rezervacij v vrtcu zaenkrat ne bo
Tokratna seja občinskega sveta Juršinci je potekala tako rekoč ekspresno. Kar z devetimi točkami so svetniki opravili v dobri uri. Še največ časa so namenili predlogu OŠ Juršincev, ki je v imenu staršev občino prosila za možnost rezervacij mest v vrtcih v poletnem času. Svetniki, ki se bodo ponovno sestali šele konec avgusta, ko bo počitnic konec, pa so se strinjali, da to točko preložijo na naslednjo sejo. To dejansko pomeni, da z rezervacijami v juršinskem vrtcu zaenkrat ne bo nič.
Julijska 13. redna seja občinskega sveta občine Juršinci se je pričela s pregledom in potrditvijo zapisnikov 12. redne in 2. izredne seje. Župan Alojz Kaučič je preletel sklepe obeh sej, zapisnika pa so svetniki brez pripomb potrdili.
Tudi druga točka dnevnega reda ni zahtevala posebne razprave. Oceno in poročilo o izvajanju občinskega programa varnosti v lanskem letu in predlog sklepa je predstavil direktor občinske uprave Drago Slameršak. Po ugotovitvah svetnikov medobčinsko re-darstvo dela dobro, je fleksibilno in se po potrebi odziva na pobude občanov. Občina Juršinci pa je zaenkrat med tistimi občinami, kjer redarska služba deluje preventivno, saj se še niso odločili za izrekanje glob za prekrškarje.
Gladko so tekle tudi ostale formalnosti: seznanitev z letnima poročiloma OŠ Dr. Ljudevita Pivka in Glasbene šole Karola Pahorja. Pri poročilu o OŠ dr. Ljudevita Pivka je župan dejal le, da bo kot kaže tudi občina Juršinci morala seči v žep in prispevati svoj delež pri izgradnji nove šole. „Nekoč smo sprejeli sklep, da bi se prodal Biograd, ki je v naši skupni lasti in bi kupnino namenili za izgradnjo te šole. Zgleda, da še tega nekaj časa ne bo možno prodati in da bomo v nekem doglednem času morali poseči v proračun in zagotoviti tudi naš delež. Prihaja pa do izgradnje te
šole, ki naj bi bila na območju Dijaškega doma Ptuj," je svetnikom pojasnil Kaučič.
Po podatkih, ki so bili predstavljeni na seji, sta v letu 2011 iz občine Juršinci OŠ dr. Lju-devita Pivka obiskovala dva učenca, tri šolska leta zapored pa po 4. Brez vprašanj in pripomb so svetniki opravili z obema navedenima točkama.
Tako rekoč formalnost pa je bilo tudi sprejetje dveh predlogov: Pravilnik o ukrepih delodajalca za zaščito delavcev pred spolnim in drugim trpinčenjem na delovnem mestu ter Pravilnik o preverjanju alkoholiziranosti delavcev na delu.
Računajo na razumevanje staršev
Nekoliko več razprave kot ostale točke pa je zahteval predlog OŠ Juršinci za rezervacijo mest v vrtcu. Na pobudo staršev, ki imajo otroke v vrtcu, naj bi se namreč tudi v juršinskem vrtcu lahko začele uveljavljati rezervacije. Po prispelem predlogu bi tako starši za otroke, ki v času počitnic ne obiskujejo vrtca v trajanju najmanj enega in največ dveh mesecev, plačali le polovico cene. Kot sta pojasnila Slamer-šak in Kaučič, bi to za občino predstavljalo dodaten strošek, kar bi pomenilo manj sredstev za investicije. Po nekaterih izračunih bi občina, če bi ugodila predlogu, mesečno
Svetniki so si po seji ogledali večnamensko dvorano.
za vrtec odštela 2000 do 4000 evrov mesečno več kot doslej. Župan je sicer pojasnil, da je zmeraj za to, da se staršem pomaga, a je v isti sapi dejal, da so težki časi in da bodo v prihodnjih mesecih na občino bržkone prispele različne vloge za takšne in drugačne olajšave.
Predlog šole, da starši lahko rezervacijo uveljavljajo enkrat letno - to možnost imajo v nekaterih drugih okoliških občinah - ob tem pa plačajo rezervacijo v vrednosti 50 odstotkov cene, pa je bil vprašljiv tudi s strani nekaterih svetnikov. Svetnika Franc Kukovec in Vesna Krampelj sta jasno bila za to, da se predlogu ugodi, večina drugih svetnikov
pa je bila ali proti predlogu s takšno vsebino ali vzdržanih. Pojavili so se tudi predlogi, da bi bil odstotek kritja staršev v primerih rezervacije nekoliko višji.
Iz tega, da se prihodnje leto predvideva povečanje vrtca - kar naj bi stalo okrog 600 tisočakov - pa je izhajala občinska uprava. „Razmišlja-mo o nadgradnji vrtca, kar bi spet bil nek zalogaj za občino. Ne samo, da razmišljamo - do tega bo moralo priti, ker se morata dva oddelka, ki sta zdaj v osnovni šoli, preseliti v vrtec. To je leta 2014 nujno, ker se število otrok v šoli veča in moramo imeti prostor za šoloobvezne otroke. Ne glede na to, kakšni časi bodo, v to inve-
sticijo moramo iti. Prepričan sem, da bomo koristili tudi nekaj evropskih sredstev, po nekaterih informacijah 200 tisočakov. Ta investicija pa je predvidena v letih 2013-2014," je še pojasnil Kaučič.
Občinska uprava je predlagala tudi, da se starše nagovori, da naj v luči zavedanja o prihajajoči investiciji pomagajo, da bo do povečanja vrtca - v tem je letos 108 otrok - dejansko tudi prišlo. Sklep, da se vlogi OŠ Juršinci ne ugodi, sicer ni bil sprejet, a glede na to, da ga svetniki niso potrdili, to dejansko pomeni, da rezervacije v teh počitnicah ne bodo možne. Tokratno točko so namreč preložili, naslednjič pa se bo občinski svet predvido-
ma sestal šele konec avgusta. Takrat naj bi razpravljali o tem, koliko staršev bi se odločilo za to rešitev, a kot kaže, po tem vsaj letos ne bo potrebe. Starši namreč načeloma svoje otroke za mesec ali dva lahko obdržijo le v počitniškem času. Bodo pa takrat razpravljali o še nekaterih drugih temah, ki se navezujejo na delovanje vrtca.
Dvorana čaka uporabnike
Zadnja točka tokratne seje pa je bila namenjena obravnavi predlogov za podelitev priznanj in plaket ob občinskem prazniku. Po kratki razpravi so svetniki z veliko večino izglasovali tokratne prejemnike. Plaketo bodo prejeli: Darinka Rižnar za uspešno obrtniško dejavnost, Andrej Holc kot uspešen kmetovalec, Športno društvo Juršinci za 30 let delovanja, priznanje pa bo šlo v roke Milice Mateljan.
Prav tako na občinskem prazniku pa se bo v imenu občine pisno zahvalil tudi župan, in sicer podjetju GP Projecting, ki je bilo zadolženo za obnovo večnamenske dvorane dr. Antona Slodnjaka, in domačemu župniku.
Prenovljeno, lepo urejeno in prostorno dvorano, ki bo v ponos Juršinčanom, so si po seji svetniki tudi podrobno ogledali in z navdušenjem ugotavljali, da bo gotovo to investicija, ki bo vdahnila novo življenje kulturniškemu dogajanju v občini. Prostore tam naj bi tako rekoč lahko koristili vsi občani in vsa društva. Svoja vrata pa naj bi dvorana odprla en dan pred osrednjo prireditvijo ob občinskem prazniku, in sicer 9. avgusta. Takrat bo izpeljan tudi kulturni program. Ker pričakujejo, da bo dvorana polna, pa bo najbrž izpeljan v dveh delih - ob 18. in 20. uri.
Dženana Kmetec
Ormož • Promocija ekokmetovanja v Prlekiji
Iniciativa in blagovna znamka Ekoprlekija
Minuli teden smo sredi Ormoža naleteli na stojnico iniciative Ekoprlekija, ki se na ta način ukvarja z ozaveščanjem potrošniško zasvojene družbe in pridobivanjem novih članov, ki bi se prav tako želeli spoprijeti z izzivom ekološke pridelave in predelave.
Na stojnici smo srečali Marka Slaviča, ekokmeta iz Vučje vasi, ki je povedal, da je bilo Društvo za promocijo ekoloških kmetij ustanovljeno leta 2009 in združuje ekokmete, ki se skupaj predstavljajo pod ekološko blagovno znamko Ekoprlekija. Ime označuje območje izvora pridelkov, izdelkov, storitev, kulinarike in kulturne dediščine iz 11 občin območja LAS Prlekija. Partnerji projekta so vseh 11 občin, kGz - Zavod Murska Sobota, projekt pa je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
V prvi fazi delovanja so ustanovili blagovno znamko, določili pravila uporabe ter strategijo trženja ekoloških izdelkov, v drugem delu pa so se osredotočili na promocijo. Priredili so 22 dogodkov. Na 11 osnovnih šolah v občinah, ki
jih podpirajo, so pripravili predavanja in ekološke stojnice, kjer so otroci lahko preizkusili njihove izdelke in 11 dogodkov za širšo javnost v vseh občinah. Izdali so tudi 10.000 zloženk. Na Ormoškem so jih podprle vse tri občine, ekološko kmetijstvo pa je precej dobro razvito. V zloženki smo našli ekološko kmetijo Hlebec na Kogu, kjer je mogoče kupiti piro, jabolčni sok, kis, jabolka za ozimnico in krhlje. Na ekološki kmetiji Kosec v Malem Brebrovniku prodajajo mlado govedino, salame, jajca, goveda, konje, prašiče, različne moke, zdrobe in žita, bučno olje, jabolčni sok in kis, grozdni sok, različno sadje, orehe, melisin in sirup iz be-zgovih cvetov ter različna zelišča. Ekološka kmetija Lesjak iz Cerovca ponuja cvetlični, kostanjev in akacijev med, po naročilu pa tudi cvetni prah, suhi
Foto: Viki Ivanuša
Tudi na Kerenčičevem trgu v Ormožu so prleški ekokmetovalci predstavljali svoje pridelke.
propolis in vosek. Ekološka kmetija Zadravec iz Miklavža pri Ormožu prodaja mlado goveje ekomeso. Ekološka kmetija Zel iz Jastrebcev pa prodaja najrazličnejšo vloženo in svežo bio zelenjavo, bio grozdni sok in vino iz ekološko pridelanega grozdja, piro in pšenico v zrnju, polnozrnato moko ter vzglavnike iz pirinih luščin.
Število ekoloških pridelovalcev se lepo povečuje, saj jih je bilo 2009 ob ustanovitvi v društvu le 14, danes pa že 27. Članom nudijo izobraževanja in poskušajo pokazati, da je eko izdelke mogoče prodati, čeprav potrebujejo morda nekoliko več promocije. Marko Slavič je povedal, da je po njihovih izdelkih in pridelkih tudi vedno večje povpraševanje, saj se ljudje zavedajo pomena hrane za zdravje. Kmetje največ prodajajo doma ter na eko tržnici v Mariboru. Želijo si večjega sodelovanja s šolami in vrtci, čeprav z nekaterimi šolami že tudi konkretno sodelujejo in so jim lani enkrat mesečno zagotavljali ekološko pridelano kosilo.
Viki Ivanuša
Foto: DK
Majšperk • Predpočitniška seja sveta
Nov kulturno-poslovni center bodo odprli 19. avgusta
Svet občine Majšperk je na zadnji predpočitniški seji, v četrtek, 21. junija, brez zapletov soglašal z vsebino vseh predlaganih zadev, veseli pa so bili novice, da je gradnja novega kulturno-poslovnega centra v Majšperku v zaključni fazi, tako da ga bodo lahko svečano odprli 19. avgusta.
Na predlog županje dr. Darinke Fakin so po uvodnem delu potrdili oceno izvajanja občinskega programa varnosti v minulem letu 2011, ki ga je svetnikom predstavil vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič. Kot je pojasnil, so oceno izvajanja občinskega programa varnosti, ki je bil v prvotni obliki sprejet leta 2008, posodobljen pa leta
2010,	pripravili na podlagi poročil o delu policije in drugih organov, ki pomembno vplivajo na zagotavljanje varnosti v občini Majšperk. Sicer pa je pomembna predvsem ugotovitev, da je ocena občinskega programa varnosti pokazala zadovoljivo stanje na tem področju tudi v minulem letu
2011,	pri čemer se je pokazala potreba občanov po nadaljnji krepitvi in intenziviranju dela občinskih redarjev tudi v po-znopopoldanskem času, predvsem pa v nočeh pred prazniki, ki jim sledi dela prost dan. V skladu z oceno varnostnih razmer, ki je sestavljena in usklajena s policijo, redarsko službo in vsemi drugimi, ki delujejo na področju varnosti, je predlog po večjem in pogostejšem angažiranju redarjev vsekakor utemeljen. Ob tem pa vsi skupaj pričakujejo tudi v bodoče usklajeno delovanje redarske službe s policijsko postajo Podlehnik in drugimi subjekti v občini, ki lahko na tem področju dodajo tudi svoj prispevek.
Foto: M. Ozmec
Vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič je pojasnil, da so občani izrazili potrebo po okrepiti in intenziviranju dela občinskih redarjev tudi v po-znopopoldanskem času.
Brez posebnih pripomb so potrdili tudi poročilo nadzornega odbora o opravljenem nadzoru in pregledu zaključnega računa občine Majšperk za leto 2011. Kot je pojasnil predsednik tega odbora Miran Smolej, so ugotovili pozitivne premike pri izterjavi kratkoročnih terjatev. Ugotovili so tudi, da občina zmanjšuje svoje dolgoročne obveznosti in da se v letu 2011 ni dodatno zadolžila. Skoraj 16 odstotkov višji prihodki so posledica sprejetih sredstev iz državnega proračuna in proračuna Evropske unije na račun novega kulturno-po-slovnega centra. Na odhodkovni strani pa so se na račun novogradenj, rekonstrukcij in adaptacij povečali investicij-
Foto: M. Ozmec
Nov kulturno-poslovni center, ki bo veljal okoli 4,4 milijona evrov, bodo svečano odprli 19. avgusta.
ski odhodki za dobrih 53 odstotkov. Sicer pa so občinski nadzorniki zaključni račun občine za leto 2011 ocenili pozitivno, saj ugotavljajo, da ne izkazuje nepravilnosti.
V prvi obravnavi so potrdili tudi predlagane spremembe in dopolnitve statuta in poslovnika občine Majšperk, ki so po besedah županje dr. Darinke Fakin potrebne predvsem zaradi prilagajanja novi zakonodaji. Potrdili so tudi sklep o medsebojnem sodelovanju s podjetjem Ve-olia Transport Štajerska v okviru projekta za znižanje cen mesečnih vozovnic v šolskem letu 2012-2013. Ker je letos na področju državnega
sofinanciranja dijaških in študentskih vozovnic prišlo do sprememb, drugačen je tudi postopek za uveljavljanje pravice do subvencioniranja, poleg tega pa se je spremenila tudi osnovna kalkulacija cene mesečnih vozovnic, so v Veo-lii prisiljeni znižati dosedanje komercialne popuste. To pa bi pomenilo podražitev mesečnih vozovnic v povprečju za okoli 5 evrov. Kljub temu so v Veolii obdržali predhodno dogovorjene cene mesečnih vozovnic za dijake in študente, ki znašajo 20 oziroma 45 evrov mesečno. Ker pa se je vmes še nekajkrat podražilo gorivo, v povprečju za več kot 10 odstotkov in ker pred-
stavlja gorivo poglavitno postavko v ceni prevozov, so se v Veolii bili prisiljeni odločiti za podražitev mesečnih vozovnic za 5 evrov. Da pa povišane cene dijaki in študentje ne bi čutili, so tako kot nekaterim drugim občinam tudi občini Majšperk predlagali, da prevzame stroške omenjene podražitve. Pri povprečno 65 uporabnikih mesečno, kolikor so jih imeli v občini Majšperk v tem šolskem letu, bi to za občino Majšperk pomenilo le 325 evrov mesečno, zato so se s takim predlogom svetniki v celoti strinjali, s tem pa občino zavezali, da bo prevzela stroške delnega zvišanja cene.
Sicer pa so na omenjeni seji soglašali še z imenovanjem Štefana Petka za ravnatelja glasbene šole Karola Pahorja na Ptuju, seznanili so se tudi z letnim poročilom o delu osnovne šole dr. Ljude-vita Pivka v minulem letu ter potrdili sklep o ugotovitvi javnega interesa za ustanovitev brezplačne služnosti podjetju Telekom Slovenija, za izgradnjo KKAN in zamenjavo dotrajanega kabla do nove občinske zgradbe.
Najbolj pa so bili veseli novice, da kljub vročini v teh dneh nemoteno nadaljujejo z zaključnimi deli pri izgradnjo novega kulturno-poslovne-ga centra v Majšperku, ki so ga zgradili na prostoru, kjer je bila nekoč stara osnovna šola v centru Majšperka. Kot je pojasnila županja dr. Darinka Fakin, ocenjujejo, da bo celotna investicija veljala okoli 4,4 milijona evrov, delavci domačega gradbenega podjetja Žolgir pa s svojimi podizvajalci kljub vročini že počasi zaključujejo z zaključnimi in ureditvenimi deli. Tako ni nobene bojazni, da jim vsega ne bi uspelo končati do dogovorjenega roka, saj bo svečano odprtje te izjemno pomembne pridobitve za vso občino v nedeljo, 19. avgusta, kot najpomembnejši dogodek v počastitev letošnjega 15. praznika občine Majšperk.
M. Ozmec
Cirkulane • 17. regijsko preverjanje ekip prve pomoči
Na državno preverjanje gre ekipa Mestne občine Ptuj
V soboto, 23. junija, je bilo v Cirkulanah regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite Slovenije; na njem je prvič sodelovala tudi ekipa RK občine Majšperk, ki je za las zaostala za prvaki, ekipo MO Ptuj.
Letošnje že sedemnajsto regijsko preverjanje ekip prve pomoči Rdečega križa Slovenije in Civilne zaščite Slovenije so uspešno organizirali in izvedli ptujska izpostava Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije, območni združenji Rdečega križa Slovenije s Ptuja in iz Ormoža, kot dobra gostiteljica pa se je izkazala tudi občina Cirkula-ne. Svojo usposobljenost so ekipe iz posameznih občin preverjale na štirih delovnih točkah z izrazito delovno in specifično vsebino.
Prvo delovno mesto je bilo na križišču s predpostavko, da je pri podiranju drevja prišlo do delovne nesreče, zato so pri reševanju sodelovale gasilske enote širšega pomena PGD Ptuj. Na drugem delovnem mestu je potekalo preverjanje znanja iz TPO, predpostavka pa je bila, da
je ob potresu prišlo do pre-trganja električnih kablov, več oseb je utrpelo električni udar, ena oseba pa je bila še vedno v stiku s kabli. V tretji minuti je vsako ekipo ponovno doletela nova nevarnost, saj je prišlo do rušenja strehe, zato je bila potrebna prekinitev dela in evakuacija za 1 minuto, šele nato so lahko svoje delo nadaljevali. Na tretjem delovnem mestu je bila predpostavka, da je ob potresu prišlo do rušenja gradbenega odra, zato je bilo potrebno reševanje ponesrečenca z višine s pomočjo pripadnikov gorske reševalne službe, en delavec je bil poškodovan, drugi pa nepoškodovan, a zelo prestrašen. Na četrtem delovnem mestu so po predpostavki doživeli potres; ekipa prve pomoči je bila prva na mestu dogodka, poškodovanih in prestrašenih je bilo
večje število oseb, prišlo pa je tudi do požara, zasutja in rušenja. Reševalne ekipe so bile
zelo hitro aktivirane, poleg policije in gasilcev tudi ekipa nujne medicinske pomoči. V
akciji pa so poleg ekipe NMP Ptuj sodelovali še policisti in gasilci iz PGD Cirkulane.
Zmagovalna ekipa iz Mestne občine Ptuj, ki se bo udeležila državnega preverjanja 6. oktobra v Ljubljani, v sklopu državne vaje Potres 2012.
Ocenjevalci so ugotovili, da so ekipe delovale hitro, pravilno, homogeno in v pravilnem zaporedju, saj so jih vodje ocenjevalcev javno pohvalili zaradi kvalitete dela in pristopa celotne ekipe glede na dane primere, posebno so pohvalili vodjo ekipe za suvereno vodenje ekip. Po pričakovanjih je bila tudi letos najboljša ekipa Mestne občine Ptuj, odlično drugo mesto je osvojila ekipa KO RKS Majšperk, tretje mesto ekipa občine Majšperk, četrto ekipa občine Cirkulane, peta je bila ekipa OZ RKS Ormož, šesta pa ekipa občine Kidričevo. Zmagovalna ekipa MO Ptuj se bo udeležila državnega preverjanja enot Rdečega križa in CZ, ki bo tokrat 6. oktobra v Ljubljani in bo potekalo v sklopu državne vaje Potres 2012.
OM
Svet je majhen
Vojna zvezd in zazstav
Pred časom smo si v ptujskem gledališču lahko ogledali po mojem skromnem mnenju eno od najboljših predstav zadnjih let, dramo Geor-ga Buchnerja Dantonova smrt. Na začetku uprizoritve glavni lik odpre igro z besedami: „Z malo ležernosti tudi nemška klasika postane znosna, " in prične predstavo s simpatičnim plesom, ki mu bodo sledile ure in ure težkih in globokih filozofskih ter zgodovinskih razprav o smislu revolucije, pokolov, prirejenih sojenj, vstaj, državnosti, o življenju, zgodovini. Nekaj dni nazaj je cela Slovenija sledila umetno ustvarjeni debati o „zastavah" na prizorišču proslave dneva državnosti in lahko smo ugotovili, da sta ležernost in simpatija dve pomanjkljivosti našega političnega sistema v trenutkih, ko je treba sprejemati lastno dolgo, komplicirano, edinstveno zgodovino. Naši skoraj pregovorni politični razklanosti in zateženosti moramo dodati še veliko ljubezen do zastav, ki so očitno za nas istočasno združitveni in ločevalni faktor. Na dan 25. junija 1991, ko so takratni mladeniči - Janez Janša je imel 33 let - na oblasti vodili našo državo oziroma narod v zadnjo fazo lastnega razvoja, sem bil še mlajši od njih in sem sledil vsem dogajanjem minuto za minuto prek radia ter televizije. Tako kot vsak Slovenec sem bil ponosen, da tudi mi dobimo to, kar pripada organiziranemu in samozavestnemu narodu od izoblikovanja koncepta države leta 1648. Na dan 25. junija 1991 se je končal romantično-realistični koncept ustanovitve mednarodnega subjekta, ki je končno lahko dvignil svojo novo zastavo, ki vsebuje v sebi dolgo pot preteklosti, in vse ostale, stare zastave, ki so nas v teku več stoletij predstavljale tako v dobrem kot v slabem, v težavah in v uspehih. Tistega 25. junija smo dobili državo zato, ker smo se izoblikovali skozi zgodovino. Če je 25. junij naš osrednji državni praznik, mislim, da bi bilo primerno, da na prizorišču uradne proslave izobesimo simbolično vse zastave, ki so nas zaznamovale od časa Avstro-Ogrske do danes, brez da pozabimo kraljevino SHS in Jugoslavije. Kralj Aleksander je celo prvi, ki je uradno izgovoril besedo Slovenija in nam podaril univerzo. Republike Slovenije brez vmesnih faz, pri katerih nekateri želijo, da se sprenevedamo zato, da bi nas držali deljene in razklane zaradi kratkoročnega političnega oportunizma, ne bi bilo! Moji študentje vedo, da zelo rad uporabljam francoski narod za primer, ki združuje vse dobro in istočasno vse slabo, kar je možno v zgodovini. Francozi so izredno kontradiktorni. Izumili so najhujše revolucije istočasno, pa človekove pravice, iz njihovih vrst prihajajo veliki filozofi in neprimerljivi zločinci. Francija je država, ki živi na razklanosti, ampak je tudi država, ki zmore neverjetno veličino, ko vsakemu velikanu zgodovine ne glede na politično pripadnost, ne glede na dejanja prizna vedno pravico po spomeniku ali mestu v panteonu. Francozi so ponosni na Francijo! Zavedajo se, da imajo Francijo zaradi celotne zgodovine!Danton umre na giljotini. Danton je del zgodovine naroda, ki istočasno časti tudi njegovega mučenika Robespierra. Francija je bila tudi razklana med drugo svetovno vojno na „partizane" in kolaboracioniste. Prepričan sem, da bi morali Slovenci postati malo bolj Francozi! Častiti bi morali Slovenijo! Preteklost je del nas. Mi pa moramo gledati naprej! Brez zgodovine, takšne, kot je bila, ne bi bilo Slovenije, brez komunistične partije ne bi bilo „mučenika" Janše in brez Janše ne bi bilo Jankoviča. Verižne reakcije krojijo našo sedanjost. Predsednik republike se tudi ni izkazal pri umirjanju strasti. Prvi mož našega naroda vedno nasede na „bombice" in se (pre)jasno opredeli ter tako izkaže, da je strankarski človek bolj kot predstavnik vseh Slovencev. A res naš politični prostor ne premore enega državnika, ki bi se znal postaviti nad že dlje časa bolno domačo strankokracijo?
Pa še nekaj, kar me v resnici najbolj muči: Francija praznuje in izkazuje svojo državnost na Elizejskihpoljanah vsakega 14. julija, Italijani na ulici Fori Imperiali natančno vsakega 2. junija, Rusi brez izjeme na Rdečem trgu na dan konca druge svetovne vojne. Zakaj ni naša proslava 21. junija? Ali so politiki za to, da imajo podaljšan vikend, ali za to, da služijo in spoštujejo državo in državljane na najvišji ravni? Kot zmeren državljan se sprašujem, če je to tako težko sprejeti.
Laris Gaiser
Juršinci • Ob 150-letnici rojstva Janeza Puha
Svetovno znani inovator in vizionar slovenskih korenin
Letos mineva 150 let od rojstva Janeza Puha, velikega avtomobilskega inovatorja, vizionarja in podjetnika. Ob tej priložnosti je izšel ponatis monografije o njegovem življenju in delu, izpeljali so 12. srečanje ljubiteljev starodobnih vozil in pripravili dan odprtih vrat v muzeju v Sakušaku.
Da smo tudi Slovenci prispevali svoj delček pri razvoju avtomobilske industrije, so že zdavnaj dokazale inovacije Janeza Puha. „Potrebovali smo veliko let, preden smo začeli ceniti njegove dosežke, ki ga dvigajo nad povprečno vsakdanjost. Njegova inovativnost nam tudi danes sporoča, da je napredek mogoč le z znanjem, kulturo in odločnim stopanjem na območje neznanega. Tehnične rešitve Janeza Puha so od vsega začetka vtkane v temelje mobilnosti sodobnega človeka in mu služijo še danes. Njegova inovativnost in podjetnost, predvsem pa vztrajnost so lahko vsem v poduk, predvsem v današnjih kriznih časih," pravi Vlado Slodnjak, predsednik Društva rojaka Janeza Puha. To je bilo ustanovljeno leta 2000 in je v 12 letih delovanja izpeljalo že mnogo hvalevrednih projektov. Spomin na rojaka Juršinčanov je še kako živ, kar z različnimi aktivnostmi dokazujejo tako
Puhovi izumi so zelo pomembni. Srečanja, ki je potekalo minulo soboto, se je ponovno udeležilo veliko ljubiteljev starodobnih vozil, ki so jih tudi pokazali.
rekoč nenehno.
Vsakoletna srečanja staro-dobnih vozil, ki privabijo ljubitelje jeklenih konjičkov iz več evropskih držav, film o Janezu Puhu, ki je izšel leta 2008, izid monografije in njen ponatis
O delu in življenju Janeza Puha
Janez Puh se je rodil 27. junija 1862 v Sakušaku v Slovenskih goricah. Kot najstarejši sin bajtarja z devetimi otroki je moral z devetimi leti od doma in se pri petnajstih letih izučil za ključavničarja. Na izpopolnjevanje je odšel v Gradec in se tam tudi naselil in v svoji tovarni začel izdelovati zelo dobra kolesa, s katerimi se je uveljavil celo v Veliki Britaniji in Franciji. Pozneje je njegovo pozornost pritegnila iznajdba motornih vozil. Obiskal je Daimlerja in Benza ter preštudiral njune motorje, ker je hotel z njimi opremiti svoja kolesa. Po daljšem preskušanju in izpopolnjevanju mu je uspelo narediti motocikel. Vzporedno s proizvodnjo motociklov se je Puh začel ukvarjati z razvojem avtomobila in kmalu je s svojimi vozili oskrboval tudi avstrijski dvor. Do leta 1914 je Puh razvil 21 različnih avtomobilskih tipov. Puhova tovarna je na vrhuncu proizvodnje leta 1912 izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov, kar je bilo za tiste čase razmeroma veliko. Janez Puch je umrl 19. julija 1914. (vir: Wikipedia).
dokazujejo, da se njegovo delo še vedno ceni.
Društvo rojakov Janeza Puha in občina Juršinci pa že vrsto let izjemno uspešno sodelujeta tudi s podjetjem Ma-gna-Steyr-Puh iz Gradca, tovarno, ki še danes nadaljuje Puho-vo delo. „Da ga v koncernu z vsem spoštovanjem jemljejo kot svojega predhodnika, dokazuje tudi postavitev njegovega spomenika in angažma pri izgradnji Puhovega muzeja," je prepričan Slodnjak.
Sodelovanje z omenjenim podjetjem pa je pohvalil tudi župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je tako kot Vlado Slodnjak, predsednik Društva rojaka Janeza Puha, od podjetja Magna Steyr prejel posebno zahvalo za izvedbo prireditve ob 150-letnici Puhovega rojstva.
Kot pravi Kaučič, so v občini na Puha zelo ponosni.
„Obeležili smo 150-letnico njegovega rojstva. Ob tej priliki je izšel tudi ponatis Puhove monografije, ki je delo pokojne Kristine Šamperl Purg. K tej monografiji pa smo dodali še nekaj strani, v katerih je opisano desetletno delovanje društva," pojasnjuje juršinski župan.
V počastitev 150-letnice rojstva Puha pa so tudi v Gradcu obnovili Puhov muzej, ki ga je minuli teden obiskala delegacija iz Slovenije, z juršinskim županom na čelu.
Tudi Puhov muzej v Sakušaku pa še vedno ostaja ena zanimivejših atrakcij Slovenskih goric. Samo lani so zabeležili 5000 obiskovalcev, po besedah Kaučiča pa ravno zaradi velikega obiska že razmišljajo o razširitvi muzeja. Obiskovalci si ga lahko ogledajo ob sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru.
Dženana Kmetec
Slovenija • Iz dela agencije za kmetijske trge
Preveč in preslabo pripravljene vloge
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) je v prvi polovici letošnjega leta izplačala 220 milijonov evrov za ukrepe kmetijske politike, od tega 44 milijonov evrov slovenskih sredstev in 176 milijonov evrov sredstev iz evropskih kmetijskih in ribiških skladov.
Kot je povedal direktor ARSKTRP Bernard Jeranko, je od 220 izplačanih milijonov evrov največ denarja šlo za neposredna plačila (zahtevke iz vlog v letu 2011), in sicer skoraj 130 milijonov evrov, za kmetijsko-okoljske ukrepe pa 53 milijonov evrov.
Uspešno je zaključena tudi kampanja izpolnjevanja in oddaje zbirnih vlog za leto 2012, za katere se že intenzivno izvajajo tako administrativne kontrole kot tudi kontrole na terenu. Jeranko
je ob tem povedal, da je bilo letos vlog nekaj manj kot lani, vendar pa je bilo v njih prijavljenih več površin kot lansko leto.
Za investicijske ukrepe pa je agencija letos prejela skoraj 1.700 vlog in izdala več kot 1.200 odločb; gre za investicijske ukrepe v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013, na osnovi katerih je letos v prvem polletju izplačala 32,7 milijona evrov, kar je za dobrih 11 milijonov evrov več kot v ena-
kem obdobju lani. Jeranko je posebej opozoril tudi na problematiko vlog in zahtevkov za te ukrepe. Vloge in zahtevki za izplačilo so namreč pogosto slabo pripravljeni in nepopolni, zato agencija porabi veliko časa za pozivanje vlagateljev na dopolnitve, kar podaljšuje čas obravnave.
Pri javnih razpisih za ukrepe 1. in 3. osi Programa razvoja podeželja 2007-2013, objavljenih konec lanskega in v začetku letošnjega leta, je agencija zabeleži-
la veliko zanimanje, zato prihaja do velikih odstopanj v višini razpisanih in zaprošenih sredstev. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je Agencija namreč na sedem javnih razpisov prejela skupno več kot 1.500 vlog, v katerih so vlagatelji skupno zaprosili za 160 milijonov evrov, medtem ko jih je na voljo 34,4. Zato bo agencija morala zavrniti tudi velik del sicer ustreznih vlog.
SM
Slovenija • Vedno manj zelenjave
Uvozimo je enajstkrat več kot izvozimo
Slovenija je neto uvoznik zelenjave, tako sveže kot predelane. Domača pridelava namreč že leta ne sledi hitro rastočemu povpraševanju. Tako smo leta 2000 uvozili skoraj 94.000 ton, lani pa 146.000 ton zelenjave, medtem ko je izvoz leta 2000 znašal 5500 ton, lani pa 13.000 ton.
Znano je že, da je stopnja samooskrbe z zelenjavo v državi zelo nizka in konstantno upada. Zadnjih pet let je samooskrba nihala med 35 in 36 %. Leta 2000 se je s pridelavo zelenjave ukvarjalo skoraj 60.000 kmetij, danes je takih le še 42.000. Tistih kmetij, ki so gojile zelenjavo za trg (ne za lastne potrebe), je veliko manj, in sicer le 1192. Poraba zelenjave na prebivalca se je po večletni rasti v letu 2010 nekoliko zmanjšala, nato pa lani spet nekoliko porasla. V letu 2011 je tako poraba ze-
lenjave na prebivalca pri nas znašala približno 97 kilogramov, od tega smo Slovenci pojedli okoli 72 kilogramov sveže zelenjave.
Nekoliko podrobnejši pregled trga z zelenjavo v Sloveniji v prejšnjem letu pokaže, da je lani skupni pridelek znašal 77.000 ton. Vendar je bilo prodaji na trgu namenjenih le 42.500 ton zelenjadnic, ostala količina predstavlja zelenjavo, ki so jo gospodinjstva porabila zase. V integrirano pridelavo zelenjave je vključena večina pridelovalcev s 65 % tržnih
površin, v ekološko pridelavo pa je zaenkrat vključenih le 10 % tržnih površin zelenjave. Največji padec površin za pridelavo zelenjave je bil opazen v letu 2010. Lani se je zelenjava gojila na skupno 4046 hektarjih, od tega pa je bilo le slabih 1500 hektarjev tržne pridelave zelenjave (torej za prodajo na trgu). Nova skupna kmetijska politika v obdobju 2014 do 2020 bo tudi na tem področju zahtevala precejšnje spremembe; namreč integrirana pridelava zelenjave ne bo več subvencionira-
Slovenija • Pomoč v hrani prihaja
Konec junija so tako na razpisu izbrana podjetja že začela dostavljati prve pošiljke osnovnih živil v centralna skladišča humanitarnih organizacij. V minulem tednu je potekala dobava sončničnega olja, v juliju pa sledijo še dobave pšenične moke, testenin, riža, mleka in pšenične-ga zdroba. Drugi del teh živil bodo dobavitelji dostavili v mesecu decembru, za mleko pa je predvidena še vmesna dobava v oktobru.
Za izvedbo letošnjega ukrepa je EU Sloveniji dodelila 288 ton posnetega mleka v prahu v vrednosti dobrega 0,5 milijona evrov in 2 milijona evrov finančnih sredstev za nakup osnovnih živil. V centralna skladišča humanitarnih organizacij bo za ta denar skupaj dobavljenih: 552 ton pšenične moke, 882 ton testenin, 487 ton brušenega riža, 388 ton pšeničnega zdroba, 1.866.960 litrov mleka in 230.000 litrov
jedilnega rafiniranega sončničnega olja. Vrednost dobavljene hrane v maloprodaji je sicer ocenjena na okrog 6,7 milijona evrov. Pomoč v hrani v naši državi v zadnjih letih prejme več kot 250.000 ljudi.
Sredstva za evropski ukrep pomoči v hrani se zagotavljajo v okviru sredstev za skupno kmetijsko politiko EU. Ukrep, ki se v Sloveniji izvaja od leta 2006, je skupni projekt Ministrstva za kmetijstvo in okolje in Ministrstva za delo, družino
na, pač pa se bodo dorekle nove sheme kakovosti, ki pa zaenkrat še niso definirane. Konvencionalna pridelava zelenjave sicer ostaja, a bo tudi bistveno bolj zahtevna, ne bo pa subvencionirana. Še največ denarja iz kmetijske ovojnice bodo lahko prejeli tisti, ki se bodo oziroma se že usmerjajo v ekološko pridelavo.
Zanimivo pa je dejstvo, da
pridelava zelenjave za trg v Sloveniji zadnjih deset let konstantno pada, hkrati pa raste pridelava zelenjave za domače potrebe. V desetletnem obdobju se je tako pridelava zelenjave za potrebe gospodinjstev zvišala iz 22.600 ton na 37.750 ton letno.
V Sloveniji sicer prevladuje pridelava zelja, solate, čebule in plodovk (paprika,
paradižnik,bučke, solatne kumare) ter korenovk (rdeča pesa in korenček). Naslednje leto pa se pričakuje predvsem povečanje pridelka paradižnika glede na letošnje leto, saj se je letos odprlo za štiri hektarje novih rastlinjakov na hidroponski pridelavi, kar naj bi povečalo pridelek paradižnika za 2000 ton.
SM
Slovenija • Izvoljen novi predsednik KGZS
Zbornico bo vodil Zupančič
Potem ko je že pred dnevi od kandidature za novega predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) odstopil Peter Vrisk in je Kmečka lista za predsedniškega kandidata imenovala Cvetka Zupančiča, je slednji v petek bil tudi uradno imenovan za novega predsednika.
Prve pošiljke pomoči v hrani
Po zapletih v vrhu EU glede višine pomoči državam v hrani v začetku leta so se voditelji vendarle dogovorili, da obseg tovrstne pomoči letos še ostaja enak. Tako je EU Sloveniji za izvedbo letošnjega ukrepa pomoči v hrani najbolj socialno ogroženim odobrila še 2,5 milijona evrov.
Od dolgoletne funkcije predsednika KGZS se je tako poslovil Ciril Smrkolj. Cvetko Zupančič, sicer izvoljen v volilni enoti Ljubljana, je že osem-intrideset let gospodar 27 ha velike hribovske kmetije, kjer se ukvarjajo z živinorejo, poljedelstvom in gozdarstvom. Že peti mandat zapored je kot predsednik vodil Kmetijsko zadrugo Stična in je aktiven tako v domačem okolju kot tudi širše. Je državni svetnik, član upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in aktiven v številnih strokovnih odborih.
Cvetko Zupančič je v svojem uvodnem nagovoru novoizvoljenim svetnikom med drugim povedal, da se zaveda, da položaj v kmetijstvu ni
lahek, zato se bo prednostno zavzemal za oblikovanje skupnega nastopa pri pogajanjih v kmetijstvu: „Sogovorniki me bodo upoštevali samo takrat, ko bodo videli, da zastopam ljudi, ki stojijo za menoj. Če tega ne bodo začutili, je moja moč nikakršna.
Predlogi in stališča zbornice ne smejo prihajati le iz ozkih krogov, temveč morajo priti iz strokovnih odborov." Glede trenutne težke situacije v Sloveniji tako na področju gospodarstva kot tudi kmetijstva pa je Zupančič povedal, da se povsod pričakuje racionalizacija. Zbornica bo zato skromna in to bodo ljudem pokazali ne samo z besedami, pač pa tudi z dejanji. Glede zborničnega prispevka pa je
Zupančičevo stališče takšno: „Zbornični prispevek ni davek, ni dar, ampak je zakonsko določena dajatev in s tem denarjem je treba delati racionalno. Člani morajo vedeti, kam ta denar gre, za kaj se porabi in kaj za ta denar dobijo, če želimo imeti bolj zadovoljne člane zbornice."
Sicer pa so bili konec prejšnjega tedna izvoljeni tudi drugi organi zbornice: dva podpredsednika, člani upravnega odbora (med njimi je z našega volilnega okoliša Miha Leskovar), nadzornega odbora (med njimi sta Marjan Janžekovič in Simon Toplak), stalne arbitraže in častnega razsodišča.
SM
in socialne zadeve RS. Javne razpise za izbiro dobaviteljev hrane je tudi letos pripravila Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki poleg priprave in izvedbe javnih razpisov skrbi tudi za spremljanje, organizacijo in kontrole razdeljevanja hrane ter poročanje. Za razdeljevanje hrane končnim prejemnikom pa sta zadolženi humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in slovenski Karitas.
SM
Slovenija • Kmetijski denar nazaj v Bruselj
Države morajo vrniti 426 milijonov evrov
Pred časom smo že poročali, da bo Slovenija zaradi napak pri delitvi „kmetijskega denarja" morala vrniti v skupno evropsko blagajno okoli osem milijonov evrov. A ni le Slovenija med tistimi, ki bodo morale vračati: Evropska komisija namreč v postopku potrditve računov zahteva vračilo skupno kar 426 milijonov evrov od več držav.
Ta denar bo vrnjen v proračun Evropske unije (EU) zaradi nespoštovanja pravil EU ali neustreznih postopkov nadzora nad izdatki za kmetijstvo. Države članice so namreč odgovorne za izplačevanje sredstev in preverjanje izdatkov v okviru skupne kmetijske politike (SKP), Komisija pa mora zagotoviti, da države članice sredstva pravilno porabijo. Da bi se upoštevali finančni pritiski, s katerimi se zaradi finančne krize soočajo nekatere države članice, je Komisija sprejela uredbo, ki državam članicam, ki prejemajo finančno pomoč, pod nekaterimi po-
goji dovoljuje odložitev vračila terjanih sredstev za največ 18 mesecev. Ta ukrep dopolnjuje obstoječo možnost, da država članica zaprosi, da se vračilo razdeli na več let, pri čemer je število let omejeno. Prva država članica, ki je zaprosila za odložitev, je Grčija.
V skladu s tem najnovejšim sklepom se vračilo sredstev zahteva od Danske, Nemčije, Estonije, Grčije, Španije, Francije, Italije, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije in Združenega kraljestva. Tako bo Španija morala vrniti kar 131,3 milijona evrov zaradi sajenja trte brez dovo-
ljenja za ponovno sajenje, Italija 98,9 milijona evrov iz istega razloga, Grčija 71,5 milijona evrov zaradi pomanjkljivosti pri nadzoru rozin in dodatnih 21,3 milijona evrov zaradi sajenja trte brez dovoljenja ter še 11,6 milijona evrov zaradi odsotnosti nadzornih sistemov v proizvodnji in skladiščenju sladkorja, Francija 62,9 milijona zaradi nepravilnosti pri nadzoru premij za govedo in Poljska 13,3 milijona evrov zaradi pomanjkljivega sistema sankcij v sistemu navzkrižne skladnosti.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Spomenik vojni za Slovenijo
Veste, kje je spomenik?
Ob otvoritvi nedavne razstave WZS je njihov predsednik Miran Fišer izrekel tudi željo, da bi se v lokalni skupnosti odločili vojni za Slovenijo v Ormožu dati nekoliko vidnejše obeležje.
Povedal je, da se zavedajo, da ta čas morda ni najbolj pravi, vendar z obeležjem ne bi bilo treba trošiti zelo veliko denarja. „Pomnik v parku je v nezavidljivem položaju. S svojimi gabariti kaže na to, kako Ormožani cenimo vojne dogodke izpred 21 let. Ko je vegetacija bujna, ga okoliško grmovje preraste, ko je zima, pa se ne vidi izpod snega. Veterani bi želeli sodelovati pri oblikovanju ideje spomenika in tudi iti v kampanjo za zbiranje sredstev, če je to edina pot, ki bi nas lahko pripeljala do spomenika, ki nas bo spominjal na osamosvojitveno
f.	I "'v iv-v
. -V 'M-1 :' ■ ' ■
Foto: Viki Ivanuša
V katerem grmovju v Ormožu bi pa vi iskali ta spomenik?
vojno. Pripadniki TO so takrat opravili svoje delo, zato je prav, da vidijo, da je njihovo delo spoštovano tudi skozi simboliko pomnika," je povedal Miran Fišer.
Potem ko so veterani izrazili svojo željo po bolj vidnem spomeniku, sem se odpravila na lov za spomenikom, da se prepričam na lastne oči, ali ni na delu le moška nečimrnost. Priznati moram, da imajo prav. Izbor prostora je neposrečen. Stavim, da večina Ormožanov sploh ne ve, da ta spomenik imamo, in kje stoji. Čeprav je grmovje porezano in trava pokošena, pa je vseeno očitno, da so ga potisnili na obrobje, skoraj, kot da bi ga želeli skriti. Če bi učiteljice iz šole pripeljale svoje učence, da bi jim pokazale spomenik, bi prvošolčki morali svoj pogled upreti navzdol. Pa ne gre za kakšen izviren način obeležitve, ki ga zaradi posebnosti nikakor ne spregledamo. Gre za kakšnih
70 centimetrov visok stebrič z majhno ploščico na vrhu. Vojni čas je bil v Ormožu precej bolj nevaren in napet kot v drugih krajih po Sloveniji in tiste dni so posnetki gorečih tankov in barikad na mostu obkrožili svet. Takrat je bil Ormož vojno prizorišče Evrope, zato se zdi predlog razumen. Poleg tega je spomenik, roko na srce, malo večji od povprečnega vrtnega palčka. Če imamo doprsne spomenike, bi ta lahko sodil v kategorijo dokolenskih ali pa čezko-lenskih, če smo malo zlobni. Pomembnost dogodka se ne meri z velikostjo spomenika, tudi z mestom postavitve ne. Številni pomembni in tudi odločujoči dogodki v zgodovini utonejo v pozabo ali pa običajni smrtniki za njih niti ne slišimo. Slovenci nimamo zelo veliko pomembnih mejnikov na poti do svoje države, zato jih lahko brez težav dostojno obeležimo.
Viki Ivanuša
Podlehnik • Z druge urbanistično-arhitekturne delavnice
Odlične ideje študentov iscejo investitorja
Občina Podlehnik in Fakulteta za gradbeništvo iz Maribora že od lani sodelujeta pri sooblikovanju bodoče podobe občinskega jedra. Tako so študentje v okviru prve urbanistične delavnice že marca predstavili vizijo prostorskega razvoja in poselitve na šestih osrednjih lokacijah občine. Minuli teden pa so pokazali še rezultate druge, arhitekturne delavnice, v okviru katere so izdelali makete energetsko učinkovitih stavb v občini.
Na tokratni, drugi predstavitvi so študentje pokazali izjemno zanimivo paleto lesenih energetsko varčnih stavb. Kot okolju prijazna materiala sta bila izbrana les in steklo, kar je v slovenskem prostoru bolj novost kot ne, vendar stroka ocenjuje, da gre za koncept, ki bo v prihodnje še zelo zanimiv.
„Študenti so pod vodstvom mentorjev Vesne Žegarac Le-skovar in Miroslava Premrova obravnavali možne koncepte večnamenskega poslovnega objekta in večstanovanjskega objekta v občini Podlehnik. Občina je študentom naložila nalogo, da izdelajo idejno rešitev za večnamenski poslovni objekt, v katerem bi bili v pritličju poslovni prostori, primerni za gostišče z manjšo restavracijo, pošto in manjši lokal, primeren za frizerski salon ali kaj podobnega, ter prostori, namenjeni javnemu programu (upravna enota, društva, občina) v prvem nad-
stropju. V sklop podane parcele so morali študenti umestiti tudi parkirišče za avtomobile in garaže oz. nadstrešek za vozila občinskega režijskega obrata z manjšimi prostori za zaposlene. Študenti so na podani parceli morali preučiti različne koncepte stavbe in prostorske razporeditve, od enoetažne, dvoetažne in trie-tažne osrednje stavbe, do več ločenih pritličnih objektov," je osnovno nalogo druge delavnice predstavil podžupan Sebastian Toplak, sicer tudi sam zaposlen na Fakulteti za gradbeništvo in nadaljeval: „Drugi del tokratne delavnice pa je bil posvečen stanovanjskemu programu, ki pa je tokrat za razliko od prve delavnice, na kateri so bile v ospredju predvsem individualne hiše oz. ponekod tudi dvojčki, sedaj od študentov zahtevala zasnovo večstanovanjskih objektov z najmanj štirimi stanovanjskimi enotami. V pritličju bi naj bila stanovanja, primerna za večje
Foto: FG Maribor
Tako izgleda ena od idejnih zasnov večnamenskega objekta, kjer bi lahko imela sedež tudi društva in občina.
družine, v prvem nadstropju pa za manjše družine."
Rezultati delavnice oziroma idejni projekti z vso potrebno projektno dokumentacijo in izračuni so bili po mnenju vseh prisotnih zelo dobri. „Kar se rezultatov tiče je treba poudariti, da so bili vsi objekti arhitekturno in materialno zasnovani tako, da so dosegli nizkoenergijsko učinkovitost, nekateri so celo dosegali vrednosti za pasivne objekte, ki se ponašajo s porabo 1,5 litra kurilnega olja oz. 1,5 m3 zemeljskega plina na kvadratni meter na leto. Vsi objekti poleg energetske učinkovitosti zagotavljajo tudi zelo kvalitetno osvetlitev ter lego v prostoru, tako da nudijo najvišjo možno kvaliteto bivanja."
Kot je še povedal podžupan Toplak, bi občina želela oba objekta, torej tako večstano-vanjski kot večnamenski poslovni, graditi po sistemu jav-no-zasebnega partnerstva: „Pri tem bi občina zagotovila komunalno opremljeno parcelo, zasebni investitor pa sredstva za izgradnjo objekta. Z izdelanimi idejnimi rešitvami in maketami bomo v poletnem času preverili potencialno pripravljenost kakšnega podjetja oz. zasebnega investitorja, ki bi bil pripravljen vlagati v naši občini. Glede na kronično pomanjkanje stanovanj v naši občini in glede na pomanjkanje določenih poslovnih prostorov upamo, da bomo kljub kriznim časom lahko zbudili kakšno zanimanje pri potencialnih investitorjih."
Predlagane rešitve študentov, prikazane na plakatih in v obliki maket, si lahko vsi, ki jih to zanima,ogledajo do konca julija v stari kulturni dvorani
med 9. in 12. uro. Jeseni pa se razstava seli v Maribor, in sicer v Hišo arhitekture Maribor, kjer bosta oktobra na predlog lokalne skupnosti in
strokovne komisije razglašeni zmagovalni ekipi v kategoriji večnamenski poslovni objekt in večstanovanjski objekt.
SM
Prekmurje • Podjetje Paradajz uradno odprto
Lušt na svetovni trg
Prekmursko naselje Renkovci v občini Turnišče ob regionalni cesti Beltinci-Dobrovnik, z ustanovitvijo podjetja Paradajz uresničuje pomemben razvojni projekt. Pri množični pridelavi domačega paradižnika se že uspešno uveljavlja blagovna znamka Lušt, ki je bila med slovenskimi potrošniki odlično sprejeta.
Prehojena pot pa še zdaleč ni bila lahka in enostavna. Kot je na uradni otvoritvi v rastlinjaku podjetja Paradajz povedal direktor Dejan Šumak, je pred petimi leti zbral voljo in pogum ter pričel razvijati idejni projekt, vendar pri tem naletel na številne ovire, zlasti birokratske. »Večkrat smo se znašli v začaranem prostoru, bilo je že na meji cirkuških dogajanj, zato tudi to slovesnost ponazarjamo s prostorom, podobnim areni, v kateri izstopajo artistični vložki. Toda kljub vsemu smo lastniki podjetja z ekipo petih partnerjev ponosni na doseženo, še zlasti na dejstvo, da je slovenski paradižnik postala vse bolj priljubljena vrtnina na vsakdanjem jedilniku številnih gospodinjstev,« je dejal Šumak. Letos bo podjetje Paradajz s 30 zaposlenimi delavci pridelalo okoli dva tisoč ton tovrstnega sadeža, kar predstavlja 12 odstotkov celotne slovenske potrošnje svežega paradižnika. Rastlinjak na štirih hektarjih površin je trenutno največji pri nas in se ogreva s pomočjo geotermalne vode. Rastline gojijo v naravni
mešanici šote in kokosovih vlaken in jih zalivajo z zbrano deževnico, škodljivce pa zatirajo s pomočjo njihovih naravnih plenilcev. Na prodajne police trgovin trgovske verige Tuš je paradižnik Lušt prvič prispel koncem meseca aprila letos in je odtlej pravi potrošniški hit. Otvoritve podjetja Paradajz so se med mnogimi častnimi gosti udeležili tudi župan občine Turnišče Slavko Režonja, nizozemski veleposlanik Josa
Doume in minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Slednji je pohvalil inovacijske sposobnosti domačih snovalcev projekta ter dejal, da gre za dejansko pravi primer dobre prakse. Izrazil je tudi upanje, da bodo namenjena povratna sredstva že kmalu prispela na račun podjetja. Skupna naložba je namreč vredna okoli šest milijonov evrov, Agencija za kmetijske trge pa jih bo vrnila polovico.
NŠ
0 kakovosti paradižnika so se na uradni otvoritvi podjetja Paradajz prepričali župan občine Turnišče Slavko Režonja, direktor Paradajz, d. o. o., Dejan Šumak in kmetijski minister Franc Bogovič (z leve).
Foto: NS
Ptuj • Kulturo na ptujska dvorišča!
Sedmerica je izpeljala zelo zanimiv projekt.
Dvorišča so pravi biseri
Ptujska dvorišča je pred nekaj leti s svojimi fotografijami tako rekoč iz pozabe iztrgal priznani fotograf Stojan Kerbler. Po podobni poti pa je šlo tudi sedem Ptuj-čanov, ki so na enem izmed dvorišč na ogled postavili svoja dela, obenem pa širši javnosti pokazali enega izmed dvoriščnih biserov, ki jih v našem mestu ni malo.
Tokrat so moči pri oživljanju dogajanja v samem centru mesta združili dobro poznani Ptujčani, ustvarjalci, ki vsak prek različne oblike umetnosti kažejo svoj pogled na življenje: Gabrijel Berlič, Marjan Berlič, Vojo Veličkov-ic, Gregor Samastur, Drago Fijacko, Boris Miočinovic -Boba in Franc Milošič.
„Oživljanje ptujskih dvorišč je glavna želja naše zamisli -Kulturo na ptujska dvorišča (KPD). Umetniško društvo Stara steklarska Ptuj je že pred časom ob poletnih večerih vabilo na različne prireditve na dvorišču Prešernove 17. Mojster Stojan Kerbler je z razstavo fotografij Dvorišča iztrgal pozabi manj znane in manj vidne kotičke našega mesta. To je vedno bolj urejeno, vendar je to pogosto le zunanja podoba. Neurejenost in zanemarjenost ptujskih dvorišč ostajata skriti, dokler ne bomo odkrili naših dvoriščnih biserov, ki jih ni malo. Razstava na dvorišču Jadranske 2 naj bo spodbuda za to, da bi se zamisel KPD prijela še kje. Mnogi s(m)o pripravljeni zavihati rokave, odpreti dvorišča in povabiti prijatelje na druženje ob kulturnih dogodkih in zabavi. Vsakdo čuti potrebo po povezanosti z okoljem, v katerem živi. Želimo pretrgati verige izolacije, ki nas združujejo v nas samih; druženje v 'salonih' nas vodi v objem mesta in družbe - da se predstavimo in pokažemo tudi drugim," je o tokratnem projektu povedal Gabrijel Berlič, gostitelj razstave, ki je to postavil na svoje dvorišče na Jadranski 2 v centru mesta.
Dvorišče družine Berlič je postalo izjemno lepo razstavišče.
Sedem povsem različnih umetnikov - ena želja
Svojevrstna razstava, ki je oživila eno izmed ptujskih dvorišč, združuje umetnike, ki se lotevajo različnih materialov, tehnik in vsebin. Gabrijel Berlič je kipar, ki kombinira različne materiale, tokrat pa se predstavlja s formami iz lesa. Marjan Berlič na ogled postavlja svoja kipa, narejena iz kamna, ki ju je poimenoval Ljubezen in Ekstaza.
S svojimi deli pa se pred-
stavlja tudi Vojo Veličkovic, zapriseženi intarzist, pobudnik in organizator tokratne razstave. „V zadnjih delih posrečeno kombinira makro in mikro motiv na eno plošči. Širša upodobitev vedute v ozadju je nadgrajena z lupa motivom, okroglo povečavo detajla, ki harmonično sodeluje s celoto. Izbira furnirja, njegovih barv, lesnih letnic in anomalij pogosto presega kolorit klasične slikarske palete. Risba in modelacija pričata o mojstrstvu," je o delu Veličk-ovica zapisal akademski slikar Tomaž Plavec.
Ptuj • Koncert KD Budina - Brstje
Deset vztrajnih pevcev
Letni koncert Moške vokalne skupine Jezero je potekal 10. junija 2012 v prostorih doma krajanov MČ Jezero. Skupina je 13 let delovala kot zbor, ki jo je uspešno vodil zborovodja gospod Ladislav Pulko. Službene obveznosti, bolezen in drugi vzroki so zamajali obstoj zbora. Pevska vrsta se je začela redčiti in danes šteje 10 pevcev.
Spremembe v sestavi, več zen posameznikov do petja in navdušenjem nadaljujejo z preimenovanj društva so le še spoznavanja novih glasbenih delom in bogatijo kulturno okrepile voljo, željo in ljube- vsebin. Z velikim veseljem in življenje v kraju in drugje. Do-
Foto: arhiv društva
Še eden izmed sedmih umetnikov, ki je prispeval svoj košček k mozaiku, je Gregor Samastur, likovni pedagog, ki redno razstavlja. Kot ugotavlja Plavec, lahko Sa-masturjeva dela razdelimo v dva sklopa: abstraktni objekti in pokrajine. Je tudi mentor Draga Fijačka, ki je to pot tudi sam svoja dela postavil na ogled. „Dragova dela odlikuje čist kolorit, ploskovna poteza in dinamična kompozicija. Krajine so lirične in podobne toplemu pomladnemu sprehodu," ugotavlja Plavec.
Kritičen karikaturist, ki se loteva vseh možnih družbenih tem in jih predstavlja na družbenokritičen način, Boris Miočinovic - Boba pa se je tokrat predstavil s karikaturami vseh, ki so pripravili tokratno razstavo. Vrsto let je karikaturist našega časopisa, kjer na zabaven in zanimiv način spremlja različno tematsko obarvane članke. S svojimi deli se predstavlja tudi v različnih knjigah o Ptuju.
Edini, ki se je to pot predstavil kot rezbar, pa je Franc Milošič. „Pri delu uporablja različne vrste lesa: breskev, mahagonij, korenine ... Kosi lesa mu pogosto sami narekujejo oz. asociirajo končno obliko, avtor jim večinoma le še vdahne uporabno vrednost. Poudari detajle in tako na primer iz štrlin nastanejo roke ali noge, iz vdolbin posoda ." pa o delu Milošiča pravi Plavec.
Razstava, ki združuje sedem umetnikov, pa ni posebna le zato, ker združuje raznolikost, temveč tudi zato, ker ponuja nekaj pomembnega: vpogled v notranjost nečesa, kar bi sicer ostalo marsikomu skrito: ptujskih dvorišč. Tokrat so dela postavili na Berličevo dvorišče, želja razstavljavcev, sicer prijateljev, ki so na idejo prišli v lokalu, pa je, da bi ta projekt živel dalj časa. Da bi naslednja razstava gostovala na kakšnem drugem, prav tako čudovitem dvorišču, kot je Berličevo.
Dženana Kmetec
bre tri mesece vodi skupino umetniška voditeljica gospa Marija Stöger. V tem času so imeli nekaj nastopov, aprila pa so se udeležili tudi revije malih pevskih skupin „Pa se sliš ...!"
Prireditev so popestrili tudi glasbeni gostje. Nastopil je De-strniški oktet, ki deluje že 16 let pod taktirko gospe Marije Stöger. Predstavili so se tudi učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju: na rogu Žan Munda, na trobenti Tilen Munda ter na harfi Nika Toplak Janžeko-vič. Vrhunec večera pa je bil, ko je gospod Franc Lačen, član sveta Območne izpostave Ptuj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj, podelil gospodu Stanku Mohorku srebrno Gallusovo značko za njegovo 15-letno delovanje v ljubiteljski kulturi. Prireditev je bila odlično obiskana, po koncertu je sledil še družabni večer.
Franc Kuhar
Tednikova knjigarnica
Med počitnicami morda najdete osebno središče
■Življenje skozi modrost psihpana itika	. | V d 1' ' ' ^
r ■ i-	svoj namen. Sentflorjan-
t r I C M	stvo in mentalna recesija
I- X O m m	se bosta morda laže scvr-
Umetnost življenja	la pod žgočim soncem
© te nenavadne vročine, ko je čez dan, vsekakor pa med deseto in sedemnajsto uro, zdravstveno priporočeno mirovanje v zaprtih, zasenčenih prostorih, morda te vročine pomenijo usodno možnost za počivanje in branje. Morda je to čas, ko se bo narod začel zavedati. Kajti posledica zavedanja je človekova neodvisnost, človek je bolj osredinjen sam v sebi in tako je tudi bolj živ. Človek sicer lahko sprevidi, da v stvarnosti ne more ničesar spremeniti, vendar vsaj živi in umre kot človek in ne kot ovca. Tako je med drugim brati v knjigi Umetnost življenja svetovno priljubljenega psihologa, sociologa, psihoanalitika in filozofa Ericha Fromma (23. 3. 1900, Frankfurt na Majni, Nemčija - 18. 3. 1980, Murato, Švica), čigar najbolj znana dela so prevedena tudi v slovenščino. Študiral je v Heidelbergu, od 1929 do 1932 je bil docent v rodnem mestu, leta 1934 pa je zaradi nacizma moral zapustiti domovino in je emigriral v ZDA. Bil je profesor v Ciudad de Mexicu, Michiganu in New Yorku. Elemente psihoanalize je združil z marksistično sociologijo in razvil je terapvtske metode za spodbujanje domišljije, ustvarjalnosti in solidarnosti. Poudarjal je pomen kulturnih in socioloških faktorjev za oblikovanje človekove osebnosti in zadovoljevanje njegovih nagonov. Zaradi kritičnega stališča do Freudovega nauka velja za predstavnika neopsihoanalize (str. 331 v Veliki svetovni biografski leksikon. Igor Antič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002). Tak je seznam glavnih knjižnih izdaj Ericha Fromma: Kriza psihoanalize (1932), Beg pred svobodo (1941), Človek za sebe (1947), Zdrava družba (1955), Umevanje ljubezni (1956), Človekovo srce: njegov demon dobrega in zla (1964), Anatomija človekove destruktivnosti (1973), Imeti ali biti (1976), Umetnost življenja (1989).
Knjiga je razdeljena na šest poglavij, prvo je uvodno, kjer avtor razloži namen pričujoče knjige. Pravi, da so vsi veliki učitelji človeštva prišli do tako rekoč enakih pravil življenja. Bistvo teh pravil je, da so pogoji, ki jih moramo izpolniti, če naj dosežemo najboljše življenje, odrekanje pohlepu, utvaram in sovraštvu ter gojenje ljubezni in sočutja.
Velike prevare je naslovljeno drugo poglavje. Fromm je zapisal, da je nemara največja ovira pri učenju umetnosti življenja nekaj, kar poimenuje »velika prevara«. Le-ta prežema vsa področja družbe. Pojavi, kot so novi in vendar že zastareli izdelki, precenjeni, dejansko nekoristni, če ne celo za kupca škodljivi izdelki, oglaševanje, ki je zmes malo resnice in veliko sleparstva, ter mnogi drugi družbeni pojavi so del velike goljufije- zakon pa preganja le najbolj otipljive primere. Kar zadeva izdelke, so njihovi vrednosti dodani še stroški oglaševanja in veljava znamke. Kako bi moglo biti drugače v ureditvi, katere osnovno načelo je, da proizvodnjo usmerja težnja po čim večjem dobičku, ne pa največja korist za ljudi?
Plehko govorjenje je naslov podpoglavja in vdajanje plehkemu govoru je eno od ovir umetnosti življenja. Novodobni človek je odtujen od drugih in soočen z izbiro: boji se tesnega stika z drugimi, vendar se enako boji biti sam in brez stikov. Fromm pravi, da če se že ne morete izogniti slabi družbi, je zaželeno izogibati se plehki in zli družbi, razen če lahko svoja stališča v celoti uveljavimo in tako pripravimo druge, da podvomijo v svoja stališča. Veliki Judovski filozof iz 12. stol. Moses Maimonides je po lastni izkušnji učinka slabe družbe dejal: Če živite v deželi, katere prebivalci so zlobni, se izogibajte njihove družbe. Če vas oni skušajo prisiliti, da se družite z njimi, zapustite deželo, četudi to pomeni, da greste v puščavo.«
Brez truda in brez trpljenja je naslovljeno naslednje podpoglavje, kjer med drugim piše, da je sreča usoda redkih, trpljenje pa usoda mnogih. Vzajemnost med ljudmi temelji predvsem na delitvi svojega trpljenja s trpljenjem vseh...
Priročnik, ki ga zelo priporočam in čigar delček sem povzela v današnji Knjigarnici, je izšel tudi kot žepnica (majhna, priročna, cenovno dostopna knjiga za plažo in podobne brezskrbne prostore) pri Mladinski knjigi v prevodu Milana Štruklja.
Liljana Klemenčič
Zvonko Jevšovar
Opravljenih že 80 % vseh del
Stran 12
Nogomet
Aluminij in Zavrč do remija
Stran 12
Atletika
Majcen Ljubičeva nadaljuje z zbiranjem medalj Stran 13
Strelstvo
Gorazd Maloič ni več predsednik SZS
Stran 13
Rokomet
Rokometaši iz Spodnjega Podravja v Španiji
Stran 15
Padalstvo
V BiH trikrat stopničke za Ptujčane
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
25. avgusta v areni O2 v Berlinu z ...
V tem trenutku stavka v naslovu ne moremo dopolniti s konkretnim imenom, saj menedžer ekipe SES iz Magdeburga, katere član je Dejan Zavec, še nima podpisane pogodbe s tekmecem. »V igri so trije boksarji, imen katerih pa vam v tem trenutku še ne morem razkriti. Ko bo pogodba z enim od njih podpisana, bomo to sporočili tudi javnosti,« ni bil najbolj prepričljiv Ulf Steinfoth, Dejanov menedžer, ko je na novinarski konferenci v hotelu Primus na Ptuju napovedoval datum in kraj Dejanove-ga naslednjega, 36. profesionalnega dvoboja.
Na Ptuju se je v sredo zbrala tako številčna delegacija kluba SES, kot se zbere le ob napovedih največjih dogodkov. Poleg trenerja Dirka Dzemskega in boksarjev Dejana Zavca, Roberta Stieglitza (svetovni prvak), Denisa Simčiča in Robina Krasniqija (evropska prvaka), ki v Sloveniji trenirajo že slaba dva tedna, se jim je tokrat pridružil Ulf Steinforth, manjkali pa niso niti še nekateri drugi predstavniki kluba, skupaj s predstavnikom za stike z javnostjo. Ulf je takole pojasnil odločitev, da Deja-nov dvoboj izpeljejo v Berlinu: »Razmišljali smo o Sloveniji,
vendar bo 25. avgusta Robert Stieglitz v areni O2branil naslov svetovnega prvaka, zato bo tam praktično ves 'boksarski svet'. Prevladala je odločitev, da bo tam boksal tudi Dejan. To bo še en zahteven dvoboj, ki bo pomenil odskočno desko za nov naskok na svetovni vrh. Veliko je odvisno od Dejana, predvsem od njegovega zdravja. V velterski kategoriji so sedaj povsem nove razmere, ki so zanimive tudi z Dejanove-ga vidika. Po Berlinu lahko načrtujemo, da bomo dobili nazaj tisto, kar nam pripada.«
Naš šampion bo v Berlinu branil naslov medcelinskega prvaka po verziji WBO, o poteku priprav pa je spregovoril tudi trener Dirk Dzemski. »Tukaj na Ptuju imamo idealne razmere za bivanje in trening, kar izkoriščamo za kar najboljše priprave na nove izzive, ki sledijo. Lahko rečem, da boljšega razpoloženja v ekipi doslej še nismo imeli, veliko zaslug pa gre pripisati Dejanu. Vsi fantje so izjemno prizadevni, vsekakor pa je Dejan 'lokomotiva' tega vlaka.« Besedo lokomotiva so v povezavi Dejana in kluba SES uporabili praktično vsi, ki so dobili besedo, od Ste-infortha, prek Dzemskega, do Stieglitza, Simčiča in Krasniqi-ja. »Vedno je prvi pri teku, pri boksarski vreči ali na fitnesu,
	
V	
'Te«. H	T Ji 1 (
	*
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Vse bo moralo potekati tako, kot že velikokrat do sedaj: imel bom 'namišljenega' tekmeca, na katerega se bom pripravljal.«
vsem nam je lahko vzor. V takšni ekipi je lahko premagovati tudi najtežje napore.« To je zvenelo zelo prepričljivo, čeprav je Dejan kljub zelo pohvalnim besedam težko skrival razočaranje nad tem, da še ni izvedel imena tekmeca. A tega je že navajen, zato bo mučno čakanje zagotovo znal prebroditi s trdimi treningi in v varnem zavetju doma ...
Dejan Zavec: » S Tomijem sva debatirala o starih časih«
Kakšni so občutki po tej konferenci, od katere si tudi sam pričakoval konkretnejšo novico?
D. Zavec: »Nisem zadovo-
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci tiskovne konference (od leve): Denis Simčič, Dirk Dzemski, Robert Stieglitz, Dejan Zavec, Ulf Steinforth in Robin Krasniqi
ljen, še zdaleč ne, saj nisem dobil tiste konkretne točke, zaradi katere bi se lahko še bolj skon-centriral na prihajajoči dvoboj. Po drugi strani pa se zavedam, da bo moralo vse potekati tako, kot že velikokrat do sedaj: imel bom 'namišljenega' tekmeca, na katerega se bom pripravljal.«
Trener in menedžer torej pričakujeta od tebe, da se pripravljaš na tri različne sloge boksanja.
D. Zavec: »Glede na leta izkušenj, to ne bo težko (smeh).«
Kje je bilo na pripravah doslej najtežje: na Mestnem stadionu, v Campusu ali v fitnesu?
D. Zavec: »Zase lahko rečem, da mi noben sklop ni bil pretežak, saj sva z Boštjanom Jakšetom že pred tem naredila odlično osnovo fizične pripravljenosti. So pa ostali (Dzemski, Stieglitz, Simčič in Krasniqi, op. a.) prišli v Slovenijo prepričani, da so dobro pripravljeni, a so začeli že po treh dneh pihati kot lokomotive; morda od tod toliko prispodob o lokomotivi (smeh).«
Menim, da Nemci s to prispodobo vendarle mislijo resno, čeprav ima to zate v tem trenutku bolj grenak priokus.
D. Zavec: »Zagotovo mislijo resno, to vem. Kar se tiče treningov je res veselo, kot že dolgo ne. Res je tudi, da smo se doslej vedno pripravljali bolj ali manj deljeno, tokrat smo dlje časa skupaj, kar daje treningom dodatno kvaliteto.«
Kako je pripravljen Robert Stieglitz, ki mu bo v
Berlinu pripadla glavna borba večera, dvoboj za naslov svetovnega prvaka?
D. Zavec: »Ko gledam druge fante, se mi zdi, da so vsi boljše pripravljeni od mene. Menim, da bo Robert do 25. 8. dosegel maksimum pripravljenosti. Gre za borca (Stieglitz se bo pomeril z Nemcem Art-hurjem Abrahamom po rodu iz Armenije, op. a.), ki sta si na nek način podobna, na drugi strani pa sta zelo različna. Moj klubski kolega bo moral za zmago res prikazati najboljši dvoboj svoje kariere.«
Je Boštjan Jakše v teh dneh sodeloval z Dirkom?
D. Zavec: »Je, kolikor je le imel časa. V osnovi pa je težko sodelovati s timom, s katerim nisi skupaj veliko časa. Poleg tega so bili fantje nekoliko preslabo pripravljeni, da bi nama lahko sledili. Zato se prilagajava, saj bi pretiravanje z njihove strani lahko privedlo do poškodb.«
Vemo, da je trenutno v Sloveniji tudi Tomi Jagari-nec. Vas je kaj obiskal?
D. Zavec: »Seveda, s Tomi-jem sva tako ali tako vedno veliko na vezi. Resnici na ljubo nisva veliko govorila o treningih, samo nasmihala sva se. Dobro veva, skozi koliko procesov treninga sva šla, koliko sva pri tem prestala. Bolj sva v senci debatirala o dobrih starih časih (smeh).«
Dvoboj bo v Berlinu, kjer bo zagotovo tudi precej tvojih navijačev.
D. Zavec: »Kot vedno doslej se zavedam, da je to velik organizacijski zalogaj, da se navijači razdajajo. Kolikor jih bo v Berlinu, toliko jih bo dobrodošlih, zavedam pa se, da bodo tudi tisti, ki bodo ostali doma, zame stiskali pesti. Vedno čutim, da so z mano.«
Kakšno je tvoje trenutno zdravstveno stanje?
D. Zavec: »Komolec, ki je bil najbolj vprašljiv, je saniran, tako da lahko treniram brez težav. Seveda prihajajo kakšne drobne nevšečnosti, ki pa jih sproti, dnevno saniramo. V tem trenutku lahko rečem, da je zdravstveno stanje B. P. -brez problemov. Če bo takšno stanje vzdržalo predolgo, potem bom postal zaskrbljen in se bom spraševal, ali sem sploh še živ (smeh).«
Kako pa je s kilogrami?
D. Zavec: »Preveč jih je! (smeh) Teža trenutno ni v prvem planu naših razmišljanj, saj tisti del priprav, ko zbijamo kilograme, šele prihaja. Okrog 75 jih imam sedaj (dovoljena teža v velterski kategoriji je 66,7 kg, op. a.).«
Kdaj odpotuješ v Magdeburg?
D. Zavec: »Predvidoma okrog 20. julija.«
Jože Mohorič
Nogomet • Prijateljske tekme
Aluminij in Zavrč do remija z močnima tekmecema
Aluminij - Železničar Sarajevo 0:0
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Medved, Dolinar, Marjanovič, Bingo, Režonja, Pečovnik, Kurež, Kožar, Žagar. Igrali so še: Lipovac, Hardberg, Vraničar, Spahič Petek, Lonzarič, Krajnc, Kmetec, Rešek. Trener: Bojan Flis.
ŽELEZNIČAR: Antolovič, I. Čolič, Kvesič, Bogičevič, Zolotič, Svraka, Jamar, Adilovič, Zeba, Selimovič, Keka. Igrali so še: Bukvič, Yošida, Stanič, Čutuk, Vasilič, Bešlija, E. Čolič, Tomič, Bekrič, Premilj, Brkovič. Trener: Amar Osim.
V	Kidričevem je v sredo gostoval državni in pokalni prvak Bosne in Hercegovine, sarajevski Železničar. Ta bo tudi tekmec slovenskih prvakov iz Maribora v 2. predkolu kvalifikacij za Ligo prvakov, kar je dalo srečanju še dodaten draž.
Tekma je bila odigrana v vročem in soparnem vremenu, zato je sodnik igralcem ob polovici obeh polčasov namenil minuto odmora. Za goste je nastopil tudi Zajko Zeba, ki je nekoč igral pri Mariboru in tam pustil zelo dober vtis. Tudi tokrat je bil motor sarajevske ekipe, saj se je celotna igra vrtela okoli njega. Domačini so nastopili v nekoliko spremenjeni postavi, saj Kidričani še vedno iščejo rešitev v zadnji vrsti: ob Blažu Dolinarju (ta je že igral proti Partizanu) je tokrat nastopil Dominik Marjanovič. Gostje so imeli nekoliko več od igre in prvi dve priložnosti. V 10. minuti je poizkušal Adilovič, vendar je vratar Murko udarec ubranil. Domači vratar je bil na pravem mestu še nekajkrat, ko je odlično posredoval in preprečil zadetek Sarajevčanov. Gostje so vse preveč lahko prihajali v priložnosti: še najlepši je imel Zeba, in sicer v 14. in 33. minuti. Za Aluminij je najlepšo priložnost zapravil Režonja v 20. minuti, ko je od Topolovca iz leve strani dobil uporabno žogo, njegov strel pa je končal prek vrat. Pet minut pred koncem prvega polčasa se je sam pred vratarjem gostov znašel Žagar, ki pa ni najbolje reagiral.
V	drugem polčasu sta oba trenerja opravila številne menjave in tempo igre je nekoliko
Foto: Črtomir Goznik
Kidričani so se v sredo s sarajevskim Železničarjem razšli brez zadetkov.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča in Maribora so v ponedeljek pod reflektorji odigrali prijateljsko tekmo, ki se je končala brez zmagovalca.
upadel. Žoga je bila več v posesti gostov, ki so si želeli zmage, vendar izrazitih priložnosti niso imeli. V tem delu igre so bili domači nogometaši enakovredni in so tudi sami poskušali zadeti.
Generalno gledano je bila igra nekoliko slabša kot proti Partizanu, čeprav so tokrat mrežo ohranili nedotaknjeno.
Foto: Črtomir Goznik
Na ptujskem Mestnem stadionu sta se v sredo merila Partizan in ukrajinska Zorya. Rezultat: 1:0 za Partizan.
V igri je vidna utrujenost nogometašev od napornih priprav, nekaj novosti pa v igro prinesejo tudi igralci, ki so na preizkušnji. Do prvenstva je še nekaj časa za odpravo napak, z odločitvami glede prvega moštva pa bo treba pohiteti zaradi čim boljšega uigravanja.
Danilo Klajnšek
Zavrč presenetil Maribor: Zavrč -Maribor 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 A. Čeh (14.), 1:1 Komazec (71.)
ZAVRČ: Fink, Gabrovec, Sambo-lec, Murko, Kokol, Golik, Kuserbanj, Šnajder, Murat, Kelenc, A. Čeh. Igrali so še: Sagadin, Filipovič, Ru-mež, S. Čeh, A. Darmopil, Avguštin, Letonja, Kokot, Matjašič. Trener: Miran Emeršič.
MARIBOR: Pridigar, Aarghus, Vidovič, Tarjkovski, Ibraimi, Črnic, Berič, Ploj, Lesjak, Komazec, Rep. Igrala sta še: M. Kek, Moravac. Trener: Darko Milanič.
Čeprav so šele v nedeljo pričeli s pripravami na novo sezono, so nogometaši Zavr-ča, ki bodo poslej nastopali v drugoligaški nogometni druščini, že v ponedeljek odigrali prvo prijateljsko srečanje. In to kakšno! V goste jim je namreč prišel desetkratni državni prvak iz Maribora.
Srečanje je bilo načrtovano za 20. uro, kar se je na koncu zaradi hude pripeke in vročinskega vala, ki je zajel Slovenijo,
izkazalo za nadvse modro odločitev. Dobrih 400 gledalcev je videlo dinamičen obračun, v katerem je vsaki ekipi pripadel polčas. Domačini so povedli in obenem postavili izid polčasa v 14. minuti, ko se je po podaji Kelenca iz kota ob drugi vratni-ci povsem sam znašel A. Čeh, ki mu iz bližine neoviranemu ni bilo težko zadeti za navdušenje na tribunah. Po golu so vajeti igre v svoje noge pričakovano prevzeli vijoličasti, vendar so si v tem delu igre priigrali le eno zares lepo priložnost. V 30. minuti je namreč Komazec, srbski novinec v mariborskem dresu, že premagal vratarja Finka, toda od nekod se je vzel Kokol in žogo, ki so jo že vsi videli v mreži, izbil nazaj v polje.
V drugem delu igre je bila premoč gostov še bolj očitna, stiskali so obroč okoli završkih vrat, toda domačini so bili tisti, ki so prvi zapretili. Do priložnosti je prišel Kelenc, toda Pridigar je njegov strel ubranil. V 68. minuti je Ibraimi s pravim projektilom stresel domači okvir vrat, tri minute kasneje pa so Mariborčani zasluženo izenačili. Po napaki domače obrambe je po podaji Ibraimija iz bližine zadel Komazec. Do konca srečanja smo nato spremljali pritisk vijoličastih, toda v samem zaključku srečanja je lepo priložnost za veliko presenečenje zapravil Kokot. Ostalo je pri pravičnem remiju, domačini pa si za prikazano zaslužijo vse pohvale.
tp
Nogomet • Zvonko Jevšovar
Opravljenih že 80 % vseh del
Foto: Črtomir Goznik
Zvonko Jevšovar, predsednik NK Aluminij: »V našem klubu tudi ob vstopu v 1. ligo ohranjamo tradicijo igranja domačih tekem ob nedeljah.«
V Kidričevem se pospešeno pripravljajo na nastope v slovenski elitni druščini. Dela potekajo intenzivno tako na igralskem kakor tudi na organizacijskem in pripravljalnem nivoju. Nekaj osnovnih poudarkov je strnil Zvonko Jevšovar, predsednik NK Aluminij.
Ob glavnem igrišču v športnem parku v Kidričevem v teh dneh potekajo številna manjša dela, s katerimi boste v končni fazi zadostili licenčnim pogojem NZS. Kaj je že storjenega in kaj še bo?
Z. Jevšovar: »Ob napovedanem vstopu v 1. ligo smo najavili, da želimo domača srečanja igrati v Kidričevem, na domačem stadionu, vendar pod določenimi pogoji NZS oz. licenčne komisije. Te pogoje sedaj uresničujemo, opravljenih je že več kot 80 % vseh del. Tako smo že postavili tribuno za novinarje, ki moramo le še pokriti, prestaviti moramo del ograde za gostujoče navijače, uredili smo že ločen vhod za gostujoče igralce, sanirali smo levi del obstoječe tribune, na katero moramo namestiti še približno 200 sedežev - skupaj bo potem cca 600 sedišč. Izdelane imamo že tudi odre za snemanje tekem, ki jih moramo le še postaviti na ustrezno mesto. V tem trenutku praktično že zadovoljujemo kriterije, kiso nam bili postavljeni.«
Prva tekma s Koprom pa ne bo odigrana 15. julija, ampak 1. avgusta. Razlog?
Z. Jevšovar: »S Koprom ne bomo igrali v nedeljo, 15. 7., saj so se Koprčani na nas obrnili s prošnjo, da to tekmo prestavimo. Ravno ta dan imajo namreč dogovorjeno srečanje s slovitim Interjem v Milanu. Kot pravi športniki smo jim seveda ugodili, saj se priložnosti za igranje takšnih tekem za slovenske klube pojavljajo redko, zelo redko.«
Sicer boste domače tekme igrali ob nedeljah?
Z. Jevšovar: »V našem klubu tudi ob vstopu v 1. ligo ohranjamo tradicijo igranja domačih tekem ob nedeljah. Prepričani smo, da bo MNZ Ptuj delegirala čim več tekem ob sobotah in v nedeljo dopoldne, s čimer bi ljubiteljem nogometa na širšem območju omogočila ogled srečanj 1. lige.«
Glede igralskega kadra: Sambolec je odšel v Zavrč, kar ni bilo predvideno, saj ste želeli z vsemi igralci, ki so osvojili 1. mesto v 2. ligi, nadaljevati pot v 1. ligi. Kako zapolniti vrzel?
Z. Jevšovar: »V življenju je nekatere stvari težko natančno predvideti; sedaj imamo v klubu igralce, ki so vključeni v proces treninga in igranja tekem. Naše strokovno vodstvo se bo pravočasno odločilo, s katerimi bo zapolnilo moštvo. V načrtu smo imeli pripeljati tri ali štiri igralce tudi, če bi vsi ostali, sedaj jih bomo pa zaradi nepredvidenih odhodov vključili pet ali šest. S tremi smo v bistvu že dogovorjeni, tri še testiramo. Prepričan sem, da bodo ti, ki bodo ostali v klubu, kvalitetnejši.«
Dogovorjeni ste z Žagarjem, Kožarjem in Dolinar-jem?
Z. Jevšovar: »Tako je! Gre za tri krasne fante, ki so prišli iz Šampiona Celje, iz 2. lige. So mladi, v Kidričevem se počutijo odlično in z nobenim glede dogovora ni bilo niti najmanjših težav. Praktično so sprejeli enake pogoje, kot jih imajo ostali naši igralci.«
Imate v načrtu še kakšne morebitne posoje, npr. Plo-ja iz Maribora, ki je letos igral v Kidričevem?
Z. Jevšovar: »V tem trenutku česa takšnega nimamo v načrtu, če pa bo obstajala kakšna tristranska želja za katerega koli igralca - torej se bosta s tem strinjala kluba in tudi igralec sam -, potem s tem ne bo problemov.«
Jože Mohorič
Celjska kolonija
V lanski sezoni je Blaž Dolinar (letnik 1986) odigral 9 tekem v dresu Šampiona Celje, 12 pa v dresu Nafte (v vsaki ekipi je dosegel po dva zadetka), Tadej Žagar (letnik 1991) je v dresu Šampiona Celje odigral 23 tekem (4 zadetki), Tomaž Kožar (letnik 1988) pa je v istem klubu odigral vseh 27 prvenstvenih srečanj, na katerih je dosegel 8 zadetkov.
Atletika • Tatjana Majcen Ljubic
Nogomet • Prvič doma z Domžalami
Nogometaši Aluminija bi morali v prvem krogu 1. SNL 14. julija Igrati pred svojim občinstvom z Luko Koprom. Vendar bo to srečanje zaradi gostovanja Koprčanov v Italiji odigrano šele 1. avgusta. Tako bodo morali ljubitelji nogometa v Kidričevem na prvo domačo tekmo počakati nekoliko dlje, saj bo Aluminij v 2. krogu nastopil v Kranju proti Triglavu in šele v 3. krogu bo prvič nastopil na svojem igrišču -gostil bo ekipo Domžal.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • Skupščina SZS
Gorazd Maloic ni vec predsednik SZS
Foto: Črtomir Goznik
Gorazd Maloič, sedaj že bivši predsednik Strelske zveze Slovenije
V sredo, 27. 6., je v Ljubljani potekala 41. skupščina Strelske zveze Slovenije, ki je postregla z zanimivim dogajanjem: na dnevnem redu je bila namreč tudi točka Glasovanje o razrešitvi predsednika SZS Gorazda Maloiča. Od 35 članov skupščine je bilo prisotnih 23 pooblaščenih delegatov.
Točka o razrešitvi predsednika je bila sicer podana na sami skupščini (podalo jo je predsedstvo SZS), s čimer se je dnevni red iz šestih predvidenih razširil na sedem točk. Kaj je člane skupščine sploh pripeljalo do tega, da so na dnevni red uvrstili to točko? Člani predsedstva in nadzornega odbora so pojasnili: »V tem mesecu se je zgodila nenapovedana daljša odsotnost predsednika Maloiča. Dne 5.
6. 2012 je na SZS prispel faks, s katerim obvešča o svoji daljši odsotnosti in prenosu pooblastil na podpredsednika Karla Pojbiča. Rok odsotnosti ni bil naveden. Problematično pri tem je, da predsednik predhodno ni obvestil nikogar, se z nikomur dogovarjal o načinu reševanja problematike tekočega poslovanja. Govoril ni niti s Pojbičem niti s predsednikom NO. Tako obnašanje ni sprejemljivo. Poleg tega se že dalj časa govori, da se Maloič dogovarja, da bo v kratkem prevzel funkcijo trenerja reprezentance Omana, kar kaže na konflikt interesov: kot predsednik SZS bi usposabljal in treniral konkurenco slovenskih strelcev, športnikov svoje nacionalne organizacije, kot predsednik SZS ima dostop do programov priprav slovenskih strelcev, kar bi lahko uporabil pri programih strelcev Omana ...«
Članom skupščine je bilo pri obravnavi 6. točke podano dodatno vsebinsko pojasnilo o razlogih takšnega predloga: »Strokovna služba zveze je večkrat poskušala vzpostaviti kontakt s predsednikom SZS po telefonu, vendar neuspešno, saj je nedosegljiv. Po 10 dneh je poslal e-sporočilo, da je na
poti na Kitajsko. Po izrecno postavljenem vprašanju strokovne službe, kje se nahaja in kako dolgo ga ne bo, nismo dobili odgovora. Dne 25. 6. 2012 je poslal še tretje e-sporočilo, vendar tudi tokrat ni podal odgovora na vprašanje, kako dolgo bo odsoten. Na podlagi neustreznega načina in nepopolne informiranosti zveze o dejanjih njenega predsednika, ki se nanašajo na delovanje in vodenje SZS, o njegovi takojšnji nedosegljivosti po posredovanem obvestilu prek faksa in brez vnaprejšnjega opozorila in pojasnila o svojih namerah, je predsedstvo ocenilo, da takšen predsednik ne uživa več zaupanja izvršilnega organa zveze za odgovorno opravljanje funkcij predsednika SZS. Člani predsedstva ocenjujejo, da je način, kako je izpeljal postopek obvestitve organov zveze o tako pomembnih osebnih okoliščinah, ki so negativne posledice pustile tudi na operativnem področju delovanja zveze, popolnoma neustrezen in nesprejemljiv in predstavlja zanemarjanje dolžnosti predsednika v precej občutljivem času pred začetkom OI.«
Na podlagi obširnega pojasnila članom skupščine so ti na tajnih volitvah in v skladu z 38. členom Statuta SZS izglasovali razrešitev predsednika SZS Gorazda Maloiča. Za vršilca dolžnosti predsednika zveze je bil imenovan Karel Pojbič, ki ima mandat do naslednje volilne skupščine, vendar največ za dobo enega leta.
Na koncu so člani skupščine trem olimpijskim kandidatom za POI London 2012, Raj-mondu Debevcu, Boštjanu Mačku in Živi Dvoršak ter njihovim trenerjem Alojzu Mikoliču, Nikolaju Mejašu in Davidu Zalarju, izrazili veliko priznanje za vse uspehe v preteklem letu in jim zaželeli mirne zaključne priprave ter uspešen nastop na olimpijskih igrah v Londonu.
UR
Majcen Ljubiceva nadaljuje z zbiranjem medalj na velikih tekmovanjih
Članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj Tatjana Majcen Ljubič se je ob koncu junija udeležila evropskega atletskega prvenstva za športnike invalide v Stadskanaalu na Nizozemskem. Tekmovanje je potekalo pod okriljem IFC (mednarodnega paraolimpijskega komiteja), na njem pa je sodelovalo kar 520 športnikov in športnic invalidov iz 38 držav.
Med najboljšimi je bila tudi varovanka trenerja Gorazda Rajherja, ki je tokrat tekmovala v metanju kopja in suvanju krogle. V obeh disciplinah je osvojila 3. mesti, s čimer si je prislužila novi bronasti medalji na velikem tekmovanju. O svojem nastopu je Tatjana Majcen Ljubič dejala: »Glede na mojo trenutno pripravljenost je bil nastop na Nizozemskem soliden, a ne odličen. Teh dveh medalj zares nisem pričakovala, ker sem šla na evropsko prvenstvo v glavnem preverjat, kje sem v tem trenutku z rezultati. Ti so dobri, čeprav so bili meti s tehničnega vidika katastrofalni. Če bom v prihodnjih tednih tehnično izboljšala mete, bodo doseženi rezultati še veliko boljši.«
V tej sezoni so se veliko spremenila sama pravila, po-
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Majcen Ljubič je na EP atletov invalidov osvojila dve bronasti medalji.
vezana s pripomočkom oziroma metalno palico. Prav pri tem elementu se naša izvrstna športnica invalidka še najbolj lovi. V svoji paradni disciplini, suvanju krogle, je to tehnično atletsko orodje sunila 6,30 metra. To je blizu letošnji njeni najboljši znamki, sicer pa še precej zaostaja za najdaljšimi dosežki izpred nekaj let, ki jih je dosegala s pomočjo stare,
bolj gibljive metalne palice. S to je dalje metala tudi kopje, ki je na EP na Nizozemskem poletelo 13, 83 metra, kar je bilo dovolj za 3. mesto.
Obe medalji bosta gotovo dobra spodbuda za Tatjano Majcen Ljubič, ki letošnje sezone ni začela najbolje, a se je sedaj izkazala v Stadskanaalu. Za njo je serija napornih treningov in priprav za letošnji
največji cilj sezone, paraolim-pijske igre v Londonu. Na njih bo 1. septembra tekmovala v suvanju krogle in 5. septembra v metanju kopja. Do takrat bo Majcen Ljubičeva še trdo trenirala, da na svojih tretjih parao-limpijskih igrah dosanja svoje olimpijske sanje. Za nov velik uspeh na EP si zares zasluži iskrene čestitke!
David Breznik
Tenis • TK Terme Ptuj
V Kranju ponovitev zgodbe s Ptuja
Med 25. in 30. junijem je na igrišču TK Triglav v Kranju potekal turnir evropske mladinske serije. Prva nosilka je bila Manca Pislak (48. mesto na lestvici TE U-16), ki je letos osvojila državno prvenstvo v konkurenci U-16, okitila pa se je tudi z naslovom članske državne prvakinje. Izmed članov ptujskega kluba se je turnirja udeležila Tamara Zidanšek (290.).
Obe omenjeni igralki sta se v Kranju predstavili v najboljši luči in se uvrstili v finale (šlo je za ponovitev finala državnega prvenstva U-16 na Ptuju). Manca je do finala oddala le 6 iger, Tamara nekoliko več. V če-trtfinalu se je srečala tudi z 2. nosilko, Hrvatico Eno Delibe-govic (203. na lestvici TE U-16) in jo izločila v dveh nizih. V finalu je prvi niz hitro osvojila Pislakova, drugi je bil bistveno bolj izenačen. Pri rezultatu 4:4 je Tamara na svoj servis storila dve dvojni napaki, kar je tekmica izkoristila in ji odvzela servis. Že v naslednji igri se je imela Tamara možnost vrniti v igri, vodila je 0:40, a priložnosti ni izkoristila in zmaga je odšla k Pislakovi.
Z rezultatom iz Kranja se je Zidanškova povzpela na 182. mesto evropske lestvice U-16. V točkovanju rezultatov samo v letošnji sezoni je še mnogo višje, na 32. mestu.
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek in Manca Pislak - soigralki v igri dvojic, tekmici med posamezniki
Ekipno evropsko prvenstvo U-14, kvalifikacije
Od 1. do 3. julija so v štirih državah (Belgiji, Italiji, Franciji in Španiji) potekali kvalifikacijski turnirji za ekipno evropsko prvenstvo v kategoriji do 14. leta starosti. Na vsakem je sodelovalo 8 ekip, po dve najboljši pa sta se uvrstili na zaključni
Turnir TE U-16, Kranj, rezultati:
1.	krog: Tamara Zidanšek (5) - Milica Cubranovic (Srbija) 6:0, 6:0;
2.	krog: Zidanšek (5) - Nika Kozar (Slovenija) 6:2, 6:7(5), 6:1; četrtfinale: Zidanšek (5) - Ena Delibegovič (Hrvaška, 2) 7:6(2), 6:1; polfinale: Zidanšek (5) - Lara Vovk (Slovenija) 7:5, 6:0;
finale: Zidanšek (5) - Pislak (Slovenija, 1) 1:6, 4:6.
turnir, ki bo v Španiji (6. - 8. 7.). Slovenska reprezentanca se je merila na turnirju v italijanski Sassari na Sardiniji, njen član pa je bil tudi Sven Lah (TK Terme Ptuj). Naši mladi igralci (ob Svenu sta nastopila še Grega Kokalj in Anže Arh) so se v 1. krogu pomerili z domačini, Italijani, in izgubili 0:3. Visok rezultat pa ne pove vsega, kar se je na dvoboju dogajalo, saj sta bila oba posamična dvoboja izjemno izenačena, več sreče pa so v zaključkih imeli domačini, ki izjemno veliko vlagajo v tenis že pri mladih kategorijah.
Sven je v 1. dvoboju že vodil 7:5, 4:6, 3:0, a do konca ni več osvojil igre. Podobno je bilo tudi s Kokaljem, ki je na koncu izgubil 6:7(5), 7:6(6), 3:6. V raz-
igravanju za uvrstitev od 5. do 8. mesta so mladi Slovenci z 2:1 najprej ugnali Avstrijce (Sven je igral le v igri dvojic in osvojil odločilno točko), nato pa so se za končno 5. mesto pomerili s Poljaki. Poljaki so slavili 2:1, edino točko za Slovenijo pa je med posamezniki osvojil Sven Lah; z rezultatom 7:6(7), 6:4 je ugnal Roberta Wrzesinskega.
Končni vrstni red na turnirju v Italiji:
1. Estonija, 2. Nemčija, 3. Italija, 4. Bolgarija, 5. Poljska, 6. Slovenija, 7. Avstrija, 8. Latvija.
Ekipe, ki so se uvrstile na zaključni turnir v Španijo: Estonija, Nemčija, Madžarska, Švica, Turčija, Francija, Španija, Velika Britanija.
Jože Mohorič
Padalstvo • Tekma v Prijedorju
Trikratne stopničke za Ptujčane
Že res, da se je sezona tekem v padalstvu začela nekoliko obotavljajoče, zato pa se nadaljuje toliko bolj napeto in zanimivo. Komaj so fantje iz Ae-rokluba Ptuj dobro doskočili v Lescah, že so potovali v Bosno, natančneje v Prijedor.
Na tradicionalnem pokalu naše fante vedno izjemno toplo sprejmejo, tokrat zaradi
Šola nogometa ...
Športna zveza občine Hajdi-na je skupaj z Otroško nogometno šolo Golgeter Hajdina uspešno organizirala že 12. Poletno šolo nogometa za otroke, stare od 5 do 12 let. Tudi letošnje brezplačne šole nogometa se je udeležilo ogromno število otrok (prek 120, nekaj je bilo med njimi tudi deklic), ki so se v prvem tednu počitnic »podili« po dveh igriščih NK Hajdina.
Osnovni namen šole je popestritev oz. zapolnitev prostega časa najmlajšim, zabava za otroke ter nenazadnje tudi navdušiti čim več mladih za aktivno igranje nogometa. Strokovni kader so večinoma sestavljali trenerji domače (občinske) nogometne šole Golgeter Haj-dina, ki so takšnih projektov iz preteklosti že vajeni. Kljub velikemu zanimanju otrok, ki so na »tedensko nogometno zabavo« prišli tudi iz krajev izven občine Hajdina (s Ptuja, Zlato-ličja, Vidma in Kidričevega), je bilo po organizacijski plati za projekt odlično poskrbljeno, otroci so se zabavali, »se igrali nogomet ter drugih nogometnih iger«.
Vrhunec je dogajanje dose-
visokih temperatur še toliko topleje ... Pri temperaturah 40 stopinj in več, ob popolnem brezvetrju, kar je pomenilo izjemno termiko, padal vsekakor ni bilo lahko voditi. Skoki so se izvajali iz legendarnega ruskega helikopterja MI8. Sama tekma je bila nekoliko drugače sestavljena, kot je to navada na tekmah za svetovni pokal; go-
glo zadnji dan šole, ko je bila na sporedu zabava z žonglerjem Gašperjem Malekom, animacija z baloni, pice, skupinsko slikanje ter podelitev spominskih majic vsem udeležencem. Otroci so bili seveda z vsem ponujenim zelo zadovoljni, navdušenja pa niso skrivali niti njihovi starši. Vsi skupaj so obljubili, da se bodo še vrnili, velika večina udeležencev pa si želi vadbo nogometa nadaljevati v ONŠ Golgeter Hajdina. To je vsekakor zelo vzpodbudno za nadaljnji razvoj šole, ki po petih letih delovanja stremi k novim višjim ciljem.
stitelji so se odločili za osem rednih, eno polfinalno in eno finalno serijo.
Po izpeljanih desetih bitkah med ekipami iz osmih držav so fantje iz ekipe Ptuja več kot odlično zastopali Slovenijo, saj so tako ekipno kot tudi med posamezniki večkrat stali na stopničkah!
Prav v posebno zadovoljstvo
Ti pa niso usmerjeni zgolj v doseganje najboljših možnih rezultatov na najvišjih nivojih ob strogem discipliniranju otrok in staršev ter nemajhni mesečni članarini, pač pa so povsem drugje. Tudi z »večletno nogometno zabavo za otroke, mladostnike in tudi za starše«, je ob kvalitetnem delu ter majhnem in sprejemljivem finančnem vložku možno doseči pozitivne učinke. Vabijo vse, ki jim je takšen pristop blizu, obenem pa se v imenu staršev in otrok zahvaljujejo občini Hajdina za prijeten začetek letošnjih počitnic.
jim je bila ekipna zmaga z veliko prednostjo pred tekmeci. Za seboj so na stopničkah pustili dve hrvaški ekipi; na 2. mestu Croatia 1, na 3. pa Krila Kvarnera. Ptujske barve so tokrat odlično zastopali Peter Balta, Matevž Cestnik, Marko Veselič, Aleksander Čuš in Tonček Gregorič. Sergej Pukšič in Dejan Veselič sta bila tokrat v gosteh pri ekipi MUP iz Srbije.
Med posamezniki je blestel izkušen Peter Balta, ki nam je ob odličnem rezultatu povedal: »Z zmago sem seveda zadovoljen. Res pa je, da ni bilo tako hude konkurence, kot sem je vajen s tekem za svetovni pokal. Prava konkurenca so bili za vse tekmovalce vremenski pogoji, saj je bila termika res močna. Vsekakor pa so tako moja kot tudi ekipna pričakovanja dosežena.«
Odličen je bil tudi ptujski podmladek, saj je med mladinci Matevž Cestnik doskočil na 2. mesto, Dejan Veselič na 4., njegov mlajši brat Marko pa na 5. mesto.
Fantje pa so v mislih že na naslednji tekmi za svetovni pokal: četrti v nizu je na vrsti nemški Altenstadt.
Vesna Osterc
... in tenisa
Med 25. in 30. junijem je bila na igriščih Teniškega centra Goya v organizaciji TK Skorba izvedena tradicionalna poletna šola tenisa. V njej so se lahko v prvem tednu počitnic mladi ljubitelji tenisa brezplačno udejstvovali. Letošnja šola je bila rekordna glede števila udeležencev, saj se jih je zbralo kar 34; trenerja sta jih razdelila v štiri skupine. V soboto, na zaključni dan, so izvedli mini turnir in zaključek, na katerem so vsi dobili priznanja.
UR
spet na vrhu
Kljub vročemu vremenu, ki prav gotovo ni v prid kvalitetnim rezultatom, so ptujski atleti minuli konec tedna nadaljevali z uspešnimi nastopi v letošnji sezoni. V Ravnah na Koroškem so merili svoje moči najboljši slovenski mladinci in mladinke. Med Ptujčani je po pričakovanjih znova največ pokazala šestnajstletna metalka Veronika Domjan, ki je trenutno najboljša slovenska metalka diska - tudi v članski konkurenci. V Ravnah je Domjanova v vseh šestih poskusih orodje zalučala prek 40 metrov, najdlje pa je letelo do 44,08 metra. Svojo suverenost med mladinkami je pokazala tudi s tem, da je najbližjo zasledovalko za sabo pustila za več kot sedem metrov. Nekoliko slabše pa ji je tokrat šlo od rok suvanje krogle, kjer je morala za pičle tri centimetre premoč priznati tekmovalki iz Maribora. Še dve medalji v metalnih disciplinah sta osvojila Aljaž Ramot in Sara Jurmic. Ramot je 6-kilogram-sko orodje vrgel 41,76 metra, Jurmiceva pa kopje 34,13 metra. Peto kolajno za Ptujčane pa je priskakala Nastja Klanjšek v skoku v daljino. Njen najdaljši skok je meril 538 centimetrov. Zelo pa se je zmagovalnemu odru približala mladinska štafeta 4-krat 100 metrov. Hitri fantje v postavi Tomaž Rakuš, Grega Pavlovič, Jan Bezjak in Aljaž Brlek so s časom 44,17 sekunde zasedli nehvaležno četrto mesto. Omeniti še velja peti mesti Klanjškove v trosko-ku (11,55 metra) in Maruške Korpič Lesjak na 100 metrov (16,86 sekunde).
Nekoliko mlajši, a nič manj uspešni pa so bili Ptujčani na drugem koncu Slovenije, v Radovljici. Na državnem posamičnem in ekipnem mnogoboju za pionirje in pionirke v kategoriji U-14 so okrog vratu obesili dve zlati kolajni. Ekipno so bili najboljši dečki, med
Po stopinjah že uveljavljene Domjanove pospešeno stopa tudi pionirka Maja Bedrač. V nedeljo je postala državna prvakinja v mnogoboju (U-14), posebej pa se je izkazala v skoku v daljino z rezultatom 562 centimetrov.
posamezniki pa je svoj talent znova pokazala Maja Bedrač. Z odličnim skokom v daljino, ki je meril kar 562 centimetrov, je bila med mnogobojkami daleč najboljša. Zelo hitra je bila na 60 metrov (8,01 sekunde), tudi v metu vorteksa se je izkazala s tretjim posamičnim rezultatom, nekoliko manj pa ji leži tek na 600 metrov. Dečki v postavi Jaka Kostanjevec, Žan Viher in Miha Kostanjevec pa so po izenačenem boju na koncu tesno premagali Celjane v ekipnem seštevku. Na enakem tekmovanju, a za starostno kategorijo U-12, pa je v Postojni barve Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj branila Sara Serdinšek. V vseh štirih disciplinah mnogoboja je bila med prvimi tremi, kar ji je v skupnem seštevku prineslo drugo mesto. Najdlje je skočila v daljino (440 centimetrov), druga je bila v metu vorteksa (36,31 metra), v tekaških disciplinah na 60 in 300 metrov pa je bila tretja.
Uroš Esih
Najboljše tri ekipe na tekmovanju v Prijedorju
Šport mladih • Na hajdini poletni šoli nogometa in tenisa
Dobrodošla popestritev prvega tedna počitnic
Zelo številčna udeležba na poletni šoli nogometa ...
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljska tekma v Kidričevem
V nedeljo, 8. 7., bodo nogometaši Aluminija ob 18.00 uri odigrali pripravljalno tekmo z Interjem iz Zaprešiča.
Mali nogomet • Liga ŠD As
PARI 10. KROGA (PETEK, 6. 7.): 20.00: ŠD Pobrežje - UŠR Vi-šnjica, 20.35: Mix Team - ŠD Tržec Bar Osmica, 21.10: FC Optimisti - KMN Draženci, 21.45: Mix Team - ŠD Pobrežje, 22.20: ŠD Tržec Bar Osmica - ŠD AS Evroavto, 22.55: KMN Majolka - Mix Team
LMN Juršinci
PARI 5. KROGA (v petek, 6. 7., delegat je ŠD Rim): 20.00: Okrepčevalnica Pumpa - Vinogradništvo Toplak, 20.40: ŠD Polenšak - KMN Draženci, 21.20: ŠD Kenguru Mitmau - Sakušak - Puch, 22.00: Bar Žabica - Sadjarstvo Lovrec
Turnir v Apačah
ŠD Apače bo v soboto, 7. 7., organiziralo turnir v malem nogometu Apače 2012. Turnir se bo pričel ob 18. uri. Ekipe se lahko prijavijo med 17.00 in 18.00.
40 let SD Grajena
V soboto, 7. julija, ŠD Grajena praznuje 40-letnico delovanja. Prireditev se bo pričela ob 15.30, program pa je sledeči: ob 15.30 - tekma veteranov: Grajena - Podvinci; ob 17.00 - uradni del prireditve s podelitvijo zahval in priznanj; ob 18.30 - tekma članov: Grajena - Aluminij; ob 20.30 - zabava z vokalno skupino MELOS.
DK, JM
Atletika • AK CP Ptuj
Domjanova in Bedračeva
Rokomet • Mednarodni turnir v Granoiiersu v Španiji
Mladi rokometaši iz Spodnjega Podravja uspešni v Španiji
Prek 100 mladih rokometa-šev, trenerjev, spremljevalcev in navijačev se je v torek, 26. julija, popoldan s Ptuja z dvema avtobusoma, kombijem ter osebnim avtomobilom odpravilo na pot, dolgo kar 1575 kilometrov. Prek Slovenije, Italije, Francije in Španije jih je 23 ur dolga pot vodila v katalonski Granollers, ki je od srede do nedelje, 27. 6. do 1. 7., gostil mednarodni turnir, na katerem je nastopilo kar 108 klubov iz 18 držav: Nemčije, Argentine, Avstralije, Avstrije, Belgije, BiH, Kanade, Južne Koreje, Ferskih otokov, Islandije, Norveške, Portugalske, Rusije, Švedske, Češke, Slovenije in Španije. Številne tekme so potekale na štirinajstih igriščih; glavna dvorana v Granollersu, ki sprejme 5685 gledalcev, je bila leta 1992 tudi prizorišče rokometnih tekem na olimpijskih igrah v Barceloni.
Slovenijo so zastopale štiri ekipe Spodnjega Podravja, ki jih sponzorira Gorazd Mušič in ki so jih sestavljali igralci in trenerji iz štirih klubov: Jeruzalema Ormoža, Velike Nedelje, Moškanjcev - Gorišnice in Drave Ptuj. Tekmovanje je potekalo v petih moških in štirih ženskih kategorijah. Vse naše ekipe so skupaj odigrale 33 tekem, na katerih so kar 24-krat zmagale, enkratkrat remizirale in doživele 8 porazov. Kadeti (letniki 1994 in mlajši) so tekmovanje končali kot drugi, starejši (1996) in mlajši dečki (1998) kot tretji ter mladinci na 6. mestu. Ekipe so prikazale zavidljiv nivo rokometnega znanja in dokazale, da se lahko uspešno kosajo z ekipami iz celotne Evrope. Največ težav je vsem ekipam povzročalo sojenje, saj so predvsem španski sodniki vsak čvrstejši prekršek kaznovali z izključitvami. Sojenje je bilo podobno sojenju na košarkarskih tekmah, kjer se za vsak dotik piska prekršek in fantje so se težko prilagajali kriteriju.
V prostem času so si ekipe ogledale katalonsko prestolnico Barcelono ter obiskale sloviti stadion Camp Nou. Na plažah Barcelone in Matara so fantje uživali v kopanju ter druženju. Junake so ob varnem prihodu domov v ponedeljek, 2. julija, po 22. uri pričakali številni navijači ter starši, ki so čestitali mladim rokometašem za izjemen uspeh.
Mladinci šesti
Zasedba trenerjev Tomija Matjašiča in Marka Kaca je
v Španiji nastopila v okrnjeni
Ekipa Spodnjega Podravja, letniki 1994-95
Ekipa Spodnjega Podravja, letniki 1996-97
Naj sedmerica Spodnjega Podravja:
vratar: Matic Šulek levo krilo: Jan Maroh desno krilo: Matic Čeh krožni napadalec: Miha Kavčič levi zunanji: Rok Cvetko desni zunanji: Boštjan Žižek Cvetko
srednji zunanji: Marko Žu-ran
zasedbi in bila po videnem prikrajšana vsaj za nastop v polfinalu. Fantje so se borili po svojih najboljših močeh, vendar jim je uspelo slaviti le enkrat. Le za gol prekratki so bili na tekmah proti Granollersu in Mataru. Mladincem je turnir služil za pridobivanje prepo-trebnih izkušenj in minutaže, saj so nekateri v svojih klubih v minulem prvenstvu zbrali majhno igralno minutažo.
Rezultati, letniki 1991 (7 ekip): Granollers 18:19, Dukla Praga (Češka) 16:20, Ordizia 19:3, Mataro 15:16, Aragon 12:17, Španija mladinci 15:23.
Ekipa 1991: Žiga Bedenik, Matej Bedrač, Aleš Bezjak, Leon Požar, Žan Pukšič, Luka Reisman, Tadej Kaučič, David Verdenik, Luka Ve-senjak, Rok Fridrih, Marcel Meško, Nejc Pfeifer, Domen Lorenčič, Nejc Janžekovič, Kristjan Jandel. Trenerja: Tomi Matjašič in Marko Kac.
Kadeti najbližje vrhu
Najbolj so se vrhu približali kadeti, ki so imeli na papirju tudi najmočnejšo zasedbo med ekipami Spodnjega Podravja. Ekipa je v zadnjem dnevu odigrala kar tri infarktne končnice: v četrtfinalu je »padla« češka Praga (17:16), v polfinalu po dveh podaljških in zlatem golu kadetska reprezentanca Argentine (17:16). Usodo ro-kometašev iz Južne Amerike je po dobljenem skoku Matica Geča na sredini igrišča z zmagovitim golom zapečatil Davorin Levanič. V velikem finalu so Slovence po podaljških, s 15:17, ugnali gostitelji turnirja. Matic Šulek je bil izbran za naj vratarja turnirja.
Rezultati, letniki 1994 (30
Matic Sulek je bil izbran za naj vratarja med kadeti
ekip): Goevik (Norveška) 19:12, Guadalajara 18:9, St. Quirze 21:12, Les Franqueses 19:7, Cangas 19:12; osmina finala: Villa Aranda 20:9; četrtfinale: Dukla Praga (Češka) 17:16; polfinale: Argentina kadeti 17:16 (po podaljških in zlatem golu, 14:14, 16:16); finale: Granollers 15:17 (po podaljških, 14:14).
Ekipa 1994: Tomas Bedrač, Rok Reisman, Matic Čeh, Rok Dravčba-her, Matic Geč, Denis Hrupič, Jure Hržič, Filip Jerenec, Renato Kenda, Matic Leben, Jan Maroh, Damir Ma-vrič, Davorin Levanič, Rok Šalamun, Matic Šulek, Martin Vrbančič, Marko Žuran. Trenerji: Darko Žnidarič, Mitja Žuran in Alči Šulek.
Starejši dečki tretji
Varovanci trenerja Bojana Munde in Franca Šandorja so na turnirju klonili le enkrat, slavili pa kar osemkrat. V polfi-nalu so jih z rezultatom 24:17 ugnali kasnejši zmagovalci iz Nemčije, ekipa Sudbadischer 1, ki je na turnirju izstopala predvsem po fizičnih predis-pozicijah. V tekmi za 3. mesto je slovenski predstavnik v izjemnem vzdušju, ki so ga priredili slovenski navijači, z 18:15 ugnal Katalonce iz Matara.
Rezultati, letniki 1996 (48 ekip): San Sebastian Madrid 16:11, Canovelles 21:9, Viking (Norveška) 24:14, St. Esteve 18:9, Puerto Sagunto 22:17; osmina finala: Sudbadischer 2 (Nemčija) 23:13; četrtfinale: Belenenses (Portugalska) 21:13; polfinale: Sudbadischer 1 (Nemčija) 17:24; za 3. mesto: Mataro 18:15.
Ekipa 1996: Filip Bombek, Žan Bukvič, Rok Cvetko, Tomaž Cvetko, Gregor Hojžar, Miha Kolmančič, Nejc Krabonja, Nejc Lukežič, Matic Marin, Kevin Preac, Aljaž Sok, Nejc Šandor, Uroš Šerod, Matic Topolo-vec, Gašper Vesenjak, Mitja Vau-potič, Žan Žmavc. Trenerja: Bojan Munda in Franc Šandor.
Mlajši dečki tretji
Tudi letniki 1998 so podob-
no kot starejši dečki na turnirju zabeležili 8 zmag in doživeli le en poraz. V polfinalu so mlade Slovence nadigrali španski prvaki, rokometaši Granollersa KH-7. Fantje niso našli odgovora na njihovo agresivno obrambo 3 - 3, zato so proti kasnejšim zmagovalcem turnirja doživeli visok poraz (26:12). Na tekmi za 3. mesto so fantje pet minut pred koncem zaostajali 15:19, nato pa se z delnim izidom 6:0 in zmago 21:19 veselili tretjega mesta. Ekipa je v svoji kategoriji bila najbolj napadalno usmerjena in je dosegla 200 zadetkov, v povprečju 22 zadetkov na tekmo (v 30 minutah).
Rezultati, letniki 1998 (48 ekip): Granollers Athletic 21:10, Cangas 26:16, Catedra 70 26:7, Vilamajor 18:13, Corazon Zara 2 33:2; osmina finala: Corazonistas Madrid 1 20:19; četrtfinale: La Garriga 23:10; polfinale: Granol-lers KH-7 12:26; za 3. mesto: BM Ciudad R. 21:19.
Ekipa 1998: Kevin Caf, Matic Škrjanec, Jure Satler, Saš Serdin-šek Ekart, Anže Gavez, Martin He-bar, Gašper Horvat, Miha Kavčič, Tilen Kosi, Domen Krasnič, Žan Lovrec, Jan Mlač Černe, Dominik Ozmec, Rene Plavec, Uroš Sajič, Timotej Sitar, Nino Ulaga, Nejc Zida-rič, Boštjan Žižek Cvetko. Trenerja: Peter Zorli in Uroš Krstič.
Uroš Krstič
Navijači: pomemben del zgodbe iz Spanije
Mladinska ekipa Spodnjega Podravja skupaj s kadetsko reprezentanco Spanije
Ekipa Spodnjega Podravja, letniki 1998-99
Kuharski nasveti
Grah
Grah je ena izmed najstarejših kulturnih rastlin in spada v družino stročnic. Grah v svojem stroku izoblikuje več semen, tako kot ostale stročnice, poznajo ga po celem svetu. Ne glede na to, v katerem delu sveta se grah nahaja, ga po večini pripravljajo na podobne načine in to je tistim, ki pripravljajo jedi iz graha zelo v prid.
Glede na stopnjo zrelosti lahko grah uporabljamo v treh različnih stopnjah zrelosti. Mladi grah, ki ga lahko uporabljamo s stroki vred, oluščen svež grah, ki dozori na rastlini in ga uporabljamo brez luščin, in suhi grah. Ko pobiramo prvi mladi luščeni grah, običajno poletje ni več daleč. V kulinari-ki je posebej cenjen mali francoski grah, ki je posebna vrsta graha, ki ostane tudi po obiranju sladka. Na sploh pa velja, da je bolj droben grah slajši. Na žalost veliko sort graha po luščenju izgubi svoj fini okus.
Sveži grah je primeren za pripravo različnih jedi. Še vedno ga najpogosteje v prvi fazi priprave kuhamo v vodi ali vodni sopari. Ker močne arome prekrijejo sladkobo v grahu, ga pripravljamo z nežnimi začimbami in zelišči ter dodatki, ki imajo blag okus. Tako mu pogosto dodajamo šampinjone, glavnato solato, srebrno čebulico in druge dodatke. Blanšira-ni in rahlo dušeni grah se poda h kuhani zelenjavi, dušimo pa ga lahko tudi s slanino, česnom in ga uporabljamo za zgoščevanje zelenjavnih juh.
Grah, ki ga jemo s stroki vred oziroma stročji grah, ni nič manj priljubljen kot lušče-ni grah. Pobiramo ga, ko so semena oziroma zrnca komaj
izoblikujejo. Stroki so okusni, če jih na hitro na maslu v ponvi zdušimo, lahko jih tudi pečemo ali kuhamo in prelijemo s surovim maslom. Lahko ga du-šimo tudi z vejico mete, pripravljamo v smetanovi omaki, od zelenjave se posebej lepo poda s stebelno zeleno, korenjem in paradižnikom. Jedi iz graha so še okusnejše, če jih odišavimo s sokom od pomaranče, limone ali z vinom.
Tudi v svetu iz graha pripravljajo številne jedi, tako v Italiji pripravljajo rizi-bizi, v Belgiji je cenjena grahova juha, v Franciji ga kombinirajo z gnjatjo, v Avstriji pripravljajo pire z grahom, jajci in smetano. Nekoliko manj znane kombinacije pa so grah, kombiniran s kostanji in mladim krompirjem, grah s korenčkom in meto, ter grah s papriko, paradižnikom in čebulo. Pri kuhanju graha pazimo, da ga ne kuhamo v močno slani vodi, ki temeljito vre, saj zrna graha rada otrdijo. Kuhani grah lahko v primerni posodi shranimo v hladilnik 2 do 3 dni, v zamrzovalno skrinjo pa več mesecev.
Iz graha pa tudi pri nas pripravljamo številne jedi. Uporabimo ga lahko pri pripravi hladnih uvodnih jedi, ko iz graha pripravimo številne mešane solate. Luščen grah ali
Zapečen rizi bizi
grah s stroki pa je primeren tudi za juhe. Okusno grahovo juho dobimo, če grah kombiniramo z mladim krompirjem, zgostimo s svetlim prežganjem ali bešamelom ali pripravimo prežganje s čebulo, česnom, moko, paradižnikovo mezgo in mleto rdečo papriko. Okusna je tudi grahova kremna juha. Pripravimo jo tako, da na manjši količini maščobe pre-pražimo sesekljano čebulo in ko čebula rahlo ovene, jo po-tresemo z moko in zalijemo z večjo količino poljubne mesne juhe ali vode. Prisipamo še večjo količino oluščenega svežega graha. Na en liter tekočine prisipamo 60 dag graha. Po potrebi začinimo s soljo in lovorom. Ko je grah kuhan, juho pretlačimo, ponovno zavremo in tik pred serviranjem dodamo kislo smetano. Po želji po vrhu juhe potresemo na maslu prepražene kruhove kocke.
Iz graha pa lahko pripravimo tudi veliko glavnih jedi - od ri-žote, grahovih jedi, kot so grahovi kaneloni, musake, grahovi ocvrtki, enolončnice, zapečen grah in podobne jedi. Ragu iz graha in svinjine pripravimo tako, da vzamemo enako količino svinjine kot graha. Meso
narežemo na male kocke. Posebej v kozici na maščobi pre-pražimo sesekljano čebulo. Na pol kilograma graha vzamemo 15 dag čebule. Ko čebula rahlo porumeni, dodamo narezano meso in ga narahlo prepraži-mo. Nato dodamo dva fino na-ribana surova krompirja in za-lijemo z manjšo količino vode ali mesne juhe. Prisipamo grah, začinimo s soljo, timijanom, lovorom in po želji popramo. Ko je grah do polovice zmehčan, dodamo v kisu vložene šampi-njone in dušimo do mehkega. Tik pred serviranjem dodamo kislo smetano in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Ragu iz graha in svinjine ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato.
Po okusu se grah poda tudi s pečeno perutnino, okusna je tudi grahova omaka, ki jo ponudimo zraven pečenega mesa ali kot polivko pri testeninah, kombiniramo pa jo lahko tudi z omakami, ki jih pripravimo iz sirov. Zeleni grah pa simbolizira tudi srečo in mogoče je to eden izmed razlogov, zakaj bi si te dni pripravili kakšno jed iz graha.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Počitnice in kosmatinčki
Smo na začetku počitnic in vročih poletnih dni, ko odhajamo na morje, na dopust, na počitnice in v današnjem prispevku bom ponovil osnovne, vendar pomembne stvari, na katere ne smemo pozabiti, če jemljemo kužka na morje.
Za potovanje preko meje po EU in Hrvaški mora biti kužek cepljen zoper steklino in označen z mikročipom. Od cepljenja zoper steklino mora preteči najmanj 30 dni, razen če je kontinuirano cepljen vsako leto. Kužek mora imeti zraven potni list, ki ga je dobil ob cepljenju. Vsekakor svetujem, da pred potovanjem lastniki preverijo podatke v potnem listu, v katerem mora biti napisan ime in priimek lastnika živali, z natančnim naslovom in natančnimi podatki o kužku. Svetujem tudi fotografijo živali, čeprav ni obvezna, vendar zelo olajša identifikacijo živali organom na meji. Enako kot za pse velja tudi za muce in dihurje, ki jih peljemo v drugo državo. Pregled pri veterinarju nekaj dni pred odhodom ni več potreben, brez zadržkov lahko žival potuje z nami preko meje do poteka veljavnosti cepljenja zoper steklino, ki pa velja eno leto. V potnem listu živali je natančno naveden datum, do kdaj velja cepljenje in ne smemo pozabiti, da se moramo
vrniti v času veljavnosti cepljenja, saj nam drugače lahko obmejni organi zelo zagrenijo življenje. Zraven vzamemo hrano, ki je je kužek navajen, saj je zamenjava hrane na morju, ker naše hrane v trgovinah nimajo, zelo neprimerna in zelo verjetno vodi v težave z drisko oziroma prebavnimi motnjami. Na pot se odpravimo ponoči ali zgodaj zjutraj, da se
izognemo zastojem na vročih cestah, ki lahko predstavljajo veliko nevarnost za našo žival. Če se nam pokvari klimatska naprava v avtomobilu in stojimo nekje v zastoju na razbeljenih cestah na Hrvaškem, se ne moremo s kužkom umakniti v senco, ker je preprosto ni. Do pregretja kužka z vsemi nevarnimi posledicami pa pride zelo hitro, kar sem že večkrat
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Foto: E. Senear
zapisal in poudaril. Kužek naj gre na pot popolnoma tešč, priporočljivo pa je, da se večkrat ustavimo, mu ponudimo vodo in ga sprehodimo. Če je kužek na kakršnikoli terapiji z zdravili, jih seveda vzamemo zraven, pozanimamo se tudi o možnosti veterinarske oskrbe v primeru, če jo potrebujemo, v kraju, kamor potujemo. Če kužek slabo prenaša vožnjo in mu je slabo in bruha, si pravočasno priskrbimo zdravilo zoper to nevšečnost. Ne pozabimo na preventivno terapijo zoper srčno glisto, imenovano dirofilarijo, ki jo v primorju prenašajo komarji in lahko okuži našo žival. Pri svojem veterinarju bomo dobili ampulo zoper to nevarnost in navodilo, kako jo uporabimo na živali. O kopanju v morski vodi sem obširno napisal v eni
Kmetijska svetovalna služba
Poletje v vinogradnih, vinogradnik v pričakovanju
Letošnja vegetacija vinske trte se je pričela zgodaj. Tako smo prve cvetove zasledili že 28. maja. Začetek cvetenja je potekal sorazmerno hitro, potem je sledila ohladitev s padavinami, ki je povzročila zastoj cvetenja in osip grozdlčev. Večji osip je v bujnih nasadih, kjer se je pojavil tudi botritis na kabrnikih. V zmerno rastočih nasadih pa je stanje dobro. Torej lahko letos pričakujemo količinsko nekoliko manj, kakovost vin posameznega letnika pa je v veliki meri odvisna od vremenskih razmer v osmem in devetem mesecu.
Zdravstveno stanje: v letošnjem letu so bile izrazite padavine v mesecu maju, še zlasti v prvi dekadi, kar pomeni večjo nevarnost od peronospore (primarne okužbe), vendar so po posameznih padavinah močneje padle temperature, tako da do sedaj nismo zasledili večjih težav s peronosporo. Večje težave lahko pričakujemo v naslednjih dneh, še zlasti v bujno rastočih nasadih. Prav tako opozarjamo, da so sedaj optimalni pogoji za razvoj oidija, tako da priporočamo le zanesljive pripravke, presledki med škropljenji pa ne smejo biti daljši od 14 dni. Seveda pa so vinogradi zelo različni glede bujnosti, ki je odvisna od tipa tal, gnojenja, sorte, količine padavin. Tem razmeram botrujejo tudi razlike med posameznimi vinogradi. Vendar kljub temu lahko ocenjujemo, da večjih težav ni bilo in smo lahko z umnim ravnanjem nekaj tudi prihranili. V primeru, da se bodo podobne vremenske razmere nadaljevale, bomo lahko zaključili z zaščito pri srednje poznih sortah konec julija oz. v prvi dekadi avgusta, pri poznih sortah pa v 2. do 3. dekadi avgusta. Nekoliko več težav nam je prinesla informacija o ameriškem škržatu - prenašalcu zlate trsne rumenice. Zaradi tega priporočamo, da pri zaščiti proti drugemu rodu grozdnega sukača uporabite pripravke, ki delujejo tudi proti ameriškemu škržatu.
Zelena opravila: vinogradniki, ki so se nekoliko več posvetili zelenim delom, so sedaj brez skrbi. Saj če dela opravimo pravočasno, porabimo bistveno manj časa in zaščita vinske trte je bistveno učinkovitejša. Žal pa ugotavljamo, da je teh premalo in raje posegajo po drugih sredstvih. V primeru, da smo opravili temeljito pletev in pletev zalistnikov, tudi nekoliko višje do zadnje žice, načeloma ni potrebno nobeno odstranjevanje listov v coni grozdja, saj je zračnost dobra. Prav tako v teh nasadih v letošnjem letu ne pričakujemo večjih težav s botritisom. Če že defoliacija, potem pri rdečih sortah, kjer pa je ta ukrep nujen. Skupaj z redčenjem grozdičev lahko potem pričakujemo popolnoma zdravo grozdje, ki pa je predpogoj za kvalitetno rdeče vino v našem vinorodnem območju.
Pri vinogradnikih, ki pa zelenih del niso dobro opravili in morajo opraviti defoliacijo, opozarjamo na sončne ožige in moramo biti previdni, da ne odstranimo preveč listov in da odstranimo prave liste. Vsekakor ta ukrep izvajamo na senčnih straneh in odstranimo prvi do drugi list na mladici. Nikakor pa ne višje po mladici. Tudi vršičkanje odsvetujemo v dneh, ko so temperature nad 30 °C.
Zelo smiseln je tudi ukrep sproščanje grozdičev iz žice (manj težav z botritisom, boljša osvetlitev in zorenje).
In na kaj opozarjamo? Prvo vršičkanje opravimo čim kasneje, kot je le mogoče. Prehitro vršičkanje ima za posledico večjo zbitost grozdičev in intenzivnejšo rast zalistnikov. Kar posledično pomeni tudi večjo težavo z botritisom in nevarnost peronospore. V času, ko so visoke temperature v vinogradu, ne opravljamo ničesar, tudi pri škropljenju moramo paziti, da ne škropimo, ko so temperature višje od 25 °C. Trave ne mulčimo, potem je direktno sevanje na zemljo in večje izhlapevanje, slabša pa se tudi struktura tal. V primeru uporabe insekticidov škropimo v nočnih urah, ko ni čebel. Prav tako smo opazili preširoke herbicidne pasove. Herbicidni pas nikakor ne sme segati na kolotečino, ker ta izrazito slabša strukturo tal in pospešuje erozijo. To velja še zlasti pri vertikalnih nasadih. Pri manjših pridelovalcih, pa priporočamo, da opustite herbicidne pasove, kar še zlasti velja pri starejših nasadih, ko trava ne predstavlja nobene konkurence. Veliko nasadov je prebujnih, kjer imamo več ročnega dela, več zaščite in tudi večje težave z ostalimi boleznimi (eska).
V bujno rastočih nasadih lahko ob nekoliko obilnejših padavinah pričakujemo tudi težave z botritisom.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet.
od prejšnjih številk, na kratko, da ponovim, je kopanje vsekakor priporočljivo, vendar ne na silo in zaželeno je tuširanje s sladko vodo po kopanju pri kužkih, ki jih sol na koži moti in se ližejo in praskajo. Čez dan v največji vročini ne vodimo kužkov na plažo, razen če smo na plaži, ki je obdana z bogato senco borovcev, v kateri je prijetno hladno.
Čeprav je mogoče videti za-komplicirano vzeti svojega kužka zraven na morje, pa ni tako; zelo enostavno je, presrečen bo, da je z nami, večino dneva bo tako ali tako v senci prespal, užival pa bo z nami v jutranjih in večernih sprehodih, mi pa z njim v vragolijah, ki jih bo počel na morski obali. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: arhiv
Nagradno turistično vprašanje
V celoti gledano je bilo v prvih petih mesecih letos za 0,4 odstotka manj nočitev domačih in tujih gostov. Podobni trendi so se nadaljevali tudi junija. Turistični strokovnjaki ugotavljajo, da rezultati niso presenetljivi, odražajo gospodarsko in politično stanje ter stanje duha v naši državi. Zato so toliko bolj skrb vzbujajoči ukrepi vlade, kije promocijska sredstva oklestila kar za 53 odstotkov, kar bo razmere v slovenskem turizmu samo še poslabšalo, ker se bo temu primerno v prihodnjih letih zmanjšal obisk tujih gostov ob pričakovanem padcu domačih gostov.
To je toliko bolj skrb vzbujajoče, ker Sloveniji konkurenčne države (Hrvaška, Madžarska, Avstrija, pa tudi celo Grčija in Španija) v teh kriznih časih sredstva za promocijo turizma povečujejo. V danih razmerah slovensko turistično gospodarstvo ni sposobno povečati sredstev za turistično promocijo, zato je utopično tudi pričakovati, da bodo cilji iz nedavno sprejete turistične strategije tudi uresničeni. V obdobju 2012-2016 naj bi se število nočitev na letni ravni povečevalo za dva odstotka, število turistov za štiri odstot-
ke, priliv iz izvoza potovanj pa med šest in osem odstotki.
V Termah Ptuj so po besedah izvršnega direktorja Andreja Klasinca z rezultati v prvih šestih mesecih letos zadovoljni. Število nočitev so povečali za štiri odstotke, povečalo pa se je tudi število dnevnih kopalcev. V
avtokampu že od aprila beležijo večji porast tranzitnih gostov, ki se na Ptuju zadržijo dva do tri dni. Ponovno se vračajo germanski gostje, povečuje pa se tudi obisk gostov iz Češke, Slovaške in Poljske, to je območja, na katerega stavijo tudi v bodoče. V prejšnjem mesecu so gostili tudi
veliko tujih športnikov, predvsem nogometašev iz Rusije in Ukrajine ter Poljske, prav tako so del zadnjih priprav na letošnje olimpijske igre pri njih izvedli tudi nekateri tuji plavalci. Nanje računajo tudi v bodoče. Še vedno pa tudi računajo na to, da bo KZ Slovenije, kljub odpovedi Ptuja pri soorganizaciji EPK 2013, spoštovala sklenjeno pogodbo o nastanitvi nekaterih košarkarjev v Pri-musu. Pričakujejo, da bo tudi celotna sezona 2012 solidna oziroma da bodo dosegli načrtovane rezultate. V letošnjih glavnih turističnih mesecih pa podobno kot prejšnja leta pričakujejo tudi veliko od prireditev, zlasti še petih tradicionalnih Rimskih iger. Letos se jih bo udeležilo okrog 1500 udeležencev, ki negujejo tradicijo rimskega obdobja.
Mesec dni delujoča Vinska vas, zanimiv turistični produkt, ki je v fazi uvajanja in predstavlja novost v letošnji ponudbi Term Ptuj, se je med gosti dobro prijela. Gre za osem dodatnih nočitvenih enot, ki jih bodo v
prihodnjih letih še nadgrajevali. Trenutno v nekdanjih velikih vinskih sodih, vsak je imel v aktivni dobi prostora za 14 tisoč litrov vinske kapljice, najpogosteje prenočujejo gostje avtokampa oziroma družine z otroki. V bodoče bodo Vinsko vas polnili s ciljnimi skupinami gostov, takšnimi, ki jo bodo v celoti napolnili. Območje vinske vasi je ograjeno, v njenih mejah pa so zasadili tudi 60 trsov avtohtone vinske trte, v kratkem bodo postavili tudi žar, namestili hladilnike in še kaj, da se bodo adrenalina željni gostje kar najbolje počutili.
Letošnje ptujsko festivalsko poletje bo odprl Festival otroške ustvarjalnosti Aye. Nagrado bo prejel Vladimir Rola iz Vitomarcev 63. Danes sprašujemo, koliko tranzitnih gostov vsako leto obišče Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za obisk bazenov in savn hotela Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 13. julija.
Vprašljivi cilji turistične strategije
V slovenskih zdraviliščih na splošno s statističnimi podatki o turističnem obisku v prvih petih mesecih letos niso najbolj zadovoljni. Število nočitev se je v primerjavi z lanskimi v tem obdobju zmanjšalo, predvsem zaradi precejšnjega upada obiska domačih gostov, pri tujcih pa je izpad predvsem pri gostih iz Italije.
Foto: Črtomir Goznik
V Termah Ptuj so zadovoljni z obiskom v prvih šestih mesecih letos.
Slovenija • Gremo na počitnice
Nasveti, ki rešujejo življenje
Ko gremo na dopust, je zelo pomembno, da poskrbimo za svojo varnost in varnost družine.
1.	PP( prva pomoč) je neposredna pomoč, ki jo dobi poškodovani ali nenadno zboleli na kraju dogodka od sočloveka, ki je prisoten na kraju in v prostoru, kjer se prizadeti nahaja/jo.
Pomembno je, da poskrbite za lastno varnost, varnost prizadetih in očividcev, takoj pokličete pomoč na 112, v tem času ohranjate življenje, preprečujete poslabšanje stanja.
2.	5 nevarnosti, ki ogrožajo življenje:
a.	nezavest
b.	zadušitev
c.	dihalna pot in dihanje
d.	delovanje srca, šok
e.	krvavitev
2/a NEZAVEST JE STANJE, ko se prizadeti ne odziva na klice, tresenje in bolečino, prisotno je dihanje in bitje srca. PRIZADETEGA OBRNEMO V STABILEN BOČNI POLOŽAJ. Klic na 112.
2/b ZADUŠITEV, ki nastane zaradi tujka v dihalni poti(grižljaj, bonbon, žvečilna), po nenadnem vdihu ali pri trku avtomobila.
Izvajanje PP: 5 udarcev med lopaticama v smeri glave, glavo nagnemo naprej, če je potrebno še 5 stiskov v sredini med popkom in žličko, tudi v smeri glave. To počnemo izmenično tako dolgo, dokler tujka ne izločimo. Če vidimo, da človek postaja modrikast in nismo
uspešni, kličemo 112.
3.	ZASTRUPITVE: ko ugotovimo kakršnokoli zastrupitev, takoj kličemo 112. Bodite pozorni na embalažo, da bo zdravnik vedel, za katero vrsto strupa gre.
Naša naloga je, da če je poškodovani polit s strupom, tega spiramo z vodo, če ga je popil in je pri zavesti, mu lahko damo 1 dl vode za redčenje in da si izplakne usta, vendar je to dejanje tvegano. Ne pozabite poskrbeti za lastno varnost, predvsem če gre za zaprt prostor. Embalažo dajte reševalcu. Posebno pozornost moramo posvetiti varnosti, ko gre za zastrupitev s plini.
4.	RANE so vse zunanje poškodbe, ki nastanejo zaradi raznih vzrokov - od prask do strelln. Poškodovanega človeka umirjamo, če je potrebno ustavimo krvavitev, če je rana večja kličemo 112, rano sterilno pokrijemo z gazo In Izvedemo Imobilizacijo ter čakamo reševalca. Za zelo male odrgnine ali vreznlne, če smo krvavitev ustavili In se poškodovanec dobro počuti, ga odpeljemo v ambulanto za nujne primere.
5.	OPEKLINE-OPEKUNSKE RANE povzročijo toplota, sonce. Ko se srečate s poškodovancem te vrste, takoj kličete 112 In začnite opečene površine hladiti z vodo, ne z močnim curkom, oblačil, ki se držijo
opečene kože ne odstranjujemo, če opečenec kaže znake šoka, kar se lahko zgodi zaradi močne bolečine, velike izgube tekočine, če je pri polni zavesti, mu lahko damo piti vodo.
6. SONČARICA: zaradi direktne toplote na glavo in zatilje nastane povečana prekrvavitev možganov, zaradi česar nastopi motnja v delovanju možganskega centra za uravnavanje telesne temperature. Odpove mehanizem za ohlajanje telesa in vsled vedno slabšega ohlajanja lahko nastopi smrt.
ZNAKI: rdeč obraz, visoka
temperatura, glavobol, vrtoglavica, slabost, bruhanje, napredujoča zmedenost in neorienti-ranost, motnje zavesti, krči, pospešeno dihanje in srčni utrip, lahko nezavest, šok in smrt.
UKREPI: prenesti ga na hladno v senco, poklicati pomoč, postaviti v ležeč položaj z rahlo dvignjeno glavo, celo telo hladiti z mokrimi hladnimi brisačami, le glave ne. Kadar je pri zavesti, mora piti hladne pijače, najbolje navadno vodo, ne pa alkohola in kave. Nezavestnega je treba položiti v položaj
za nezavestnega, po potrebi oživljati.
6. VROČINSKA KAP je pregretje telesa zaradi onemogočenega ohlajanja v zaprtem in vlažnem okolju, ob hudih naporih (vojaki), neprimerni obleki, prisiljene hoje v hribe (gore).
ZNAKI: utrujenost, slabost, žeja, šumenje v ušesih, mige-tanje pred očmi, zmedenost, nemir. Obraz zaripel in temno rdeč, dihanje plitvo in hitro, utrip hiter in težko tipljiv, koža vroča in znojna, telesna temperatura močno zvišana. Lahko se pojavijo krči, nezavest in smrt.
UKREPI: energično ohlajanje od pod pazduhe navzdol, ne glave, poklicati pomoč, hladno pijačo dati le, če je pri zavesti, po potrebi položaj za nezavestnega in oživljanje pri odpovedi življenjskih funkcij.
Foto: Črtomir Goznik
Ukrepe za oživljanje naj bi poznalo čim več ljudi. (Fotografija je simbolična.)
7. VROČINSKI KRČI: predvsem pri otrocih.
ZNAKI: zmedenost, nemir, nato izguba zavesti, včasih bljuvanje, dihanje neredno in sunkovito, v obraz posinjel.
UKREPI: hlajenje od pazduhe navzdol do kolen, lahko ga zavijemo v rjuho namočeno v hladno vodo, klic na pomoč, pozornost na stanje zavesti, da se ne bi zadušil, če je potrebno začeti s TPO.
Glede na opisana stanja na dopustu potrebujemo: zdravila proti bolečinam in za zniževanje telesne temperature (aspirin, nalgesin, lekadol, za otroke calpol ...).
Zdravila proti diareji, kot je linex, seldiar za odrasle ...
Zdravila proti alergiji: clari-tine, mazilo fenistil za lokalno uporabo in drugo, ki je na recept.
Potrebujemo obvezilni material: obliže, prvi povoj, sterilne gaze (razne velikosti), nekaj injekcijskih igel za odstranjevanje ježic.
Potrebujemo zaščitna sredstva pred soncem, razne kreme, ki si jih kupite po nasvetu farmacevta v lekarni, ker je to odvisno od starosti in spola do-pustnika.
Ne pozabite imeti s seboj dovolj tekočine, ker jo pri znojenju skozi kožo izgubljate, jo je treba nadomestiti, in sicer je treba piti od 2 do 3 litre dnevno.
Ob zavedanju, da imate vse pripravljeno, kot je potrebno, bo zagotovo vaš dopust še prijetnejši in bolj doživet.
Pripravila: Rozalija Ojsteršek
Slo glasbene novice
Pevec Rusko, ki se pripravlja na izid svojega drugega samostojnega albuma, je izbral spremljevalno vokalistko za vse skladbe na prihajajočem izdelku. To je Ivana Selakov, pevka, ki je v duetu z Acom Lukasom podrla vse rekorde v gledanosti videospotov. Mična Srbinja ima na portalu YouTube namreč skupno več kot 30 milijonov ogledov. Rusko, ki je nad Ivano seveda več kot navdušen, je povedal: »Vživljenju se nekaj zgodi takrat, ko to najmanjpričaku-jemo. Le upanje, trud in seveda malo sreče je potrebnih, da se lahko vsak človek s konicami prstov dotakne svojih sanj. Nikoli nisem obupal in tudi nikoli ne bom!«
Rusko je v glasbenem smislu dokazal že marsikaj; pred letom je na primer izdal skladbo Priznat cu joj sve, ki jo je zapel v duetu s pevcem Crvene Jabuke, legendarnim Žerom. Njegov novi album prihaja na police že letos in Rusko pravi, da je navdušen, ko posluša demo posnetke, saj med drugim sodeluje z ekipo vrhunskih slovenskih in tujih glasbenikov.
•k-k-k
Ljubljanski raper Flamie predstavlja novo skladbo, ki nosi naslov Niti en dan. Flamie v pesmi, za katero je posnel tudi videospot, piše pismo življenju, v katerem naredi inventuro svojih preteklih dejanj, napak, truda, ki pa za seboj puščajo tako pozitivne kot tudi negativne posledice. Predvsem pa se Flamie skozi besedilo opraviči vsem, ki jih je na kakršenkoli način prizadel ali razočaral. Skladba Niti en dan napoveduje izid novega albuma, ki bo izšel to jesen. Pri nastajanju albuma je moči združilo več produ-centov, večji del pa je, tako kot pri prvem albumu, prispeval Tamir Gostiša - Mistik. Poleg njega se bodo na albumu v producentski vlogi znašli še Cazzafura, Doša, Bmd, Ma-khi in pa Koolade, ki velja za enega bolj priznanih produ-centov na Balkanu, saj je sodeloval že z mnogimi imeni domače in svetovne scene. mz
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
predlog: ŽAN SERČIČ - TO POLETJE I - ČUDOVITO : - EXPOZIJA predlog: ALMA MERKLIN - VSAKA MINUTA predlog: VESNA - KOMAJ ČAKAM DA BO PETEK predlog: GAL GJURIN - KNJIGA OBRAZOV predlog: ALYA - MOJA PESEM predlog: MARTINA ŠRAJ - PLEŠETA predlog: ŠPELA & ŠPELCA - GREMO NA OBALO predlog: MUFF - NAJ SIJE V OČEH
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Vračajo se Melodije morja in sonca
V Avditoriju Portorož bo jutri zvečer potekal 32. Festival Melodije morja in sonca. Festival bo neposredno prenašala Televizija Slovenija (na prvem programu, ob 21.15 uri).
Na festivalu se bo predstavilo 14 izvajalcev, prireditev bosta povezovala Lorella Fle-go in Boštjan Romih, Katja Pišot pa bo spremljala dogajanje v zaodrju. Ustvarjalci letošnjega festivala so pod umetniškim vodstvom Slavka Ivančica k sodelovanju povabili sedem avtorjev. Ti so posebej za festival pripravili skladbe, ki jih bodo izvedli Danilo Kocjančič & Friends, Nuša Derenda, Eva Boto, Rudi Bučar & Istrabend, Vlado Pilja, Saša Lendero in Irena Vrčkovnik. Preostalih sedem skladb je izbor-na komisija v sestavi Mojce Menart, Slavka Ivančiča, Iva Umeka, Lade Tancer in Leana Klemenca izbrala med prijavami, ki so prispele na javni razpis za sodelovanje na festivalu. Izbrani so bili Jerica Haber, K'r en Brass band & Tulio, Mambo Kings, Matjaž Jelen, Tvoj glas, Polona Fur-

Foto: Žiga Culiberg
Na letošnjem festivalu MMS bo zapela tudi odlična vokalistka Eva Boto.
lan in Enzo Hrovatin.
Spremljevalni program festivala bodo sooblikovali Oto Pestner, Alenka Godec, 6pack Čukur, Klapa Solinar in Lea Sirk ter plesna skupina Maestro. Režijo in scenarij prireditve pripravlja Ksenija Murari, režiser televizijskega prenosa pa bo Samo Milavec.
Zmagovalna skladba bo tista, ki bo prejela največje število točk v skupnem seštevku točk telefonskega glasovanja, glasovanja občinstva v amfi-teatru Avditorija Portorož s posebnimi glasovalnimi vstopnicami, glasovanja izbranih radijskih in glasovanja strokovne žirije. Strokovno žirijo sestavljajo Patrik Greblo, Miša Čermak, Lean Klemenc, Mojca Menart in Matjaž Murko. Izvajalci se bodo potegovali za: veliko nagrado MMS 2012 (prejme jo izvajalec zmagovalne skladbe), nagrado strokovne komisije za najboljše besedilo, nagrado strokovne komisije za najboljši aranžma, nagrado strokovne komisije za najboljšo glasbo, nagrado strokovne komisije za najboljšo izvedbo in nagrado za najboljšega de-bitanta.
MZ
Filmski kotiček
Vroči Mike
V obdobju, ko je hollywood-ska filmska industrija postala industrija hitre hrane, je včasih prav nenavadno videti film, ki se mu nikamor ne mudi. Še več, film, ki bi bil pred nekaj desetletji morda videti povprečen, je danes brez težav eno-oki kralj v deželi slepih. Vroči Mike je po eni strani lep film, po drugi pa pokaže, kaj vse je narobe s t. i. umetniškim filmom. Narobe (ali pa tudi ne) je „le" to, da je umetniški film prevzel vse matrice zgodbovne strukture ljubezenskega filma sicer kičastega Hollywooda. Film je umetniški le še zato, ker je bil posnet za drobiž in ker se drži nekoliko nenavadnih režiserskih konvencij. V slednjih režiser Soderbergh
Magic Mike
Igrajo: Channing Tatum, Alex Pettyfer, Matt Bomer, Matthew McConaughey, Joe Manganiello, Riley Keough, Mircea Monroe Režija: Steven Soderbergh Scenarij: Reid Carolin Žanr: drama Dolžina: 109 minut Leto: 2012 Država: ZDA
vedno blesti, saj fant ni toliko pripovedovalec, kot je ljubitelj vizualnega, dizajner in ali celo fotograf portretist. Zato je film Vroči Mike režiran popolno, z občasnim presežkom.
Zgodba se vrti okrog 30-le-tnega striptizerja s sanjami o svojem podjetju, v katerem bi izdeloval pohištvo. Pod svoje okrilje vzame izgubljenega 19-letnika, ki se v neznosnem okolju ameriškega prostega trga in družbene brezbrižnosti ne znajde, niti nima volje za to. Malce klasičen zaplet, ki se seveda nadaljuje klasično. Fausto-vska obljuba o uresničitvi materialističnih sanj zaide v predvidljivo temno spiralo o padcu človeka v brezno pogube, iz katere ga lahko reši le ljubezen ženske, a le če prevzame njene vrednote. Za to bo nagrajen, a le dokler bo v odnosu podrejen in hvaležen, v zameno pa bo dobil bivanjski smisel ali celo srečo (kar je sicer tudi lastnost verstev in diktatur idej). In obratno, dokler bo ona igrala vlogo pametnejše osebe, bo on rad njen zvesti sopotnik. Film, ki ga reklamirajo kot komedijo, je vse prej kot to, saj od začetka do konca v njem ni ničesar
smešnega. Gre za resno dramo, ki jo lahko vidimo ko kritiko svobode in njene neznosnosti ali kot film o podreditvi moškega, kjer pa so, ironično, ženske spet opredmetene na zunanja prožila, ki spreminjajo moške. Uboge ženske, vedno so objekt. Če plešejo ob drogu ali pa če so le kričeča masa pohotnic v filmu o slačifantih.
Skratka, zdaj vemo, da so materializem, seks in ubiranje bližnjic sicer krasna stvar, ampak imajo kratek rok. Njihova plitka tranzitorna narava (čeprav so nekateri liki v filmu rojeni zanjo) ne osmisli življenja na dolgi rok in nas hitro pusti prazne, zato je to film, ki bi ga čudovito neobremenjeni goloti navkljub najbrž požegnal še Vatikan. Hvala, Soderbergh.
Kljub razmeroma inteligentnim dialogom gre vseeno za film, ki je zaradi njegove kanček nadpovprečne režije boljši, kot je v resnici. Film se obnaša kot kontrafilm, neobremenjen z družbenimi pravili in normami, zato je videti kot iz sedemdesetih, v bistvu pa je reklama za konformizem. Dokaz za to je kar film sam, saj se ustraši prizora biseksualne orgije in je ne prikaže. Ampak prav zato, ker ima film precej odlično kore-ografiranih prizorov slačenja moških, ga lahko seveda vidite zgolj kot neobremenjeno zabavo o slačifantih, ki bo pritegnila predvsem žensko občinstvo. Tovrstna dvoplastnost pa najbrž tudi ni kar tako.
Matej Ferce
J
(g
^ " OVEN
(21.3. - 20.4.)
_o
S	Marljivo se boste morali soočiti 'g	z delovnimi obveznostmi. Po-.g	membno bo, da boste naredili kaj JI	dobrega za svoje zdravje in obi-a	skali salon dobrega počutja. Di-"s	namična energija vam bo švigala 1	sem in tja. Ključno vlogo boste od-1	igrali v ljubezni in na omenjenem področju našli obilico romantike.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Prijeten teden bo pred vami. Zvezde sreče bodo močno sijale tako v ljubezni kot v službi. Odkrili boste svoje talente in našli nove izzive. Razpotja usode bodo prinesla harmonijo. Prosti čas bo priložnost za ustvarjalnost. Zdravje: vaše telo bo klicalo po vodi. Sprostite se!
Wi J,
Napredovali boste v pogledu komunikacije. Pogovor bo prinesel določeno čarobnost. Na delovnem mestu bo čas za poglobljeno analizo in iskanje konstruktivnih rešitev. Doma boste našli sprostitev in ravnovesje. Ljubezen bo prinesla čarobnost in romantične izzive na bolje.
¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.)
Blesteli boste v pogledu denarja. Zadeve na tem področju se vam bodo obrnile v vašo korist. Prijetno bo tudi v ljubezni. Seveda bo tu neizbežno prilaganje. Dinamika časa se bo odvijala na delovnem mestu. Poiskati boste morali salo-monske rešitve. Sprehodi ob mirni reki bodo prinesli ravnovesje.

w
LEV
(23.7. - 22.8.)
Magnetična energija vam bo koristila. Toplo sonce bo prineslo paleto ugodnosti. Znanje, ki ga nosite v sebi, boste z veseljem delili z drugimi. Obdobje bo v lastnem bistvu ugodno za razvajanje v dvoje. Na delovnem mestu boste nekoliko bolj ostri in zelo analitični. Počasi se daleč pride.
« DEVICA
i (23.8. - 22.9.)
Na morebitne probleme boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Obiskala vas bo vila kreativnosti in tako bo čas za novosti. Prijetno bo na delovnem mestu in na tem področju bodo kapljale nove ideje. Ljubezen bo prinesla ravnovesje. Zapisujete si svoje občutke in tako vam bo lažje.
		/ f)					SESTAVIL EDI KLASINC	PODELJENA PRAVICA	MOTOR NA PLINSKO OLJE	IRSKI PISATELJ (GLEN)	ROMARSKI PLAŠČ MUSLIMANOV	RDEČI BORDOJEC	1				Jurovci Jurovti ;* r		r		1 \ Tržeč	
																						
Draženski gozd\ ^ / "— 1 Popove i							PREMIK V STRAN						k	n-/					H	-3		
							NEMŠKA ALPSKA SMUČARKA (MARINA)															
							FRANCOSKI PESNIK (TRISTAN)							tj		1						
\ %							SKRBNIK REDA							\áf								A
j Pcpovcr					ht		MANJŠI TRAVNIK															
Štajerski	ZVEZEK ZA SKICIRANJE	ŠTEVILO POD KORENOM	EVA LOGAR	ZVIŠAN TON D	GRŠKI ATRONOM	▼							T	NAŠA JED	ISTRSKO VELIKONOČNO PECIVO	SVETLO ANGLEŠKO PIVO		VLADO ČUŠ		LASTNIK KAVARNE		KRATKA ZABAVNA ZGODBICA
TEDNIK					VAS NAD IGOM																	
NASELJE V BELI KRAJINI									PREBIVALKA IRSKE	IZUMRLA NOVOZELANDSKA PTICA	SPOJNIK PRI CEVEH											
											EVA SRŠEN											
GRŠKA MUZA PESNIŠTVA								NAZIV				UČENEC REALKE										
								JAPONSKA BORILNA VEŠČINA														
												LAIČNA VER. SKUPNOST										
IVO DANEU			LEKSIKO-LOGIJA															VERA ELLEN				
			VOJAŠKI ROK															PSIČEK				
KISELKAST OKUS VINA				VELIKI OMAN (RASTLINA)							NEUMNA ŽENSKA					HOKEJSKI PLOŠČEK, PUCK						
				CVETICA							ŽELEZNO VINO											
BAJESLOVNI LETALEC					LISASTA KRAVA					VAS PRI PTUJU						BES,JEZA						
					KRAVJE USNJE					PREGRADNA STENA						ČEBELJA STRD						
NASELJE PRI METLIKI									TOVARNA BOJLERJEV					VAS OB SOTLI								
									NINO ROBIČ					ALEŠ ZALAR								
VAS V SPODNJI BAŠKI GRAPI						SLOVNIČNO ŠTEVILO, SINGULAR							SOL OCETNE KISLINE									
HRAST ČRNIKA						OTOK V ZADRSKI SKUPINI							AMERIŠKA PEVKA (PIA)									
UGANKARSKI SLOVARČEK: ADRAŠ = hrast črnika, JAJARICA = istrsko velikonočno pecivo, KIEHL = nemška alpska smučarka (Marina, 1965-), LEVŠA = tradicionalna slovenska jed, MEADE = irski pisatelj, dramatik in novinar (Glenn, 1957-), MOA = izumrla novozelandska ptica, TZARA = francoski pesnik, utemeljitelj dadaizma (Tristan, 1896-1963), ZADORA = ameriška pevka (Pia, 1954-).
ejopez lewoy 'sejpe
'lepoe 'euiupe 'ezeuy 'ouew| 'i^n 'igiAopey 'pjs 'jeoiy 'e^io '^ed 'bsab 'b^iuao '^10 '3A 'eiA0|S0jeA0|s 'qi 'uegieej 'eiui 'edopy 'e^Aei|ni 'ejo^pejs 'ieweioy 'jepej 'ejezi 'meiy '^iiupo :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 7.julij:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
NEDELJA, 8.julij:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE
(še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 ure: GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PONEDELJEK, 9. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in
22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak. 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: glasba za ponedeljkov večer. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). TOREK, 10. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00,
13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 11. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 PO-
ROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 12. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače
viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Slovenske gorice). PETEK, 13. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Slovenske gorice).
Kmetijska oddaja Radia Ptuj. Vsako nedeljo ob 11.40!

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Koristne učinke bo imela umetnost. Sprostitev boste našli v glasbi. Zanimivo bo, da se boste v teh vročih dneh poglabljali v zakonitosti življenje. Iskali boste tudi smisel in se pripravljeni boriti za pojem resnice. Na delovnem mestu bo čas za oddih. Narava bo naravni vir navdiha in sprostitve.
ŠKORPIJON STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Dogodki se bodo s svetlobno hitrostjo odvijali v vašo korist. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Jasno bo nakazano, da se vam bo lahko izpolnila srčna želja. Iskanje bližnjic v ljubezni ne bo obrodilo sadov. Namig prijatelja vam bo pokazal pravo pot in možnost harmoničnih odločitev.
Pred vami je teden ugodnih poslovnih odločitev. Zadeve se bodo odvijale tako, da se boste veselili prihajajočih dni. Odgovorno se boste soočili s tistim, kar vam pričara ravnovesje. Prijetno in radovedno bo tudi v okrilju doma. Dobra volja vam bo dala krila v neznanih dejavnostih.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Odkrili boste, kaj vas bo veselilo. Prijetno in radovedno bo v ljubezni. Sprejeti bo treba nekaj novih odločitev. Na morebitne probleme boste znali pogledati s svetle plati. Po drugi strani bo tako, da vas bodo privlačile vse tiste dejavnosti, ki so tako ali drugače zavite v tančico skrivnosti.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Notranji mir vam bo prinesel neko radovednost. Brezpogojna ljubezen bo tista, ki vam bo v samopomoč na duhovni in osebni ravni. Zdravili se boste skozi besedno izražanje. Na delovnem mestu bo razigrano. Poiskati bo treba še neko drugo dimenzijo bivanja.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Označevalo vas bo delo in delovne obveznosti. Pred pravimi počitnicami si boste morali pošteno zavihati rokave. Toda zvezde vam bodo v tem pogledu naklonjene. Zdi se, da si boste morali na dru-
gi strani začrtati novosti. Iskanje bližnjic se bo nadaljevalo - toda našli jih ne boste.
Majšperk • 10 let tamburaškega orkestra
Izjemen večer tamburanja in opernih uspešnic
Tamburaški orkester Kulturno-umetniškega društva Majšperk je ob 10-letnici pripravil uspešen koncert, na katerem so nastopili tudi operna pevca Petra Turk Ru-preht in Sergej Rupreht, solistka Ana Karneža ter pevci mešanega pevskega zbora Štefana Romiha iz Črešnjevca.
Foto: M. Ozmec
Ob jubileju so z majšperškimi tamburaši zapeli tudi (spredaj z leve) operna pevca Petra Turk Rupreht in Sergej Rupreht, solistka Ana Karneža, dirigent Drago Klein ter v ozadju pevci mešanega pevskega zbora Štefana Romiha iz Črešnjevca.
Jubilejnega koncerta, ki so ga pripravili v soboto, 30. junija, v večnamenski dvorani osnovne šole Majšperk, sta se udeležila tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, ravnatelj osnovne šole Branko Lah ter številni ljubitelji tam-buraške glasbe in lepega petja, ki so doživeli zares prijeten večer kvalitetnih glasbenih izvajalcev. Tamburaški orkester Kulturno-umetniškega društva Majšperk je začel delovati leta 2002, za začetni zagon pa so v KUD Majšperk hvaležni tedanjemu županu Francu Bez-jaku, farnemu župniku Janku Frangežu ter nekajletnemu predsedniku tamburašev Darku Bezjaku. Njihov prvi dirigent je bil Peter Krajnc. Leta 2004 pa so vodenje orkestra zaupali priznanemu in izkušenemu dirigentu Dragu Kleinu, ki je orkester kvalitetno dvignil in ga uspešno vodi tudi danes. Redno se udeležujejo tudi vsakoletnih regijskih srečanj in državnih tekmovanj. Za svoje kvalitetno igranje so leta 2006, 2007 in 2008 prejeli srebrna priznanja, leta 2009 pa celo zlato priznanje na državnem srečanju tamburaških orkestrov v Semiču. Redno nastopajo tudi na številnih občinskih prireditvah v domači občini Majšperk ter v nekaterih sosednjih občinah. Že nekaj let zapored jih vabijo v Rogaško Slatino, kjer igrajo v Kristalni
dvorani v začetku januarja, sredi avgusta pa v zunanjem avditoriju. Tam so sodelovali tudi s tamburaškim orkestrom KUD Varteks iz Varaždina, ki jih je povabil na gostovanje v sosednjo Hrvaško. Njihove tamburice so zazvenele že tudi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor in na Festivalu Lent, kjer so spremljali priznano folklorno skupino KUD Študent iz Maribora. Da njihovi uspehi ne bi tonili v pozabo so v lan-
skem letu posneli svojo prvo glasbeno zgoščenko. Nedavno tega, 16. in 17. junija, pa so skupaj z majšperško županjo dr. Darinko Fakin uspešno gostovali v Banja Luki na svečanem Koncertu prijateljstva, ki je potekal pod pokroviteljstvom podpredsednika Republike Srbske Emila Vlajkija. Sicer pa danes v orkestru redno deluje 19 aktivnih članov, njihovemu igranju pa se občasno pridružujejo flavte, trobenta, citre,
violine in celo bobni. Do sedaj so uspešno sodelovali s pevcem Ivom Mojzerjem, z Borisom Kopitarjem, pevko Mili, Karlom Kurnikom, z nonetom Vitis, sekstetom KUD Podleh-nik ter pevskim zborom sv. Miklavža Majšperk. Z njimi je prepevala tudi Doroteja Avguštin, še vedno pa z njimi poje mlada in nadarjena pevka Ana Karneža. Zadnja leta uspešno sodelujejo tudi z opernima pevcema Petro Turk Rupreht
in Sergejem Ruprehtom, ki sta ob jubileju skupaj z njimi zapela nekaj opernih in večnih uspešnic, z njimi pa so zapeli tudi člani mešanega pevskega zbora KUD Štefana Romiha iz Črešnjevca pod umetniškim vodstvom Franje Kmetec.
O uspehih tamburaškega orkestra KUD Majšperk pričajo številna priznanja in pohvale, za kar so nadvse hvaležni svojemu neutrudnemu dirigentu Dragu Kleinu, hvaležni so tudi staršem in sorodnikom tamburašev ter seveda občini Majšperk, še posebej pa županji dr. Darinki Fakin, ki ima izjemen posluh za njihovo delo in rada prisluhne tudi njihovim potrebam. Ob jubileju je članom orkestra in dirigentu čestitala Mateja Kuharič iz ptujske izpostave Javnega sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost, ki je članom, ki igrajo že več kot 5 let, izročila bronaste Gallusove značke. Prejeli so jih Miha Možina, Katja Cmreč-
njak, Marina Cmrečnjak, Renata Avguštin, Nejc Kodrič, Daniela Leskovar, Laura Fišer, Na-stja Klein, Jan Kodrič, Jasmina Rep, Klemen Sagadin, Robi Avguštin in Matija Repinc. Svojim tamburašem pa se je ob koncu zahvalil tudi dirigent, maestro Drago Klein: „Vesel sem, da nam je vsem skupaj uspelo. Zelo sem ponosen na vse te mladenke in mladeniče, ki so tako delovni in vztrajni in držijo z mano, čeprav sem včasih tudi tečen. Iskrena hvala, ker se toliko žrtvujete za mene, za vse nas!" Ob koncu velja dodati splošno ugotovitev občinstva, da je bil izjemen koncertni večer tudi kvalitetno ozvočen. Ni pomembna jakost in znamka ozvočenja, pomembno je, da poslušalci slišijo vse instrumente in razločno tudi vse pevce. To je uspelo tonskemu mojstru Mitiji Krapšu, za odrsko sceno pa je poskrbel Branko Gajšt.
M. Ozmec
Pojasnilo
V sestavku o proslavi dneva državnosti in odkritju spominskega obeležja Francu Jezi v občini Hajdina z naslovom Za Slovenijo je živel dan in noč ... je bilo med drugim zapisano: „Spomin nanj je po letu 1998 ponovno obudila študentka Vojka Havlas,"pri čemer bi moralo biti navedeno še, da gre za nekdanjo študentko, danes profesorico Vojko Havlas. Za nedoslednost v zapisu se opravičujemo.
Uredništvo
Ormož • Ormoško poletje 2012
Večer domačih glasbenikov
V nedeljo zvečer je v Beli dvorani grajske pristave v okviru Ormoškega poletja potekal koncertni večer mladih ormoških glasbenikov. Dvorana je bila seveda polna in nabita s pozitivno energijo in čustvi, napolnila pa jo je tudi izbrana ubrana glasba, izvedena na štirih različnih instrumentih.
Simone Vake. Trenutno je študentka univerze za glasbo na Dunaju pri profesorici Giseli Mashayekhi - Beer. V času svojega šolanja se redno izobražuje tudi na različnih poletnih šolah pri priznanih profesorjih (G. Hoyos, P. L. Graf, L. da Silva, G. Pretto, B. Gisler Hasse). Uspešno se udeležuje medna-
Nastopili so Domen Obilčnik, Ana Nuša Juričinec s pianistom Maciejem Skaroekom, Barbara Kovačič s pianistko Lano Ster-gulec in Larisa Petek. Slišali smo dela Francisca Morena Torroba, Rolanda Dyensa, Sergeja Proko-fjeva, Alexandra Arutjunjna in Alojza Srebotnjaka. Vsi nastopajoči so svoje prve glasbene korake naredili v Glasbeni šoli Ormož. Domen Obilčnik je bil sprva vpisan k pouku klavirja pri Tatjani Rajh Petek, a je že naslednje leto pričel obiskovati tudi pouk kitare pri Morenu Vincekoviču, zadnje leto pa pri Davidu Petku. Z igranjem kitare je nadaljeval tudi v Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor, kjer ga je poučeval profesor Sašo La-mut. Po končani srednji šoli ga je pot vodila v avstrijski Gradec, na univerzo za glasbo in dramsko umetnost, kjer končuje prvo stopnjo študija koncertne smeri pri profesorju Martinu Mysliveceku.
Ana Nuša Juričinec se je flavte začela učiti pri Martini Lah, nadaljevala pa je na Ptuju pri Violeti Ozvatič. Leta 2002 se je uspešno vpisala na Srednjo glasbeno in baletno šolo Maribor v razred profesorice
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Domen Obilčnik
Ana Nuša Juričinec
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Barbara Kovačič
Lara Petek
rodnih tekmovanj in sodeluje v različnih komornih skupinah. Kot zamenjava igra z različnimi orkestri, med drugim tudi z Wiener Kammerphilharmonie in Wiener Kammerorchester.
Barbara Kovačič je svojo glasbeno pot začela pri Slavku Petku. Šolanje je nadaljevala v Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor pri profesorju Janezu Vouku. Sedaj je študentka na univerzi za glasbo in dramsko umetnost v Gradcu v razredu profesorja Stanka Arnolda. Konec lanskega študijskega leta je zaključila prvo stopnjo študija trobente, koncertne smeri, sedaj pa nadaljuje z drugo stopnjo. Zaključuje pa tudi pedagoško smer študija. Udeležuje se seminarjev priznanih profesorjev (A. Grčar, B. Nilson, O. Sauter, M. Burba in R. Friedrich). V sklopu študija sodeluje v različnih komornih zasedbah in orkestrih, je pa tudi članica Brass banda Maribor.
Kot zadnja je nastopila Lari-sa Petek, ki se je klavirja začela učiti Tatjani Petek ter Metki Žižek, pri slednji je nadaljevala šolanje tudi v Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor. Že v nižji glasbeni šoli je pričela obiskovati različna tekmovanja, seminarje ter poletne šole za klavir doma in v tujini, ki so jo spremljali v času celotnega šolanja (A. Valdma, T. Ognjanovič, M. Horak, T. Petrač). Te dni je La-risa Petek tudi diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu redne profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak.
Viki Ivanuša
G. Radgona • S sejma AGRA
mmmmmw fl®®© n«
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Perutnina z več
odličji
Perutnina Ptuj je tudi na letošnjem mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov v Gornji Radgoni, ki ga vsako leto organizirajo pred največjim slovenskim agroživilskim sejmom AGRA, potrdila kakovost svojih izdelkov.
PP je namreč prejela šampi-onski naziv za piščančje palčke, šest zlatih medalj za Poli, Poli snack, mini pašteto Pepe, Slim-fitko, pečena piščančja krila, in piščančjo hrenovko Pepe. Zlati medalji za tržno ponudbo sta po oceni komisije pripadli kolekciji mariniranega piščančjega mesa in kolekciji Voki, srebrne medalje pa je PP prejela za Poli pate, piščančjo hrenovko v naravnem ovoju in piknik klobasice Hot, srebrno medaljo za tržno ponudbo pa za kolekcijo Tradicija na sodoben način.
„Naša živila odražajo našo strategijo, vizijo in poslanstvo, torej zagotavljanje le najboljšega za naše potrošnike," je ob tem
Slovenski policisti so si za svoj praznik izbrali 27. junij, v spomin na dogodek leta 1991, ko so se na mejnem prehodu Holmec policisti spopadli s tedanjo jugoslovansko ljudsko armado. Osrednje svečanosti PU Maribor v Kamnici so se udeležili tudi upokojenci in policijski kolegi iz Avstrije in Hrvaške, nekateri župani občin z območja PU Maribor, predstavniki pravosodja, Slovenske vojske, Carinske uprave, predstavniki obeh policijskih sindikatov, predstavniki mednarodne policijske organizacije IPA rK Štajerska, Policijskega veteranskega društva Sever Maribor ter drugi gostje.
Slavnostni govornik, direktor PU Maribor Daniel Lorbek, je v svojem nagovoru poudaril, da je poslanstvo policije pomagati ljudem, skrbeti za njihovo varnost in varnost premoženja. Zahvalil se je vsem generacijam miličnikov in policistov, ki so skrbeli za varnost ljudi v preteklosti. Na slovesnosti v Kamnici
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišni-ca, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podleh-nik, telefon 041 279 187.
POLAGANJE KERAMIKE in vsa slikople-skarska dela. Tadej Murko, s. p., Zidan-škova ul. 21, Ptuj. Tel. 040 468 828.
KMETIJSTVO
povedal predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser in zagotovil, da je vzdrževanje kakovosti v PP nenehen proces. „Konstantno si moramo prizadevati, da bi že tako vrhunsko kakovost še izboljšali. Ustvarili smo sistem, v katerem pridelujemo vrhunsko hrano, s katero zadovoljujemo potrebe in želje potrošnikov po hrani, prilagojeni današnjemu načinu življenja in dovršenemu okusu po svežem in zdravem."
Glaser je za ponovno dosežene uspehe čestital vsem perutni-narjem, posebej pa tehnologom mesnih industrij in njihovim sodelavcem.
SM (vir: Dialog)
Maribor • Dan policije
Bronasti znak ZŠAM Ptuj
Zaposleni na območju Policijske uprave Maribor so letošnji dan slovenske Policije proslavili v ponedeljek, 2. julija, v prostorih kulturnega doma v Kamnici.
sta Danijel Lorbek, direktor PU Maribor, in Danijel Žibret, direktor Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave, predala zaslužnim delavcem priznanja slovenske policije. Zlati ščit Policije so prejeli Anton Cafuta iz Sektorja uniformirane policije - nekdanji komandir PP Gruškovje, Jožef Kerneža s Policijske postaje Lenart, Tina Oti-lija Medved s Policijske postaje Gorišnica in Robert Munda iz Sektorja kriminalistične policije, sicer nekdanji komandir PP Ptuj, Jernej Saboti iz Sektorja kriminalistične policije pa ga je prejel na osrednji proslavi ob dnevu policije v Tacnu. Srebrni ščit Policije si je prislužilo deset delavcev PU Maribor, bronasti ščit Policije pa triinšestdeset. Bronasti znak policije je za uspešno sodelovanje prejelo tudi Združenje šoferjev in avtome-hanikov Ptuj, Regijski center za obveščanje Maribor ter Andrej Kaučič.
-OM
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed d.o.o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama-
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
Izvajamo izolacijske fasade iz fasadnega stiroporja, kamene volne in termoizolacijski fasadni omet, ki je kot fasadni sistem priporočen za objekte, zidane iz opeke Phoroterm ali Ytong (si-poreks). Notranji strojni ometi. Uredimo dokumentacijo za nepovratna sredstva eko sklada. Vsi fasadni sistemi že od 22 €/ m2. Za brezplačen predračun pokličite 040 327 668. Ciril Be-ranič, s. p., Apače 111, 2324 Lovrenc na Dravskem polju.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675._
PRODAM opaž, ladijski pod, brune in kamen škriljevec. Tel. 051 890 761.
PRODAM 9 mesecev brejo kravo ali menjam za jalovo kravo ali telico in kupim jalove krave ali telico. Tel. 041 263 537.
PRODAM bučnice in kupim drva iz gozda. Pokličite na 031 876 492.
PRODAM smrekovo suho žagovino za krave ali konje, steljo za kokoši od 24 do 25 m3 z dostavo. Tel. 041 467 150.
PRODAM PREMOG in drva zelo ugodno, z dostavo, vozimo tudi gramoz, pesek (sekanec). Telefon 041 279 187. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
OBRAČALNIK pajek sip na štiri vretena prodam ali menjam za živino. Telefon 051 336 879.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič 420 s priključki: frezo, plugom, brano, koso in špulo za žagati drva. Cena po dogovoru. Telefon 070 418 751.
PRODAM prašiče, težke od 40 do 50 kg. Telefon 041 368 498.
PRODAM teličko simentalko, staro 2 meseca. Tel. 02/753-75-31.
PRODAM puhalnik za žita, ječmen in pšenico, na trifazni motor s pripadajočimi cevmi. Cena po dogovoru. Telefon 041 590 618.
PRODAM OBRAČALNI plug Folgenot L 950, rotobrano, širine 2,5 m, hidravlični mulčer, širine 140, kladivar, po-drahljač s sejalnico za drobna semena, rolomat Agrostroj z 200 m cevi, prebi-ralec krompirja, trosilec gnoja, obiralec buč Moti 1500. Telefon 041 679 937.
PRODAM traktorsko bočno kosilnico BCS dupleks, širine 2 m, obnovljeno, cena po dogovoru, traktorsko prikolico - dvoosno, dolžine 6 m, primerno za prevoz bal ter ovce, jezersko-solča-vske pasme, purane za plemen velike pasme, brončasti, domače vzreje. Telefon 051 682 055, 764 58 21.
PRODAM telico, simentalko, brejo 7 mesecev. Tel. 031 623 356.
PRODAM seme mnogocvetne ljuljke, primerno za ozelenitev, in odojke ter 150 kg težko svinjo, domače reje. Telefon 041 368 437.
KUPIM jalovo kravo ali telico. Tel. 040 727 779.
Prodam odojke - linija 44, Pietren, cena 2,60 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766 - Ptuj.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM slamo in pšenico iz njive. Tel. 02 818 19 91 ali 041 590 403, Slovenska Bistrica.
NEPREMICNINE
Večjo parcelo s staro hišo ugodno prodamo v Apačah, občina Kidričevo. Telefon 041 664 863.
GARSONJERO V PTUJU prodam, dobra lokacija, vsi priključki. Tel. 031 467 142.
PRODAM stanovanje v izmeri 60 m2 na Ptuju v bloku, na Volkmerjevi cesti, v 2. nadstropju. Tel. 031 317 508 in 031 257 894.
PIZZERIJA SLONČEK išče kuharja za delo oziroma pomoč v kuhinji ob vikendih - petek, sobota in nedelja. Zaželene izkušnje. Pizzerija Slonček, Prešernova 19, Ptuj, telefon 031 301 116.
MOTORNA VOZILA
PRODAM PEUGEOT 405 SR I karavan, letnik 1993, 2000 kubikov, 120 konjev, neregistriran, vozen, dobro ohranjen, vlečna kljuka, cena 300 evrov. Telefon 031 458 723._
Brezplačno odpeljem vaš dotrajan avto, na naše stroške. Tel. 041 635 840.
www.tednik.si
RAZNO
PRODAM ostrešje po naročilu: late, deske, opaž, morale, bruno. Dostava je vključena. Tel. 051 816 492.
daje delo kvalificiranim eiektrifiarjem, elektroinštalaterjem, inženir-jem elektronike, varilcem,
cevarjem za delo v tujini. Informacije na: 02/78010 76 / 77.
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@slol.net
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki.
Mostiček, proteze in bete zalivka cenejSa kot pri koticesionaiju.
Prireditvenik
ELEKTROMEHANIKA GAJSER I
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24. PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Petek, 6. julij
07:00
09:00 09:00
11:00 16:00
20:00
21:00
21:00
Dežno pri Makolah, ekološka kmetija pri Tovornikovih: Prostovoljni tabor Lavandula, žetev sivke
Ormož, OŠ: ustvarjalne delavnice DPM Ormož, do 12:00 Slovenska Bistrica, grad: grajsko ustvarjalno poletje, učna ura v stari učilnici, pravljice, slikanje portretov, risanje na steklo, kuhanje in oblikovanje gline, do 6. julija med 9. in 11. uro Ptuj, Terme: Bazeni energije v organizaciji KPŠ, Beltek, Ian Carey ... Ptuj, Ljudski vrt: festival otroške ustvarjalnosti Aye, Društvo Car griča, do 20.00
Velika Nedelja, pred gradom: komedija na prostem v narečju Jesenska poroka 2
Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje, komedija Moja dežela, izvedba Siti Teater; igrajo Jonas Žnidaršič, Jure Godler in Jože Robežnik
Slovenska Bistrica, grad: Starobistriški večeri kulture, kino na prostem - Smrkci
Sobota, 7. julij
10:00 Benedikt, izpred športne dvorane: 13. občinski praznik Benedikt, s
starodobnikom po občini, Klub Starodobnik Slovenske gorice 10:00 Dolane, grad Borl: 10. ovčje-kozji bal v organizaciji Društva rejcev drobnice Haloze, razstava drobnice, pastirske igre, kuhanje golaža 15:30 Prvenci: prireditev Od setve do peke, žetev na njivi in mlatev v
skednju, zabava pod šotorom z Osvajalci 16:00 Ptuj, Ljudski vrt: festival otroške ustvarjalnosti Aye, Društvo Car griča, do 20.00
18:00 Benedikt, šotor: 13. občinski praznik Benedikt, veselica s Klapovuhi,
glasbeno-turistično društvo Klapovuhi 18:00 Vurberk, grad: 3. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godb ljudskih
viž v organizaciji DU Vurberk 20:00 Velika Nedelja, pred gradom: komedija na prostem v narečju Jesenska poroka 2
21:00 Lenart, Dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, predstava Godart-live, violončelista Tilna Artača in pianista Jureta Godlerja
Nedelja, 8. julij
08:00
09:00
10:00 16:00
19:00
20:00
21:00
21:00
Benedikt, na Colnikovem trgu: 13. občinski praznik občine Benedikt, budnica, KD MOL
Pohorje, Ruška koča: 9. tradicionalna prireditev Igramo in kuhamo na Ruški koči, kuhanje pohorskega piskra, ob 14:00 tekmovanje harmonikarjev s kulturnim in zabavnim programom Benedikt, cerkev sv. Benedikta: slavnostna maša in farno žegnanje Ptuj, Ljudski vrt: festival otroške ustvarjalnosti Aye, Društvo Car griča, do 20.00
Laporje, cerkev sv. Filipa in Jakoba: festival Poletje v Laporju, koncert Branko Robinšak - tenor in Tone Potočnik - orgle Velika Nedelja, pred gradom: komedija na prostem v narečju Jesenska poroka 2
Lenart, Dom Kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, koncert klasične glasbe, Žan Trobas - harmonika in Tomaž Močilnik - klarinet Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje, koncert Tadeja Vesenjaka
Ponedeljek, 9. julij
10:00 Ptuj, Arbajterjeva ul.: CID, poletne ulične delavnice z bratoma
Malek za osnovnošolce in mlajše s spremstvom 10:00 Ptuj, CID: počitniški program, izdelovanje nakita z Leo Kolednik za
osnovnošolce, do 13:00 19:00 Majšperk, prostori občine: sprejem uspešnih občinskih društev
Torek, 10. julij
10:00 Ptuj, Arbajterjeva ul.: CID, poletne ulične delavnice z bratoma
Malek za osnovnošolce in mlajše s spremstvom 11:00 Ptuj, CID: počitniški program, izdelovanje nakita z Leo Kolednik za osnovnošolce, do 13:00
Mestni kino Ptuj
Petek, 6., sobota, 7., in nedelja, 8. julij: Arena smrti; 21.30 Prijatelja.
17:00 Projekt X, 19:00 Igre lakote:
Program TV Ptuj
NAPOVED ODDAJE Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Slovesnost ob dnevu državnosti RS; Sodobni umetniki na mednarodnem festivalu Art Stays 2012; Prenovljen ptujski vrtec Mačice; Te-leing odprl info točko na Ptuju; Ptujska vhodna
vrata v novi podobi; Razstava Društva optimisti Ptuj; V Miheličevi galeriji razstava likovnih del; Najnovejša likovna dela Rozine Šebetič v galeriji Magistrat; Uspele 10. Ptujske grajske igre; Hrup motoristov predramil Ptuj; Četrti Ptujski dan dobrodelnosti; Folklorni festival 2. del Folkfest 2012.
Foto: SM
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
SONČNE
ELEKTRARNE
GSM: 031 500 598 GSM: 040 460 886
www.hercog.si
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 6. 7.
SOBOTA 7. 7.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Goriš niča - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Otvoritev kulturnega doma v Lenartu 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 14:30 Video strani
18:00 Zaključek OŠ Lenart in Dan državnosti
19:30 Glasbene novičke z Ingrid
20:00 Goriš niča - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Glasbena oddaja
23:30 Video strani
NEDELJA 8. 7.
00:00 Video strani 8:00 Valeta OŠ Markovci 2012 10:00 Zaključek OŠ Lenart in Dan državnosti 11:30 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Od kleti do kleti s prijatelji 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Praznovanje Sv. Izidorja v Novi vasi 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani
PONEDELJEK 9. 7.
00:00 Video strani 8:00 Kronika iz Občine Videm 9:25 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:45 Ujemi sanje 12:00 Video strani
18:00 Vidovi dnevi - Dan ljudskega petja 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Praznovanje Sv. Izidorja v Novi vasi 22:00 Valeta OŠ Markovci 2012 24:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Otroška oddaja 9:00 Dan državnosti na H ajdi ni 10:40 Ptujska kronika 11:00 Vidovi dnevi - Dan ljudskega petja 13:00 Od paše do sira 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:20 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Koncert mladih iz Dupleka na Destmiku
18:30 Zaključek OŠ Lenart in Dan državnosti _	. v m r- t ±t
20:00 Koncert tamburašev iz Velike Nedelje 2012 ¿_ V3 ITI I ZG 15 l©t!
22:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
nik	Cenf>	Oprema	Barva
2008	5.500,00	44.000 PREVOŽENIH	KOV. ČRNA
2006	5.700,00	PRVI LASTNIK	KOV. MODRA
2005	6.650,00	SERVISNA KNJIGA	K0V.VIJ0LA
2006	4.250,00	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
2004	4.900,00	SERVISNA KNJIGA	KOV. SREBRNA
2009	6.350,00	SERVISNA KNJIGA	KOV. SREBRNA
2005	4.930,00	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
1997	1.350,00	SERVO	KOV. MODRA
2002	1.380/10	PRVI LASTNIK	KOV. ZLATA
1997	1.790/10	SERVO	VIOLA
2003	2.950/10	AVT. KLIMA	RUMENA
1999	1.950,00	PRVA REG. 2000	BELA
2001	3.150,00	SERVISNA KNJIGA	KOV. SREBRNA
2008	9.200,00	71.000 PREVOŽENIH	KOV. SIVA
2008	12.900,00	SERVISNA KNJIGA	KOV. SREBRNA
2005	3.690,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
2006	5.250,00	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
2002	2.630,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
2007	5.250,00	SERVISNA KNJIGA	KOV. SREBRNA
2007	6.650,00	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
1997	1.150/10	SERV0V0LAN	K0V.B0RD0
2008	6.650/10	PRVI LASTNIK	RDEČA
2004	2.290/10	PRVA REG. 05	KOV. SREBRNA
2003	12.500/10	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
Znamka	Li
PUNTO1.4I8V ACTIVE PEUGEOT 2071.416VTRENDY PEUGEOT307 CABRIOLET 2.0 PEUGEOT 2061.416V MAZDA S 2.0 CD GT CHEVROLET LACETTI1.416V SE VOLKSWAGEN POL01.2TRENDLINE RENAULTMEGANE1.6 ECOUPE PEUGEOT 106ENAENA AUDI A31.8 CITROEN C21.1ISX MERCEDEZBENZA140 CLASSIC RENAULT LIMUZINA LAGUNA 1.816V EXP. VOLKSWAGEN JEnA 1.6 COMFORTLINE RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIAL PEUGEOT 2061.41XR PRESENCE RENAULT CLI01.216VAUTH. CITROEN XSARA1.616V EXCLUSIVE CITROEN 01.4 HDISX PACK PEUGEOT 2071.416V PREIMUM RENAULT MEGANE 1.6 E COUPE SEATIBIZA1.212V REFERENCE CHEVROLET KAL0S1.2SE MERCEDEZ BENZ 320 CLK ADVANGARDE
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
PTUJSKA TELEVIZIJA
pean
Petek 6.7. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor -pon 9:25 Kuhinjica - pon. "" "" jjska kronika - pon iro -
10:00 Ptuj 10:20 Mol 12:00Res ... 15:35 Kumnjica
m-pon. TV Ormož
16:00 Duhovna oaza - pon 17:0010. Ptujske grajske igre - pon 17:20 Moto scena - pon 18:00 Cista umetnost-pon. 18:20 Ptujske odrske deske - pon 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Aye festival 2011-pon 20:35 Beachmaster 2011 -pon 20:45 SportM -jon. 21:15 Regi IV Gorišnica - pon
Sobota 7.7.
9:00 Ptujska kronika - pon 10:00 Dunovna oaza - pon 10:25 Modro-pon. 11:15 Zemlja in mi - pon 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon 13:00 Pregled tedna 13:20 Men Muro in Dravo - 4. odd. pon. 13:50 Ren IV Ormož -pon 15:15 Kumnjica - pon
____________inca ,
16:00 Ptujska kronika - pon 16:30 Prodajno okno 18:00 Ptujska kronika - pon
20:50 ArtPtuj 2011-15. oddaja ni 21:05 Jazz koncert učiteljev glasbi šole Ptuj 2011 - pon
ion lene
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelia 8.7.
"lfir
9:00 Ptuj kronika - pon 9:20 Kuninjica 10:15 Duhovna oaza - pon 11:1510. Ptujske grajske ip. 11:35 Beachmaster 2011-pon
13:00 Pregled tedna-pon .....nlja' '
igre - pon
13=25 Zemlja in mi - pon
13"",,J---------~
17
13=55 Polka in majolka 1 Poslanski uirio -
18:00 Ptüiskakrbni'lSa -' .....1.Pti "
18:20 Ptujske odrske deske - 6. odd. pon. 18:50 Pregled tedna - pon 19:30 Zemlja in mi - pon 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 EPKnapovednik-pon
_________________ pon
18:2010. Ptujske grajske igre - pon 18:40 Pregled tedna-pon 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Kultura na dlani - pon 21:15 Koncert Piazzoleky in Ana Bezjak 2011-pon
Ponedeljek 9.7.
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Modro - pon. 10:20 Pregled tedna-pon 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 17:00 Povabilo na kavo - pon 17:35 Pregled tedna - pon 18:00 SportM - oon 18:30 Kultura na dlani - pon 19:5010. Ptujske grajske igre - pon 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 EPK napoved—
20:50 ArtPtuj2011 ..... 21:05 Koncert Jure Tori trio
nik-pon 15. oddaja pon J"-"jM-pin
:
www.sloga.si V Slogi je ITIOČ
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Suceva ulica 27,4000 Kranj
O OMcklavž 0.O.O.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AJDI A6 2.7 IDI AVANT MULTITRONIC	2009	19.550,00	ALU PLATIŠČA	SREBRN
BMW 318 D TOURINGCONFORT	2009	15.770,00	NAVIGACIJA	K0V.SIVA
BMVV525 DKARAVAN	2006	12.980,00	NAVIGACIJA	SREBRN
CHEVROLET LACETT11.416 V	2006/12	4.280,00	KLIMA	ČRNA
FIAT CROMA 1.9 MJT	2009	8.580,00	DYNAMIC	K0V.ČRNA
FORD FOCUS 1.416 V	2002	2.370,00	COMFORT	ČRNA
FORD FOCUS C-MAX1.6 TDCI	2009	8.930.00	TREND	SREBRN
LANCIA DELTA 1.6 MULTIJET	2010	11.990,00	PLATINO	K0V.SIVA
MAZDA BT-50 2.5 ID 143CV	2008	11.600,00	KLIMA	SREBRN
PEUGEOT 4007 2.2 HDI	2009	17.580,00	PREMIUM	K0V.ČRNA
RENAULT ESPACE1.9DCI	2006	7.990.00	EXPRESSION	SREBRN
RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1.5 DCI 2010		9.280,00	EXPRESSION	BELA
ŠKODA OCTAVIA COMBI 2.0 TDI	2010	15.780,00	ELEGANCE	K0V.ČRNA
ŠKODA SUPERB 2.0 TDI	2009	15.490,00	ELEGANCE	SREBRN
TOYOTA CEUCA 1.8WT-I	2004/12	7.550,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VOLVO S 80 2.4 TD5AUT0M.	2005	7.380,00	XSEN0N	K0V.SIVA
VW PASSAT 2.0 TDIKARAVAN	2009	11.680,00	TRENDUNE	SREBRN
VWSHARAN2.0TDI	2009	15.680,00	UNITED	SREBRN
ODKUP VOZIL V ENI URI
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
LCD TV
gratis ob nakupu novega vozila na leasing
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Je bolečina in jok in nešteto vprašanj, a na koncu le topel spomin na nežne objeme, prijazne besede in neizmerno ljubezen.
SPOMIN
5. julija so minila štiri leta, odkar nas je za vedno zapustila
Terezija Bezjak
IZ GAJEVC
Hvala vsem, ki jo ohranjate v prijetnem spominu.
Njeni najdražji
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od dragega moža, očeta, dedka, pra-dedka, brata in svaka
Stanislava Vilčnika
IZ MLINSKE CESTE 15 b
22. 11. 1929-28. 6. 2012
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter finančno podporo. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala Majdi za molitev in besede slovesa. Hvala tudi patru Mirku za cerkveni obred ter pogrebnemu zavodu Mir za organizirano slovo ter praporščakoma. Hvala vsem, ki v teh bolečih trenutkih sočustvujete z nami.
Vsi tvoji najdražji
tffadj AVTOMOBILI P.R.
Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK		CENA«	: OPR.	BARVA
I MAZDA 3231,4 i SEDAN	1699	1.990,00	NATRAJNIK	RDEČA
PEUGEOT BOXER 2,5 D KONIBI FURGON 20111		2490,00	MOŽEN ODBITEK DDV	BELA
FIAT ST1L01,616 DYNAMIC	2604	3.790,00	1. LASTNIK	KOV. TEMNO MODRA
OPEL VECTRA 2,2 DU KARAVAN	2004	5.990,00	XENON ŽAROMETI	RDEČA
PEUGEOT 307 2,0 HDi	2004	5490,00	SERVISNA KNJIGA	KOV. SVETLO MODRA
FORD FUSION 1,6 COMFORT	2009	7.990,00	1. LASTNIK	KOV. T0NIC SV. MODRA
RENAULT MEGANE CABRIO 2,016V	2005	8490,00	USNJE, KOT NOV	KOV. BORDO RDEČA
VW GOLF 2,0 SDI	2007	8490,00	NEPOŠKODOVAN	KOV. 1EMN0 MODRA
OPEL CORSA 1,416 V	2010	8.690,00	lf 20,547 KM	BUUMffTE
FORD FIESTATREND 1,25	2010	9450,00	GARANCIJA D011/2012	KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1,6 EBONY	2012	12.315,00	NOV, VEUKO OPREME	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 607 2,0 HDI	2006	9.990,00	EN0PR0ST0REC	KOV. SREBRNA
CMAX 1,6 EC0B00ST TITANIUM	2011	20.965,00	RAZSTAVNO VOZILO	KOV. RDEČA
RENAULT CU01,216V	2006	3.980,00	1. LASTNIK	KOV. ČRNA
BMW M3SMG COUPE	2603	17.990,00	USNJE	KOV. Z1AT0 RUMENA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA:			www.avto.net/avtomobilipr	
Oko zaprem,
v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli ... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
SPOMIN
Boleč je spomin na 5. julij 2005, ko je v cvetu mladosti prenehalo biti tvoje srce, dragi sin, brat in nečak
Davorin Čeh
IZ PACINJA 33
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in mu prižgete svečke.
Tvoji najdražji
Ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
SPOMIN
5. julija 2012 mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica in tašča
Rozalija Kozel
IZ SKORIŠNJAKA 42, ZG. LESKOVEC
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in sveče in jo ohranjate v lepem spominu.
Njeni najdražji
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Povsod si z nami v srcih ti, saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni.
SPOMIN
4. julija je minilo eno leto žalosti, odkar si nas zapustila, draga
Marjanca Koderman
IZ MESTNEGA TRGA 4, PTUJ
Hvala vsem, ki postojijo ob njenem preranem grobu, prinašajo rože in sveče ter jo ohranjajo v lepem spominu.
Tvoji najdražji
www.radio-tednik.si
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU
Občina Majšperk oddaja v najem poslovne prostore v Kulturno poslovnem centru Majšperk, Majšperk 39, Majšperk.
Javni razpis s pogoji oddaje v najem je objavljen na spletni strani Občine Majšperk: www.majsperk.si. Informacije po telefonu 02 795 08 30, Matic Šinkovec.
GOTOVINSKA POSOJIU
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
I LI RI KA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
-	Več kot 20 vrst lesa in profilov
-	Spojno okovje za terase in fasade znamke SIHGA
-	Zaščita za les znamke OSMO
LESOTEKA Ptuj
Rogozniška c. 25, T: 02 771 59 11, M: 051 273 960 Del. čas: Pon.-pet.: 07:30h - 16h, sob.: 08h - 12h
LESOTEKA Leveč
Leveč 18, T: 03 425 75 74, M: 051 352 469 Del. čas: Pon.-pet.: 07:30h - 16h, sob.: 08h - 12h
Mi smo za les!
Velika Nedelja • Se en konec tedna zabave in smeha
Jesenska poroka 2
Kulturno društvo Simon Gregorčič Velika Nedelja je ponovno uspelo postaviti na oder zabavno komedijo in poskrbeti za poletno zabavo svoje zveste publike, ki so si je v zadnjih letih uspeli nabrati zares veliko, saj je v teh lepih poletnih večerih prireditveni prostor med gradom in cerkvijo poln, v njem pa odmevajo salve smeha.
Poletno gledališče pred gradom pri Veliki Nedelji obratuje že 16. leto. Ker je lanska igra doživela velik uspeh, ogledalo si jo je kar 6300 gledalcev, so se odločili nadaljevati z vaško komedijo in tako je nastala Jesenska poroka 2. Avtor besedila in režiser je Tonček Žumbar, ki igra tudi eno nosilnih vlog, simpatično opitega poštarja Janka, ki zato s svojim kolesom izvaja vratolomne ekshibici-je, tako da publiko ves čas po malem skrbi zanj. V igri sodeluje okrog 50 članov društva, ki se pogovarjajo v domačem narečju, njihovi pogovori pa so polni zdravega smeha. V igri seveda ne manjka niti sta-rodobne mehanizacije, igralci pa uporabljajo moderno tehniko, tako da je slišnost
Foto: Viki Ivanuša
Živahna Potratnikova Micka (Danica Cvetko) z enim od svojih treh snubcev, vdovcem Viktorjem (Vlado Meško).
zelo dobra tudi v najbolj oddaljenem kotičku.
Zgodba se odvija leta 1986 v vasici Trnije nekje v Prlekiji. Osrednja oseba je Potratnikova Micka (Danica Cvetko), ki je pri poznih letih še vedno „ledik in fraj". Sin Franček (Tonček Lah), kmet iz Moškanjcev, in v Nemčiji živeča hčerka Olga (Alenka Kandrič), se nepričakovano srečata na domačem pragu. Ker se je po pomoti po vasi razširila novica, da je Micka umrla, se na pogrebu zbere vsa vas. Gostilničar Lojz (Andrej Vaupotič) pripravi ganljiv govor in z nekaj zamude na pogreb pride tudi trnijski župnik. Ker pa je Micka živa in živahna, sledi namesto pogreba poroka, za katero ima na voljo celo preveč ženinov in kar težko je izbrati pravega. Zgodba je zabavna, smešna in na trenutke tudi ganljiva.
Obisk predstave je mogoč še 5., 6., 7. in 8. julija, vedno ob 20. uri, potem pa je uživanja v gledališču pod zvezdami za leto dni spet konec.
Viki Ivanuša
Ptuj • Ameriška novinarka snema v Sloveniji
Ptujska dediščina v ameriški dokumentarni seriji
Slovenska raznolikost, gostoljubnost, kulinarika, festivalsko dogajanje in čistoča okolja so navdušili tudi znano in večkrat nagrajeno ameriško novinarko Ashley Colburn, ki je pred dnevi pripotovala v Slovenijo, da bi posnela tri enourne epizode o znamenitostih Slovenije pod naslovom Čudeži Slovenije, že prej pa je s svojo ekipo začela snemanje na Poli maratonu na Ptuju.
Posnela jih bo v Podravski regiji, v kateri se bo pomemben del nanašal na Ptuj in njegove zanimivosti, med drugim se bo predstavila tudi v boksarskem dvoboju z najbolj znanim Ptujčanom, boksarjem Dejanom Zavcem. Snemala bo tudi na slovenski obali in na krasu ter v osrednji Sloveniji. Slovenijo je odkrila med lanskim snemanjem dokumentarne serije v sedmih delih na Hrvaškem, je povedala na tiskovni konferenci v hotelu Primus, na kateri sta sodelovala tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki je zelo vesel, da ima najstarejše mesto in najlepše slovensko mesto priložnost svojo dediščino in bogato tradicijo predstaviti svetu, in direktorica ZRS
Bistra Ptuj Aleksandra Pivec. snemanju pomagajo, odloče-Ashley Colburn je spoznala na pa je, da z najnovejšo se-nekaj odličnih ljudi, ki ji pri rijo Čudeži Slovenije prejme
še tretjega emmyja. Svojega drugega emmyja je prejela za podoben dokumentarec o Peruju. Z najnovejšo dokumentarno serijo o Sloveniji želi Američanom in tudi svetovni javnosti predstaviti uspešno zgodbo Slovenije, v njej pa predstaviti naravne lepote in turistični potencial z namenom, da bi se tisti, ki si jo bodo ogledali, odločili za podobno potovanje, in da bo tudi njen dokumentarec
prispeval k večjemu turističnemu obisku Slovenije v prihodnje. Ugotovila je namreč, da mnogi Američani Slovenije sploh ne poznajo. Dokumentarec o Sloveniji pod naslovom Čudeži Slovenije bo na ogled predvidoma konec leta v Ameriki, nato pa še drugod po svetu. Ashley Colburn je podobne serije doslej snemala že v več kot 25 državah po celem svetu.
MG
tehnični pregled
Foto: Črtomir Goznik
Znana in večkrat nagrajena ameriška novinarka Aschley Colburn bo posnela tri epizode o znamenitostih Slovenije z naslovom Čudeži Slovenije. V prvem delu serije bo prikazala predvsem dogajanje na Ptuju in v Mariboru ter okolici. Tretjega julija se je med snemanjem na Ptuju pomerila tudi z najbolj znanim slovenskim boksarjem Dejanom Zavcem.
i in tovorna vozila, motorna kolesa ter traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni...)
kurilno olje
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787 10 10
Črna kronika
Trčil in umrl
29.	junija okoli 19.55 je 56-le-tni moški iz Ptuja vozil osebni avtomobil Renault Megane, iz smeri Dornave proti Ptuju. Izven naselja Dornava je v blagem levem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal desno, na banki-no in nato na travnato površino. Po dobrih 45 metrih je zavil nazaj na vozišče, kjer je vozilo obrnilo v levo in je nato bočno drselo čez sredino vozišča na nasprotno smerno vozišče. Tam je trčilo v nasproti vozeči Mercedes-Benz GLK, ki ga je vozila 62-letna ženska iz okolice Ptuja. Voznik je na kraju umrl, voznica pa je bila lahko telesno poškodovana in je bila z reševalnim vozilom odpeljana v SB Ptuj.
Padel s prikolice in umrl
30.	junija okoli 9.50 je 49-le-tni moški iz Ptuja vozil traktor s priklopnikom po makadamskem individualnem cestnem priključku do kmetijskih površin v Zg. Hajdini. Na priklopniku so bile naložene bale sena in na balah je sedelo več oseb. Med vožnjo skozi desni ovinek je s priklopnika padel 74-letni moški iz Ptuja, ki je zaradi poškodb na kraju umrl. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja Povzročitev smrti iz malomarnosti bodo policisti zoper voznika podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Trčil v motorista
28. junija okoli 6.50 je 45-letni moški iz bližine Ptuja vozil osebni avtomobil Renault Clio po Puhovi ulici na Ptuju iz smeri Dornavske ceste proti Ormoški cesti. V križišču pri Komunalnem podjetju je zavijal levo, pri tem pa je zaprl pot 47-letnemu vozniku motornega kolesa (skuterja) iz Ptuja, ki je vozil iz nasprotne smeri. Prišlo je do trčenja, v katerem je voznik skuterja padel na sprednji del osebnega avtomobila, nato pa na vozišče. V prometni nesreči se je hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj. Voznik osebnega avtomobila je bil lahko telesno poškodovan. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti zoper voznika osebnega avtomobila podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vozil pijan
28. junija ob 20.35 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Prelogah ustavili 52-le-tnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,26 miligra-ma alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Napoved vremena za Slovenijo
Akoje na Lovrenca (10.) lepo, bo še jeseni tako.
15/26
Ribe in morski sadeži
(juhe, predjedi, z žara, iz pečice, s testeninami, rižote, solate...)
om/pomaranca.si 8 02 788 00 28
Danes in jutri bo povečini sončno. Pojavljale se bodo krajevne nevihte, ki bodo pogostejše v popoldanskem času. Najnižje jutranje temperature bodo od 17 do 22, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli 14, najvišje dnevne od 26 do 32 stopinj C.
Napoved za sosednje pokrajine
Pretežno jasno bo in vroče. Predvsem popoldne bodo na celini nastajale nevihte, ki bodo pogostejše v Alpah.
Obeti
V soboto in nedeljo bo sončno in vroče. V soboto bodo še posamezne vročinske nevihte.