Štev. 7.
Poštnina plačana v gotovini«
V Ljubljani, dne 16. februarja 1921.
Leto XXXIV.
diasiio Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjut.-aj.— Cena moje 30 K na leto. Za inozemstvo 50 K Posamezne Številke se prodajajo po 1 K.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Kulturni boj.
Slovenski svobodomiselcl, ki so dobili v prosvetnem ministru Pribičeviču, prijatelju zloglasnega mažarskega mogotca Tisze, vernega pomagača, so začeli v Sloveniji s kulturnim bojem, kar se j.m zdi sedaj za dobrobit države bolj potrebno, kakor pravična ureditev davkov, carine, uvoza in izvoza, ustanovitev kmetske zbornice, kmetijskih strokovnih šol itd. Dr. Žerjavu se zdi glavni vir vsega zla katoliška vera, sv. zakramenti, b resnic in 10 božjih zapovedi — zato je treba najpre-je to odpraviti.
Kaj je kulturni boj?
Kulturni boj je boj med dvema svetovnima nazoroma, med krščanstvom in nekrščanstvom, med katoliško vero in brezverstvom, boj med krepostjo in grehom, med Bogom in satanom. V kulturnem boju gre zato, ali naj bode ljudstvo krščansko, ali naj vrže vero iz srca in življenja; ali naj živi po božjih zapovedih ali naj se utaplja v razbrzdanosti in pohotnosti — kakor danes žal vedno bolj opažamo med svobodomiselno, veri in Cerkvi popolnoma odtujeno mladino; gre končno zato, ali naj bo Bog končni cilj človeštva ali satan.
Ta boj se vrši že od vsega početka sem v najrazličnejši obliki. Kristus ga je napovedal, napovedal tudi končno zmago katoliške Cerkve in popoln poraz brez-verstva.
V prvih stoletjih
se je vršil ta boj med krščanstvom in poganstvom. Na milijone vernikov je pre'ilo svojo kri za Kristusov nauk, ves državni ustroj rimske države je bil vprežen v boju proti krščanstvu. Krščanstvo se je borilo Z resnico in je zmagalo.
Pozneje se je pojavljal kulturni boj med katoliško vero in raznimi krivoverstvi, ki so polagoma izginila, ker so zrastla iz zmole in napuha. V začetku novega veka se je pojavil ta boj med katoliško vero in protestant zrnom, ki je sicer po imenu ostal do današnjega časa, po vsebini pa je zavrgel že vsa načela, za katera se je boril začetnik protestantizma, odpadli menih dr. Martin Luter. Danes je večina pro-testantovske veroizpovedi že popolnoma brezverna in svobodomiselna.
V novejših časih se pojavlja kulturni boj med krščanstvom in svobodomisel-stvom. Tak boj je pred približno 50 leti divjal
na Nemškem.
Nemški kancler Bismarck, ki je bil pa neprimerno bistroumnejši kot je gospod Pribičevič, je hotel katoliško Cerkev izriniti iz Nemčije. Posluževal se je raznih nasilnih sredstev proti katolicizmu, toda končno je popolnoma podlegel: katoličani so se zavedali, da gre tu več kot za davke in carino in za drusje posvetne dobrine a'i nedobrine, zavedali so se, da gre tu za njihovo vero, za njihovo dušo, za njihovo večnost in za duše, večnost niihovih otrok. Vstali so kot en mož in branili najsvetejše, kar jim je hotel Bismarck iztrgati iz srca. Pa so zmagali
Pred nedolgim časom se je izvršil
kulturni boj na Francoskem.
Francoski svobodomiselci so kuturni boj drugače vodili kot Nemci. Najprvo so z brezverskim časopisjem izpodmajali ljudstvu verske temelje, s svobodomiselnim tiskom so izpraznili cerkve in ko so bile prazne, so padli po njih. Cerve, svete posode, zemljišča, poslopja: vse je postalo žrtev svobodomiselnih uradnikov, ki so izvrševali ta ccrkverii rop in skoro ves denar je ostal v njihovih žepih. Redovnike in redovnice so pognali iz države, duhovnike vrgli na cesto. Katoličani se niso branili, ker jih — ni bilo. Bili so pač samo po imenu, a popolnoma zastrupljeni po svobodomiselnem tisku in brezverskih strankah.
To je bilo še pred nekaj pet leti.
Danes se je znatno obrnilo. Francoske brezverske šole so začele roditi svoje sadove in ti so grozni. Popolna mora'na propalost je naredila iz francoske svobo-domisene mladine zveri, ki v prvi vrsti ogrožaio državo samo. Francoska brezver-ska šola je postala grobokop ne za Cerkev, kot so nameravali svobodomiselci, ; temveč za državo samo.
Zato so se danes razmere že temeljito izpreobrnile. Francoski katoličani sami so se zbudili in delajo z vsemi silami za verski in nravni preporod francoskega naroda, najodličnejši del francoskega izobra-ženstva je odločno katoliškega mišljena, francoska svobodomiselna vlada išče potov, kako bi se pobotala z rimsko stolico
in francoski državniki, ki niso klerikalci, sami izjavljajo, da je edina rešitev Francije — katolicizem. Glej izjavo v današnjem Domoljubu pod poglavjem: Razgled po
svetu.
Medtem ko se po drugih državah katoliška vera od strani državnih oblasti Upošteva kot najmogočnejši činitelj dobre ljudske vzgoje, so se
pri nas in na Češkem
pojavili zastareli kulturobojniki, ki so v osebnem življenju večinoma skregani z božjimi zapovedmi, ki sovražijo Cerkev zato, ker nočejo svojega lastnega življenja uravnati po njenih naukih in iščejo utehe v tem, da ubijajo tudi v drugih to, kar sami sovražijo. Poželenje oči, poželenje mesa in napuh življenja so tudi pri nas tiste gonilne sile, ki so započele kulturni boj.
Pri nas je začel minister Pribičevič kulturni boj s tem, da je v vseh naših šolah odpravil verskonravno vzgojo, kakor je bila dosedaj zapovedana, in je uvedel vzgojo »v sokolskem duhu«, kakor pravi naredba. Kakšen je ta sokolski duh, berete lahko v prihodnjem članku.
M
»Sokolski duh .
Zloglasni preganjavec katoliške Cerkve v Jugoslaviji, minister Pribičevič, hoče na nasvet slovenskih liberalnih poslancev, ki prodajajo Slovence in Hrvate srbijanskim svobodo-miselcem in bankirjem, iztrebiti katolištvo iz Jugoslavije po geslu dr. 2erjava, ki ga je proglasil na shodu zaupnikov liberalne stranke, da je trba klerikalizem (t. j. katoliško vero) v Jugoslaviji zatreti.
V ta namen je treba začeti pri mladini. Le-to je treba './.gojiti v brezverskein, veri zagrizeno sovražnem duhu in v enem rodu bo katolicizem zatrt. Da postanejo ljudje brez vere in božjih zapovedi zveri, ki bodo pač raztrgale Jugoslavijo, ne pa katoliške Cerkve, to je Pribičuviču in njegovim prijateljem zadnja briga.
Mladina naj se torej vzgoji brez božjih zapovedi in brez verskih resnic. Zato je minister Pribičevič na svojo roko odstranil iz šolsko postave določbo, da mora biti vzgoja versko-nravna, ter zapovedal, da se mora od sedaj naprej vzgoja vršiti v »sokolskem duhu.<
Kakšen pa je ta »sokolski duh?«
Tega »sokolskega duha« označujejo najboljše Sokoli sami. »Jugoslovanski sokolski Koledar« od leta 1920 piše na strani 70: »Duh Češkega sokolstva je zavladal tudi v našem
Bokolstvu. Načelnik slovenskega Sokola bn Vidmar je na glavni skupščini Sokolskega Saveza leta 1920 izjavil: »Hodimo po češkem potu in bomo hodili tudi v bodoče.« Slovenski in češki Sokol imata tudi skupno vodstvo, ki daje češkim in jugoslovanskim Sokolom iste uačelne smernice.
In kakšen je ta češki Sokol, katerega »duh je zavladal tudi v našem sokolstvu?« Češki »Sokolski Veslnik« piše 6. maja 1920 to-le: »Ce smo miselni ljudje 20. stoletja, smo in moramo biti proti veri.« Na strani 201 istega časopisa od leta 1920 beremo: »Vprašanje klerikalizma je vprašanje vere, pri nas predvsem vprašanje katoličanstva. Katolicizem je klerikalizem ves in vedno. Zato smo in moramo biti proti katoličanstvu.«
Sicer pa ni treba na Češko hoditi iskat tega »sokolskega duha,« pri nas v Jugoslaviji isti dovolj očito razgraja. Sokol dr. Bogu-novič piše v hrvatskem listu »Novosti« (dne 25. julija 1920), da je program sokolstva pro-tikatališki in proticerkveni, svobodomiselni in kakor piše »Sokolski glasnik« (1920, stran 42J) hoče svobodomiselni program stopiti na iniesto krščanstva.
» Toliko za danes o zloglasnem »sokolskem duhu«, v katerem se morajo od sedaj naprej vzgajati po šolah otroci krščanskih starišev.
Po božjih in naravnih postavah imajo stariši pravico določati, kakšna naj bo vzgoja otrok, zakaj stariši so pred Bogom in ljudmi odgovorni za svoje otroke, stariši so tisti, ki no.-.jo največ pokore, če je otrok slabo vzgojen. zato imajo nedotakljivo pravico, da sami določajo vzgojo otrok in imajo odločilno besedo v šoli, kjer se otrok vzgaja.
Liberalna svobodomiselska ministrska na-redba pa z nasiljem ruši to nedotakljivo pravico starišev, trga otroke od starišev in jih vzgaja za brezverce, dušne propalice, ki ne bodo ne samo starišem povzročali veliko žalosti in trpljenja, temveč tudi državi ogromno škodo.
Povemo pa naravnost, da se naši krščanski stariši ne bodo pustili iztrgati iz rok svojih otrok, da bi jih dobili v roke ljudje, ki oznanjajo, da človek ni nič drugega kot žival in ki proglašajo kot zločin, če sv. Cerkev uči nauk o — neumrljivosti duše in odgovornosti po življenju. (Tako je pripovedoval Sokol Dušan Grubič meseca aprila 1920 v Zagrebu na sokolskih predavanjih).
Naša mladina je vsled brezverskega sokolstva in hujskanja proti veri in Cerkvi itak že dovolj pokvarjena, potaplja se v bohotnosti in nečistosti, in krščanski stariši bodo najodločneje nastopili proti nameri, da bi »sokolski duh« še bolj zastrupljal njihove otroke.
Boj je tu, pripravimo sel Gre za našo mladino, za njeno bodočnost in za njeno večnost. Odnehali ne bomo niti za lasi '
Brez pravic.
Liberalna vlada je s pomočjo slovenskih liberalcev in oprta na centralistične težnje sa-nostojnežev odpravila zadnje sledi samostojne Slovenije* Kljub slovesni obljubi regenta 2X
Aleksandra 1. decembra 1920, da bo ohranila Slovenija samostojno ljudstvu odgovorno vlado, dokler konštituanta ne sklene drugače, je sedaj vlada na svojo roko odpravila vse, karkoli diši po samoupravi Slovenije. Izdala je namreč naredbo, po kateri Slovenija ne bo več imela svojega deželnega predsednika, ki bi bil ljudstvu odgovoren in iz ljudstva vzet, temveč regent imenuje na predlog notranjega ministra v Sloveniji svojega namestnika, ki je uradnik in odgovoren samo belgrajski vladi. Namesto poverjenikov bo belgrajska vlada imenovala uradnike, ki bodo imeli dolžnost ne ljudstvu streči, temveč belgrajski vladi in so tudi samo njej odgovorni. Poleg tega pa bodo imenovane še posebne komisije, ki naj ukrenejo vse potrebno, da vsi dosedaj še samostojni uradi preidejo pod pokroviteljstvo srbskih ministrov.
Tako so nam sedaj srbijanski liberalci na zahtevo slovenskih liberalcev vzeli vse, kar smo imeli. Slovenec ima le še dolžnost plačevati, govoriti prav nobene besede več.
V tem oziru smo sedaj mnogo na slabšem, kot smo bili preje. Tudi preje smo imeli deželnega predsednika, ki je bil cesarjev namestnik in vlado, ki je bila samo notranjemu ministrstvu na Dunaju odgovorna, a imeli smo tudi svoj deželni zbor, ki je sklepal gospodarsko koristne postave, imeli srno deželni odbor z širokimi pravicami. Vse to so nam sedaj slovenski liberalci prodali obenem z milijardami, ki smo jih Slovenci in Hrvatje v dobrih dveh letih plačali v Belgrad.
Živela liberalna in samostojna stranka za tako delovanje v prid slovenskega kmeta.
Protikmetska politika.
Nikoli nismo v prejšnji državi doživljali Slovenci tako velikih trenutkov, kot jih baš te dni v Jugoslaviji. Delajo se temeljne postave, na katere bodo navezani ne samo mi, marveč še mnogo lahko rodov za nami. Vsak korak naših zastopnikov je tedaj sila važen in bo imel trajne posledice za celo državo posebno za nas Slovence. To se kaže že danes. Res da z ustavnim delom zbornica še ni pričela, a par dogodkov v zbornici že danes kaže, v katerem tiru bo vse delo ustave se razvijalo. Dve skupini poslancev sta začeli napačno politiko in lahko rečemo, velika odgovornost padla je danes nanje. Samostojni kmetje so se takoj ob vstopu v zbornico združili s srbskimi poslanci in ker je slovenskih 8, srbskih 28 in 3 Hrvatje, je jasno, da imajo srbski poslanci večino in le-ti so zavzemali neko sredino med centralisti in avtonomisti, pa so se na vpliv slovenskih samostojnih postavili na centralistično stališče, to je, da se naj vse vlada iz Belgrada To se je pokazalo ob času, ko je vlada in dve stranki demokratov in radikalcev zahtevala prisego odposlancev. Vsi Hrvatje so se temu ustavili in S. L. S. Ko bi bili slovenski samostojni potegnili na ono stran kot poslanci Ljudske stranike, bi bila vlada morala popustiti, ker brez Hrvatov in Slovencev ne bi bila mogla stvoriti ustave. Ker pa so se večinske stranke postavile na stališče, da je na njih poziv prisegla večina Slovencev, so vladajoče stranke proglasile, da gredo preko posl. SLS, s čemur so oslabili politiko poslancev SLS,
ki so zahtevali odstranitev prisege, da z«. morejo vsi poslanci sodelovati Ko bi se bilo zgodilo, kar je Ljudska stranka zahte-vala, prišlo bi bilo 51 poslancev iz Hrvaške, ki še do danes niso tu. Tako so samostojni popolnoma zapustili stališče avtonomije Slovencev in stopili v zvezo z radikali in demokrati, ki izključno stojijo na centralističnem stališču. Ko se je volilo v ustavni odbor, najbolj važni odbor, kjer se sestavlja ves sestav ustave, so se zemlje-radniki, to je samostojni, popolnoma potegnili z centralističnimi strankami, za kar so dobili tajnika v ustavnem odboru. Kar se je skrivalo doslej, se je v zadnjih dneh popolnoma odkrilo, da so samostojni sku-paj z liberalci, ki zametajo avtonomijo Slovenije in drugih pokrajin. Videti je, da bo v zbornici silna borba med centralisti in avtonomisti in če zmagajo centralisti, te odgovornosti ne nosi SLS, marveč slovenski liberalci in samostojni. To so dejstva, katera se ne dajo ovreči tudi še s tako sladko besedo. Druga stranka je ona, ki toli hrupa dviga i pri nas, to je hrvaški Radič, Danes se jasno vidi pogubna politika te stranke. Danes še Radičevci niso prišli v Belgrad. Kaj so s tem dosegli! Vse de'o gre brez njih in preko njih, nikdo se jih ve? ne spomni, nikdo jih ne vabi. Imajo veliko moč 51 mož. Ko bi bili Radičevci 31. januarja v zbornici, bi bila v ustavnem odseku dobila večino ona stran, ki hoče samostojnost pokrajin in Radič bi bil lahko predsednik ustavnega odbora. Ker jih pa ni bilo in zemljeradniki so kot rečeno potegnili s centralisti, so ti slednji dobili več.no. S tem se je pokazala pogubnost Radičeve politike, ki dela v Zagrebu, a ne v Belgradu. Slovensko ljudstvo, zasleduj delo svojih zastopnikov, da boš lahko sodilo ne po besedah, marveč po dejanjih. Že danes lahko vidiš, kdo je Sloveniji zvesti
Kriza v Kmetijski družbi.
(Piše Franc 2.)
Moj tozadevni stvarni članek v 4. številki »Domoljuba« z dne 26 .januarja 1921 je zadel na odpor pri »Kmetijskem listu«, glasilo SKS. la list je iztrgal posamezne Odstavke in stavke iz mojega članka in hoče potom nestvarnega smešenja zmanjšati njegov celotni vtis. Kmetijska družba je vse preveč važna gospodarska ustanova in kriza v njej tako pereča, da piscu znanih notic, ki so v glavnem polna le osebnih smešenj, ne morem nikakor slediti na njegovo nestvarno nizko pot.
V svojem članku sem bil poudaril eno vodilno načelo: Politika v kmetijski družbi pomenja družbino smrt. To načelo je splošno in velja za vse. V kolikor je kdo torej v kmetijsko družbo hote ali nehote zanašal politiko v toliko je vedoma ali nevedoma grešil zopei njen glavni smoter, v toliko je za svoj greh dejansko ali samo nravno odgovoren, lo načelo je tako jasno in tako odkrito izpovedano, da bi ga moral pozdraviti vsakdo, ki ima res pičico dejanske ljubezni in smisla za povzdigo kmetijstva v Sloveniji.
Gornje načelo je bilo tudi vodilo in jedro mojega članka. Zraven pa sem poudaril drugo misel, ki iz prve samo sledi: Sodba in obsodba nad onimi, ki so v družbo zanesli politiko, bo huda in brezobzirna.
Že iz mojega prvega članka, zlasti pa iz tega, je razvidno, da smatram SKS za onega činitelia, ki je v družbo zanesel razjedujočega črva politike. Naprej vem, da bo »Kmetijski list« naježil greben in zarežal, vem da bo z največjim loparjem že prvi teden loputnil po vseh katoliških možeh, ki so vdelu za po-
vzel igo osiveli in se postarati, radoveden pa sem, ka) poreče in kako bo kot lisica obšel sledeče vrste, ki so debelo tiskane in ki tako iasno govore, da ie SKS zanesla ▼ Kmetijsko družbo politiko!	. Stvar ie Cisto kratka. In sicer: 1. Dr. Žerjav ie dejal novembra meseca 1920 na volivnem shodu kmetskih zaupnikov JDS v magistratni dvorani v Ljubljani, naštevajoč zasluge JDS za kmetijstvo, med drugim sledeče; » JDS ie začela boj za »Slovensko kmetijsko družbo«. ....
2 Mi vsi: »Klerikalci«, »Samostoineži — liberalci« in cela slovenska javnost ve, da je ta boi za slovensko Kmetijsko družbo, ki ga je začela JDS, dejansko izpeljala samo SKS vse povsodl
Kdo ie torei zanesel politiko v družbo? — Ponižno prosim za stvaren odgovor.
ČRNOMELJ.
Dne 30. jan. je imela Kmetska zveza za Črnomelj svoj sestanek, kjer so se obravnavala tekoča vprašanja; zlasti preteča nevarnost: uvoz laških vin. Zalo se je sklenila resolucija: Vinogradniki, člani Kmetske zveze protestiramo proti uvozu laških vin, ker bi bil s tem uničen edini dohodek belokranjskega kmeta. — Drugo važno vprašanje, ki se je pretresalo je železnica Črnomelj, Vinica—Btod. Zato se je soglasno sprejela sledeča resolucija: Kmetska zveza za Črnomelj pozivlje merodajne faktorje, kakor tudi vse občine, ki leže ob tej progi, da zastavijo vso svojo moč, da se ta prepotrebna proga zgradi. — Nato je sledila seja odbora, kjer se je prerešetala okrožnica in sklenil sklep, da se vrši občni zbor okrajne Kmetske zveze za Črnomelj v nedeljo 27. febr. po tihi sv. maši ob 9. uri. Zato so tem potom vabljeni možje iz vsake občine, da se udeleže obč. zbora. Na občnem zboru bo poročal poslanec Nemajnič,
SV. ANA POD LJUBELOM.
Več kmetskih posestnikov, katerim ie divjačina povzročila škodo, se obrača na ju-tjoslovensko kmetsko zvezo s prošnjo, da bi izposlovala od vlade dovoljenje, da se sme ustreliti škodljiva žival, če jo zasači na svojem posestvu. V tem slučaju naj bi se dovolila kmetu pravica do orožja. — Letos smo se vzdratnils tudi v naši občini. Skoro vsaka druga hiša iina naročenega »Domoljuba«, ko je najboljši list in brani ter zagovarja naše kmetske koristi.
OKR. KMETSKA ZVEZA V ŠMARTNEM PRI LITIJI
vabi na kmet. izobraževalni in politični tečaj, ki se začne v nedeljo 27. lebr. popoldne in bo trajal do srede 3. marca dopoldne. Na tečaju bodo zjutraj in zvečer važna predavanja iz kmetijskega gospodarstva: 1. O uspešni živino-reji in o zdravstvu domače živine; 2. o kmetijstvu zlasti z ozirom na dobro gnojenje; 3. o sadiereji, Čebeloreji in vinarstvu; 4. o kmet-skem zadružništvu. Predavajo kmetijski strokovnjaki od Kmet. družbe. Čez dan bo pa šola za_ voditelje kmetijskih organizacij in društev. Priglase za tečaj sprejemajo odborniki K. Z. Na tečaj pridejo udeležene! iz celega litijskega okraja. — V nedeljo 30, jan. smo imeli dobro obiskan političen shod, na "katerem je g. urednik Kremžar pojasnil politični položaj in namero demokratov, uvesti v naše šole so-kolstvo. Vsi zborovalci so viharno protestirali in izjavili, da tega pod nobenim pogojem ne bodo dopustili. Poslali smo odločen ugovor tajništvu stranke, da ga izroči dotičnim, ki hočejo na ta način kršiti pravic«? katoliških staršev. Sklenili smo tudi resolucijo proti
uvozu italijanskega vina in zaupnico Jugoslov. klubu za njegov odločni boj za pravice slovenskega ljudstva. Zborovalci so ponovno izrazili voljo, da mora slovensko ljudstvo dobiti avtonomijo.
* • *
k Vsem podružnicam Kmetske zveze v novomeškem okraju. Prosimo, da okrožnice, ki so jih prejeli načelniki, v najkrajšem času temeljito obdelate, skličete — katere še niste — občne zbore, priložene formularje pa izpolnjene vrnete do konca februarja na podpisano: Tajništvo S. L. S. v Novem mestu, Za šolami št. 60.
Eazgled po svetu.
KATOLIČANSTVO IN BOLJŠEVIZEM (KOMUNIZEM).
V francoskem parlamentu je imel poslanec Foržo govor, v katerem je poudarjal, da Je katoličanstvo edino uspešno sredstvo v boju z boljševizmom (komunizmom). »Jaz nisem katolik,« je govoril ta poslanec, »ugotoviti pa moram, da brani po-vsodi katoličanstvo že dva tisoča let družino, red, delo in lastnino, a to je vse, kar zajamčuje dostojanstvo in neodvisnost državljanov. Katoličanstvo more uspešno delovati samo v tistih državah, kjer delajo državne oblasti na to, da so v dobrih odnošajih s poglavarjem katoliške Cerkve.« Ta govor je poslušal parlament z burnim odobravanjem večine poslancev. Tu se odpirajo oči tudi Francoski, ki je pričela prva z bojem v javnem življenju proti veri in Cerkve, da je sposobno edino krščanstvo obvarovati države in narode pred takimi nesrečami, v katere je padel ubogi ruski narod in v katere so ga pognali njegovi brezverski voditelji. Pri nas pa hočejo ubogi na duhu po starem liberalci, po novem demokratje, doseči isto s tem, da vržejo vero in Boga iz šol.
ITALIJA.
Na pariški konferenci, kjer so velesile določile Nemčiji ona težka bremena, je bila tudi Italija soudeležena. Pred to konierenco je vestno pomežikovala Nemčiji, a ko je prišla prilika, da ii pomaga, jo ie pustila na cedilu. Sedaj pa se ji zopet dobrika ia pripoveduje, kako ii je pri srcu prospeh Nemčiic, — Z jugoslovanskega ozemlja se zdaj nekoliko hitreje umika. V kratkem bo posebna komisija podrobneje določila meje med nami in Italijo. Pri tej komisiji pa bodo zopet sami Lahi in Srbi, ki ne poznajo slovenskih krajev razmer in potreb. — V Trstu so italijanski pre-napeteži zopet požgali. Topot so se spravili nad tiskarno, kjer se tiska komunistični list »Lavoratore« in jo popolnoma požgali. Zgorelo je tudi veliko Hudi.
GRČIJA — TURČIJA.
Grki in Turki so si še vedno v laseh. Menda se oboji pripravljajo na nove napade, dasi fih ententa kliče v London češ, da naj se s pametjo pomerijo ne pa z mečem. Turki sploh še vedno premišljujejo, če naj bi šli tja. Jim |e pač težko. Imajo namreč dve vladi; eno v Mali Aziji, ki vodi vojsko, drugo pa v Carigradu, ki od daleč gleda. Povabljena |e vlada, ki je v Carigradu, vlada, ki vojsko vodi, ve, da ona dela in hoče sama na pogajanja. Sedal se pa ne moreta sporazumeti ti dve vladi.
AVSTRIJA.
V Avstriji so ustanovili neko novo stranko, ki hoče, da se narodi bivše Avstrije nai-prej zopet počasi zbližajo In sponrijaznijo, potem pa združijo pod skupnim vladarjem. Za to
stranko »e vnemajo nekateri katoličani. Mi jim ne zamerimo, da hočejo dobro svoji domovini, na lim |im pa pač nikdar ne bomo š.i. Sicer pa Nemci v Avstriji dovolj lasno kažeio. koliko jim je za prijateljstvo z ostalimi narodi s svojim postopanjem na Koroškem. Se vedno namreč preganjajo tamošnjc Slovence m jim otežkučujejo živlejnje, Naši poslanci so se radi tega obrnili na vlado, da naj stori v tem oziru odločen korak. V Ljubljani hoče povra-čati deželna vlada Nemcem iz Avstrije nemi'o za nedrago ter |e glede tega že napravila nekaj sklepov.
POLJSKA.
Poljska stoji pred ljudskim glasovanjem v Gorenji Šlezlji. Nemci agitirajo proti Poljski, češ, da je pred skorajšnjim polomom. Poljska zato na vso moč hiti, da bi pokazala Bvojo moč in veljavo. Z Rusijo je baje že podpisala mirovno pogodbo. Tako vsaj se čuje z ene strani, dočim se širi tudi druga vest, daso se mirovna pogajanja v Rigi sploh prekinila, ker je menda Poljska preveč zahtevala. Pri tujih državah išče posojil, da tako dokaže, da ima še kredit pred svetom. S Francijo je proti Nemcem in boljševikom sklenila vojaško pogodbo. Z Madžari |c napravila trgovinsko pogodbo.
RUSIJA.
Iz Rusije se širijo vesti, da se boljševiška poglavarja Ljenin in Trocki nič prav ne razumeta. V tem nesoglasju pa ima Ljenin sa seboj velikansko večino vseh boljševikov. Si« človek ni nikoli varen življenja^ ne pred raznimi tolpami in ne pred vlado. Samo da zineš, pa si že tam, kjer muh ni. Te dni je< prav pred vojnim sodiščem več duhovnikov in celo ea škof, ker so delali proti boljševikom,
AMERIKA.
Amerika pripravlja mednarodno zborovanje za razoroževanjc Dala je že vnaprej lep z«;led, ko je znižala vojaštvo na 175.000 mož, dasi je bil celo Wilson proti zmanjšanju armade. Tudi se je Amerika postavila na stališče, da se mora globa, ki so jo zavezniki naložili
sla za to ne kažejo.
SV. KRIŽ NAD JESENICAMI.
V dopisu, ki ga je prinesel »Domoljub« iz naših Lribov v času volitev, ;e dopiscik nekoliko okrtačil naše samostojneže, ki so takrat hoteli pokazati s tem samo to, da bi bili radi uekaj drugega in nekaj več, kot navadni tovarniški delavci in bajtarji. Da so hoteli biti samostojni, ni bilo vzrok kako politično prepričanje — saj verni so vsi — le ime »samostojen« se jim je strašno dopadio. Lepo jim je posvetil nekdo, ki je rekel o njih: »Kakšni samostojni so to! Če bi bili res samostojni, bi ne bili drug drugemu nevoščljivi, če eden en hlod več pelje na Jesenice kot drugi.« Prepričani smo pa, če bi se naši ljudje na lastne oči prepričali, kakšni so samostojni poslanci in ka) vse počnejo v Belgradu, bi nobeden več ne hotel biti »samostojen«. Zato pa vsem družinam priporočamo, berite naše dobre časopise. Mnogi so se letos naročili na krščanske časopise, a nekaj jih še pogrešamo, in sicer takih, ki niso prazni pod palcem. Opaža se namreč, kakor da bi bili bajtarji in »ta mali« bolj vneti za dobro stvar kakor pa »ta veliki«. Da bo pa svet vedel, da smo splošno pridni ljudje in da naša fara, kar se tiče časopisja, ni ravno med najzadnjimi, naj navedemo nekaj številk. Vseh družin v župniji je komaj 50. Časopisi so naročeni sledeči: če se ne moti« mo, 25 Domoljubov. 13 Bogoljubov in 12 Glasnikov Najsv. Src, Mohorjanov imamo 24. Č« upoštevamo neugodne časovne razmere in primerjamo druge kraje, moramo reči: hvala Bogu, da ni slabše. Zato pa vsi, ki ste za dobro vneti, korajžno naprej, tisti pa, ki še nekoliko dremljete, glave pokoncil Ne bodimo zaspanci, ampak berimo, izobrazujmo se, potem ne bodo nobene limanice tako m%ftne, da^bi
Slrnn 76
šil nanje, ker bomo sumi znali, kaf |e prav.
..... Za danes naj zadostufe. Ce bomo opaž I
med Rovtarji napredek, bomo Se kai poročali, ker rajši povemo kaj lepega in veselega, Kakor pa ka| žalostnega.
IZ ŠPITALIČA.
Zopet nas fc poselil mani stamontojui agitator in bodoči šmnrski župan Hribar. Kar peš jo je priromal čez Rtm>i Koziak k svojim rojakom svarit flli, zakaf niso naročili »Kmetijski list«. Hvalil fc zopet svojo stranko m trdil, da gotovo ne želi slabega, češ sni smo vsi pri istem kmunti krščeni. Jadlkovnl je tu«', da ima stranka veliko izgube, ker je ob volitvah natisnila veliko lepakov, ki so agitirali za stranko in to je storila stranka vse na svoje stroške. Rekel je; Pomislite, če bi ne bilo samostojne stranke, bi vas devall na natezalnice in trgali nohte s prstov. Pa mož se je to pot spekel, govoril |e gluhim ušesom. In to ga je bolelo, ko so sc še tisti izneverili in opustili v Kmetijski list«, ki so se ga držali ob času volitev. Naj le ve Hribar, da smo Spitalci bolj prebrisani kmetje kot on in naj svojo učenost prliiani zase: mi vemo brez njega, katera stranka je za kmeta in sc poteguje za njegove koristi in ta stranka je vse druga kakor Hribarjeva,
IZ TUHINJSKE DOLINE.
Zadnje čase sc mnogo piše in mnogo zabavlja čez skraino slabo poštno zvezo Kamnik—Motnik. In to po vsej pravici. Prejšnji zakupnik poštne zveze jc vedno vzdrževal promet ne celi progi in na dobrih vozeh, tnko da rc je bilo dosti prijetno voziti na poštnem vozu, sedpj pa vozi pošta samo Iz Kamnika do Šmarlua, torej še manj kot polovico poti med Kamnikom in Motnikom. Sedanji poštni voz je čisto navaden voz. tako da ti pretresa kosti fn drobovje, da sc ti kav črno dela pred očmi, zraven pa ni nič cenejša vožnja, kakor io ie pvej vozil g. Burkeljca iz Lazov. In vendar mu »Domovina« očita, da ie ljudi odiral pri vož-cii. Napad izvira pač odiod, ker je g. Burkclj-cn pristaš SLS, medtem ko ie sedanji zakupnik prijatelj znanega liberalnega voditelja v Šmartno. Slišimo, da se sedanji zakupnik že kesa, da te prevzel vožnjo pošto, dokaz, da tudi g, Bnrkeljca ni v zadnjem času delal nobenih dobičkov. — Država bi pač lahko do-blia toliko denarja za pošto, da bi nc bila v tako slabem stanju, vsai ima v naših deželah fkoro tri milijarde prebitka. Poleg tega bi se fahko marsikje bolj varčevalo. Čemu so n. pr. v Smarineai in Motniku po štirje orožniki, ko bi po dva popolnoma zadostovala? Država ima pač nalogo, da pospešuje koristi državljanov, nc pa, da jih po nepotrebnem razburja, ko morajo biti brez vozne poštne zveze ter capljali po 4—S ur daleč po cestnem blatu ter znpravljati po nepotrebnem čas, denar in zdravje!
ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU.
Novo, posebno Mavnost smo imeli na Svečnico. Poročil se je Orel Jože! Papež, z Orlico Anico Peko. K poroki ie šel v orlovskem kroju, kar je pri nas nekaj nezaslišanega. Sestre Orlice smo novoporoč.ncema med sv. mašo pele. Bilo je nekaj tako ljubkega, da so ljudem silile solze v oči, posebno ko sta oba pristopila k sv. obhajilu. Bili smo res navdušeni, ko smo videli, da si tudi nri na* mladina una iasno pok*anti svoje kršSaasfco prepričanje. NoroporoČMCMut želimo obik* -sreče I SeTeda pa ni bilo vse to nekaterim ljudem po godu. Njihovo prostaško voglnrj.nje je v ir-sni luči pokaaalo veliko duševno revščlnol Ej. postavili ste se psi Postavili ste se še posebno, da ste ukradli en sodček vina. Menda vam ni bilo do godu, da so gostie prelomili staro navado pijančevanja. Tatvina, tuljenje, razbijanje in kletev je silno lep pečat za Rc-grčovas! Pri tci posuroTelosti fe bil udeležen tudi Grm, kmetijska šol« s svoiiit: hlapci. Zameriti seveda nc moremo preveč, ker: kar sc (e Jmezck učil, to Janez zna! — Bog živil
IZ OKOLICE ŠKOFJE LOKE.
P« jo ie predpust pobrisal, pustivši razočaranje marsikateri možitve željni mladenki, pustivši prazne denarnice oni, ki so prevneto častili Kurenta — boga veselic in predpnstnib 4l
zabav. V neki vasi blizu školfe Loke, ki fe ob času volitev dala v samostofno skrinjico največ Icrnikul. so napravili samostojni veselico v korist vojnim sirotam. In res blagi namen pn sc je žnl končno sprevrgcl v miJodarc "n samostojni Kmetski list Teden za tednom namreč javka in prosi njih glasilo, na se ga usmilijo, mu pomagajo, drugače bo izdihnit Se preden bo mogel poročati neuspehe svonh
poslancev. mmQ pRI g^EDU.
Prcdno bom odložil pero iu vzel v roke metlo, kakor Belani žc!c, naj še cuo zapišem o belauskih komunistih. Odkar je Susnik raztrosil po Beli komunizem in dobil nekaj pristašev, imajo tnm res llctno življenje, vse drugače lialtor v starih časih. »Glej, mi je rekel uioj stari znanec iz gornje vasi, ko sva se srečala na ccsti, pri nas na Beli smo že začeli z razdelitvijo premoženja po komunističnih naukih.« — »Ni mogoče, saj vlada komuniste zatira in še ne pusti razdelitve premoženja,« sem odgovoril. »Naši komunisti na vlado nič ne dajo, vsakemu komunistu pa tudi nc stoji vedno žandar ali policaj za petami, oni delajo, kar hočejo. Pri nas je sedaj na vrsti razdelitev bankovcev in pri Pctriču so že pričeli, tako mi jc moj znanec pripovedoval. »Ko so tam pred nekaj dnevi večerjali, se je splazil en komunist v prodajalno, pregledal je vso blagajno, hitro jc razdelil denar, velike bankovce za več tisoč vrednosti je odnesel seboj, eno in dvokronske in ves drobiž pa je pustil za spomin gospodarju, da se je tako izkazal, da nI tat starih navad, ki vse pobere, kar mu pride pod roke, ampak komunističnega mišljenja in zato fc bankovce samo razdelil med sc in gospodarja. Vidiš, če bodo komunisti zmagali, potem se bo tudi po drugih hišah in vaseh izvišila tska razdelitev, stari gospodarji dobe drobiž, velike bankovce pa odneso komunisti. Povej to Markotu iz_ Sodešč, nnj dobro spravi bankovcc in svo| oves, da mu teh stvari komunisti ne razdelc.« »Bog nas varuj hude ure in belanskih komunistov,« sem globoko vzdihnil in se poslovil od svojega starega prijatelja.
CERKLJE NA DOLENJSKEM.
Kakor imajo v večjih krafih, tako i-namo tudi pri nas gasilno društvo, ki obstoji iz samih samostojnežev in komunistov. Pred kratkim so pobirali za cevi. hi kaj so pobirali? Meseno klobase, svinjske krače, kurja Jajca in povrh šc denar. Dne 30. januarja t. 1. so napravili veselico nri g. Vahšiču v Cerkljah, seveda iz kmetskih žuljev. Kmetje in ltočarfil Medved gic samo enkrat na led. Kolikokrat boste pa se vi šli? Sedaj v kratkem času so v«s že dvakrat dobili ti naši samostofneži in komunisti. Mi pa odločno zahtevamo, da nam gosp. načelnik račun predloži, koliko je dobil za mesene klobase, svinjske krače in jajca in koliko v denarju. Možje in fantje! Ali ne beste zahtevali nove volitve in nov odbor! Ali fe gosp. Vahčič za načelnika, ki nc pozna Boga, v cerkcv ne hodi, duhovnike za-motuje? Ali mislite, da fe on prijatelj bližnjega! — Kmet.
LOKA PRI MENGŠU.
Poročali smo že, kake boic smo imeli v občini zaradi posinovijenca baronice Lichten-berg, barona Bulow. Ponosni smo lahko na zavedne občaae, ki so odklonili sprejem po-sinovljmca v obči »»ko zvezo. Veselje so nam pa izkazeii Nerlfani, ki so B&lovva sprejeti v občino. Zanj sta se trudila dva liberalna advokata ia en samostojen kmet. Lepa narodna zavednost, ki fo ie&jo liberalci vedno polna usta, kadar je pa treba Nenctn ponMjfati, jo prodajo pa za groš, v tem slučaju niso bili groši, amp*k tisočaki. Naš narod mora priti daleč, ki imajo take voditelje. Zadnjo besedo ima sedaj vlada, ki jo nujno prosimo, da ne sprejme Biilovva za svojega državljana. Pripravljeni smo, pa na to, da bo sprejet, ker imajo njegovi liberalni pomagači zveze z vladnimi možmi in znaio dobro pritiskati kljuke. Ti si bodo delili mastne nagrade, mi ubogi občani in naši sosedje bomo pa skušali dobrote barona Bfilovva, ki so nam dobro znane še od onega časa, ko fe bil ta Še poveljnik nemških letalcev v Trzinu. Stare ženice, ki so se po-
starale pri delu na Habaškem posestvu, nc bodo smele več nabkati gob v graščinskih gozdih, ali pa jih bodo morale oddati v grajsko kuhinjo. Delavci tudi ne bodo smeli več znažiti po gozdu, kakor jim je bilo dosedai vedno odkazano. Gospod baron še namreč vedno misli, da smo pod pikelhavbo in tako tudi postopa. Slavna vlada nai pa le sama pomaga Ncmccm graditi most do Adriie. En debel kamen bi bil postavljen tisti dan, ko bi postal baron Biilovv naš državljan. Če smo v dobi demokratizma, naj se vlada ravna po navodilu, ki ga ji dajejo občani iz Loke. Btilo-wu naj pokažejo pot čez mejo.
2AŽAR.
Dne 6. t. m. je bilo pri nas blagoslovljenje novih zelo lepo ubranih zvonov, ki tehtajo: Veliki 1502 kg, drugi 700 kg in tretji 380 kg. Slavnosti se je udeležilo zelo mnogo ljudi še celo iz oddaljenih krajev.
Tedenske novice.
Politične.
p Za koroške Slovence. SLS je po poslancu dr. Holinjecu predložila ministrskemu predsedniku obširno spomenico o preganjanju koroških Slovencev in pozvala ministrskega predsednika naj pri ententi podvzame vse korake, da te krivico enkrat že prenehajo.
p Proti katoličanstvu. Na svetu sta še dve nazadnjaški državi, ki se borita proti katoliški veri in s tem sebi izpodkopujela temelj. To sta Češka in Jugoslavija. Naša vlada je poslala pravoslavnega škofa Dositeja na Češko, da ustanovi tamkaj češko pravoslavno Cerkev. Seveda bodo ti Cehi samo po imenu pravoslavni, v resnici pa so svobodomiseln in bodo taki ostali. Poleg tega hoče naša vlada vzeli v naša pravoslavna semenišča 20 čeških bo-goslovcev, da se pravoslavno vzgoje. Za domača katoliška semenišča pa Bclgrad nima nobenih prispevkov.
p Samostojne laži. »Kmetijski list«, katerega glavno delo za slovenskega kmeta Obstoji v zabavljanju zoper SLS, je zopet prinesel debelo laž o dr. Korošcu. Očita mu, oa je čestital In roko stisnil niohamedanskemu poslancu, ker je le ta zahteval odstranitev očenaša to je križa iz šol — tako pravi Kmet. list. ki očivid-ne razločuje med očenašem in križem. Resnica pa je, da dr. Korošec niti v zbornici ni bil, ko je om.ujenl inohamedanec govoril in končal svoj govor.
p Radič jc tretjič poslal svojega odposlanca v Bclgrad poizvedovat, kako stvari sloje in čc nc bi kazalo priti v Be!-grad. Gotovo jc to, da Radič ni nič manj kriv, da sc uvaja v državo nasilni centralizem kot libcralci. Zakaj, ko bi prišel Radič v Belgrsd s svojo množico poslancev, bi vlada nc imtla večine in bi morala odnehati. Tako Radič sam dela za tisto, zoper kar sc najbolj bori.
p Ministrstvo za prekrno s. odpravi, ker sc jc vlada prepričala, da liberalni vc-rižniki tudi brez njega dobro žive.
p Po balkansko. Bivši minister Jova-novič, ki dobiva samo za svoj ministrski pokoj 24 000 kron plače na leto, plača 5 dinarjev davka, dninar Nikola Kravljanac pa 114 dinarjev. Liberalci in samostojncii nas pa Še vedno prodajajo bclgrajskin bankirskim ministrom.
p Celo liberalni minister se čudi. Mi-
lister Draškovič je izrekel svoje začudenje, da ravno slovenski in hrvatski liberalci najbolj tiščijo v centralizem, dasi je cclo on prepričanja, da je potrebna široka avtonomija. Mi, ki poznamo liberalce, se ne čudimo. Liberalcu je prvo načelo boj proti klerikalizmu, in če se ta ne da drugače izvajati kcyt z razdiranjem države, potem je pač treba državo razdreti, samo da jo klerikalizem dobi po buči.
d Politični odbor SLS za novomeški okraj vabi svoje zaupnike na sestanek, ki bo v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 10. uri v pisarni tajništva SLS (Za šolami 60]. Zelo važno, pridite vsil — Tajništvo SLS-v Novem mestu.
Domače novice.
d Predolgih dopisov ne moremo pri-občevati, zato prosimo, da dopisniki dopisujejo kratko, stvarno in jedrnato,
d Naš najboljši pisatelj župnik Finž-gar je obhajal 9. t. m. 50 letnico svojega rojstva. Zaslužnemu narodnemu in prosvetnemu delavcu kličemo ob tej priliki: Še dolgo, dolgo vrsto zdravih in krepkih leti
d Ljubljanski škoi in dva hrvatska škofa so odpotovali v Belgrad k regentu, da se ostro pritožijo zoper preganjanje katoliške Cerkve, ki ga je pričel liberalni minister Pribičevič na Slovenskem.
d Ljubljanske šole so končale prvo polletje. Izpričevala so splošno slaba. Vzrok je povečini ples ter strašna nadutost in pohlep po uživanju, kar se je v novodobnem študentovstvu razpaslo prav čez mero. »Sokolski duh« bo skrbel, da bo študentovstvo v svoji nadutosti, domiš-lavosti ter plesa- in zabaveželjnosti le še napredovalo, vse v blagor in prospeh slovenskega naroda ter kmetskih žepov.
d Preposno. Deželna vlada je izdala naslednjo pametno naredbo: Veseljačenje in pijančevanje sta prekoračila meje dopustnosti. Medtem ko nekateri sloji trpe lakoto in pomanjkanje, zapravljajo drugi denar čez vse mere in zapeljujejo ljudstvo sploh k zapravljivo«ti. Vsled tega odrejam glede društvenih veselic, plesov na povabljene goste in drugih prireditev, ki se vrše izven gostiln in kavarn, sledeče: 1, Alkoholne pijače se pri teh prireditvah smejo točiti in uživati le do 23. (triindvajsete) ure; 2. godba sme igrati le do 24. (štiriindvajsete) ure; 3. kaka taka prireditev se mora končati v takem času, da se dotični prostori najpozneje ob 1. uri popolnoma izpraznijo; 4. srednješolska mladina in osebe, ki niso izpolnile 18. leta svoje starosti, sc takih plesov ne sme udeleževati. Društva, ki bi se pri svojih prireditvah ne držala teh predpisov, se bodo razpustila. S tem odlokom se nikakor ne izpreminjajo predpisi glede policijske ure za gostilne in kavarne. Izjeme teh predpisov se nikomur in pod nobenim pogojeni ne smejo dovoljevati. Nam se zdi, da je ta naredba zelo pametna, pa tudi zelo pozna, posebno če možje postave sami nanje nič ne dajo.
d Narobe svet. Finančni minister js znižal davek na vstopnice v kino. Ker se
v kinu naša mladina najbolj pohujšuje, se zdi, da je ministru to prav. Seveda pa obstoji še vedno davek na dobrodelne in poučne prireditve. Srbijanski ministri menda stoje večinoma na glavi in zato vse narobe vidijo.
d Učiteljica-Sokolica na neki ljubljanski šoli je svojim učenkam v šoli dve uri pripovedovala o plesnem venčku, ki so ga drugi dan priredile te učenke v družbi z nadebudnimi 16. in 17 letnimi fantiči. Po venčku pa je čutila potrebo v šoli še eno uro razgovarjati se samo o venčku. Kakor vidimo, se vzgoja v »so-kolskem duhu« že prav pridno vrši.
d Zoper sokolstvo v šoli je protestiral krajni šolski svet v Slovenski Bistrici. Sklenil je soglasno, da bodi iz šole izključena vsaka politika. Šola naj služi edinole pouku in vzgoji; zato naj se v šoli ne agi-tira ne za Sokola ne za Orla, ker se drugače "ri med mladino že v nežni mladosti nasprotstvo in sovraštvo. Tako je tudi pravi Mladina naj se vzgaja v verskonrav-nem duhu!
d Cerkev za tiskarno. Ljubljanski liberalni stanovanjski urad je zasegel novo cerkev sv. Jožefa za tiskarno drž. železnic. Ta tiskarna je bila doslej v licejski telovadnici, toda da morejo licejske Soko-lice telovaditi in da bo imel na liceju sokolski duh še večjo domovinsko pravico kot doslej, zato naj cerkev služi kot tiskarna.
d Za popravo romarske cerkve v Smrečju nad Vrhniko. Deželna vlada v Ljubljani je dovolila pobirati po okrajnih glavarstvih Ljubljana in Kranj mile darove za novo podružno cerkev v Smrečju, ki je posvečena Marijinemu vnebovzetju in je starodavna romarska cerkev. Ker je silno slaba, zato se bo zidala nova in deželna vlada je dovolila nabirati po imenovanih okrajih prostovoljne prispevke. Zato prosi Stavbeni odbor vse častivce Marijine za obilne darove, ki so nujno potrebni, da bo mogoče preje začeti z zidavo. Od nabiralcev naj se redno zahteva Nabiralna knjiga izdana od deželne vlade v Ljubljani. — Stavbeni odbor.
d Stanovanj manjka v Ljubljani še vedno. Bivši poverjenik SLS dr. Gosar je prisilil milijonarje, da so zložili trimilijon-ski kapital in da bi začeli s 1, oktobrom 1920 s zidanjem. Dr. Gosar je odstopil, prišla sla liberalca Ravnihar iA* Ribnikar< zaščitnika milijonarjev, ki seveda v takih razmerah niso začeli zidati, pač pa revno ljudstvo še naprej zmrzuje v barakah. Seveda pa je Ribnikar zasedel cerkev sv. Jožefa za tiskarno, da je rešil licejsko telovadnico za Sokolice. »Sokolski duh« je seveda več kot vsi siromaki v vagonih,
d Modrost vojaške uprave, V nedeljo so prišli rekruti v Ljubljano. Priti je moral z njim župan ozir. njegov zastopnik, kakor da bi fantje sami ne znali v Ljubljano. Tako nam je znan slučaj, da je moral pripeljati župan, ki je oddaljen 35 km do železnice, — enega samega fanta v Ljubljano. Z nobenim cestnim pometačem oblast ne pometa tako, kot s kmetskim žiy>anom,
d Slovenskih fantov glas iz Medji-murja. Zopet se hočemo nekoliko oglasiti
v našem listu, ki ga pridno prebiramo. Ali žal, zastonj pričakujemo, dci zagledamo v kakem članku z debelo natisnjenimi črkami: letnik 1898. se odpušča iz aktivne službe. Zanašali smo se na tiste poslance Sam. km. stranke, ki so zagotavljali na shodih skorajšnjo oprostitev naših kmetskih fantov. Žal, že dva mcseca je zaseden prostor v Belgradu s temi poslanci, pa ni še nobene besede izustil nobeden, da naj vzamejo v pretres vojaške razmere. Prosimo pa vas, poslanci SLS, da se nekoliko spomnite v Belgradu na nas. Vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« srčen pozdrav, posebno krškega okraja.
d Železnica Kočevje — Brod — Mora-vica. Minister je že imenoval komisijo, ki bo izvršila vse potrebne predpriprave za zgradnjo imenovane železnicc. Kdaj bo železnica stekla, se ne vč, ve se le, da bo komisija vlekla mastne dnevnice in to liberalcu zadostuje.
d 20 dinarski bankovci. Spričo sklepa Narodne banke, da se potegnejo iz prometa 20 dinarski bankovci, razširjajo brezvestni agenti med ljudstvom vesti, da bodo ti bankovci razveljavljeni in da se ne bodo več menjali. Na ta način povzročajo med narodom razburjenje in se okoriščajo z razburjenjem tako, da odkupa-vajo bankovce za nizke cene. Vse te razširjene vesti so izmišljene. Prebivalstvo naj bo uverjeno, da se bo izmenjava bankovcev izvršila do konca, kakor to zahtevajo koristi države in vsega prebivalstva. Proti onim, ki brezvestno trgujejo z bankovci, se bodo uporabile najstrožje naredbe in v zakonih določene kazni.
d Pri finančni delegaciji v Ljubljani moreš opraviti samo od 10.—12. ure dopoldne.
d Vpostavitev rednega prometa med Jesenicami in Podroščico. Pričenši z 21. februarjem t. 1. se otvori med Jesenicami in Podroščico zopet celokupen tovorni in osebni promet. Dnevno redno bodeta vozila dva mešana vlaka s prihodom na Jesenice ob 14. uri 2 minuti in odhodom iz Jesenic ob 1. uri 22 minut. — Oba vlaka imata zvezo s Celovcem in Beljakom. Vlak iz Podroščice ima zvezo na ljubljanski večerni vlak. Prihod v Ljubljano ob 19. uri 6 minut. V nasprotni smeri ima zvezo vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob li uri 30 minut.
d Na pošti v Grahovem je bilo ukradenih 12.000 kron.
d Neumestna šala. Na pepelnico zjutraj od 1—2. ure so prišli neki neznanci do hiše Franca Mole v Zažarju pri Vrniki. Hiša je oddaljena pol ure od vasi. Začeli so razsajati in kričati, da je danes rekvi-zicija konj, koliko jih imate itd. Na vprašanje gospodarja, kdo da ste, ni bilo takoj odgovora, zato so se domači zelo prestrašili. Domača hčerka je celo pribežala bosa in napol oblečena po snegu v vas iskat pomoči, posledica tega je, da se je zelo pre-hladila. Zažarski fantje so seveda takoj pritekli do omenjene hiše in kaj so srečali? — Gg. orožnike in nekega posestnika iz Vrzdenca, ki mu je bil baje konj ukraden. Zato prosimo, da naj take šale pridržijo za sebe in da bi vdrugič ne vznemirjali ob; pozni uri mirnih vaščanov.
d Dre zlati poroki. V Polhovem Gradcu sta bila 6. febr. 1871. leta poročena dva para: Blaž Trobec in Manjana, ro;. Ambrožič ter Jakob Rihar in Uršula ro,. Hribar. Oba para sta dočakala v nede jo, 6 febr. 50 letnico svoje poroke. — oiaz Trobec iz znane Guglove hiše na Logu je star 75 let in toliko tudi njegova zena Marijana. Zlato poroko sta obhajala na domu, 3 febr. na godovni dan Blaža. Oba sta se zdrava, posebno Marijana je še čvrsta. Imela sta 6 sinov in 4 hčere, ki so se vsi živi, zapuščata pa 31 vnukov in vnukinj. Večino svojih sorodnikov imata v Ameriki. •Blažev brat Jakob, star 83 let je škof v Lrokvaj, Minnesota. Sinova Janez in Jožef sta župnika v Ameriki, Marijana redovnica Akvin, je v samostanu učiteljica glasbe. Tudi dva nečaka ima Blaž v Ameriki. Dr. Ivan Seliškar je profesor bogoslovja v semenišču St. Paul, njegov brat dr. Jakob pa je zdravnik. Doma sta ostala samo dva sinova. Blaž je gospodar na domu, Jakob pa sedlar v Kožarjih pri Ljubljani. — Druga zlata poroka, Jakoba Riliarja in njegove tovarišice Uršule ie bila v ponedeljek 7. febr. pri podružnici sv. Elizabete v Podrebrijo. Jakob je cer-kvenik pri tej cerkvi že 51 let, 81 let star, opravlja to službo vestno in v zadovoljstvo cele soseske. Uršula, stara 86 let, je perica cerkvenega perila že čez 50 let. Oba sta še popolnoma zdrava in čvrsta, kar sta dokazala, ko sta se celo na plesu parkrat lavrtila. Cela podrebrska soseska se je veselila tega dogodka, 25 parov v narodnih nošah se je udeležilo te slovesnosti. Po cerkvenem opravilu je bila pri Prat-kerju primerna gostija. Vse to je napravila soseska sama, da pokaže cerkveniku Jakobu in njegovi ženi priznanje in zahvalo za službo pri njihovi podružnici,
d Mrtvec jaha v bolnico. »Novosti« poročajo iz Sarajeva o sledečem zanimivem slučaju: Huso Ildizovič iz sela Kobilja Glava je te dni zbolel in se odločil, da gre v sarajevsko drž. bolnico. Zajahal je doma konja in se napotil v Sarajevo. Po poti so ga razni znanci pozdravljali in se zelo čudili, kako da Huso samo naprej jaše in nič ne odgovarja. Pred sredino mesta so nekateri ustavili konja, ker se jim je zdelo sumljivo zadržanje jahačevo. Na svoje največje iznenadenje so opazili, da je Huso mrtev. Bil je že povsem mrzel in je moral umreti že na početku pota. Z rokami se je krčevito držal sedla in tako ni mogel pasti s sedla.
d Nesreča ali roparski umor? Dne 27.
januarja so našli mrtvega v veži njegove hiše ležati 54 letnega posestnika Iv. Krta iz Košič št. 6. Zagledal ga je njegov hlapec Josip Kregar skozi okno in takoj obvestil sosede. Kregar je šel s sosedi v vežo, v kateri je ležal Krt mrtev z ranami na glavi in roki. Rane so take, da je bil Krt ali ubit, izključeno pa tudi ni, da je padel s stopnic v vežo, v kateri je bilo razno orodje1 lopate, žage, krampi itd. in da se je ubil. Mačke so mrliču popolnoma odžrle nos in obe ušesi in precej pesti desne roke in desnega kazalca. Krt je imel večjo vsoto dnarja, ki ga ni bilo mogoče najti. Krt je stanoval v hiši sam. hlapec Josip Kregar je spal v hlevu.
d Uboj v Dolskem. V noči na 31. januarja sta prišla v Zupančičevo gostilno v Dolskem Zupančič Franc n Bernard F r. ki sta se pričela prepirat.. Zupančič je udaril z litersko steklenico Bernarda po glavi. Gostilničar je pahnil Bernarda iz gostilne, Zupančič je pa sam zapustil gostilno. Gostilničar jc zaprl vežna vrata. Čez četrt ure so padli trije streli. Orožnik Tomaž Golobica je nato našel pred gostilno ležati Bernarda, ki se je boril s smrtjo. Vprašal je Bernarda, kdo ga je in umirajoči je odgovoril: »Zupančič iz Zaloga.« Več ni mogel povedati in je čez pol ure umrl. Zupančič Franc je priznal, da je udaril Bernarda z litersko steklenico po giavi, odločno pa taji, da bi bil streljal na njega.
d Vlak je povozil v Zalogu 45 letnega višjega revidenta Frana Perkota. Kolesa so mu zmečkala nogo, ki so jo morah v bolnici odrezati.
d Krvava bitka se je 6. t. m. ob 11. un ponoči bila med kašeljskimi in zadobrav-skimi fanti pri Štjakobskem mostu čez Savo.. Zmagovalci so v spremstvu oborožene sile došli pred ljubljansko sodnijo, da prejmejo za zmagovit pohod zasluženo priznanje.
d Iz kranjskega zapora je ušel zločinec J. Z. iz Huidega pri Kovorju, ki je urno-ril Jero Faifar. Prišel je v svoje stanovanje ter odnesel nekaj obleke. Vsa vas se je prestrašila, ko je izvedela to novico. Čemu imajo jetniške paznike v Kranju. Vprašal je po revolverju in bajonetu. Ali naj se zgodi še nov umor. Ni znano, če so nevarnega ub:jalca že dobili.
d Grozen umor. Iz Laporja se nam poroča: Dne 31. januarja je posestnik Jožef Štumf kuhal žganje. Mimo pride posestnik Jernej Primožič s svojo ženo. Štumf povabi Primožiča z ženo na štamprl žganja, kapljica je bila dobra, popivali so ves popoldan, med tem prepevali in uganjali razne šale. Med drugim si dovoli Štumf, da objame Primožičevo ženo, kar je Primožiča tako razjezilo, da pograbi v bližini neki predmet ter udari Štumfa po glavi, da ga kri oblije. Nato se vname hud dvoboj. Ko Štumf vidi, da bo premagan, zbeži v svojo sobo, jo zapre in čaka z vojaškim bajonetom napadalca. Takoj pridrvi ves divji Primožič, vdere vrata, a Štumf se postavi v bran z bajonetom v roki, na kar mu ga Primožič izvije. Ko Štumf vidi nevarnost, beži na prosto, Primožič z vso silo za njim, ga dohiti ter mu zažene bajonet v hrbet, da se Štumf zgrudi takoj mrtev na tla. Tako je nesrečno žganje spravilo dve dobri družini v nesrečo.
d Zaradi Rcbernikove Tončke so se na plesu sprli šenturški fantje. Franc Jagodic je smrtno nevarno ranjen, Jože Jagodic pa težko poškodovan. Najboljše, da bi vse udeležnike takih sirovih plesov po-zaprli z Rebernikovo Tončko in z drugimi takimi Tončkami vred.
d Dekle s Tomaževega. Le se nič no nepotrebnem razburja«, ker to škoduje. Vi prosite za dopisnikovo ime, mi pa prosimo za Vaše ime, ker brez imuna pisma pisati ni olikano, najmanj za tako dekle, ki nosi pompa-duro Pa brez zamere!	v»'»pa
d Dopisnik z Loža. Dopis je predolg in preoseben, zato ga ne moremo priobči ! Iz lavljamo pa, d« Ivank. Kandare iz Orlov-
ske zveze ni pisala dotične notice v ta.. V poslanih 10 kron Vam je pri » itvu na razpolago.	pn ure<ki-
d A. U. Rova. Ce priobčimo, bodel« j enkrat toženi.	0Qete •«
d Nepodpisanemu radovednežu, ki bi a vedel, kje je pred Božičem od papeža nn\lAi denar za sirote liubljansk. tkofije. odčova '
m o, da je tega denana prišlo na liubtanlu ikoinski ordinariat 120.000 kron, nreH, dnevi pa še 40.000 kron. Ordinariat ie obia$ svoj čas, da naj se vpošiliajo prošnje — to «». menda čitali — sedaj je rok potekel in Z prošnje rešuieio. kar bo v kratkem času j, vršeno in potem izplačano tistim, katerih prošnja bo ugodno rešena. Tako papež mor-ce brije iz siromakov«. Drugič pa sestavite tvoje vprašanie v dostojnejši obliki in odkrit človek se tudi podpiše.
d Horjul- Vaš dopis o ukradenih konjih smo v prepisu in brez podpisa poslali na orož. mško komando, kaj bo ukrenilo, poročajte Če nič, bomo dopis priobčili. Pozdrav)
Naša društva.
n Na dan občnega zbora »Pevske Zveze«
dne 21 iebrarja se bo vršil zvečer v »Lnionu« koncert »Ljubljane«. Proizvaiali bodo med drugim skladbe, ki |ih prinese prva številka »Pevca«. Pevci, udeležite 6e tega koncerta! »Pevec«, glasilo »Pevske zveze*, izic,e te dni, Naroča se v Ljudskem domu v Ljubljani.
n Vsak dramatični odsek naših izobraževalnih društev mora imeti »Ljudski oder« 1. zvezek, ki obsega Jjucisko dramo »Lovski tat« za mešane vloge in ljudsko igro »Krajem Pred:amski« za moške vioge. Cena zvezku je 10 K. Pravico do uprizoritve si pridobi vsak, kdor naroči vsaj 10 izvodov. Poštnina za 10 izvodov znaša 4 K. Naroča se pri S. K. S, Z. v Ljubljani.
n Občni zbor »Slovenske krščansko-soci-alne zveze« v Ljubljani, osrednje organizacije vseh naših izobraževalnih društev iz cele Slovenije se bo vršil dne 21. t. m. v Liufc/jaoj, Ljucski dom. Začetek občnega zbora točno ob 9. uri dopoldne. Na ta občni zbor moraio vse naše izobraževalne organizacije, ki so včlanjene pri S. K. S. Z., poslati svoie zsstopniKe, Zvečer istega dne se bo vršil koncert »Pevske zveze Ljubljana«.
Pevcil Pevska zveza bo imela svoj občni zbor v ponedeljek dne 21. t. m. o» po 3. un popoldne. Kdor pride isti dan dopoldne k občnemu zboru Kršč. soc. zveze, na, ne zamui občnega zbora Pevske zveze. Tam se bomo pogovorih, kako bomo dvignili peti«, tal« eden prvih pogojev za uspešno ae o v društvih, saj (i brez njega nobene res lepe sUv nosti skoro misliti ne moremo. Ob tei pnirn boste, tako upamo, že mogli videti glasilo Pevske zveze. »Pevca« vsem društvo^ zborom in pevcem posebno pnporočimo. Kei bo vsako loto prinesel veliko novih, lep* ® lahkih pesmi, ki uh tako zelo pogrešamo « celo leto stane samo 30 kron. Naroča se P«« naslovom: Uprava »Pevca« v Liub!)am, Ljudski^dom^ ^ ^^ b , ^
štvo vprizori v nedeljo, 20. t. m. ob 3. un P° poldne v Zadružnem skladišču narodno '^ s petjem T.Krivoprisežnik« v treh deianiib » sedmih slikah.
NEVLJE PRI KAMNIKU.
Veš kaj, »Domoljub«, tisto, kar si «aM» povedal od Nevljanov, je pa ze premal> w prepičlo. Nekaj več se pa res da povedan nas. Cuj torejl - Občni zbor društva dobro uspel. Posebno naši futfc » m junaško razkoračili, da so še dekletom^ gim vlili poguma za društvo. £ato icer štvo tako število članov. Vsak m««c, to«« prvo nedelj J, bomo imeli predavani«, obljubil preskrbovati dek. odbor	v " b«
niku. Imamo že lep pevski zbor, Ki je , ^ čnem zboru t svojim koncertom;' nar°» petja silno dvignil naše navdušenje, vs«* . nedeljek zvečer ima vajo v dvorani-v ^ pite Šel V kratkem se boste morali P^ v Kamniku! — V društveni dvorani k i*
ijala etalnica ob nedeljah in praznikih. Neka| časopisov so kar novi odborniki obljubili naročiti za društvo. Čast jim I Obetaio se nam tudi skioptične slike in še kaj. Torej dosti lepih reči I Škoda, da na tečai v Kamnik nismo skoraj nič mogli — delavni dnevi so bili. Ampak 19. in 20. marca, ko bo zopet tečaj v Kamniku, takrat pa pofdemo.
IZ SENT JfURJA PRI SMARJI.
Na Svečnico so priredili naši Orli predstavo »Mojstra Križnika sveti večer«. Liubko bo peli naši otroci božično pesmico. S šalji-vimi prizori so nas pozabavali naši bratfe Orli u Velikih Lašč. Najlepša jim hvala. Predsednik naših Orlov Anton Križman nam je v jedrnatem in pomenljivem govoru razložil vsebino igre, nakar so naši Orli zapeli krasno orlovsko himno. Bog živil
IZ AMBRUSA.
K dopisu iz Ambrusa v zadnjem »Domoljubu« moramo pripomniti, da ni res, da telovadni odsek Orel spi. Naš Orel pridno dela, dvakrat na teden imamo r'jdno telovadbo v šoli, vršijo se vsak ted?-> enkrat fantovski večeri, katerih se fantje pridno udeležujejo. Da pa nimamo prireditev, je vzrok to, ker nimamo prostora za to. (Pnreditev niso poglavitna reč; fantovski večeri so veliko po-trebnejši. Op. ured.) Naš Orel razpenja svoja krila bolj na široko kot lani. Resnica pa fe, da eden napravi samo za enega. Kar pa zadeva fantovsko življenje v Ambrusu, gre zelo, zelo na bolje, skoraj vsi fantje so podporni člani Orla. Tudi drugače v splošnem so fantje dostojni in mirni. To v pojasnilo na dopis iz Ambrusa v 5. številki »Domoljuba«.
IZ LOMA.
Na pustno nedeljo so nastopili v društveni *obi Orli in naraščaj z govorom, deklamacijo in šaloigrd v dveh dejanjih »Trije tički«. Dru-itvemi pevski zbor, ki šteje sedaj 15 pevcev in pevk, je pel nove, A. Grumove narodne pesmi. Časnikarski odsek izobraževalnega društva je ob novem letu dobro vršil svojo nalogo in nabral za »Domoljuba« nad 40 naročnikov, za »Bogoljuba« 36 in za »Kmetovalca« 32. — Koncem meseca fanuarja se je slovesno izvršil blagoslov novega zvona. Župna cerkev iaia sedaj tri zvonove in lepo, tnilodoneče zvonjenje.
Gospodarstvo.
PADEC CEN V AMERIKI.
Posnemajmol
Tekom vojske so tudi v Združenih državah poskočile cene vsakemu izdelku zelo visoko, ki so ostale tudi po vojski. Z ozirom na to podražitev so šle tudi plače delavcev skokoma v višino ter so dosegle nevzdržljivo višino. Proti tem visokim cenam so se v Ameriki organizirali, da spravijo cene zopet na tisto višino, ki je bila pred vojsko. Ta organizacija pa se ni ba-vila samo z znižanjem cen za nujno potrebne vsakdanje reči, ampak tudi z znižanjem raznih vrednostnih papirjev na borzi, ki so dosegli ceno, katere še od daleč niso bili vredni. Da dosežejo znižanje en raznim potrebščin, niso klicali na pomoč državne ali občinske oblasti, ampak so se Amerikanci odrekli enostavno vsemu, niso kupovali ničesar drugega kakor samo to, kar so neobhodno rabili za življenje. Zato so agitirali in zbirali člane in skrbno pazili, da noben ne prekorači pravil. Kdor se ni pokoril, je bil pretepen ali izboksan in mu je prešla vsaka volja za kupovanje razen vode za obkladke. To znižavanje je šlo polagoma, stapnjema in že so mislili, da bo to znižanje cen prešlo mirno in doseglo ceno mirnih časov, brez
vsakovrstnih neprilik in posledic. Ameriška industrija je delala naprej, tovarniški izdelki so se kopičili v skladiščih. Poraba v državi je popolnoma padla, izvoz ravno tako, ker Evropa kot glavni odjemalec še ni v redu. V zadnjem času pa je nastaja nagla sprememba. Cene niso nič več padal e, ampak so se enostavno razsule na dno izpod cen v rednih časih. Zasebno gospodarstvo in iinance so prišle v izredno težek in slab položaj. Mislilo se je že, da pride do splošnega poloma, Cene vsem izdelkom so padle izpod cen v mirnih časih za 25 odstotkov in sicer vsem potrebščinam razen sladkorju, kateremu je cena vsled pomanjkanja in velike porabe zrasla. Sedaj so zopet nastopili v nasprotni smeri. Organizirali so drugo društvo, ki je imelo nalogo kontrolirati cene, da ne prekoračijo meje in da zopet dosežejo predvojne cene. V Ameriki so bili prisiljeni ustanoviti društvo z nalogo, boriti se proti zniževanju cen. To je zelo zanimivo. — Pri nas pa, kadarkoli se je nastopilo za znižanje cen, so cene vedno poskočile. Resno ni še noben nastopil proti visokim cenam, zato pa bolj resno za zvišanje raznih plač, vsled česar so morale cene zrasti. Kdaj pa bomo pri nas nastopili proti zviševanju cen? Kdaj bodo na krmilu države ljudje, ki ne bodo delaJi to, da država v prvi vrsti sama draži, ampak da bodo šli z vso silo v boj proti vosokim cenam? Kdor bo to storil, ta bo rešitelj ljudstva in države.
Gospodarski la tržni pregled.
g Vinski trg v Sloveniji. Lansko leto meseca junija so vinske cene začele padati, ker so gorice še precej lepo kazale. Vinski trgovci so izrabili ta slučaj in cena staremu vinu je padla za 4 do 8 kron. Ob trgatvi je stal mošt 10 do 14 kron. Ker pa je lani zrastla izvrstna kapljica, so trgovci pritisnili za njo in meseca decembra je stalo vino iz leta 1920 po 17 do 20 kron. Ko so se napolnile kleti prekupcev in pa krčmarjev, je začel mirovati vinski trg in še danes počiva trgovina. Kleti pa so 6e počasi izpraznile in kupcem je treba danes novega blaga. Previdno in počasi se začenja zopet razvijati vinska trgovina. Gotovo je, da vinske cene še ne bodo padle, ker primanjkuje blaga. Tudi nova trgatev je še bogvekje. V Sloveniji se plačuje danes od 20 do 26 kron za navadno in 24 do 32 kron za sortirano blago.
g Cene vina v Sremu. Letošnje vino plačujejo po 16—18 kron za liter.
g Cene vina v Banatu. Cene letošnjemu vinu so 11—12 kron za liter.
g Uvoz vina v Češkoslovaško. Češkoslovaška doslej ne pridela dovolj vina, zato je dovolila uvoz 50—60 tisoč hI vina na mesec, to je do 20 tisoč polovnjakov.
g Cene vina na Mažarskem, Ker se dobi na Mažarskem zelo lahko dovoljenje za izvoz vina, zanimanje za mažr vina je pa tudi zelo veliko, zato je ..«,ovi»a tudi živahna. Za vino, 9 stopinj plačujejo 26 do 28, za vina 10 stopinj in še boljša pa 30 do 45 malarskih kron za liter (mažar-ska krona je nekako toliko vredna kakor avstrijska).
g Cene vina na Franeoskem. V južni Franciji prodajajo bela vino do 13 stopinj al-
kohola p 68—76 frankov za 100 litrov. Tudi druga vina niso veliko dražja ter jim cene neprenehoma padajo.
g Novosadskj žitni trg. Na cene žita deluje padec vrednosti dolarjev, ker more Nemčija ceneje dobaviti ameriško blago kot pa iz naše države. Ker pa trgovci z žitom v Vojvodini niso voljni prodajati svoje blago po nižjih cenah, zato je trgovina slaba. Samo cena pšenici je znatno padla. Cene so: Pšenica 920—960 K. rž 780 K, oves 320 K, ječmen 520—540 K, koruza 340—370 K, moka 0 1480—1500 K, meki-nje 280—300 K za 100 kg.
g Mariborski trg. Na zadnjem sejmu je bilo klavne živine malo, osobito volov, zato so morali mesarji poseči po telicah in kravah. Naravna posledica je bila zvišanje cen klavni živini in so notirali: rednje vrste voli 15, 16, 17 kron, plemenski voli 12—15 kron, krave klavne 13 do 15, breje in molzne 13—14 kron. Prignani biki so bili slabe kakovosti in so dosegli kakor krave za klobasarje od 8—12 kron. Iz predstoječih podatkov je razvidno, da cene rastejo, kar se imamo zahvaliti živemu povpraševanju po naši klavni živini v inozemstvu, posebno v Avstriji. Nastali mraz zelo pospešuje prevoz mesa in imamo pričakovati, da bodo v bližnji bodočnosti cene klavne živine še rastle. Plemenske živine je dovolj, vendar je malo povpraševanja. — Cene prašičev so bile 25—30 kron za 1 kg žive teže.
g Odsek za določevanje cen v Mariboru je določil sledeče cene: za pol kilograma belega kruha iz moke št. 2 8 kron, za 60 dkg črnega kruha 7 kron. Cena svinjskega mesa ostane kakor do sedaj 32 K za kg, sveža slanina, 7 cm debelosti 42 K, 7—10 cm debelosti 46 K, nad 10 cm pa 48 kron.
g Celjski trg. Meso in špeh 1 kilogram: Svinjski špeh 45—52 K; svinjska mast 50—54 K; svinjsko meso 34—36 Kf goveje meso 20—22 K; telečje meso 22 do 24 K; loj 12—18 K; telečje meso 22—24 kron; loj 12—18 K. Perutnina, 1 komad: Piške 40—70 K; jajca po 2 K. Žita ni bilo na trgu. Druga živila: Zelje, glave (1 kom.) 2—4 K; zelje (kislo, 1 krožhik) 1 K; bela repa, ribana, (1 krožnik) 1 K; rumeno korenje 1 komad 20 vin.; krompir, 1 kilogram 2.60 K; orehi 1 liter 8 K; čebula 1 kilogram 5 K. Liter mleka stane 5 K.
g Povprečne tržne cene na Hrvatskem. Pšenica 900—1.000 K, rž 600—900 kron, ječmen 750—800 K, koruza 380—450 kron. oves 300—420 K, grah 600—800 K. krompir 160—200 K, seno 160 K, slama 70 K za 100 kg, biki (po 1 kg živevage) 14—15 K, voli 16—18 Kr krave 12—13 K, telice 11—14 K, teleta 14—15 K, debele svinje 24—30 K, mast 46 K, suho meso 36—38 K, vino (1001) 1400—2300 kron, g Žitni trg v Vukovaru (Slavi.aija). Koruza 380—390 K, pšenica 980—1000 K, oves 330—340 kron.
g Cene v Zagrebu za 1000 kg: pšenica 1.040 K, oves 360—390 K, ječmen 500-550 K, koruza 400—420 K, pisani grah 460—540 K, beli grah 550—640 K, moka 0 1540—1580 R, moka št. 2 1440-1480 K,moka št. 6 1340-1400 K, mekinje 300—360 K, rž po 69 kg 870 K.
d Dve zlati poroki. V Polhovem Gradcu sta bila 6. febr. 1871. leta poročena dva para: Blaž Trobec in Marijana, roj. Ambrožič ter Jakob Rihar in Uršula roj. Hribar. Oba para sta dočakala v nede jo, 6. febr. 50 letnico svoje poroke. — Blaz Trobec iz znane Guglove hiše na Logu je star 75 let in toliko tudi njegova žena Marijana. Zlato poroko sta obhajala na domu, 3. febr. na godovni dan Blaža. Oba sta še zdrava, posebno Marijana je še čvrsta. Imela sta 6 sinov in 4 hčere, ki so še vsi živi, zapuščata pa 31 vnukov in vnukinj. Večino svojih sorodnikov imata v Ameriki. •Blažev brat Jakob, star 83 let je škof v Lrokvaj, Minnesota. Sinova Janez in Jožef sta župnika v Ameriki, Marijana redovnica Akvin, je v samostanu učiteljica glasbe. Tudi dva nečaka ima Blaž v Ameriki. Dr. Ivan Seliškar je profesor bogoslovja v semenišču St. Paul, njegov brat dr. Jakob pa je zdravnik. Doma sta ostala samo dva sinova. Blaž je gospodar na domu, Jakob pa sedlar v Kožarjih pri Ljubljani. — Druga zlata poroka, Jakoba Riharja in njegove tovarišice Uršule ie bila v ponedeljek 7. febr. pri podružnici sv. Elizabete v Podrebrijo. Jakob je cer-kvenik pri tej cerkvi že 51 let, 81 let star, opravlja to službo vestno in v zadovoljstvo cele soseske. Uršula, stara 86 let, je perica cerkvcnega perila že čez 50 let. Oba sta še popolnoma zdrava in čvrsta, kar sta dokazala, ko sta se celo na plesu parkrat zavrtila. Cela podrebrska soseska se je veselila tega dogodka, 25 parov v narodnih nošah se je udeležilo te slovesnosti. Po cerkvenem opravilu je bila pri Prat-kerju primerna gostija. Vse to je napravila soseska sama, da pokaže cerkveniku Jakobu in njegovi ženi priznanje in zahvalo za službo pri njihovi podružnici.
d Mrtvec jaha v bolnico, »Novosti« poročajo iz Sarajeva o sledečem zanimivem slučaju: Huso Ildizovič iz sela Kobilja Glava je te dni zbolel in se odločil, da gre v sarajevsko drž. bolnico. Zajahal je doma konja in se napotil v Sarajevo. Po poti so ga razni znanci pozdravljali in se zelo čudili, kako da Huso samo naprej jaše in nič ne odgovarja. Pred sredino mesta so nekateri ustavili konja, ker se jim je zdelo sumljivo zadržanje jahačevo. Na svoje največje iznenadenje so opazili, da je Huso mrtev. Bil je že povsem mrzel in je moral umreti že na početku pota. Z rokami se je krčevito držal sedla in tako ni mogel pasti s sedla.
d Nesreča ali roparski umor? Dne 27. januarja 60 našli mrtvega v veži njegove hiše ležati 54 letnega posestnika Iv. Krta iz Košič št. 6. Zagledal ga je njegov hlapec Josip Kregar skozi okno in takoj obvestil sosede. Kregar je šel s sosedi v vežo, v kateri je ležal Krt mrtev z ranami na glavi in roki. Rane so take, da je bil Krt ali ubit, izključeno pa tudi ni, da je padel s stopnic v vežo, v kateri je bilo razno orodje: lopate, žage, krampi itd. in da se je ubil. Mačke so mrliču popolnoma odžrle nos in obe ušesi in precej pesti desne roke in desnega kazalca. Krt je imel večjo vsoto dnarja, ki ga ni bilo mogoče najti. Krt je stanoval v hiši sam. hlapec Josip Kregar je spal v hlevu, G1
d Uboj v Dolskem. V noči na 31. januarja sta prišla v Zupančičevo gostilno v Dolskem Zupančič Franc in Bernard Fr., ki sta se pričela prepirati. Zupančič je udaril z litersko steklenico Bernarda po glavi. Gostilničar je pahnil Bernarda iz gostilne, Zupančič je pa sam zapustil gostilno. Gostilničar je zaprl vežna vrata. Čez četrt ure so padli trije streli. Orožnik Tomaž Golobica je nato našel pred gostilno ležati Bernarda, ki se je boril s smrijo. Vprašal je Bernarda, kdo ga je in umirajoči je odgovoril: »Zupančič iz Zaloga.« Več ni mogel povedati in je čez pol ure umrl. Zupančič Franc je priznal, da je udaril Bernarda z litersko steklenico po glavi, odločno pa taji, da bi bil streljal na njega.
d Vlak je povozil v Zalogu 45 letnega višjega revidenta Frana Perkota. Kolesa so mu zmečkala nogo, ki so jo morali v bolnici odrezati.
d Krvava bitka se je 6. t. m. ob 11. uri ponoči bila med kašeljskimi in zadobrav-skimi fanti pri Štjakobskem mostu čez Savo.. Zmagovalci so v spremstvu oborožene sile došli pred ljubljansko sodnijo, da prejmejo za zmagovit pohod zasluženo priznanje.
d Iz kranjskega zapora je ušel zločinec J. Z. iz Hudega pri Kovorju, ki je umoril Jero Fajfar. Prišel je v svoje stanovanje ter odnesel nekaj obleke. Vsa vas se je prestrašila, ko je izvedela to novico. Čemu imajo jetniške paznike v Kranju. Vprašal je po revolverju in bajonetu. Ali naj se zgodi še nov umor. Ni znano, če so nevarnega ubijalca že dobili.
d Grozen umor. Iz Laporja se nam poroča: Dne 31. januarja je posestnik Jožef Štumf kuhal žganje. Mimo pride posestnik Jernej Primožič s svojo ženo. Štumf povabi Primožiča z ženo na štamprl žganja, kapljica je bila dobra, popivali so ves popoldan, med tem prepevali in uganjali razne šale. Med drugim si dovoli Štumf, da objame Primožičevo ženo, kar je Primožiča tako razjezilo, da pograbi v bližini neki predmet ter udari Štumfa po glavi, da ga kri oblije. Nato se vname hud dvoboj. Ko Štumf vidi, da bo premagan, zbeži v svojo sobo, jo zapre in čaka z vojaškim bajonetom napadalca. Takoj pridrvi ves divji Primožič, vdere vrata, a Štumf se postavi v bran z bajonetom v roki, na kar mu ga Primožič izvije. Ko Štumf vidi nevarnost, beži na prosto, Primožič z vso silo za njim, ga dohiti ter mu zažene bajonet v hrbet, da se Štumf zgrudi takoj mrtev na tla. Tako je nesrečno žganje spravilo dve dobri družini v nesrečo.
d Zaradi Rebernikove Tončke so se na plesu sprli šenturški fantje. Franc Jagodic jc smrtno nevarno ranjen, Jože Jagodic pa težko poškodovan. Najboljše, da bi vse udeležnike takih sirovih plesov po-zaprli z Rebernikovo Tončko in z drugimi takimi Tončkami vred.
d Dekle s Tomaževega. Le se nič po nepotrebnem razburjati, ker to škoduje. Vi prosite za dopisnikovo ime, mi pa prosimo za Vaše ime, ker brez imuna pisma pisati ni olikano, najmanj za tako dekle, ki nosi pompa-duro. Pa brez zamere I
d Dopisnik z Loža. Dopis je predolg in preoseben, zato ga ne moremo priobčiti. Izjavljamo pa, da fldčj Ivanka Kaadare iz Orloy-
ske zveze ni pisala dotične notice v »Slovenca«. V poslanih 10 kron Vam je pri uredništvu na razpolago.
d A. U. Rova. Ce priobčimo, bodete še enkrat toženi.
d Nepodpisanemu radovednežu, ki bi rad vedel, kje je pred Božičem od papeža poslani denar za sirote ljubljanske škofije, odgovarjamo, da je tega denarja prišlo na ljubljanski škofijski ordinariat 120.000 kron, pred par dnevi pa še 40.000 kron. Ordinariat je objavil svoj čas, da naj se vpošiljajo prošnje — to ste menda čitali — sedai je rok potekel in se prošnje rešujejo, kar bo v kratkem času izvršeno in potem izplačano tistim, katerih prošnja bo ugodno rešena. Tako papež »norce brije iz siromakov«. Drugič pa sestavite svoje vprašanje v dostojnejši obliki in odkrit človek se tudi podpiše.
d Horjul. Vaš dopis o ukradenih koniih smo v prepisu in brez podpisa poslali na orož-niško komando, kaj bo ukrenilo, poročajte. Če nič, bomo dopis priobčili. Pozdravi
Maša društva.
n Na dan občnega zbora »Pevske Zveze«
dne 21 febrarja se bo vršil zvečer v »Unionu« koncert »Ljubljane«. Proizvajali bodo med drugim skladbe, ki jih prinese prva številka »Pevca«. Pevci, udeležite se tega koncertal »Pevec«, glasilo »Pevske zveze«, izide te dni. Naroča se v Ljudskem domu v Ljubljani.
n Vsak dramatični odsek naših izobraževalnih društev mora imeti »Ljudski oder« 1. zvezek, ki obsega ljudsko dramo »Lovski tat« za mešane vloge in ljudsko igro »Erazem Prediamski« za moške vloge. Cena zvezku je 10 K. Pravico do uprizoritve si pridobi vsak, kdor naroči vsaj 10 izvodov. Poštnina za 10 izvodov znaša 4 K. Naroča se pri S. K. S. Z. v Ljubljani.
n Občni zbor »Slovenske kršcansko-soci-alne zveze« v Ljubljani, osrednie organizacije vseh naših izobraževalnih društev iz cele Slovenije se bo vršil dne 21. t. m. v Ljubljani, Ljuciski dom. Začetek občnega zbora točno ob 9. uri dopoldne. Na ta občni zbor morajo vse naše izobraževalne organizacije, ki so včlanjene pri S. K. S. Z., poslati svoje zastopnike. Zvečer istega dne se bo vršil koncert »Pevske zveze Ljubljana«.
Pevcil Pevska zveza bo imela svoj občni zbor v ponedeljek dne 21. t. m. ob pol 3. uri popoldne. Kdor pride isti dan dopoldne k občnemu zboru Kršč. soc. zveze, naj ne zamudi občnega zbora Pevske zveze. Tam se bomo pogovorili, kako bomo dvignili petje, ki ie eden prvih pogojev za uspešno delo v društvih, saj si brez njega nobene res lepe slav-nosti skoro misliti ne moremo. Ob tej priliki boste, tako upamo, že mogli videti »Pevca«, glasilo Pevske zveze. »Pevca« vsem društvom, zborom in pevcem posebno priporočamo, ker bo vsako lato prinesel veliko novih, lepih in lahkih pesmi, ki jih tako zelo pogrešamo. Za celo leto stane samo 30 kron. Naroča se pod naslovom: Uprava »Pevca« v Ljubljani, Ljudski dom.
d Kamna gorica. Delavsko bralno društvo vprizori v nedeljo, 20. t. m. ob 3. uri popoldne v Zadružnem skladišču narodno igro s petjem »Krivoprisežnik« v treh dejanjih m sedmih slikah.
NEVLJE PRI KAMNIKU.
Veš kaj, »Domoljub«, tisto, kar si zadnjič povedal od Nevlianov, je pa že premalo m prepičlo. Nekaj več se pa res da povedati o nas. Čuj torej I — Občni zbor društva je res dobro uspel. Posebno naši fantje so se nekam junaško razkoračili, da 60 še dekletom in drugim vlili poguma za društvo. Zato šteje društvo tako število članov. Vsak mesec, In sicer prvo nedelj j, bomo imeli predavanje, ki ča ie obljubil preskrbovati dek. odbor SKSZ v Kamniku. Imamo že lep pevski zbor, ki je na občnem zboru s svojim koncertom« narodnega petja silno dvignil naše navdušenje. Vsak po-ne< leljek zvečer ima vajo v dvorani — P11® «1 pite šel V kratkem se boste morali postaviti v Kamniku) — V društveni dvorani se je vp*
liala čtalnica ob nedeljah in praznikih. Nekaf časopisov so kar novi odborniki obljubili naročiti za društvo. Čast jim! Obetajo se nam tudi skioptične slike in še kaj. Torej dosti lepih reči) Škoda, da na tečai v Kamnik nismo skoraj nič mogli — delavni dnevi so bilt Ampak 19. in 20. marca, ko bo zopet tečai v Kamniku, takrat pa pofdemo.
IZ ŠENT JURJA PRI ŠMARJI.
Na Svečnico so priredili naši Orli predstavo »Mojstra Križnikia sveti večer«. Liubko so peli naši otroci božično pesmico. S šaljivimi prizori so nas pozabavali naši bratje Orli iz Velikih Lašč. Najlepša jim hvala. Predsednik naših Orlov Anton Križman nam je v jedrnatem in pomenljivem govoru razložil vsebino igre, nakar so naši Orli zapeli krasno orlovsko himno. Bog živil
IZ AMBRUSA.
K dopisu iz Ambrusa v zadnjem »Domoljubu« moramo pripomniti, da ni res, da telovadni odsek Orel spi. Naš Orei pridno dela, dvakrat na teden imamo redno telovadbo v šoli, vršijo se vsak teden enkrat iantovski večeri, katerih se iantje pridno udeležujejo. Da pa nimamo prireditev, [e vzrok to, ker nimamo prostora za to, (Prireditev niso poglavitna reč; fantovski večeri so veliko po-trebnejši. Op. ured.) Naš Orel razpenja svoja krila boli na široko kot lani. Resnica pa fe, da eden napravi samo za enega. Kar pa zadeva fantovsko življenje v Ambrnsu, gre zelo. zelo na bolje, skoraj vsi fantje so podporni člani Orla. Tudi drugače v splošnem so iantje dostojni in mirni. To v pojasnilo na dopis iz 4mbrusa v 5. številki »Domoljuba«.
IZ LOMA.
Na pustno nedeljo so nastopili v društveni sobi Orli in naraščaj z govorom, deklamacijo in šaloigrd v dveh dejanjih »Trije tički«. Društveni pevski zbor, ki šteje sedaj 15 pevcev in pevk, je pel nove, A. Grumove narodne pesmi. Časnikarski odsek izobraževalnega društva je ob novem letu dobro vršil svojo nalogo in nabral za »Domoljuba« nad 40 naročnikov, za »Bogoljuba« 36 in za »Kmetovalca« 32. — Koncem meseca januarja se fe slovesno izvršil blagoslov novega zvona. Župna cerkev ima sedaj tri zvonove in lepo, milodoneče zvonjenje.
Gospodarstvo.
PADEC CEN V AMERIKI.
Posnemajmof
Tekom vojske so tudi v Združenih državah poskočile cene vsakemu izdelku zelo visoko, ki so ostale tudi po vojski. Z ozirom na to podražitev so šle tudi plače delavcev skokoma v višino ter so dosegle nevzdržljivo višino. Proti tem visokim cenam so se v Ameriki organizirali, da spravijo cene zopet na tisto višino, ki je bila pred vojsko. Ta organizacija pa se ni ba-vila samo z znižanjem cen za nujno potrebne vsakdanje reči, ampak tudi z znižanjem raznih vrednostnih papirjev na borzi, ki so dosegli ceno, katere še od daleč niso bili vredni. Da dosežejo znižanje cen raznim potrebščin, niso klicali na pomoč državne ali občinske oblasti, ampak so se Amerikanci odrekli enostavno vsemu, niso kupovali ničesar drugega kakor samo to, kar so neobhodno rabili za življenje. Zato so agitirali in zbirali člane in skrbno pazili, da noben ne prekorači pravil. Kdor se ni pokoril, je bil pretepen ali izboksan in mu je prešla vsaJka volja za kupovanje razen vode za obkladke. To znižavanje je šlo polagoma, stopnjema in že so mislili, da bo to znižanje cen prešlo mirno in doseglo ceno mirnih časov, brez
vsakovrstnih neprilik in posledic. Ameriška industrija je delala naprej, tovarniški izdelki so se kopičili v skladiščih. Poraba v državi je popolnoma padla, izvoz ravno tako, ker Evropa kot glavni odjemalec še ni v redu. V zadnjem času pa je nastaja nagla sprememba. Cene niso nič več padale, ampak so se enostavno razsule na dno izpod cen v rednih časih. Zasebno gospodarstvo in finance so prišle v izredno težek in slab položaj. Mislilo se je že, da pride do splošnega poloma, Cene vsem izdelkom so padle izpod cen v mirnih časih za 25 odstotkov in sicer vsem potrebščinam razen sladkorju, kateremu je cena vsled pomanjkanja in velike porabe zrasla. Sedaj so zopet nastopili v nasprotni smeri. Organizirali so drugo društvo, ki je imelo nalogo kontrolirati cene, da ne prekoračijo meje in da zopet dosežejo predvojne cene. V Ameriki so bili prisiljeni ustanoviti društvo z nalogo, boriti se proti zniževanju cen. To je zelo zanimivo. — Pri nas pa, kadarkoli se je nastopilo za znižanje cen, so cene vedno poskočile. Resno ni še noben nastopil proti visokim cenam, zato pa bolj resno za zvišanje raznih plač, vsled česar so morale cene zrasti. Kdaj pa bomo pri nas nastopili proti zviševanju cen? Kdaj bodo na krmilu države ljudje, ki ne bodo delaJi to, da država v prvi vrsti sama draži, ampak da bodo šli z vso silo v boj proti vosokim cenam? Kdor bo to storil, ta bo rešitelj ljudstva in države.
Gospodarski in tržni pregled.
g Vinski trg v Sloveniji. Lansko leto meseca junija so vinske cene začele padati, ker so gorice še precej lepo kazale. Vinski trgovci so' izrabili ta slučaj in cena staremu vinu je padla za 4 do 8 kron. Ob trgatvi je stal mošt 10 do 14 kron. Ker pa je lani zrastla izvrstna kapljica, so trgovci pritisnili za njo in meseca decembra je stalo vino iz leta 1920 po 17 do 20 kron. Ko so se napolnile kleti prekupcev in pa krčmarjev, je začel mirovati vinski trg in še danes počiva trgovina. Kleti pa so se počasi izpraznile in kupcem je treba danes novega blaga. Previdno in počasi se začenja zopet razvijati vinska trgovina. Gotovo je, da vinske cene še ne bodo padle, ker primanjkuje blaga. Tudi nova trgatev je še bogvekje. V Sloveniji se plačuje danes od 20 do 26 kron za navadno in 24 do 32 kron za sortirano blago,
g Cene vina v Sremu. Letošnje vino plačujejo po 16—18 kron za liter.
g Cene vina v Banatu. Cene letošnjemu vinu So 11—12 kron za liter.
g Uvoz vina v Češkoslovaško. Češkoslovaška doslej ne pridela dovolj vina, zato je dovolila uvoz 50—60 tisoč hI vina na mescc, to je do 20 tisoč polovnjakov, g Cene vina na Mažarskem, Ker se dobi na Mažarskem zelo lahko dovoljenje za izvoz vina, zanimanje za mažr vina je pa tudi zelo veliko, zato je ..^uviaa tudi živahna. Za vino, 9 stopinj plačujejo 26 do 28, za vina 10 stopinj in še boljša pa 30 do 45 maiarskih kron za liter (mažar-ska krona je nekako toliko vredna kakor avstrijska).
g Cene vina na Francoskem. V južni Franciji prodajajo bela vina do 13 stopinj al-
kohola p 68—75 frankov za 100 litrov. Tudi druga vina niso veliko dražja ter jim cene neprenehoma padajo.
g Novosadski žitni trg. Na cene žita deluje padec vrednosti dolarjev, ker more Nemčija ceneje dobaviti ameriško blago kot pa iz naše države. Ker pa trgovci z žitom v Vojvodini niso voljni prodajati svoje blago po nižjih cenah, zato je trgovina slaba. Samo cena pšenici je znatno padla. Cene so: Pšenica 920—960 K. rž 780 K, oves 320 K, ječmen 520—540 K, koruza 340—370 K, moka 0 1480—1500 K, meki-nje 280—300 K za 100 kg.
g Mariborski trg. Na zadnjem sejmu je biTo klavne živine malo, osobito volov, zato so morali mesarji poseči po telicah in kravah. Naravna posledica je bila zvišanje cen klavni živini in so notirali: rednje vrste voli 15, 16, 17 kron, plemenski voli 12—15 kron, krave klavne 13 do 15, breje in molzne 13—14 kron. Prignani biki so bili slabe kakovosti in so dosegli kakor krave za klobasarje od 8—12 kron. Iz predstoječih podatkov je razvidno, da cene rastejo, kar se imamo zahvaliti živemu povpraševanju po naši klavni živini v inozemstvu, posebno v Avstriji. Nastali mraz zelo pospešuje prevoz mesa in imamo pričakovati, da bodo v bližnji bodočnosti cene klavne živine še raslle. Plemenske živine je dovolj, vendar je malo povpraševanja. — Cene prašičev so bile 25—30 kron za 1 kg žive teže.
g Odsek za določevanje cen v Mariboru je določil sledeče cene: za pol kilograma belega kruha iz moke št. 2 8 kron, za 60 dkg črnega kruha 7 kron. Cena svinjskega mesa ostane kakor do sedaj 32 K za kg, sveža slanina, 7 cm debelosti 42 K, 7—10 cm debelosti 46 K, nad 10 cm pa 48 kron,
g Celjski trg. Meso in špeh 1 kilogram: Svinjski špeh 45—52 K; svinjska mast 50—54 K; svinjsko meso 34—36 Kf goveje meso 20—22 K; telečje meso 22 do 24 K; loj 12—18 K; telečje meso 22—24 kron; loj 12—18 K. Perutnina, 1 komad: Piške 40—70 K; jajca po 2 K. Žita ni bilo na trgu. Druga živila: Zelje, glave (1 kom.) 2—4 K; zelje (kislo, 1 krožhik) 1 K; bela repa, ribana, (1 krožnik) 1 K; rumeno korenje 1 komad 20 vin.; krompir, 1 kilogram 2.60 K; orehi 1 liter 8 K; čebula 1 kilogram 5 K. Liter mleka stane 5 K.
g Povprečne tržne cene na Hrvatskem. Pšenica 900—1.000 K, rž 600—900 kron, ječmen 750—800 K, koruza 380—450 kron. oves 300—420 K, grah 600—800 K. krompir 160—200 K, seno 160 K, slama 70 K za 100 kg, biki (po 1 kg živevage) 14—15 K, voli 16—18 K,, krave 12—13 K, telice 11—14 K, teleta 14—15 K, debele svinje 24—30 K, mast 46 K, suho meso 36—38 K, vino (1001) 1400—2300 kron, g Žitni trg v Vukovaru (Slavi.jija). Koruza 380—390 K, pšenica 980—1000 K, oves 330—340 kron.
g Cene v Zagrebu za 1000 kg: pšenica 1.040 K, oves 360—390 K, ječmen 500-550 K, koruza 400—420 K, pisani grah 460—540 K, beli grah 550-640 K, moka 0 1540-1580 K, moka Št. 2 1440-1480 K,moka št. 6 fL340— 1400 K, mekinje 300—360 K, rž po 69 kg 870 K.
js Koliko je vreden denar drugih Jržav? Ameriški dolar 144.50—145 kron; avstrijska krona 24—25 vin.; bolgarski lev 1.60 K; češkoslovaška krona 1.80 K; 20 kron v zlatu 480 K; francoski frank 10.20 K nemška marka 2.36 K, rumuski lej 1.94 Kj italijanska lira 5.17—5.20 K.
g Uvoz masti v Nemčijo je od 15. t. m. prost. Obenem je olajšan tudi uvoz meta.	„ . . ,
g Cene v Bolgariji zu 1 kg: Svinjsko ine-io 24—27 levov, jagnjetovo meso 23—26 levov, goveje 20—26 levov, ovčje 20—26 levov, špeh 25—27 levov, ribe 16—18 levov, maslo 40— 42 levov, mast 28—36 lovov, loj 21 levov, med 24—26 levov, bela moka 5.30 leva, moka za kuho 4.20 leva, češpljeva mezga 9—12 levov, jajca (1 kos 0.90—1 lev.
g Ceneni čevlji v Avstriji, ^a se pomaga ubogim ljudem, so sklenili avstrijski tovarnarji in trgovci, da bodo za revne ljudstvo izdelovali in prodajali čevlje brez vsakega dobička. Računajo, dn bodo taki čevlji veljali 300—500 avstrijskih kron t. j. 72—112 naših kron.
g Padanje cen lisičjih kož. Ker so li-Bičje kože prišle v Ameriki in na Francoskem iz mode, jim pada cena. Medtem ko so stale lansko jesen nad 1.000 K, stanejo sedaj v inozemstvu komaj 100 K. Cena je padla tudi ovčjemukrznu.
g Cene mesa v Gradcu. Magistrat v Gradcu je znižal cene govejemu mesu na 82—92 avstrijskih kron, t. j. 18 naših kron.
g Ceno hmelja na Češkoslovaškem so znižali za J.000 češkoslov. kron pri 100 kg. Hmelj iz Zatcn je padel od 5000 na 4000 češkoslov. kron. hmelj iz Ušteka pa od 4700 na 3700 češkoslov. kron. Ker so pa cene na inozemskem trgu še nižje, jih bo morala tudi Češkoslovaška šo bolj znižati.
g Nadaljno padanje cen na Angleškem. Angleški nadzornik za prehrano je že vnaprej naznanil nadaljno padanje cen pri najvažnejših živilih, ker to padanje cen ni pripisovali krajevnemu prenapolnjenju ampak temu, da se je veliko več pridelalo kot se pa rabi.
g Padanj« ofm tobaku v Ameriki. Iz Amerike poročajo, da so letošnjo leto pričele padati ceno tobaku.
g Gospodarski položaj v Združenih državah se jc v zadnjem času izboljšal. Mnogo tovarn, ki so zadnje mescce stale, je pričelo deloma ali popolnoma z delom. To sc o pažav prvi vrsti na polju tekstilne industrije. Kljub temu je pa še vedno okoli tri milijone in pel delavcev brez dela.
g Javanski sladkor na Dunaju. Na Dunaj so dospele ponudbe javanskega sladkorja po 83 avstrijskih kron za 1 kg, kar jc približno 19 naših kron. Javanski sladkor bo torej lahko uspešno tekmoval s češkoslovaškim, ki velja 10—15'češkoslovaških kron, to je okoli 27 naših kron.
g Proti uvozu italijanskega vina sc ie doslej izjavilo že znatno število štajerskih očinskih zastopov. Svoje proteste pošiljajo »Kmetski zvezi*, ki )>h izroči našim poslancem.
g Jugoslovanski klub in uvoz italijanskih vin, »Težačke novine« v Splitu so objavile oster članek proti nameri Italijanov, da sc v trgovinski pogodbi dovoli svoboden uvoz vina iz Italije. To bi uničilo vinogradništvo v Dalmaciji (pa tudi v Slo-**
veniji! Op. ured.). Ako je nastavljena visoka carina za najpotrebnejše stvari, n. pr. za sol, zakaj bi ne bila določena visoka carina na italijansko vino, ki ga ne potrebujemo. Člankar pohvali »Jugoslovanski klub«, ki je prvi dvignil svoj glas v obrambo našega vina in ribarstva, dočim so naši samoslojneži šele pozneje enkrat pricapljali za »Jugoslovanskim klubom«.
g Cinkarna v Celju je ustavila delo. Odpuščenih je vsled tega okoli 200 delavcev. Delajo le še v oddelku za izdelovanje modre ga-lice.
g Zastoj v tiskarski stroki. V Zagrebu je 50, v Sarajevu 55, v Belgradu 60 ljudi tiskarske stroke brez dela. Pomanjkanje se opaža tudi v Sloveniji. V zadnjem času tožijo tiskarne, da imajo vedno manj dela, dočim ga je bilo poprej v izobilju.
g Povišana produkcija premoga. Po poročilih rudarskega oddelka ministrstva za šume in rude se je naša produkcija premoga povišala od zadnje rudarske stavke, Pred stavko je znašala dnevna produkcija 200 vagonov, po stavki znaša nad 350 vagonov,
g Zagrebške banke v Ljubljani. Zagrebška »Prva hrvatska štedionica« odpre v Ljubljani svojo podružnico. Isto namerava storiti tudi »Jugoslovanska banka«. Kakor se vidi, v Ljubljani še nimamo dovolj bank.
g »Kočevsko industrijsko in trgovsko banko« ustanove kapitalisti v Kočevju.
g Trgovinska pogodba z Nemčijo. Komisija ministrstva za trgovino je izdelala z nemškimi delegati trgovinsko pogodbo med našo državo in Nemčijo. Minister za trgovino se strinja s tem načrtom trgovinske pogodbe, vendar pa je naletel na ugovore v finančno - ekonomskem komiteju, o katerih bo razpravljal ministrski svet.
g Obveznice vojnih pocojil bivše Avstrije in Ogrske. Na tozadevna vprašanja razglaša generalna direkcija državnih dolgov: Po členu 205 mirovne pogodbe z Avstrijo in po členu 188 mirovne pogodbe z Ogrsko naša država s popisovanjem, žigosanjem in odjemanjem obveznic vojnih posojil ne prevzema nase niti ne priznava kakršnegakoli bremena, torej nc prevzema nobene obveznosti za ta posojila. Obveznice žigosa in jih zamenja s potrdili tako, kakor jc to določeno v mirovnih pogodbah.
g TtTarnn aeroplanov. V Belgradu se Je osnovala družba za zgradbo tovarne za aero-plane in aeroplanske sestavine.
g 80 miljouuv zlatih mark t. j. 5 odstotkov od ;;kupne vsole ,1.560 lniljonov zlatih mark dobi letos Srbija. Te miljone mora Nemčija že lotos izplačati zaveznikom.
g Izgubljene ladje v 1. 1920/L. 1920 se jc jx-.polnonia izgubilo ali pa potopilo 417 parnikov z ladijskim prostorom 587 tisoč 466 ton 320 z ladijskim prostorom 153 tisoč 728 ton.
g Prisilno posojilo in enkratno odda-j jo premoženja izvedejo tia Poljskem.
g Šc enkrat opozarjamo na ustanovni občni zbor »Sadjarskega društva« za Slovenijo, ki bo 20. t. m. ob pol 10. uri dopoldne pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani (Marijaniščc) soba 54. Kdor nc more priti, naj se priglasi pismeno na na-
slov; M. Humek — Ljubljana. Komur je na tem, da dobimo zopet novo strokovno glasilo, naj takoj pristopi k društvu. —. Pripravljalni odbor.
g Obvezni poletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. aprila 1921. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do 5. marca 1921 prošnjo ter ji priložiti: 1, Rojstni in krstni list. 2. Domovinski list. 3. Zadnje šolsko spričevalo, 4. Učno spričevalo. 5. Ubožni list. 6. Nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg pod-kovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. — Državna podkovska šola v Ljubljani, dne 10. februarja 1921.
g Tečali za črevllarje in krojače. Urad za pospeševanje obrti ie v ponedeljek, dne 31. januarja 1921 zaključil tečaja za invalidne črev-ljarie in krojače, ki sta se otvorila 29. novembra 1920. V Ljubljani bo priredil zopet prikro-jevalni tečaj za črevljarie, v Celju pa prikro-ievalni tečai za krojače. Interesentje — mojstri in pomočniki — nai takoj prijavijo svojo udeležbo, in sicer za črevljarski tečai, ki se bo vršil v Ljubljani, na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, za krojaški tečai, ki se bo vršil v Celiu, pa na krojaško zadrugo v Celiu.
g Poverjeništvo za kmetijstvo razpolaga še z nekaj tisoč postrvjega zaroda (domate potočnice, oziroma križanke) po znižani ceni 80 K za 1000 ribic. Naročila je poslati poverjeništvu do 20. t. m.
Qrtasna razredna loterija.
Dobitki drugega ruzreda:
štev.	98284	dobi	70.000,— Din
„	23367	n	30.000.—
M	60188	n	20-000.— „
jt	70759	n	10.000.— „
n	22555	H	2.ooa— „
M	48370		2.000.— „
n	6210	M	1.000.- „
M	10153		1.000.— .,
v	25763	n	1.000.— „
n	76576		1.000.— „
Ostalih izžrebanih			2490 Številk je
izložeuih v izložui, Gajeva ulica št. 8.
Naslednje žrebanje 7. in 8. marca ti. Srečke se dobivajo pri Državni glavni kolekturi, Medjunarodna banka d. d. Zagreb, Gaj eva ul. 8.
M^UMMUM«. ................... fl"l llilirn
Najboljša in najsigurnejša prilika za sledenje!
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, Miklošičeva cesta St. 6 (tik M
frančiškansko cerkvijo) obrestuje faranline vloge in vloge v tekočem računu po
«r 3°|0
breii odbitka reatnega in invaliduega davka-
Ljudska posojilnico v Ljubi ani je najveCja slovenska posojilnica in je Imela koncem decembra 19ZJ nad 60 milijonov kron vlog in nad K 1,100.000 rezervnih zakladov. Posojila se dovoljulejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke v teko-Cent rnCunu.	__
aaVAVAVAVAV&VA^
Povest, Po resničnih virih spisal * * * (Dalje.)
»Vroče ti je, pojdi na hlevi« — mu je svetoval Peter, videč, kako se je bil Jernej upehal.
»Luka bom počakal,« — je odgovoril Jernej tovarišu, odhajajočemu proti domu.
»Prehladil se boš!« ga je opozoril Peter 8 kozolca, predno se je zaril v dišeče seno.
Jernej je vztrajal pri svojem sklepu. Pot mu je oznojila čelo, zato mu je prijal sveži jutranji zrak; da je to škodljivo zdravju, ni mislil in tudi ni hotel verjeti. Odločil se je počakati prijatelja, toda vsled utrujenosti, katero je začutil v vseh udih, ga je premagal spanec in misli na tovariša so se mu spremenile v mučne sanje. Na poti iz Zapotja ga je nad Globočicami dohitel Luka, oklenil se ga je z mrzlimi rokami ter ga pritisnil k sebi. Jernej se mu je izvijal, Luka pa ga je držal z nepremagljivo silo in na uho mu je govoril oblastno in s poudarkom: »Držim te, ne uideš mi! Moje stopinje so tvoje stopinje in moja pot je tvoja pot...«
Zazeblo ga je po vsem telesu, ko se je zbudil iz teh čudnih sanj. Na jutranjem nebu so bledele zvezde in v zvoniku je bila ura. — »Štiri«! — je vzkliknil po zadnjem udarcu ter je planil po koncu. Podal se je v hlev, da se ogreje, zakaj, pričelo ga je mraziti, glava ga je bolela in v prsih je čutil bolečine,
Remlta, ki je veljala na Hribcih za naj-pridnejšo gospodinjo, je tisto jutro na vse zgo-duj pripravila zaiutrek. Že se je kadilo na mizi iz velike sklede, in dekla je nalivala v krožnike družini, prihajajoči od dela. Urno in točno je izvrševala svoje opravilo, ker je poznala gospodinjo, strogo in natančno pri nadziranju poslov, dočim jo je bila pri Vzgoji l?stnih otrok sama popustljivost in ljubezen.
v,France!« je iz kuhinje zaklicala gospodinja možu, prišedšemu iz hleva, »Luka po-kliči!«_
»Že celo jutro ga kličem,« je pretiraval Ren»ec, ki je bil v resnici sina Ie enkrat poklical, a še takrat prav rahlo, da je slišal komaj sam.
»Na svisli pojdi, zbudi ga!« ga je priganjala. »Zajutrek je pripravljen.«
Mož se je obrnil ter je počasi stopal proti hlevu, kjer je ob zidu slonela lestvica, po kateri je zlezel na hlev. Umazana odeja je bila razmetana na kupu slame, Luka pa ni bilo nikjer.
»Ni ga,« je povedal ženi, ki ga je opazovala in čakala na pragu,
»Morda spi na senu,« je premišljevala. — »France, nu kozolec pojdi in v vse kote poglej!«
Remcc je ubogal, vrnil pa se je z istim neuspehom, kakor se je vrnil preje s hleva. »Pri sosedu je ostal,« je omenil, sporočivši •ženi, da ga ni na kozolcu,
»Saj res, France, se je vzradostila Rem-Hribarju teci in na Petra samega se obrni. Jaz bom skočila k Čopku do J«rn»ja. takoj bom opravila!«
Zadnjo besedo je izgovorila Remka že na potu do soseda, France pa je z rokami v žepu stopal proti Hribarju v skrbeh radi sina, za katerega mu je v očetovski ljubezni utripalo srce. Oba sta se vrnila z istim poročilom: 1 eter je povedal, dr je Luka oo noči, ko so se vračali iz Zapotja, zaostal n? poti, da se je oglasil le na prvi klic, potem pa sta klicala in čakala zaman, Jernej pa je razložil, kje da so se razstali in odkod se jima je Luka zadnjič odzval. Drugačnega poročila ni mogel podati r beden.
, Kakor blisk je šinila po vasi novica, da Pri Remcu Luka pogrešajo. Sprva se ni mislilo kaj hudega; ko pa je potekel dan in se o ..
Luku ni ničesar vedelo, tedaj so jeli sosedje zmajevati z glavo. Nekateri so videli nesrečo, drugi so govorili o napadu, ki si ga je vsak mislil in razlagal po svoje; Peter in Jernej pa sta morala venomer ponavljati, kar sta že zjutraj povedala in še vedno so ju obsipali z novimi vprašanji, na katere nista vedela odgovora.
Remka te prečttla in prejokala vso tifeto noč. Vsak najmanjši šum, ki se je kje pojavil, jo je izvabil k oknu, zakaj vedno je pričakovala, da se povrne sin, ali da ji kdo prinese kako novico. Vsaka ura ji ie zbudila novih misli, ter ji izvabila novih solz, vmes pa se je hudovala nad hudobijo sveta. Nestrpno je čakala, da zasine jutro in ko je počila nad gorami prva zarja, je hitela zopet k Čopku in k Hribarju, odkoder se je vrnila s krvavečim srcem, brez upanja in tolažbe, ©če pa je medtem prebrskal vse prostore; prazno je našel na hlevu ležišče, zaman pričakujoče izgubljenca.
»Mrtev je moj Luka, ubili so ga...« je zajokala Remka, ko sta se v veži srečala z možem.
Remec je vzdihnil in nobene besede ni mogel spraviti iz grla, kar je še bolj potrlo ubogo ženo._ — »Ljudi bom najela,« — je ihte-la, — »preiščejo naj vsa pota in pretaknejo vsak grm; prezreti ne smejo nobene sledi, ki bi de količkaj kazala za Lukom in na vsako besedo naj obračajo pozornost,«
»Do orožniRov pojdem,« — se je spomnil Remec in že se je oblačil, da odide v trg do orožniške postaje. Remka pa je begala po vasi, zbirala sosede ter jim zabičavala, kako naj se obnašajo, stavijo besede, in lovijo z vprašanji, da se bo kakšen Zapotčan zagovoril in povedal resnico.	^
S Hribe so se proti Zapotju pomikali tisto jutro štirje možje: Hribarjev Peter in Čopkov Jernej v spremstvu Pelinovega Načeta in njegovega očeta, ki sta se iz usmiljenja ponudila Remki, da izvršita težavni posel. Nihče drugi se namreč ni hotel podati v razvpito Zahribie, ker je po vasi zavladalo mnenje, da so Remčevega Luka ubili Zapotčani Tega seveda Pelin ni mogel verjeti in Nace je vedno cenil Zapotsko mladino.
Peter in Jernej sta jima kazala pot. Bila sta popolnoma izpremenjena; ni se jima ljubilo zbijati šal in niun obraz je senčila rednost. Peter je stopal poleg Pelina, Jernej pa se je pridružil Nacetu, s katerim sta, kot. najboljša prijatelja kramljala celo pot. Žal jima je bilo natihem sovraštva, ki je kakor megla ležalo med njima, ter ju odtujevalo eden drugemu. Nace ni v tem oziru ničesar zakrivil, saj so bila poštena njegova pota. Jerneja pa je zasužnjilo ponočevanje. In danes se mu je ob svojem zaničevanem tovarišu zbudila vest, ki mu je očitala, da je zablodil na krivo pot. Prvič se ie v njegovem srcu oglasil ta opomin, zadušen toliko časa po lahkomiselnosti, ki se je končno umaknila spoznanju.
Pot je po Rebri padala in čelvorica se je bližala cilju.
»Pozor!« — fe opomnil Peter, dospevšl nad Globočice, — »Tukaj je Luka zadnjič zavriskal.«
»Začnimo,«- —; se je odločil Pelin, — »Glejmo in opazujmo na vse strani!«
Počasi so pričeli stopati in vsak se fe trudil, da vestno in natanko opravi dolžnost. Pod njimi je zijal prepad in razdrapane drče so vodile v dolino, kjer se je raztezal brezov gozdič; zgoraj nad potom pa so samotarile pečine, iz katerih so zevale odprtine — davna skrivališča roparjev in tihotapcev.
Hribška četvorica ni občudovala te naravne lepote. Preveč je bila vajena teh hribov in prevažno je bilo opravilo, ki ga je izvrševala. Vsaka stopinja, odtisnjena v pesku, vsak kamen ali kol, ležeč na poti, io je izne-nadil, dokler ni dospela na ovinek, kjer se odpre razgled na Zapotje,
»Tu smo se razstali,« — je pokazal Peter, — »Midva z Jernejem sva hitela proti domu, a Lttka je ostal za nama.«
»Da, tukaj je bilo,« — je potrdil Jernej. »Doslej je bila naša pot zastonj,« — je pravil Pelin, ker niso opazili nobene sum-ljivosti.
»Zapotčaug boma prijeli,* se je po.-.
praskal Peter po dlani, ki ga je zasrbek po maščevanju.
»Fant, počasi!« — ga je miril Pelin. — »Nimamo dokazov. Začeti ne smemo naravnost, ampak z zvijačo in ovinki. Nastopiti moramo mirno, ker bi nam razburjenost vse pokvarila in izzvala zamero.
»Kar vi govorite, oče,« — so prosili Pelina vsi trije, ko so se približali Zapotju.
»Najprvo pojdemo k županu,« — je sklenil oče Pelin in fantje so mu sledili brez ugovora,
Nekakd sredi Zapotja se je dvigalo Papeževo poslopje. Vstopili so v vežo, kjer so se srečali županom, kateremu je Pelin namignil, da mu hoče zaupati skrivnost. Odšla sta v pisarno, ostali trije pa so čakali pred vratmi.
Župana so iznenadile Pelinove besede in takoj je bil pripravljen poklicati nekaj domačih fantov, da se resnici čim preje odkrije, jasno lice. j -----T
Junakinja iz Šiajra.
Povest. Prevaja " * (Dalje.)
»Morilec sem, kakor veste!« je rekel umirajoči; iz njegovega glasu je zvenela taka žalost, da je celo svetemu možu zatrepetalo svetu odmrlo srce. »Umoril sem najljubeznivejšo in najlepšo devico, kar jih je na svetu!«
Albert je rekel: »Da, vem, da si to 3toril; zato si bil obsojen na smrt. Vidim, kako ti je žal. Imaš li še druge grehe?«
Mož na krvavi postelji je s svojimi temnimi očmi, ki so postajale vedno večje, strmel kvišku in je tiho, kakor bi govoril nekomu, ki je zgoraj nad njim, rekel:
»Tako hudo sem mislil o njej.,, o njej, ki je bila tako čista — in preden sem ji,..« — stresel ga je jok, ki mu je iz vseh ran nagnal kri — »prebodel ubogo ...srce.,, sem jo.,, psoval... z vlačugo.«
»Bil si slep in zaslepljen,« je počasi rekel menih; hotela se ga je polotiti sveta jeza, toda ljubezen do neumrjočih duš jo je potisnila k ■•lom. »In Henrik, ne smeš se tako razburjati, sicer ti bo ušlo življenje, še preden pride Zve-ličar k tebi. Kaj imaš še od preje? Si bil na-.
Euhnjen? prevzeten? jezljiv in maščevalen?, i nisi hotel umoriti nekoga, ki je bil duhovnik? Mislim, da sem tudi čul, da si hotel, preden so te ujeli, sam napraviti konec svojemu grešnemu življenju, veš, to je velik greh. — Potem, si li lahkomiselno ranil sveto čistost v mislih, željah, besedah ali dejanjih, ali pa si jo celo izgubil? Povej mi, bodi odkritosrčen/ ničesar mi ne prikrij, ker smrt je blizu,«
Umirajoči ie rekel:
»Kar ste najpreje rekli, vse to sem bil, dokler .,. nisem spoznal Štefke ., Ona mi je .., večkrat povedala moje napake .,, in potem sem poskušal... poboljšati se. Hotel sem .,. vas umoriti... pa ona je to zabranila/ Sebe sem hotel umoriti po storjenem činu.../ pa ona ni pustila. To, kar ste pa nazadnje rekli... nisem bil.« Njegov pojemajoči glas je jel čudovito zveneti, kalcor globoka harfa, m iz njegovih od smrti zasenčenih oči je neza-, vestno odsevala ohranjena nedolžnost.
»Saj sem vendar ... ljubil Štefano ... ki je bila tako čista... kakor vaša Mati božja. Ali bi jo bil.«., smel ljubiti-.., kot ničvredne*«?
Albertovo srce je strmelo ln se je Veselilo.
Brez zakramenta, brez molitve je krivo-verski fant ostal čist. Sam pravi, zakaj. Ker je ljubil Štefano, ki je bila tako čista. O čudovita reč! Štefana mu je bila torej to, kar so drugim milosti sv. Cerkve,
Toda Albert ni pokazal svojega veselja, nI njegova navada, hvaliti izpovedence, tudi" Štefane ni nikdar hvalil.
»Prav je,« je kratko rekel, »da nisi zapravil nedolžnosti; toda o svoji — kakor praviš — ljubezni ne smeš več govoriti, ker stojiš pred vrati večnosti.«	,
Telo umirajočega je na lahna jjietresla bolečina, r .............-	•
»'	A*
*J
»Da,« je počasi rekel, »prav imate.... odkar sem izvršil zločin ... ne smem reči... da sem jo ljubil... To je sramota in zasraeh ... v mojih ustih... zato bom... molčal.«
Ko je to z bolečino govoril, je v hipu čutil menih, kako velika je bila moč njegove ljubezni, še je živela, četudi se je telo ze zvijalo v objemu smrti, prišla |e od Boga, ne pa iz temnih brezdnov hudobnega duha.
»Henrik,« je rekel mileje, kakor je govorit po navadi, »prav rad verjamem, da si io l|ubii, kljub zločinu, ki ga obžaluješ. Toda, to ie, kar ti hočem reči: Sto-jiš pred vrati večnosti in mora biti tvoja ljubezen samo v Boga. Nič več ne sme posvetna ljubezen napolnjevati tvojega srca. Globlje se je sklonil k umirajo-čemu spokorniku, ki je nepremično ležal in nemo, bolestno vprašujoč obračal proti njemu svoje temne, umirajoče oči.	, . , .
»V nebesih namreč, kj<?r sedaj biva Štefan, nevesta Kristusova, in pred Jagnjetom prepeva svoje pesnu, ni možitve in ženitve. toda mesto smrtne cvete tam večna, božja ljubezen. Tam boš v Kristusu ljubil Štefano kot svo|o sestro, ona pa te bo v Kristusu ljubila kot svojega brata.«	_ ,
Molče je ležal Herink. Toda zc.elo se ie, da so mu menihove besede dalo mir. In tako je tudi bilo. Sladko resne podobe so^ se mu porajale v ugasujoči duši, sestra v Krisiusu. Pozdravila ga bo, smel bo poslušati njeno petje in občudovati njeno zmagoslavno krasoto, čeprav je bil ubog morilcc, obtežen z njeno krvjo in od vseh proklet na zemlji,. Potem ga je jel tresti mraz, in hitro bližajoča se smrt mu je popačila obraz. Alberl mu je dal sveto odvezo in jc zelo glasno zaklicali »_Li še ni tu duhovnika z zakramentom?" — v istem trenutku ga je videl, namreč patra Mclhiorja iz Garstena, prihajati čez mestni tri?.
Glasno je zavpil skozi okno: »Hitro! Hitro!« Tedaj je slišal zunaj glas z največjo silo bolesti zakričati: »Ne vi, ne kdo drugi, ampak njegov oče.«
In železna vrata so odskočila in sodnik, bled kakor prt, je stopil noter; ob roki je vodil jokajoče dete. Za njim so udrli strelci v sobo. Hendel je stopil k ležišču, na katerem je z zaprtimi očmi, ki jih je že zaznamovala smrt, ležal njegov sin. Medtem ko je menih z mirnim glasom iz svoje knjige molil molitve za umirajoče, je glasno zaklical Ilendel, raztrgan od strašne bolesti: »Moj otrok, ti greš, Li naj nikoli več ne vidim tvojih oči, tukaj sem, tvoj oče in tvoj morilec.«
Še enkrat je umiraioči odprl svoje oči, in oče je videl njih neoskrunjeni bolestni lesk. Voščena reka, roka, ki jo je moral oče kakor glavo predati meču, se je odprla in nekoliko dvignila, in kakor človek, ki se utaplja, prime za rešilno sidro, tako prime grešni oče za to roko, pritiska jo na svoje srce in na svoja usta ter je ne izpusti niti sedaj, ko je duhovnik z Najsvetejšim stopil v sobo. Vsi strelci so padli na kolena, Albert je sklonil svoje koleno, in Hendelnova mala hčerkica, ki je ihteč nežno pritiskala svojo glavico h krvavi bratovi glavi, je počenila, ker ie vse klečalo. Samo Hendel je stal pokonci, ker on ne veruje v ta zakrament in v to vero, toda na tem črnem obrazu ni več zasmeha in sovraštva, saj njegov muče-niški sin spoznava to vero,
Tuji duhovnik je izročil Albertu ciborij in mu je zašepetal: »Kelih je bil dobro shranjen, svete podobe so neizpremenjene.« Albert je odkril ciborij, vzel ven sveto hostijo, pokazal
jo je bolniku in je rekel: Glej, Jagnje božje, prav tako, kakor takrat, ko je v stolpu umiral kužni mož in mu je pobožna Štefana prinesla
Telo Gospodovo. .	,	,
Ko je Albert polagal Telo Gospodovo na Henrikove ustne, je mislil na črni, skoraj peklenski obraz pasavskega roparja. 1 a obraz tamkaj pa je bil kakor snežnobela slonova kost in je imel lepoto angela. In oni satan, pnsavski ropar, se je v miru blaženo loul j3o Štefani; ta morilec pa se kot svet spokornik poslavlja po Štefani.
Na mestnem trgu sc je dvignil vihar govorjenja in povpraševanja, saj je že vedelo vse mesto, da je Henrik Hendel gori v mestni hiši prejel katoliško sveto popotnico in da katoliški umira. Albert je vrnil Melhior,u kelih, stopil jc k zamreženemu oknu, h kateremu se je tiščalo toliko radovednih obrazov, ter je spustil doli zaveso, da ne bi nikdo pasel radovednosti nad zadnio bolečino in nad smrtnim bojem Henrika Hendelna.
Menih je nanovo odprl ohrednik in bral:
»V Gospodu Kristu ljubljeni, ker je ta naš tukaj pričujoči brat po prejetem zakramentu svete pokore postal tudi deležen Gospodovega telesa in krvi, molimo skupno za niegovo dušo, da bo popolnoma združena z Bogom — «
Albert je po teh besedah prekinil, ker je slišal umirajočega tiho šepetati: Sveta Štefana. Zaprl ie obrednik in je poslušal. In v globoki tihoti, ki jo je motilo samo ihtenje Rudolfovo in te^ko očetovo hropenje, je bilo zopet slišati umirajoči Henrikov glas: »Sveta Štefana, nevesta Kristusova, prosi .., zame ... grešnika.«
Oči umirajočega so postale nadčloveško velike in so se obrnile kvišku, kakor bi gledale Itfhsno prikazen. Zganil se je, kakor bi se hotel dvigniti s svojega s krvjo napojenc^a ležišča, da bi pozdravil nekoga, ki ga ni videl nihče drugi kakor le on, Nato so mu medre sence legle na čelo, počasi se dvigajoče prsi so sc ustavile, luč ie ugasnila v njegovih očeh.
Književnost.
Dr. Krek: Turški križ — Tri sestre.
Cena 8 kron. Kdo ne pozna teh priljubljenih Krekovih iger. Povsod so ss že igrale in povsod jih občinstvo zopet želi videti na odru, Radi blažilnega vpliva na srca gledalcev sta obe igri še posebno priporočljivi.
Razen teh dveh iger je dobiti tudi še zadnje Krekovo delo: Gb vojski. Igrokaz v štirih slikah. Cena 6 kron. Dobe se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Varina kuhnrisa. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila Marija Remec, Cena vezani knjigi 36 kron in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Gospodinja in kuharica, ki si je omislila to knjigo naj prečita predvsem predgovor, da bo znala izrabiti vse koristi, katere uudi ta knjiga. Če bo upoštevala nasvete (c knjige, si bo znala v kuhinji pomagati z malimi sredstvi in ne bo prišla z lepa v zadrego. Posebno v časih draginje in pomanjkanja je knjijSa neprecenljive vrednosti.
Zadnja kmetska vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. Spisal Avg. Šenoa. Cena breš. izvouu 24 kron in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
To je slovenski prevod najlepše povesti hrvatskega pisatelja Ženoa, ki je hrvatsko slovstvo zelo obogatil. S tem umotvorom pa
je dosegel višek svoje slave in pisateljske umetnosti; Šenoa nam v tem delu opisuje same velike dogodkej ki polnijo naiboli žalostno poglavja" v zgodovini hrvatskega in slovenskega kmeta. Popisuje nam kako Taki, ta človeška zver, biča kmete, divja in besni, dokler ni mera njegovih pregreh polna in ne ža-nje sadu, ki ga je scjal. Knjiga je ne samo za-nimiva temveč tudi vzgojna in poučna.
Trpite na revmatizinn in filhtičnlb bolečinah? Vdrgnjenie s provim Fellerjevim El/.a-fl u i dom je takorekcč dobrodejnol 6 dvojnntih ali 2 veliki čpecijalni steklenici 42 kron. Dr-žavna trošarina poscliei
Rabite milo-odvajaloče sredstvo? Fcller-jevo pravo Elza-krogljice izvršujejo svojo dolž-nost! 6 škatljic i« kron. — Zagorski sok zoner kašeli in prsne bolečino 1 steklenica 9 kron. Želodec okrepčujoča ftvedska tinktura 1 sle-klc-nica 20 kron — Omot in poštnina posebej, a najceneje. FiiRcn V. Feller. Stubica d o n j a , T 1 n a t r t? št. 16, Hrvatska. E.
Viirčna gospodinja rabi edino le
ki jc. najboljše in nnjceneje._
Kifcnisii »vai&fl ^"zl^TZ
jt' pridna vestna, redn i in snažna. Plača rnes. fno K 2C0"—, do ra hrana in stanovanje. Ponuditi se je_v hoiel „SLON", Ljubi ana._518
hče se poite h, s!are,su
di-silRBtoa isssiisšrica
z a graščino proti dobri plači, ki zt.a tudi moliti. "Istotam se sprejme neoženjen
ftoCšfsž
'z dobrimi spričevali, ki bi tudi opravljal rlrtiija dela. — N stop za obn t.,koj. Kje pove uprav-ntotvo Domoljuba pod Stev. 474. _
Sprejme se
na večjo gostilno za pomivanje posode ter služkinja za ctruga dela v kuhinji proti dobri plati In liraui. Naslov pove uprava nod Stev. 495.__
...... PfŠ&Clg ffveiarje) ......
S borove, bukove in hisstove drva in oglje, 3 S I,upi po najvišji ceni Fr. Slsrbec, Miklo- S S Slčevn ceita 8 I (nasproii hotela Union.) !
Novovpelj.ina — trgov na — LJubljana, Sv. Poira c. 13 (vogal Kolodvor, ulj
Cene konkurenčne, postrežba solidia-
fr^^H^^fc rdeče, prvovrstno blago ■sa«*^. Ml | se dobi pri Fran Poijač-*	niku, Ljubljana, Du-
najska cesta štev. 36.	550
mmm vijm,
pod 16. leti, sprejme Hinko Sašelj, Mokronog
■• ■ " ■1 ■■■ ■ ■ ...... ii 1
Schicht
Pozdrav iz starin časov
Je, f.e od nekdaj kol nojbo',J£e priznano In preizkušeno, pravo
i c h i o v o
z znamko „Jelea",
1 I O
€t
fl»
kolero nam prthtant ves trud ln vso skrb pri pranju danec tako dragega perila. Milo i
.JELENOM" dobiva se V potnall, Uvralnl kakovosti v naslednjih vellkosilhi 1/4 kg komadi, 2-delnt	i/, kg komadi, 4-dclnl.
Zastopstvo za Slovenijo Ima ivrdka J. Globočnik in drug v Ljubljani.
iria
kg i K 2'— brez vreC se proda. Ntslov pove uprava .Domoljuba* pod Stev. 529.
Proda se
hiša št 15 v Ziganji vasi
pri Tržiču, v kateri se nnhn|a gostilna in trgovina, z gospodarskim poslop em ter sadnim vrtom. Pripravno za vinsko trgovino. — Pojasnila daje Ana Simončlč, Horjul pri Vrhniki.
Zamahno kolo
za slamoreznico in stroj sa pranje In ovijanje se proda. Poizve se pri gosp. Jakliču na
Gosposvetski cesti St. 18.
Proda se
lepo posestvo
v hribih, vse obsejano in z vsem orodlem. Poleg hiše je 64 oralov zemlje in sicer 20 oralov njiv in travnikov ter 44 oralov gozda Po asn.la daje J. Podobnik 7 Novem Vodmatu St. 145.
♦ ♦
♦ ♦
♦ ♦
ERJAVEC & TURK
: TRGOVINA Z ŽELEZNfNO : pri ,,ZLATI LOPATI" pra e Hammerschmidt (tfUhleisen) LJubljana, Valvasorjev trg St. 7, — naspro'1 Kriianske cerkve. —
Zaloga cementa.
♦ ♦
0 ♦
♦
1
i t
Mprt (trfan) garantirani Cebelni pitanec, med ImiU za pecivo, namizni med, d kg BO. K pošilja se po pošti k«K»r tudi po telez.ici. A. Maček, čebelar. Vrhnika 2iS
mtif - pctijpasie sfenfcc-SCiirhi
ln vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 12 K, za podgane in miši 12 K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ulem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 14 K.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER. Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1.
Mlatilnice
poljedelski stroji za ročni ln vratllnl pogon, vratila, čistilnike, slamoreznico za pogon na roko ln silo, sadne in vlns e stiskalnice, sa-doo mline, brzoparilnike. bakrene (kufrene) kotle za žganjeknho in druge stroje ima vedno v veliki izbiri lastnica po umrlem soprogu
Francu Hitti, {fiM-
Edina zaloga poljedelskih strotev tvornfce Umrath & Komp.
Tovarna
JOS. REICH
mm, Mi rasi; i Pounižiiiea: setesborsova nI. 4.
PODRUŽNICE« MARIBOR	NOVO MESTO
Gosposka ul. 38.	Glavni trg.
Barva vsakovrstno blago.
Kemično (Isti obleke. Svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce._
KOČEVJE
Stev. 39.
najflneii
splitski portlandcemenf
v Jutavrečah, oddaja Glavno zastopstvo „SPLITA" za Slovenijo: Dr. F. Jenko, import fi EStsporf, Ljubljana, Krekov trg 10,1. nadstr. desno.
Veliki angleški poštni parobrod
na dva vijaka
„PANONIA"
odpiu.e iz Trsta v New-York 22. febr. Vse poblltje podatke daje do 12. febr.
GLAVNO ZASTOPSTVO
„CUNARD LINIJE"
ZAGREB, Vrhovčeva ulica Številka 15.
Proda se radi opustitve čebelarstva razno
čebelarsko orodje,
več praznih panjev kranjičev Gerstung In Kund-schak. Cena po dogovoru. Poizve se v trgovini' Pnnalska cesta 10. Ljubljana._
Prvovrstno Pfftff šivalne stroje
za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, Igle, olje itd. za vsakovrstne Šivalne stroje priporoča Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ultra St 7.
Nekaj za Vas!
Raclonelno negovanje lepote.
Hočete li obr»'. in roke racionelno negovati, pege, niozolco ot(praviti, hrapavo kožo mladostno in prožno napraviti, uporabljajte Fellerjevo pravo Elaa-obrazno in kožo-ob-varujočo pomado I veliki porcelanski lonček 15*- K. Elsa toaletne nmivalne pastil je 1 škatljica 10-SO K. Pomada za ustnico 2'- in 4- K.
Ideal vseh mil
je Fellerjevo Kisa lilirao mlečno milo 19 - K. Tekoče lilijno mleko 12-• in 15*-K. NajflnojšiGijcerin 6 - in 30 - K. Vasel.n po 3;-, 7-- in 12 - R. Neškodljivi puder za obraz ▼ vrečicah po 6 - K. Barvilo rdeče za obraz 10 pisem 20'- K.
Puder gospe, katera se v to razume
ie pravi dr. Kluger-jev Hega - puder, bel. rosa, velike elegantne Ikatlje 24-- K.
Kurja očesa
bradavice, trdo kožo, odpravljata brzo in teme-liito Felleijev turistovski oblic »Elsa* v škatl jab po 5-- K in 7-50 K in Foller-jovft turistovska tinktura steklenica 10'- K.
Fini parfemi
tranooski. originalne steklenice 40 - K ; na tehtnico od 20 • K naprej. Sacbet (ovitek dišečega praška za perilo) 8 - K.
Kaj se vsak dan potrebuje ?
Angleški obliž 2- K. Ly-sotorm 80- K.. Popolni Irrigator naiboljši 150 - K. Pravi Lysol 30 - K. Kafra 3- K. Katrne krogljioe 6*- K. Arnika 6»- K in 30-- K Po smrekovem gozdu dišeči nartem za sobe35 - K Konjak30 -K Mahnov sob 30 - K. Kina žolezno vino 30 • K. Esenc za rum 7-- m 35 - K. Ki-neški čaj na tebtnioo od 3-- K uapre).
Pri vprašanjih
naj se prilože poštno znamke za odgovor.
Prvovrstno naravno negovanje las.
Bast las napreduje, kožo na glavi krepča, plešo in prerano osivolost preprečuje ellerjeva prava Tannokina pomada za rast las, 1 veliki porcelanski lonček 15*-K. Močno katranovo milo za glavo 14 - K. Ogrska pomada za brke po 6-- in 8-- K. Neškodljiva olja za laše, orehovo olje mala steklenica 6 - K, velika 80-- K. Schnmpon za umivanje las 4*- K.
Najmočnejše francosko žganje
najčišča predvojna roba, manjša steklenica 15*- K, volika 35 - K. Elsa Ko-lonska voda v steklenicah 7 - in 35 - K.
Proti potenju telesa
deluje zanesljivo Feller-jev Elsa sipalni prušek
1 škatljica 10 50 K.
Kaj je „Elsa Fluld" to zna vsaki
6 dvojnatih ali 2 speci-jalm steklenici 42 - K.
Za usta in zobe I
Hega zobni prašek s kisikom. 1 škatljica ao -K. Dr. Heider-iov zobni prašek 1 škatl]a 0 - K. Elsa
voda za usta 30 - K, uobne krtačice od 20 - K naprej.
Proti mrčesom
kakor muhe, bolhe, stenice, ruši, zanesljivo in temeljilo deluie Kisa mr-česni prah. velika šlcatlja 15-- K. Tinktura zoper stenice 30-- K. Napbtalin od ?•- K naprej.
Miši in podgane I
Mišji atrup 8*- K. Strup zoper podgane 8- K in 10 - K.
Omot in poštnina
se računa posebej, toda naicenoje. Oim več se na enkrat naroči, tem manj draže stroški to robo.
I. Naročij a se adresirajo nas
EVGEN V. FELLER, lekarna, Stnbi ca donja, Elsatrg 16. Hrvatska.
Porof. prstani Double verižice Stenske ure Budilke Že i.e r.re Uhani Najstarejša trgovlra ur, zlatnini In jre&rnlri p# ČUDEN
LJUBLJANA 22, Prešernova 1.
Znhtevaite ponudbe I
Črno laško brinje -	In suhe slive
oddaja tvrdka Ivan Jelačin, Ljubjana, Emonska cesta štev. 2.
Ponudite ose neporabno SV" I,at0 ,n srebro star denar, loiarle, srebrnike, z atnihe itd. her Vam ose to leži doma o shrambi brezobrestno, tordht
MT !• Hngustln, ijubl;ana, Dunajska cesta Steo. 36.
Pohištvo
domačega izdelka v vseh modemih slogih, zla-st iz trdega in tudi )z mehkega lesa, vedno v zalogi. I?.vr ujejo se tudi vsa stavbna mizarska de a. Tvornica lesenih podplatov itd. Solidno delo! Cene zmernel FRAN ŠKAFAR, stroino mizarstvo s paino silo v Ljubljani, Rimska cesta štev. lb.
V
I
Ljubljana, Kreuov trg št. 10
kupuje vse vrste
klavno živino
v" v
in prašiče
po najvišji ceni.
^rist"° laško brinje
ima v zalogi tvrdka KMET a CO„ Ljubljana, Gosposvetska CeslH
Cenovni iaffifts^s
govina s >emeni SEVEd 4 k0b„ v Ljubljani, WoUova ul ca šti{
□cacacacacacaacacziDcsiscicang
D
0 . __________ H
U t LJubljani, Dunajska cesta št. 17. 0
[J Sprejema v zavarovanje.* n
n g
g
o
D SNijpno urema^amt shuane težave/ svoji M o D	0
GnncjuucpopnocjciDca

1.	Proti požara.
2.	Zvonove piotl raz iok in preloma. ji
3.	Spre,ema v novoustanovljenem življenj- Si
skem oddelka zav*rovanja.	«
TffGOVINA
SfšOFU" V LITIJI
priporoča po izutitno znižanih ce <.<li svoio veliko zalotio sukna za o ke m ženske obleke, svilnat h rut, hlnfevine, koteuine vseh vrst. kovtrov, klobukov, žametnih kakor nav. dnih, različne žepnine, speceriiskega blaga itd. Blttgo pr znano doi ro in trpežno
Rnton Kunstek Liublana'Kopitarjeva ul 4
priporoča svojo veliko zalogo
nja in čevlj. potrebščin
na drobno in debelo.
SUTTNER
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto!
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto!
fl Suttner, Ljubljana št. 1
Mestni trg št. 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Tisk« Jugoslovanska tiskarn*.