GOSPODARSTVO
CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. NEDELJA, 7. AVGUSTA 1960 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Težkn bo vključiti Trst
v sovjetsko lesno trgovino
Letos sta trgovina in tranzit lesa čez Trst nekoliko oživela. Statistični Podatki so vsekakor ugodnejši kakor o prometu v prejšnjih letih. Res je, promet čez evropska pristanišča se je letos splošno dvignil vendar lahko rečemo, da je letos tudi konjunktura za trgovino z lesom s posredovanjem tržaških trgovcev in špediterjev precej ugodnejša, kakor je bila prejšnja leta.
Spričo letošnje udeležbe Sovjetske zveze na mednarodni lesni razstavi v okviru letošnjega tržaškega velese j-hia so se pojavila razna ugibanja zlasti med lesnimi trgovci ali bi se Trst lahko vključil kot posrednik v sovjetsko izvozno trgovino z lesom, v resnici je prišlo med velesejmom do stvarnih stikov med predstavniki tržaške lesne trgovine in sovjetskega Podjetja »Exportles«, ki je organiziralo sovjetsko udeležbo.
S tržaške strani je bilo v tem pogledu več pobud;. Nekatere izmed teh so se pokazale za neizvedljive, tako na primer predlog, da bi se v Trstu ustanovilo skladišče sovjetskega lesa, iz katerega bi nabavljali les lesni trgovci po vsej Italiji. Ta predlog je bil neizvedljiv iz več razlogov. Glavni je v tem, da je zemljepisna lega Trsta za posredovalno vlogo v sovjetskem izvozu lesa neugodna, ker prihaja les iz Sovjetske zveze po morju, to je iz Črnega morja. Jasno je, da stane prevoz sovjetskega lesa v razne italijanske luke, zlasti r>a zahodni jadranski obali, manj kakor dovoz lesa v Trst, ki je v skraj-bem kotu Jadranskega morja. Poleg tega bi izvedba tega predloga zadela italijanske uvoznike, ki že leta Uvažajo sovjetski les neposredno iz Sovjetske zveze, še tretji razlog: Rusi nimajo navade, da bi v zunanjem svetu odpirali skladišča svojega blaga; drugačen je bil na primer primer ustanovitve skladišča brazilske kave v Trstu.
Iz teh razlogov so v krogih tržaških lesnih trgovcev opustili predlog, Ua bi Trst prevzel posredovalno vlogo pri izvozu sovjetskega lesa v Italijo z ustanovitvijo posebnega skladišča sovjetskega lesa. ter so se o-mejili na drugi predlog, ki je sicer skromnejši, ali utegne prav zaradi tega biti izvedljiv. Z ene strani ne bo naletel na odpor pri italijanskih pesnih trgovcih, z druge pa bo verjetno sprejemljiv tudi za Sovjetsko 2vezo. Ker se Trst lahko ponaša s staro tradicijo v lesni trgovini in si je utrdil svoje poslovne zveze na tem področju zlasti na Bližnjem in Srednjem vzhodu, bi njegovi lesni trgovci lahko plasirali majhne količine sovjetskega lesa po majhnih prista-biščih Bližnjega in Srednjega vzhoda, kakor ob Rdečem morju, ki ne morejo prevzeti večjih količin lesa m s katerimi sovjetska lesna trgovi-da še ni navezala poslovnih stikov. Rusi prodajajo samo velike pošiljke lesa hkrati, kar cele ladje.
Doslej gre pravzaprav samo za tl-Panja ter ni v tem pogledu prišlo do mkakih zaključkov s predstavniki so-yjetske lesne trgovine. Za posredniško vlogo v ilesni trgovini med Av-strijo, Jugoslavijo in drugimi zaled-uirni državami so za Trst vsekakor dane večje možnosti kakor za izvoz Sovjetskega lesa čez Trst. Prav zaradi omenjene zemljepisne lege in za-radi prevoza sovjetskega 'lesa po morju bi bile cene sovjetskega lesa v Trstu za nekaj dolarjev pri kub. metru mehkega lesa višje kakor na primer Cene avstrijskega lesa. Avstrijci in Jugoslovani poleg tega prodajajo sortirano blago, medtem ko imajo Rusi navado, da naložijo na ladje ne-sortiran les, kakor so ga posekali.
Drugi načrt tržaških lesnih trgov-cev, ki naj bi poživil trgovino in tranzit lesa čez Trst gre za tem, da P' Trst prevzel pomembnejšo vlogo Pri uvozu raznih vrst eksotičnega lesa. Na tem področju prevladuje da-Ues Genova, ki sicer velja za drago Pristanišče; to je poleg vsega prenatrpano. Iz skladišča eksotičnega lesa ^ Trstu bi lahko zalagali z eksotičnim tfisom ne samo domačo industrijo, ternveč tudi mizarske obrate na Gorškem, v Furlaniji in na Beneškem.
na letošnjem velesejmu so prireditelji lesne razstave dali velik poudarek eksotičnemu lesu. Tržaški les-Ui trgovci računajo, da bo z uvozom Eksotičnega lesa možno zavreti dviga-bje cene trdega lesa iz zalednih dr--jav, posebno iz Jugoslavije. Eksoti EEn les naj bi nadomestil trdi les iz miedja, zlasti kolikor gre za izdelo-^anje raznih vrst vezanih plošč. Tako je nedavno prispela v Trst 10-’2.000 tonska ladja natovorjena s fi-upinskim lesom »lauanom«. V bodo-Ce. ko bodo brazilska naravna boga-stva bolj dostopna za izkoriščanje, mčunajo v Trstu tudi na brazilski Eksotični les.
Povečanje sečnje in ži= vahne jša trgovina v 1.1960
Strokovnjaki skušajo odgovoriti na vPrašanje, kako se bosta razvijala pro-Uvodnja lesa in trgovina z njim v dni-8' polovici leta 1960. Podatki, ki so jih ^brali iz raznih virov, so navedeni lo-Ceho za tri področja; področje Sovj'et-ske zveze in njenih zaveznic, področje Skupnega evropskega trga in Evrop-skega za svobodno menjavo.
POVEČANJE SEČNJE V SZ
Proizvodnja lesa bo v Sovjetski zveži do konca leta še naraščala, prav tako tudi izvoz na Zahod. Za izvoz bo Sovjetska zveza razpolagala s 3 milijoni V
U' standardov mehkega rezanega lesa.
gozdovih na severnem delu Sovjet-ske zveze bodo povečali obseg sečnje m 17%, Da bo Sovjetska zveza skuša-;a Povečati izvoz lesa, sklepajo strokovnjaki tudi po tem, da si je Rusija nabavila 12 novih ladij, zgrajenih na-nšč za prevoz lesa. Cene za les naj bi Se pa prilagodile, cenam na svetovnem trgu. Malo verjetno je, da bi Sovjet-
ska zveza skušala vplivati na svetovne cene.
V drugih treh državah na vzhodu, in sicer na Poljskem, v Romuniji in na Češkoslovaškem je proizvodnja lesa za letošnje leto po gospodarskih načrtih znatno višja od lanske. Na Poljskem znaša napredek 15J/o, v Romuniji 10: o in na Češkoslovaškem 8%. Madžarska je tudi povečala pro.zvodnjo lesa, vendar se njen les le poredko pojavi na svetovnem trgu. Bolgari med tem časom skrbno pogozdujejo goličave, tako da bodo do konca leta 1962 imeli za 300.000 ha več gozdov. Izvoz lesa se bo povečal zlasti iz Romunije, s Poljskega in Češkoslovaškega. Skupno bodo iz teh treh držav v letošnjem letu izvozili okoli 150.000 standardov mehkega rezanega lesa več kakor lani.
VEC LESA TUDI Z EVROPSKEGA SVOBODNEGA TRGOV. PODROČJA
Med državami članicami te organizacije so tudi Avstrija in skandinavske države, ki razpolagajo z velikimi količinami lesa. Samo Finska ima 22 milijonov ha gozdov, v katerih je za 1,5 milijarde kub. metrov lesa. Med članicami Svobodnega področja je sicer tudi Anglija, ki je uvoznik lesa. Omeniti je treba, da kupuje Anglija razmeroma malo lesa od ostalih članic Evropskega področja za svobodno izmenjavo. Avstrija pa izvaža svoj les skoraj izključno v države Evropskega skupnega trga. V Italijo naj bi se njen izvoz lesa letos povečal za 5-6%, v Zah. Nemčijo pa bo Avstrija verjetno izvor žila manj lesa, in sicer zaradi močne konkurence sovjetskega lesa. Vse države članice Svobodnega področja si prizadevajo, da bi kolikor mogoče razvile izvoz končnih izdelkov in da bi zmanjšale izvoz surovega lesa. Posebno se to opaža na Švedskem, kjer se neštevilne. majhne žage združujejo v velike obrate. Cene lesa skandinavskega izvora so se od leta 1958 do konca lanskega leta povišale povprečno od 105 na 129 mark za kub. meter.
POLOŽAJ V DRŽAVAH EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI
Šest držav članic Evropske gospodarske skupnosti uvaža okoli 30 milijonov kub. metrov lesa na leto. Skupna potrošnja znaša približno 4 milijone standardov, od tega predstavlja 40% uvoz. Potrošnja lesovine je lani dosegla 4,7 milijona ton (40% od uvoza); domači les krije v Franciji 85% potrebe po lesovini, v Zah. Nemčiji 67%, v Italiji 47%, v Belgiji in Luksemburgu 25%, na Nizozemskem 4%. Od leta 1954 je potrošnja lesovine močno napredovala v vseh šestih državah, vendar v različnem razmerju. Tako je narastek dosegel v Franciji 46%, v Italiji pa 57%. V Zah. Nemčiji čedalje bolj omejujejo sečnjo, naraščajočo potrebo po lesu pa krijejo s povečanjem uvoza. Nemčija je odvisna od tujine za 30% domače potrebe in zdaj kupuje še pretežno avstrijski les. Vedno bolj pa se občuti konkurenčna moč sovjetskega lesa.
Med posameznimi državami pa tudi med gospodarsko-političnimi meddržavnimi organizacijami so po vsem tem na področju proizvodnje in potrošnje lesa velike razlike. Skandinavske države in Avstrija proizvajajo 5-krat več lesa kakor ostale, države uvoznice v Evropi, predvsem države članice EST in Anglija. Države uvoznice so skupno odvisne od skandinavskih in Avstrije za kritje skoraj 4/10 vse svoje potrebe po lesu za proizvodnjo lesovine. Skandinavske države in Avstrija proizvajajo trikrat več papirne lesovine kakor države uvoznice. Zaradi teh razlik med posameznimi državami predlagajo strokovnjaki, naj bi se ohranile sedanje carinske pregrade, ki ščitijo domačo industrijo papirja v državah uvoznicah. Morebitna liberalizacija izmenjave bi pospešila preosnovo skandinavskih, držav in Avstrije iz držav' izvoznic surovine v države izvoznice končnih izdelkov.
Tri milijarde dolarjev iz Konga
Iz Bruslja poročajo, da so v osemnajstih mesecih pred proglasitvijo neodvisnosti Belgijskega Konga odšle iz Konga okoli 3 milijarde dolarjev kapitala. V času proglasitve neodvisnosti je kongoška vlada imela 150 milijonov dolarjev. Nova vlada je kmalu ostala brez denarnih sredstev; začasno so jo zalagale z denarjem domače banke.
Ob proglasitvi neodvisnosti je bilo v Kongu 4600 višjih belgijskih uradnikov, domačini so bili pa samo trije; na nižjih mestih je bilo 5000 Belgijcev in 600 Afričanov. V afriški vojski je služilo 25.000 mož domačinov, ki jim je poveljevalo 1000 Belgijcev in 30 afriških nižjih oficirjev.
Po vesteh iz Bruslja je Centralna banka v Kongu, ki posoja novi vladi denar, povišala dosedanji okvir posojil od 2.500 milijonov frankov na 3 milijarde frankov. Sedež banke je v Bruslju. Nova kongoška vlada še ni zahtevala, da bi se sedež banke preselil v Leopoldville, glavno mesto Konga. Banka tudi ni bila doslej afrikanizirana. Med Belgijo in Kongom je bil sklenjen sporazum, da bo kongoški frank podprla Belgijska narodna banka, vendar se ta sporazum ne izvaja.
— • —
VEČJI PRIMANJKLJAJ V ITALIJANSKI ZUNANJI TRGOVINI
V prvih petih mesecih letošnjega leta je italijanski uvoz znašal 1,223 milijard 100 milijonov lir, to je 45,8% več kakor v ustreznem obdobju lanskega leta. Izvoz je znašal 943 milijard 100 milijonov lir, ali 39,9% več kakor v istem času lani. Primanjkljaj v trgovinski bilanci je narastel v primerjavi z lanskim za 69,6% ter je dosegel 280 milijard lir.
K.ennedy ali Nixon
ameriško gospodarstvo pojde svojo pot
Fanfani je zadovoljen
Fanfani je očitno zadovoljen kljub velikim skrbem, ki ga čakajo kol predsednika italijanske vlade. Januarja 1959 so ga »strelci iz zasede«, to je desno krilo demokrščanske stranke, napadli in ga z nediscipliniranim glasovanjem v parlamentu prisilili k odstopu. Ustrašili so se njegovih nameravanih gospodarskih in socialnih preobarzb, zlasti pa možnosti, da bi prišlo do sodelovanja med njim, to je levim krilom krščanske demokratske stranke in Nen-mjevimi socialisti. Tedaj je bil na vladi od julija 1958. Razočaran zaradi politike desnega krila je tedaj odstopil ludi kot glavni tajnik krščanske demokratske stranke; na njegovo mesto je bil izbran poslanec Moro, ki je še danes glavni tajnik stranke. Amintore Fanfani je bil od maja 1947 do januarja 1950 minister za delo in socialno skrbstvo; julija 1551 jc postal minister kmetijstva, a leta 1953 •minister za notranje zadeve za časa De Gasparija ter je ostal na tem mestu tudi v vladi predsednika Pelle. Leta 1954 je sestavil vlado, ki pa ni prodrla pred parlamentom.
Sedanja Fanfanijeva vlada se je porodila iz političnega ozračja, ki ga je ustvaril upor demokratičnih sil v Italiji proti sodelovanju med bivšo Tam-bronijevo vlado in neofašisti, ki so organizirani v Italijanskem socialnem gibanju (MSI). Po svoji sestavi je čisto krščansko demokratska, uživa pa podporo socialnih demokratov, republikancev in liberalcev. Fanfani noče slišati o kakšni začasnosti svoje vlade ter se je predstavil parlamentu z obširnim programom. Ta mu je izrekel zaupinco z veliko večino glasov, vendar pa mu utegne postati nevaren dogovor s strankami, ki ga podpirajo, dogovor namreč, da bo moral odstopiti v primeru, ko bi mu katerakoli od strank, ki ga podpirajo, odpovedala nadaljnjo podporo. Nennijevi socialisti so se odločili, da se bodo vzdrževali glasovanja ter tako Fanfanija podprli posredno. Pred parlamentom je napovedal, da se bo boril proti skrajnim političnim strujam, to je. proti komunistom in proti neofašistom. Skušal bo izvesti decentralizacijo v državni upravi. Vlada bo dopolnila zakon o finansiranju deželnih uprav ter bo proučila tudi načrt o ustanovitvi dežele Furlanija - Julijska krajina. V zunanji politiki bo ostala zvesta smernicam dosedanjih vlad, to je Atlantski zvezi in Evropski gospodarski skupnosti. Spoštovala bo sicer obveznosti, ki jih je Italija prevzela glede manjšin na Južnem Tirolskem, toda hkrati bo branila gledišče Italije proti Avstriji, ki se je obrnila na Organizacijo združenih narodov in postavlja »pretirane« zahteve.
Na gospodarskem področju bo vlada z davčno politiko pobijala monopole tei preprečevala ustanavljanje novih. Via; da noče ovirati osebne pobude, toda preprečila bo njeno zlouporabo. Pri reševanju vprašanja stanovanjske zapore bo upoštevala nasvete gospodarskega sveta in parlamenta.
Fanfani ima danes 52 let. Rodil se je kot drugi otrok v družini odvetnika Josipa Fanfanija v Parmi, ki je bil tedaj ravnatelj konservatorija; vseh o-trok v*družini je bilo 10, pet moških in pet žensk. Dovršil je tehnični zavod (današnji znanstveni licej) v Florenci, gospodarsko fakulteto na katoliški uni-
Na predsedniških volitvah meseca novembra tega leta si bosta stala nasproti Richard Nixon kot predsedniški kandidat republikancev in John F. Kennedy kot kandidat demokratske stranke; oba sta mlada, borbena politika, prvi ima 47, drugi 43 let.
Ameriški poslovni ljudje se posebno ne zanimajo za vprašanje, kakšne posledice utegne imeti izvolitev republikanskega ali demokratskega kandidata, ker vlada med ameriškimi gospodarstveniki mnenje, da izid predsedniških volitev v Ameriki nima nikakšnega vpliva na gospodarski razvoj v državi. Tudi sedanje napovedi ameriških gospodarstvenikov, ki jih objavljajo ameriški strokovni listi, potrjujejo to okolnost. Računajo, da bodo kakor navadno posli med volitvami zelo živahni. Poročila o gospodarskem razvoju nekako v prvih petdesetih letih tega stoletja dokazujejo, da je izvolitvi predsednika sledil padec ali vzpon gospodarstva ne glede na to, kdo je bil izvoljen za predsednika. V Ameriki menijo danes, da b0 v letu 1961 gospodarska konjunktura popustila, pa naj bo izvoljen za predsednika Kennedy ali Nixon. že zdaj se čuti upadanje gospodarskega vzpona, ki se je začel leta 1958, prihodnje leto se bodo začutile večje motnje v gospodarskem razvoju Združenih ameriških držav.
V gospodarskih krogih domnevajo, da bi Kennedy vodil politiko, k! jo strokovno označujejo kot zmerno inflacijsko, njegova vlada bi morda tudi bolj pogosto posegala v gospo-darstvo, vendar ne bi uvedla nadzorstva nad posojili potrošnikom, nad
V Ljubljani je bila te dni podpisana pogodba med italijansko družbo SEL VEG (Societa elettrica della Venezia Giulia) in Skupnostjo jugoslovanskega elektrogospodarstva (JUGEL) o izmenjavi električne energije. Po tej pogodbi, ki bo trajala leto dni ter se bo iz leta v leto lahko podaljšala, bo SELVEG dobavljala JUGEL energijo po daljnovodu iz transformatorske postaje na Opčinah do transformatorske postaje v Divači. V ta namen je. bil dosedanji železniški daljnovod predelan od napetosti 50.000 V na napetost 130.000 V, že prej pa je bil obnovljen daljnovod iz elektrarne Plave na Soči do elektrarne. Stračice v Gorici.
Letna izmenjava energije se bo lahko gibala med 5 in 15 milijoni kWh.
Andre Pierre meni v pariškem listu »Le Monde«, da nastopa sovjetski ministrski predsednik Hruščev v zadnjem času na mednarodnem pozorišču ostreje ne samo zaradi tega, ker se Sovjetska zv. čuti enako močna na atomskem področju z Ameriko, temveč verjetno tudi zato, ker je napredek sovjetskega gospodarstva v prvem polletju 1960 viden. Rusi bodo verjetno sedemletni gospodarski načrt izvršili že v petih letih. V letošnjem prvem polletju je sovjetska industrijska proizvodnja napredovala za 10% v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta.
Proizvodnja litega železa je dosegla letos 22,9 milijona ton, lani v prvem polletju 21 milijonov; proizvodnja železa letos 32 mil., lani 29,3 mil. ton; pločevine letos 25,2, lani 23,1; železa letos 51,7, lani 46,3 mil. ton; premoga letos 257, lani 252, petroleja letos 70,7, lani 41,7; plina letos 23,5, lani 17,5 milijarde kub. metrov in električne energije letos 142, lani 126 milijard kWh. Proizvodnja litega železa je torej napredo-
verzi v Milanu. Od leta 1932 je poučeval kot asistent oziroma docent na tej fakulteti ter je ostal vseučiliški profesor do leta 1943. Nato se je izselil v Švico, od koder se je po vojni vrnil ter je bil leta 1946 izvoljen za poslanca v ustavodajni skupščini v okraju Siena.
plačami in cenami. Nuconova morebitna vladavina bi bila sicer na gospodarskem področju nekoliko drugačna kakor Eisenhowerjeva. Verjetno bi se državni izdatki povečali, toda denarno politiko bi vodil zvezni rezervni odbor (Federal Reserve Board) ne glede na to, kdo bi vladal v Beli hiši. Sprememba pri najvišjem vodstvu države utegne vplivati na gospodarstvo samo na zelo dolg rok; poslovni svet se sicer hitro prilagodi političnim spremembam.
Ameriški tisk navaja razne primere v razvoju gospodarstva po izvolitvi raznih republiških predsednikov. Tako na primer je bil predsednik Franklin D. Roosvelt leta 1932 izvoljen v času gospodarskega mrtvila. Temu je leta 1933 sledil gospodarski vzpon, ki je trajal do leta 1937. Medtem ni prišlo do popolne okrepitve ameriškega gospodarstva. Leta 1936 je bil Roosevelt ponovno izbran za predsednika, toda junija 1937 je nenadoma sledilo močno gospodarsko upadanje. Roosevelt je bil izvoljen zopet leta 1940 in 1944, med drugo svetovno vojno. Tedaj je bilo v gospodarstvu zelo živahno. Leta 1945 je sledil kratek padec. Pozneje iera 1948 je bil izbran za presednika tudi demokrat S. Truman prav v času, ko je bilo gospodarstvo na vrhuncu.
Republikanec Eisenhower je bil izvoljen leta 1952 v času gospodarskega vzpona. Temu pa je v času 1953 do 1954 sledilo gospodarsko upadanje. Toda nato se je gospodarstvo zopet pričelo dvigati in vzpon je trajal do srede leta 1957; Eisenhower, ki se zdaj pripravlja na odhod, je bil zopet izvoljen leta 1956.
SELVEG bo dobavljala Jugoslaviji e-nergljo tako, da bo na njeno omrežje priklopljen po potrebi v času med avgustom in oktobrom del Koprskega, Jugoslavija pa bo energijo vračala v januarju in februarju iz elektrarne Plave v Gorico. Ta način izmenjave ustreza obojestranskim koristim; kajti Jugoslavija ima po zgraditvi velikih elektrarn na rekah jadranskega zliva dovolj energije pozimi, primanjkljaji pa nastajajo v poznem poletju in zgodnji jeseni. Italija ima velike akumulacijske elektrarne v Alpah, ki so konec poletja polne, tako da Italija v tej dobi lahko oddaja energijo sosednim državam.
Po sklenitvi zgoraj omenjene pogodbe ima Jugoslavija elektroenergetsko
vala za 1,9 milijona ton, jekla za 2,7 mil. ton, pločevine za 2,2 mil., železa za 5,4 mik, premoga za 5 mik, petroleja za 9 mik, plina za 5 milijard kub. metrov in elotkrične energije za 16 milijard kWh.
Podpredsednik Kosigin je naglasil zlasti napredek proizvodnje jekla, češ da bo Sovjetska zveza v tem pogledu kmalu dohitela Združene ameriške države. Letos bo proizvodnja v Sovjetski zvezi dosegla 65 milijonov ton in prihodnje leto 71 milijonov ton, medtem ko so lani v Ameriki pridobili 85 milijonov ton jekla. Ameriške jeklarne delajo samo z dvotretjinsko zmogljivostjo.
Po sovjetskih virih navaja »Le Monde« še naslednje podatke: proizvodnja bombažnih tkanin 2,447 milijarde kv. metrov letos (2,2 lani), volnenih tkanin 216 milijonov kv. metrov (lani 201), lanenih tkanin 261 milijonov kv. metrov (207), svilenih tkanin 339 milijonov kv. metrov (350), usnjenih čevljev 210 mi-lijnov parov (190), televizijskih aparatov 796.000 (100.000), hladilnikov 256.000 (lani 215.000) in pralnih strojev 452.000 (lani 333.000).
Število zaposlenih v gospodarstvu se je letos povečalo za 3,900.000 v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta.
Vrednost zunanje trgovine je v prvem polletju letos dosegla 20 milijard rubljev (lani 18).
■ ■ | I • ■
Na zadnji seji Jugoslovansko-itali-janske trgovinske zbornice v Beogradu s0 razpravljali o razvoju trgovine z Italijo v okviru splošnega sporazuma kakor tudi v okviru obeh sporazumov za obmejno trgovino, tržaškega in goriškega. Glede splošnega sporazuma so ugotovili, da je bila z dopolnilnim zapiskom med Italijo in Jugoslavijo z dne 10. marca dosežena precejšnja sprostitev uvoza jugoslovanskega blaga, hkrati pa povečani kontingenti za nekatere artikle, katerih uvoz v Italijo še vedno nadzira italijanska carina. Ta sprostitev bo omogočila letos povečanje izvoza Jugoslavije za okoli 15-20%. O-mogočeno je bilo v precejšnji meri izvažanje kmetijskih prehranjevalnih proizvodov. Doseženi bi bili lahko še večji uspehi na tem področju, toda italijanska vlada ščiti lastno kmetijstvo ter je pričela izvajati »zeleni načrt«; Italija si prizadeva, da bi sama čimbolj razvila zlasti živinorejo.
Na seji so proučili tudi položaj, ki je nastal zaradi prepovedi uvoza svinj in svinjskih izdelkov, ki velja od 18. junija do 31. avgusta.
Jugoslovanski izvoz v Italijo se razvija ugodno. Vrednost trgovine med Jugoslavijo in Italijo v obeh smereh je v prvih petih mesecih dosegla 21.508 milijonov dinarjev (lani v istem razdobju samo 14.283), kar predstavlja povečanje za 51,6% Vrednost izvoza iz Jugoslavije v Italijo se je dvignila od 7.285 na 10.246 mil, to je za •:0,6%, uvoz pa se je povečal za 6.998 na 11.262 mil. dinarjev, to je za 60,9%. To povečanje uvoza gre na račun v prvi vrsti uvoza in-
povezavo z Avstrijo, Madžarsko, Grčijo in Italijo. Slovenija je zdaj na vseh svojih mejah povezana po daljnovodih s področji sosednih držav.
Kakor smo že omenili, gre v prvi vrsti za izmenjavo energije in ne toliko za izvoz. Takšna povezava najbolje u-streza dopolnilni naravi elektrogospodarstva Italije In Jugoslavije. Jugoslavija je imela v minulem razdobju precejšnje izvozne presežke električne e-nergije, zaradi naglega razvoja njene industrije pa raste tudi potreba po električni energiji. Navzlic gradnji novih elektrarn so obdobja, ko nastajajo primanjkljaji, ki jih je pa mogoče racionalno izravnati s povezavo s sosednimi državami.
Po dosedanjih pogodbah je Jugoslavija elektroenergetsko povezana z Avstrijo od leta 1954, z Madžarsko pa od leta 1957, od lanskega leta pa še z Grčijo. Z Romunijo sodeluje Jugoslavija pri študijah, raziskavah in izdelavi načrtov za dve elektrarni v Djerdapu na Donavi, iad katerih bo prva največja elektrarna na tej reki.
IZVOZ ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ JUGOSLAVIJE
Izvoz električne energije iz Jugoslavije je znašal v prvi polovici letošnjega leta 37,5 milijonov kWh, od tega 15,4 milijonov kWh v Avstrijo in 22,1 milijonov kWh na Madžarsko, medtem ko je v prvi polovici lanskega leta znašal 79 milijonov kWh, od tega 38,1 milijonov kWh v Avstrijo in 41,9 milijonov kWh na Madžarsko. Istočasno pa se je jugoslovanska proizvodnja električne energije zvišala od 3 milijard 581,2 milijonov na 3 milijarde 829,2 milijonov kWh, to je za 7%. V gradnji je vrsta novih elektrarn, katerih proizvodnja bo šla v več milijard; med njimi so elektrarna Split na Cetini, elektrarna Dubrovnik na Trebišnjici, elektrarna Senj na reki Lika-Gacka in druge. V Sloveniji, poleg petih obstoječih elektrarn na Dravi, gradijo še elektrarni Ožbalt in Hajdoše, dokončujejo pa tudi že termoelektrarno Šoštanj, ki bo s svojimi 135.000 kW moči največja termoelektrarna v Jugoslaviji.
R. K.
OD KOD PREJEMA TRST ELEKTRIČNO ENERGIJO
Od leta 1920 skrbi za dobavo električne energije za Trst in okolico tržaško podjetje SELVEG. To podjetje
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sovjetski 7- letni načrt v 5 letih
Gospodarski razvoj v I. polletju 1960
Viri pogonske sile če* 15 let
Dvoboj med premogom in nai'to - Atomska sila šele v povojih
Razvoj gospodarstva na svetu in pot k večji človeški blaginji ter celo gospodarska konjunktura, vse je odvisno od virov energije v svetu. Poglavitni vir energije v začetku industrijske dobe je bil premog. Ob nastopu sedanjega stoletja se je pojavila nafta, ki je napajala s silo bencinske in Dieselove motorje ter je postala na svetovnem območju nevaren tekmec premogu ter ga leto za letom bolj spodriva. Dežele, ki se imajo zahvaliti premogu za svoj industrijski razvoj, to najbolj neprijetno občutijo.
Gospodarski strokovnjaki v vseh mogočih skupnih ustanovah Zahodne Evrope — Evratomu, Evropski gospodarski skupnosti in OEEC, postavljajo gospodarske perspektivne načrte in ocene, ki se vedno sučejo okoli politike energetskih virov. Prof. Robinson, ki predava na univerzi v Cambrid-gu in je napisal temeljno delo o energetskih virih v bodoči Zahodni Evropi, je mnenja, da bo probleme energetskih virov mogoče rešiti samo v svetovnem merilu; tega ne bodo mogle storiti posamezne države zase.
Zdaj ko je polovica stoletja že za nami imamo na vsem svetu samo 35% sile iz premoga, 40% iz nafte in 15% iz zemeljskega plina. Oba ožja sorodnika po svojem poreklu — naf-
ta in plin — sta že precej prekosila premog kot nosilca energije. Le 10% energije pridobivamo iz vodnih sil.
Svet se ne zaveda premikov, ki se dogajajo glede raznih virov energije in ki bodo v prav bližnji prihodnosti še bolj revolucionarno vplivali na preskrbo s pogonsko silo.
V Zahodni Evropi imajo za svoj energetski vir na območju OEEC 509 milijonov ton premoga (63% vse sile) in 203 milijonov ton nafte, računane v premogovnih kaloričnih enotah, to je 25% vse potrebne energije; zemeljski plin daje samo en odstotek energije. K temu odstotku moramo pa prišteti še atomsko energijo za civilne potrebe. Glede porabe atomske energije smo pravzaprav šele pri poizkusih.
Po sodbi profesorja Robinsona, bo ta 1. 1975, to je po petnajstih letih, rabila eno milijardo 400 milijonov ton premogovnih enot energije. Poraba premoga bo v 15. letih le mvlenko-stno napredovala od 509 na 550 milijonov ton ali samo za deset odstotkov. Povpraševanje po nafti pa se bo podvojilo od 203 na 455 milijonov ton, medtem ko bo hkrati občutno narasla uporaba zemeljskega plina in atomske energije.
Kakšna bo videti preskrba Zahodne Evrope z energetskimi viri v letu 1975?
Premog..................42	odstotkov
Nafta .. i.	...	36	odstotkov
Zemeljski	plin	...	8	odstotkov
Vodne sile............IOV2 odstotkov
Atomska energija . .	4V2 odstotkov
Potemtakem imata nafta in plin velike prednosti, ker rezerve le-teh z novimi odkritji .nenehoma naraščajo, premog pa se bo še odlično držal in celo nekoliko napredoval. Zagovorniki	premoga imajo	tolažbo v
tem, da hitro rastejo možnosti uporabe premoga za najrazličnejše kemične izdelke.
Oceno profesorja Robinsona moramo imeti za zelo previdno, saj je izredno hitri razvoj gospodarstva zadnjih desetletij prekopicnili na glavo vse ocene strokovnjakov. Posebno slabo so se odrezali gospodarski modrijani Premogovne in jeklarske skupnosti, ki so postavljali trdne ocene o dolgoletnem pomanjkanju premoga in so se tem svojim ocenam primerno vrgli v neizmerne investicije. Na teh pogrešnih sodbah boleha del nemškega gospodarstva.
Gospodarski razvoj v 30 letih tega stoletja je bil tako nagel, da je veljalo kot neomajno pravilo svetov-
nega gospodarstva pravilo, da se vsakih deset let potrebe po energiji podvojijo. Prof. Robinson pa je bil kljub temu previdnejši: Računal je le z 2% povečanja.
Po vseh izkušnjah svetovnega gospodarstva je bolj 'verjetno, da bo 1. 1975 potreba po pogonski sili mnogo večja, kar pomeni, da so za nafto in plin dane v bližnji prihodnosti še mnogo večje razvojne možnosti. Prav s takšnega razvojnega vidika opravičujejo petrolejske svetovne družbe svoje najnovejše neizmerne investicije, o katerih so prepričane, da se Jim bodo izplačale., Kajpada, oba tabora, odnosno še bolj premogovni, to je predvsem nemški, iščeta način za razumno obliko sodelovanja med obema glavnima nosilcema energije — med premogom in petrolejem.
RUSKA NAFTA — NOVI TEKMEC
Bržčas mislita oba glavna tekmeca na »razumno« sodelovanje, ker se pojavlja grozeča senca ruske nafte. Tudi rusko gospodarstvo se ima zahvaliti za svoj nagli razvoj proizvodnji in preskrbi z neomejenimi količinami nafte. Preskrba z nafto je v Sovjetski zvezi trdno zagotovljena z novimi bogatimi vrelci. Zategadelj moramo računati z velikimi dobavami sovjetske nafte Zahodu po cenah, ki so Po starem receptu, zmeraj pod zahodnimi. Vsekakor ho ruski petrolej občutljivo mesto svetovnih petrolejskih družb, ki bodo morale napeti vse svoje sile, da bodo kos novemu tekmecu.
W. H.
dustrijske opreme v smislu sporazuma o posebnih dobavah; do začetka maja je bilo zaključenih v smislu sporazuma iz lanskega leta o posebnih dobavah za 26,6 milijona dolarjev kupčij. Izvoz je bilo mogoče tudi dvigniti z dovolitvijo posebnih kontingentov za uvoz v Italijo goveje živine, konoplje in svinjskega mesa. Sploh se je povečal izvoz prehranjevalnega blaga, in sicer za 2 milijardi 292,5 milijona dinarjev. Najbolj je napredoval izvoz koruze, in sicer za 827 mil. din, goveje živine za 614 mil. govejega in telečjega mesa za 553,7 mil. jajc za 262, konoplje za 149, rezanega lesa za 104, alkohola in benzola za 87. mil din, cinka za 70, svinca za 39 mil. dinarjev.
VELIKO POVEČANJE IZVOZA INDUSTRIJSKIH IZDELKOV
Celotni izvoz jugoslovanskega blaga v Italijo se je letos povečal v petih mesecih za 40,6%, izvoz samih industrijskih izdelkov pa za 64,5% ter je dosegel vrednost 955,8 milijona dinarjev (lani 580,9). Družba SA-CET v Milanu je že izvršila nekatere priprave glede organizacije osrednje predstavniške mreže.
RAZVOJ OBMEJNE TRGOVINE
NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM
V prvih petih mesecih tega leta se je izmenjava v obeh smereh v okviru tržaškega sporazuma o obmejni trgovini povečala za 75,9%; izvo* iz Trsta se je povečal za 64,3 uvoz pa za 85,8%. V okviru goriškega sporazuma se je trgovina povečala za 18,8%, uvoz se je povečal za 72,3%, medtem ko je izvoz nazadoval za 4,8%. Do tega skrčenja je tudi prišlo zato, ker so bili ob koncu leta v veliki meri izkoriščeni kontingenti za neliberalizirane proizvode. Zato js v prvem tromesečju znatno nazadoval jugoslovanski izvoz v Gorico.
Na seji so zaključili, da si bo zbornica prizadevala, da se čimbolj dvigne izvoz jugoslovanskega blaga v Italijo in da se konec julija sestane mešani odbor za obmejno trgovino, ki naj bi proučil razvoj obmejne "trgovine na Tržaškem in Goriškem. (Odbor se je te dni res sestal v Kopru; sestanka so se udeležili tudi predstavniki tržaške delegacije italijan-sko-jugoslovanške trgovinske zbornice).
Na seji so razpravljali še o razvoju trgovine z južnimi predeli Italije in o obisku prof. Teanija, predsednika Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu.
nn
nase
ijenje
zidarji
uničimo vse66
Vsak poklic ima svoje posebne značilnosti. če iz dneva v dan opravljaš isto delo, je pač naravno, da zariše v tvojih možganih in tvojih kretnjah neizbrisne sledove; saj še kapljanje vode izdolbe čez leta luknjo v kra-ški kamen. Pravimo tudi: »Stara navada, železna srajca«. Te železne srajce, v katero te je vklenilo delo v tvojem poklicu, se ne znebiš ne doma ne v družbi.
Tudi zidarja spoznaš po njegovih navadah, tudi on ima svojo posebno miselnost. Da zidarja težko privadiš na red, ti bo povedal vsak stavbenik. Da se o tem prepričaš, ti zadostuie včasih samo pogled na stavbišče. Se sam ne da mnogo na svojo zunanjost, malta na obleki in čevljih ga prav nič ne moti, ko odhaja z dela.
Odkar me je Aldisio speljal na opolzka tla, namazana z mešanico apna in peska, da z njih komaj potegneš svoje noge, če se že nisi zaletel v gredo ali zapletel med betonsko žico, sem si pogosto prizadeval, da bi globlje prodrl v dušo zidarja in »pregruntal« njegovo notranjost; že zato, da bi se laže razumela, pravzaprav da bi ga laže ukrotil in mu vsilil svojo voljo.
Končno se mi je to tudi posrečilo. Za to ni bilo niti potrebno posebno razpravljanje z njim ali kakršnakoli psihološka analiza, da se izrazim strokovnjaško.
»Ej. mi zidarji vse uničimo, kamor pridemo!« mi je odgovoril neki zidar, ko sem ga ozmerjal, da ie s prenašanjem malte uničil emajlirano vedro.
To je zidarjeva poteza! Vse uničijo, kar jim pride pod roke. Nič se jim ne smili, če zidar potrebuje pol opeke, nikdar ne vzame polovice, ki že leži poleg njega, temveč vedno rajši razbije celo! Uničuje z izredno slastjo. A zakaj? Da ustvarja novo, da gradi, kakor da bi se zavedal, da nastane novo le iz starega, ki se mora žrtvovati, katerega moraš uničiti. že Simon Gregorčič nekje pesni o večnem presnavljanju. Kako se matere veselijo vsakega otroka, a šele čez leta se bodo zavedle, da morajo za njihovo življenje žrtvovati same sebe. pravzaprav svoje lastno življenje, življenje za življenje.
— Ib —
Prijatelj: Prosim te, premisli dvakrat, preden pustiš zvečer ženo samo doma.
Odgovor: Rečem ti, storil bom to. Prvič moram premisliti, zakaj bi moral hoditi z doma, in drugič, zaka? ne bi lahko žena šla z menoj.
Se nikdar nismo čitli, da bi si kdo rad vzel življenje, ker je predrago.
— • —
Lasje imajo nekaj čudovitega na sebi; spravijo namreč v ravnovesje, kar moraš storiti. Ko imaš manj las. da bi jih česal, imaš več obraza, ki ga moraš umivati.
ANGLEŽI NE BODO PODPRLI NEMCEV. Nemški kancler Adenauer je v svojem nagovoru v Dusseldorfu dal razumeti benguncem iz nekdanjih nemških krajev, ki so bili po vojni priključeni k Poljski, da nemško-poljska mer ja še ni bila dokončno določena in da se bodo lahko še vrnili v svoj domači kraj. Poljska vlada je zaradi tega protestirala pri zahodnih vladah in se postavila na gledišče, da je sedanja polj-skonemška meja na Odri in Nisi dokončna. Takšno poljsko noto je prejer la tudi angleška vlada. Angleški listi, med temi tudi tedenski časopis »The Economist«, pripominja, da je Anglija sicer v Atlantski zvezi skupaj z Nemčijo, vendar niso članice Atlantske zveze (NATO) prevzele obveze, da bi podprle Nemčijo v zadevi nemško-poljske meje. Tudi ob raznih drugih priložnostih je angleški tisk svetoval Nemcem, naj se sprijaznijo s sedanjo mejo na Odri in Nisi.
ANGLIJA HOČE OHRANITI SVOJO POSREDOVALNO VLOGO. Predsednik angleške vlade Mac Millan je bil med prvimi državniki Zahodne Evrope, ki so obiskali Moskvo z namenom, da bi prišlo med vzhodnimi in zahodnimi državami do znosnega sožitja. Posredovalna vloga med obema taboroma je bila eden izmed najvažnejših namenov njegove zunanje politike. Mac Milllana je iznenadil oster protest Hruščeva proti Angliji, češ da podpira ameriško imperialistično politiko, ker dopušča, da iz Anglije vzletajo ameriška letala na vohunske polete nad Sovjetsko zvezo. Mac Millan je Hruščevu odgovoril zelo odločno. Hruščev je zdaj odgovoril Mac Millanu v milejšem tonu. Hruščev izraža svojo pripravljenost, da bi se Sovjetska zveza udeležila nove vrhunske konference s predstavniki velesil ter trdi, da je nemško oziroma berlinsko vprašanje ena izmed prvih ovir za pomiritev. Angleški tisk poziva angleške diplomate, naj se ne odpovedo posredovalni vlogi za pomirjenje sveta.
GOSPODARSKI BOJKOT JUŽ. AFRIKE. Dne 5. avgusta je Ghana uradno pričela gospodarsko bojkotirati Južno Afriko zaradi njene politike proti črncem, ki je znana pod oznako »apartheid«. Letališča v Ghani ne bodo dostopna več južnoafriškim letalom, prav tako ne pristanišča za južnoafriške ladje. Tudi Malaja se je pridružila bojkotu. V Tanganjiki je Nacionalna zveza, to je stranka, ki bo prevzela oblast, ko bo ta dežela meseca oktobra postala neodivsna, napovedala bojkot Južne; Afrike. Ustanovili bodo poseben »afriški propagandni urad«, ki bo sprejemal begunce iz Južne Afrike ter vodil gospodarski bojkot. Zamisel gospodarskega bojkotiranja Južne Afrike se je porodila pravzaprav na Angleškem. Sledili so proglasi skandinavskih sindikatov proti Južni Afriki. Južnoafriška vlada je odpoklicala svojega odposlanca, ki bi se moral udeležiti krajevnega sestanka svetovne organizacije za zdravstvo v Accri (Ghana). To je storila zaradi sklepa ghanske vlade, naj se prične bojkot blaga iz Južne Afrike.
NEODVISNOST AFRIŠKIH DRŽAV. Proslave obletnice neodvisnosti velikega otoka Madagaskarja so se udeležili tudi diplomatski predstavniki evropskih, afriških in drugih držav po svetu. Prisostvovali je tudi predstavnik Francoske skupnosti. Francoski listi naglašajo, da je bila s prisotnostjo tujih diplomatov dokončno potrjena neodvisnost Madagaskarja. — Te dni so proglasili neodvisnost nove afriške republike Gornjega Volte.
Nekaj dni poprej sta postali neodvisni državi Dahomej in Niger. Gornji Volta je bil doslej sestavni del Francoske Zahodne Afrike. Te dni postane neodvisna tudi Slonokoščena obala.
RUSKI VOHUN V AMERIKI, AMERIŠKI V RUSIJI. Ameriška vlada je izgnala tretjega tajnika na poslaništvu Sovjetske zveze v VVashingtonu Petra Ecova. Obtožila ga je, da je hotel podkupiti nekega fotografa, ki naj bi slikal zanj letalska oporišča ameriške mornarice. Zanimal naj bi se zlasti za vojaške vaje ameriških letalcev. Ecov naj bi bil tudi pripravljen kupiti fotografu posebno letalo, ki naj bi ga ta uporabljal za vohunstvo. Policijska u-prava v Moskvi je sporočila, da je bil na sovjetsko-iranski meji aretiran ameriški agent Slavnov. Pri njem so našli papirje, ki jih je ukradel ruskim državljanom. Pri sebi je imel tudi skrbno shranjen radijski oddajnik, tajne šifre in orožje. Delal je po navodilu Osrednjega obveščevalnega urada Združenih ameriških držav.
TUDI ZNANSTVENIKI VOHUNI?
že 24. junija sta iz Združenih ameriških držav izginila dva matematika — Bernon Mitchell in William Martin. Tisti dan sta odšla namreč na dopust ter bi se morala vrniti sredi julija. Ualužbena sta bila pri ameriški mornarici od leta 1953 do 1956, pozneje sta bila v tajni ameriški službi. Ameriški obveščevalni urad domneva, da sta zbežala v Mehiko.
OD EVROPE DO MALE EVROPE. Zahodnoevropska diplomacija je postala kaj živahna. Vedno bolj pogosti so sestanki ne samo med diplomatskimi predstavniki, temveč tudi med samimi predsedniki vlad. V diplomatskih krogih domnevajo, da se hočejo zahodno evropske države bolj strniti v trenutku, ko se Amerika pripravlja na volitve, v ameriški zunanji politiki nastaja presledek; navadno predsedniki nočejo prevzeti novih odgovornosti v trenutku, ko se pripravljajo na odhod. Zato domnevajo na Zahodu, da je potrebna med zahodnoevropskimi državami prav v tem trenutku večja dejavnost, da bi lahko uspešno branile svoje koristi pred morebitnimi novimi nastopi Sovjetske zveze. V ta okvir je treba spraviti sestanek kanclerja Adenauerja s predsednikom De Gaullom, Pa tudi napovedani obisk angleškega ministrskega predsednika Mac Mi-llana v Parizu.
Mednarodna trgovina
Boljša lesna konjunktura
Proti koncu julija se je tranzit lesa čez tržaško pristanišče nekoliko povečal. Povpraševanje po lesu v deželah ob Sredozemskem morju, posebno pa na Bližnjem in Srednjem vzhodu je bilo živahno. Iz Sirije in Saudove Arabije pa prihajajo neugodne vesti, da tamkajšnji uvozniki razpolagajo s premalo devizami za nabavo lesa. Gradbena dejavnost je v Arabiji popustila in precejšnje količine lesa so ostale v skladiščih pri uvoznikih. Uvozniki iz Kuwaita se trdovratno upirajo, da bi sprejeli nove, višje cene za evropski les; zato je tranzit lesa proti Kuvvailu upadel. Sudan še vedno uvaža precejšnje količine mehkega rezanega lesa, Libanon in Jordanija pa se zanimata tudi za les iz Romunije.
Romunski les je prisoten več ali manj na vseh tržiščih v Severni Afriki. Te dežele kupujejo v Evropi le toliko lesa, kolikor ga po romunskih pošiljkah še zmanjka. To je zlasti primer Libije.
Tržaški poslovni krogi si prizadevajo, da bi povečali izvoz lesa v Grčijo. Treba pa je omeniti, da tudi grški uvozniki ne razpolagajo z velikimi skladi deviz. Poleg tega so se v zadnjem času začeli pritoževati čez avstrijski les, češ da se avstrijske žage ne drže mednarodnih mer pri rezanem lesu. Medtem ko odščipnejo Avstrijci po več milimetrov lesa pri vsakem kosu — poudarjajo Grki — so pošiljke lesa iz Sovjetske zveze, Romunije, Češkoslovaške in Jugoslavije točno po meri, včasih pa celo presegajo mednarodne mere.
Tranzit proti Tuniziji in Alžiriji je še kar dober, medtem ko je povpraševanje po evropskem lesu v Maroku močno omejeno.
Pred časom se je zdelo, da bo španski trg začel nabavljati les čez Trst, vendar se je to upanje kmalu razblinilo. Le med zadnjo zimo so Španci uvozili manjše količine rezanega lesa.
CENE AVSTRIJSKEGA IN JUGOSLOVANSKEGA LESA
Proti koncu julija so veljale v Trstu naslednje cene za les f.co meja, neocarinjen: avstrijski mehak smrekov les O-III povprečno 26-28.000 lir kub. meter, III-IV 21.500-22.000, deske, pod mero III-IV 21-22.000, tramovi »uso Trst« 14-14.500. Tržaški list »II Traffico« navaja naslednje cene za jugoslovanski les f.co Sežana ali fob. vkrcno pristanišče: mehak les vrsta 0 40.000, I. 33 tisoč, III. 25.000, IV. 22.000; trd les: hrast neobdelan I-II 64.000, hrast v boulih 65-73.000, hrast merkantile 54.000, bukov les I-II 47.000, naraven 40-42.000 lir kub. meter.
U GOSPODARSKO OSAMOSVOJITEV MALTE
Na Malti dela okoli 65.000 delavcev od tega je bilo doslej zaposlenih v ladjedelnicah 12.000 ljudi. Ladjedelnice so bile v prvi vrsti zaposlene s popravili angleških vojnih ladij, toda angleška mornarica se naglo umika z otoka, ker se je angleška strategija prilagodila napredku, ki ga je doseglo v najnovejšem času orožje vseh vrst. Mornarica zgublja dosedanje postojanke pred letalstvom. Angleži so prepustili ladjedelnice družbi Baillev Ltd ter ji podelili veliko posojilo 6 milijonov funtov šterlingov (16,8 milijona dolarjev), da bi ladjedelnice lahko modernizirala in jih prikrojila civilnim zahtevam. Družba zahteva nova dva milijona funtov šterlinov. Delo na modernizaciji in ureditvi ladjedelnic traja že leto dni. Suhi dok bodo tako preuredili, da ho lahko sprejemal 80.000 tonske ladje. Preurejene ladjedelnice bodo lahko zagotovile delo 6.000 delavcem, preostale hočejo zaposliti v novih industrijskih podjetjih, ki jih ustanavljajo s prilivom angleškega kapitala.
Voditelj Mintoff ne prikriva svojih namenov, da bi namreč gospodarstvo Malte navezal na Severno Afriko in gospodarstvo srednjevzhod-nih držav. Angleži si prizadevajo, da hi gospodarstvo Malte čimbolj povezali z Anglijo.
'- • -
NE PIJTE, NE JEJTE PREVEČ!
Zdravnik dr. C. A. Clarke opozarja v angleški reviji »The Practitioner« ljudi na odgovornih poslovnih mestih, naj ne pijejo, ne jejo pa tudi ne kadijo preveč. Kdor to dela in mora hkrati odločati o važnih zadevah, si uničuje telesno zdravje. Poleg tega je nesreča še ta, da se ti ljudje navadno premalo gibljejo.
Nižje^carine^med Italijo in Zah. Nemčijo
Dne 1. julija so med šestimi državami Evropske gospodarske, skupnosti začele veljati nove carinske tarife. Nove tarife so pri nekaterih vrstah blaga za malenkost, pri drugih pa precej nižje od prejšnjih. Zanimiv je zlasti nov položaj, ki je nastal po uvedbi tarif v-trgovinski izmenjavi med Italijo in Zahodno Nemčijo. Nemši trg je postal bolj dostopen zlasti za dve vrsti italijanskega blaga, in sicer za tkanine in izdelke prehranjevalne industrije. Že doslej je Italija izvažala mnogo tega blaga v Nemčijo, po uvedbi nižjih carinskih tarif pa se je izvoz začel stopnjevati.
V razpredelnici navajamo nekaj vrst blaga, pri katerih je znižanje carine od 1. julija dalje bolj izrazito; prvi stolpec sestavljajo carinski količniki v veljavi do 30. junija, drugi stolpec pa novi količnik. V tretjem stolpcu navajamo carinske, količnike, ki veljajo za iste vrste blaga pri izmenjavi z drugimi državami, to je z državami, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti.
do 30/6 od 1/7
	član. EGS		dr. drž.
Testenine	27,0	24,0	30
Keksi	31,5	28,0	35
Olivno olje	7,0	5,5	7
Marmelada	27,0	24,0	30
Belo vino	40,5	36,0	45
Rdeče vino	28,8	25,6	32
Vsteklenič. vino	72,0	64,0	80
Vermouth	22,5	20,0	25
(Pri vinih se carinske		tarife	računa-
jo v nemških markah za hi).
Na področju proizvodov tekstilne industrije so novi količniki znatno nižji zlasti pri »mešanih« tkaninah, to je pri tistih tkaninah, ki niso iz same volne, bombaža ali svile, temveč deloma tudi iz umetnih vlaken. Znižanje tarif z dne 1. julija ni sicer tako izrazito kakor pri živilih (po večini gre za znižanje v razmerju 1%), vendar pa še poveča razliko med carinsko tarifo v veljavi med državami EGS in tarifo v veljavi za izmenjavo s tretjimi državami.
DAVČNI PRITISK VEDNO VEČJI
Davki so vrgli državnim blagajnam v času od 1. januarja od 31. maja 1960 1.344.413,400.000 lir; lani v istem času je izkupiček davkov znašal 1.159 milijard 844,500.000.
Mariborski teden" se je uveljavil
Maribor, 3. avg. 1960
Mariborski okraj sodi med najbolj razvita gospodarska področja v Jugoslaviji. Tu sta močno razvita industrija in kmetijstvo; tako je treba omeniti tekstilno industrijo, kovinsko predelovalno industrijo, papirno, lesno in kemično industrijo sploh. Razvito je tudi kmetijstvo in gozdarstvo. V teh razmerah pač cveteta tudi trgovina in go- -stinstvo.
Tako so bili dani deloma že pred vojno pogoji, da so lahko že leta 1932 priredili prvi »Mariborski teden«, ki pa je imel izrazito turistično naravo) Po nekaj letih je pričela na tej razstavi sodelovati tudi industrija. Prireditvi gospodarske narave so se. od leta do leta vedno bolj priključevale tudi kulturne in športne prireditve; dodan je bil tudi zabavni park. Tako je postal »Mariborski teden« velika revija gospodarstva, kulture in športa vsega štajerskega predela, ki je privlačevala od leta do leta večje število obiskovalcev. Povprečno je to preseglo 150.000.
Po vojni se »Mariborski tedni« vedno bolj razvijajo v prave sejme, čeprav ne izostajajo številne zanimive kulturne in športne prireditve. Obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice je od leta do leta več. Letos je gospodarska razstava v treh velikih novih dvoranah in v številnih zasilnih paviljonih pa tudi na odprtem prostoru. Posebno privlačen je zlasti tekstilni salon.
Razstavljavci so pretežno z mariborskega gospodarskega področja. Nastopajo s številnimi novimi vzorci najrazličnejših vrst blaga pa tudi z povsem novimi izdelki. Tu se odraža količinsko pa tudi kakovostno razvoj domače industrije. Letos se še, bolj čuti poudarek na komercializaciji »Maribor-
GRADNJA TOVARNE RAVNEGA STEKLA V ČRNOMLJU
V letu 1960 bodo morali uvoziti v Jugoslavijo 1,700.000 kv. m ravnega stekla. Edina tovarna takšne vrste je v Pančevu, ki pri velikanski gradbeni delavnosti ni kos potrebam. Zato so sklenili zgraditi še tri nove tovarne, izmed katerih bi ena bila v Črnomlju spričo bližine kremenčevega stekla v okolici Novega mesta. V novo tovarno bodo vložili nad poldrugo milijardo dinarjev, njena zmogljivost bo znašala 2 mi-| lijona 900.000 kv. metrov ravnega stekla.
To je 29- letni Raoul Castro, brat političnega voditelja Kube Fidela Car stra. Raoul je minister za narodno obrambo in poveljnik kubanske vojske. Prav v času, ko je bila nedavno politična napetost med Kubo in Ameriko na višku, je Raoul Castro odšel v Moskvo. Na sprejemu, katerega se je udeležilo 2000 oseb, je napadel Združene ameriške države, češ da so največji sovražniki miru in da hočejo Kubo odsekati od ostale Latinske Amerike. Raoul Castro je leta 1953 obiskal Madžarsko in Romunijo.
Tudi on je član trojke, triumvi-rata, ki danes vodi Kubo. Poleg brata Fidela je v njej namreč tudi Erneste Guevarra, ki je bil rojen v
Nove pobude na Koroškem velesejmu
(Od 11. do 20. avgusta v Celovcu)
Celovec, 31. avgusta
Verjetno ni zgolj slučaj, da se je nekdanji »Celovški sejem« razvil v »Koroški velesejem«, kakor gotovo' ni slučaj, da pod streho koroškega velesejma danes gostuje »Avstrijski lesni sejem« kot stalna in vsedržavna razstava te za Avstrijo tako pomembne stroke, To mnenje se je v meni še posebno utrdilo letos, ko sem prisostvoval ilustrirani tiskovni konferenci koroškega sejma v prostorih malodane dokončane osrednje razstavne lope, ki je za dunajsko največja v Avstriji. Z najrazličnejšim lesnim gradivom prekrita že-lezobetonska zgradba služi med letom za najrazličnejše kulturne in športne prireditve koroške prestolnice in je že v letošnji prvi zimski sezoni privabila pod svoje oboke 150.000 obiskovalcev raznih prireditev. Med temi seveda prednjačijo1 razne tekme hokeja in revije na ledu, ki se vršijo na sodobni umetni ledeni površini.
Letošnji koroški sejem je poleg dorn-bimskega sejma prva avstrijska gospodarska prireditev, odkar so 1. julija začeli veljati novi carinski predpisi v državah Evropskega skupnega tržišča. Od tega dejstva pričakujejo letos posebno živahno, čeprav šele orientacijsko trgovinsko dejavnost med obema evropskima gospodarskima blokoma. Da se olajšajo prvi koraki v novem položaju je avstrijski trgovinski odposlanec v Zah. Nemčiji poslal na celov-
ško razstavo svojega posebnega zastopnika, da morebitnim interesentom objasni carinske postopke, v zvezi z novim položajem.
Tudi avstrijski trgovinski odposlanci v Italiji, to je v Trstu: Metzl in v Jugoslaviji dr. Kraus in dr. Laitl bodo med koroškim sejmom na razpolago za posvetovanja. Vse to priča o pomenu letošnjega velesejma, ki ga je morda v tem trenutku še težko pregledati.
če razstavo malo pobliže razčlenimo, lahko ugotovimo, da je letošnje število razstavljavcev preseglo 1000, kar nedvomno predstavlja nov korak v razvoju razstave. Od skupnega števila 1025 razstavljavcev je 152 inozemskih podjetij, med temi je na prvem mestu Jugoslavija z 52, sledita ji Zah. Nemčija z 35 in Italija z 12 podjetji.
Od posebnih razstav naj omenimo posebno dve. Prva je. razstava Zavoda za razvoj gospodarstva, ki pod naslovom »Naša trgovina« skuša uresničiti pravilo »Pravo blago ob pravem trenutku na pravo mesto« in pokazati o-biskovalcu razstave in sploh »čudež iz? bire« v sodobnem gospodarstvu. Da se pa potrošniku ob tem »čudežu« večkrat zavrti v glavi, se je tega zavedla tudi celovška delavska zbornica, ki je letos prvič na razstavišču najela svojo lopo; v njej je s posebnimi filmi vpeljala potrošniško posvetovalnico. Ta, kolikor mi je znano, doslej edinstven primer
skega tedna«. Modna revija je tudi zelo uspela. Tu niso prišli do izraza samo številni in pestri vzorci tkanin, temveč . tudi napredek konfekcije; ne gre več samo za obrtniške izdelke temveč za industrijsko konfekcijo.
»Mariborski teden« je bil odprt 30. julija in se zaključi v ponedeljek, 8. avgusta.
R. P.
Za poživitev obmejne trgovine
V Kopru so se v pretekli petek sestali predstavniki jugoslovanskega odbora za obmejno trgovino in tržaške delegacije Itailijansko-jugoslovan-ske trgovinske zbornice v Milanu, da bi se posvetovali o razvoju obmejne trgovine na Tržaškem. V imenu tržaške delegacije so se sestanka udeležili predsednik dr. Vatta, podpredsednik Košuta in tajnik dr. Maurel. Z jugoslovanske strani so prišli dr. B. Novak, glavni tajnik trgovinske zbornice za Slovenijo, načelnik odseka za zunanjo trgovino pri isti zbornici Dolinšek, ravnatelj Lesjak iz Kopra, tajnik Trgovinske zbornice v Kopru Čotar in pa tudi Konzul Olnič in vicekonzul Kovačič s tržaškega jugoslovanskega konzulata ter ravnatelj Izvozne i Kreditne banke (Export banka) Nikolič. Predpoldne je bil sestanek jugoslovanskega odbora, popoldne pa skupni sestanek s tržaško delegacijo, ki mu je predsedoval dr. Novak. Razpravljali sd še posebno o vprašanju, kako bi se poživila obmejna trgovina, v skladu z ugodnim razvojem splošne italijansko-jugoslo-vanske izmenjave. Jugoslovani želijo, da bi se v tržaško trgovino vključilo novo blago; tako bi se ne samo še bolj uravnovesil avtonomni račun, temveč bi bila obmejni trgovini zagotovljena varnejša bodočnost. Zdi se, da se tržaška podjetja premalo zavedajo pomena obmejne trgovine, ki jim zagotavlja pred drugimi podjetji v Italiji določen obseg izmenjave in zaslužka.
CESTNI SPORAZUM MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
Dogovor zadeva tovornjake in avtobuse

MNOGO TURISTOV PO TRSTU. V
; zadnjem času je v Trstu mnogo tujih : turistov, predvsem Nemcev in Astrij-‘ cev. Turisti pripadajo po večini obrtni-. škemu sloju. Kamping v Sesljanu je bil razširjen na škodo kopališča za domačine.
VEČJI PRILIV DEVIZ. V prvih šestih htesecih letošnjega leta je obiskalo Jugoslavijo za 50/o manj turistov kakor v istem razdobju lani, vendar je. bil priliv deviz za 12,8°/o večji kakor lansko leto.
Sporazum o cestnem prometu med Jugoslavijo in Italijo, podpisan 27. julija v Beogradu, ne zadeva določil o obmejnem prometu po videmskem sporazumu in tudi ne številnih potovanj v osebnih avtomobilih po obeh državah, ki veljajo zanje splošne odredbe mednarodnega značaja; pač pa so z novim cestnim sporazumom uredili vprašanje prevoza potnikov in blaga. Urejen je prevoz potnikov na rednih avtobusnih progah (vzemimo Ljubljana - Trst), na rednih tranzitnih avtobusnih progah, na izmeničnih a.vtobusnih progah in v tranzitnem začasnem prometu. Nujnejša kot avtobusno prevažanje potnikov — turistov pa je bila ureditev tovornega prometa med obema državama in tranzitnega tovornega prometa prek ozemelj obeh pogodbenih strani v tretje države. Posebno pereče je bilo plačevanje cestnih taks, ki je v preteklosti celo pripeljalo do protestnih gibanj posameznih prevoznih podjetij.
PRISTOJBINE ZA TOVORNJAKE
Sporazum je odstranil vse poglavitne ovire nadaljnjemu še širšemu razvoju cestnega prometa, ki nenehno raste spričo živahnih trgovinskih odnosov in industrijskega, sodelovanja med obema državama. V sporazumu je bila določena lestvica cestnih pristojbin za tovorni promet, ki znaša letno približno za eno do eno in pol tonske tovornjake 18.000 lir odnosno 8.640 din, za tri do tri in pol tonske tovornjake 48.000 lil odnosno 23.040 din. Prikolice plačajo malenkostno višjo ustrezno takso. Taksa se plača za celo leto, štiri mesece, dva meseca in za čas 10 dni, sorazmerno trajanju časa voženj.
Prevozna podjetja morajo imeti v redu prometne in vozniške listine, ustrezajoče mednarodnemu prometu. Tovorna vozila morajo biti zavarovana s policami, veljavnimi v obeh državah. Vozniki morajo izpolnjevati prometne predpise v vsaki pogodbeni državi. Ustanovljen je. denarni transfer za plačevanje obojestranskih obvez. prevozna podjetja morajo imeti dovoljenja za prevoz blaga od druge pogodbene strani.
•SociGlni
UTRINKI
KOLIKO PREBIVALCEV IMA SZ
Sredi letošnjega leta je bilo v Sovjetski zvezi 214,400.000 prebivalcev, na dan popisa prebivalstva 15. januarja leta 1959 pa 208,800.000. V osemnajstih mesecih je prebivalstvo Sovjetske zveze narastlo za 5,600.000 ljudi, to je v razmerju 3,700.000 na leto. Prebivalstvo narašča tako močno zaradi upadanja umrljivosti, število rojstev pa po vojni ne narašča več tako hilro kakor pred vojno.
©eifn®
BANCA Dl CREDITD Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.0QG.0Q0 - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIČ FILZI ŠT. ID
TELEFON ST. 38-101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
Avtobusna podjetja, ki prevažajo potnike, zmeraj izven obmejnega pasu, v Benetke in dalje v notranjost Italije, ali pa v Zagreb, Opatijo in druge jugoslovanske kraje v notra-n j osti ter končno italijanske avtobusne proge s tranzitnim prometom preko jugoslovanskega ozemlja v Avstrijo, ali pa jugoslovanski avtobusi s tranzitnim ciljem v Francijo, bodo lahko na podlagi novega cestnega sporazuma še bolj razvili, brez birokratskih trenj, svojo dejavnost in podprli vzajemni turistični promet v obeh državah.
Il!lllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||nii|||||||||||||||||||||||||lll|ll|||||||||||||l
Sporazum o izmenjavi električne energije med Italijo in Jugoslavijo
(Nadaljevanje s 1. strani)
kupuje strujo od beneškega podjetja SADE, ki jo proizvaja v električnih centralah na Cordevolu, Piavu, Cellini in Tilmentu. Poleg tega razpolaga podjetje SADE z dvema termocentralama v Margheri in Portu Corsini (Raven-na). Na Cordevolu, ki priteka v Piave, obratuje šest central, poleg tega pa nameravajo zgraditi še tri nove. Na reki Piave delujeta dve veliki in več manjših central. Na toku vode, ki se iz jezera S. Croce izliva v Livenco je osem central, na reki Cellini pa drugih šest; na filmcntu delujeta dve veliki centrali, v prihodnjih letih pa jih bodo zgradili še več. Skupaj — tudi s ter-mocentralami — razpolaga podjetje SA DE s^1200 MW moči, ali s 5 milijardami kVvh. V Trst prihaja energija iz teh central po 5 daljnovodih, in sicer do transformatorske postaje na Opčinah. Od tod pa teče tok čez tri manjše postaje do mestnega omrežja. Razpoložljiva energija zagotavlja Trstu redno dobavljale, tudi v bodoče, in to tudi ko bo tržaška industrija potrebovala še mnogo več električne energije kakor zdaj.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininijuiiiniiiniiuiniHiniiiiuiiii!
Iflabladifiji hoteli be plipolocalo
Hotel COLOMBIA
Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 In 31-083 II. kategorije. • Sedemdeset postelj-
Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 2200-2600 (davki in postrežba vklju čeni).
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in to pla tekoča voda, centralna kurjava telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 75(
lir dalje.
Hotel SLON
Ljubljana, Titova 10 • Telefon 2(1641 do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate; kavarno, restavracijo in bar.
Hotel MOSKVA
Beograd. Kategorija A. Razpolaga * 100 udobno opremljenimi sobami, »-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji.
Popust za skupine!
Argentini. V zadnjem času se je med kubanskimi izseljenci razširila vest, da je Fidel Castro kronično bolan ter potreben oddiha. V tem primeru bi breme državnega vodstva padlo v prvi vrsti na Raoula; tako je od- . redil Fidel Castro. Zdi se pa, da so glasovi o Fidelovi bolezni pretirani. ‘ Tako je Fidel Castro nastopil kot glavni govornik na proslavi revolucije še 26. julija in tudi dopisniki italijanskih listov navajajo, da se mu bolezen ne pozna. Sicer je bilo o njegovem zdravstvenem stanju izdano kratko poročilo njegovega osebnega zdravnika, ki pravi, da je-pljuč-na bolezen popustila. (Nekateri listi trdijo, da ima raka na pljučih). Raoul Castro je na glasu, da je večji revolucionar kakor njegov brat.
Jfoiel PAIiACE
PORTOROŽ
Obiščite restavracijo in kavarno »JADRAN« ter restavracijo »HELIOS«. Vse nacionalne specialitete na ražnju in izvrstna istrska vina.
posvetovanja potrošnikov še mi zdi v času, ko se z reklamo skuša umetno ustvarjati potrebo po nekaterih proizvodih, povsem na mestu. Pa tudi resna podjetja bi se morala razveseliti te pobude Delavske zbornice, saj bo tako morda potrošnik uspel razločevati dobre od slabih proizvodov in se ustrezno odločiti.
Še ena novost letošnjega sejma pa je predvsem senzacija za otroke, ki se v dvanajstih majhnih trgovinah lahko igrajo prodajalce in nakupovalce. Ta pobuda je v Zah. Nemčiji na 18 prireditvah privabila nad štiri milijone malih obiskovalcev.
Ob koncu naj se še ustavim pri poglavitnem predstavniku avstrijske industrije, to je pri lesu. Da se les na Koroškem sejmu piše z veliko začetnico, ni več nobena novost. Novost pa je, da se zadnje čase uporaba in izko^ riščanje te dragocene prvine vedno bolj spreminja. Ne samo, da ne pometajo več z raznimi odpadki, ki jih razne industrije uporabljajo v razne namene, ampak skušajo iz surovega lesa pridobiti vedno bolj dragocene izdelke. S -tem v zvezi naj tudi omenim, da se uporaba lesa kot goriva nenehoma krči in se za ogrevanje posebno večjih ; prostorov iz leta v leto veča potrošnja ; težkega gorilnega olja. Mimogrede naj omenim, da se nafta, kolikor je ne pri- ; dobiva sama Avstrija, natovarja v Tr- ‘ stu. Naj dodam, da priredi tudi letos tržaški propagandni odbor (Comitato di propaganda unitaria per Trieste) na . Koroškem sejmu svojo običajno raz--stavo. V petek, 12. avgusta bo na Koroškem velesejmu »Jugoslovanski dan«.
Ra Do
UL Foscolo 1 - tel. 94-386
Podružnice: Trst. Ul. Havia 23 Milje. Ul- Roma 1
Hladilna Dam vaa potrabiiine za rinogEadatitvo, poljadalatvo la živinorejo!
J U G O S L A

R f J e K A
t-JUGOI—
Održava osam linija i to:
Sjevema Evropa (tjedno) iz Jadrana do Londona i luka Sjeverne Evrope.
Sjedinjene države Amerike, u zajednici s Plovbom, Piran (desetdnevno) iz Rijeke do Ne.w Yorka, Philadelphie i Baltimora.
Južna Amerika (mjesečno) iz Jadrana do Buenos Airesa.
Levant (tjedno) iz Jadrana do Latakije, Beiruta i Aleksandrie.
Iran, Irak (svaki mjesec i pol) iz Jadrana do Khor-ramshahra.
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) iz Jadrana do Ranguna.
Daleki Istok — Ekspresna (mjesečno) iz Jadrana do japanskih luka.
Daleki Istok — Brza pruga (dvomjesečno) iz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim prugama plovi 35 brzih i modemih bro-dova, koji imadu preko 230.C00 tona nosivosti, ras-hladni prostor, tankove za biljna ulja i 470 putnič-kih mjesta.
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA »JUGOLINIJE«
NEOPLASTICA
NAJVEČJA ZALOGA IZDELKOV IZ PLASTIČNE MASE IN GUMIJA NA TRŽAŠKEM
PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO
Dve prodaialni: V. Ghega, 9 — Tel. 35-836 (v bližini glavne postaje)
V. S. Maurizio, 4 — Tel. 41-272 (v bližini pokritega trga)
Lutke — igrače — sanitarni izdelki — izdelki za domačinstvo — plastične prevleke za pode — izdelki za potovanje — kamping — specialna vinilska lepila — vinilske barve.
1000 razstavljavcev
KOROŠKI VELESEJEM - CELOVEC
AVSTRIJSKA LESNA RAZSTAVA^OD 11. DO 21. AVGUSTA 1960
POSEBNE RAZSTAVE
Center za proizvodnost, Zvezne železnice, Pogled v trgovino. Kmetijska in gospodarska zbornica, Posvetovalnica za potrošnike, Razstava izumov, Pohištvo, Letala, Splošna nakupna družba za trgovce, Opekarne, Lončarski izdelki, Ploščice za oblaganje.
MOSTRE SPECIALI
Centro per la produttivita, Ferrovie Federali, Mostra del Commercio, Came-ra Federale per Tagricoltura e. le foreste, Ente di consultazione per i con-sumatori, Mostra delle invenzioni, Mobili, Aeronautica, Societa generale di acquisto tra commercianti, Mattonifici, Vasellame, Piastrelle.
25“o popusta na vozne listke s sejemsko izkaznico!
Pojasnila in sejemske izkaznice pri vseh potovalnih uradih in pri ravnateljstvu v Celovcu, tel. 66-80, 66-08.
Sconto del 25°/o sui niezzi di trasporto, esibendo la tessera della Fiera!
Informazioni e tessere d’entrata preš so le agenzie turistiche e presso la Di-rezione a Klagenfurt, tel. 66-80, 66-08.
v službi gospodarstva
1000 espositori al servizio deireconomia
Nekoliko manj prozne določbe d	kakor med I alijo in Jugoslavijo
Dober mesec pred. petletnico vi-^tnsKega sporazuma	avgusta
^55) o obmejnem pasu med Jugo-%vijo in Italijo, je letos 15. julija taičel veljati še sporazum o obmej-to® prometu z Avstrijo. Priprave za členitev tega sporazuma so trajale dolgo; do podpisa je prišlo med diskom avstrijskega zunanjega ministra Bruna Kretskega v Beogradu.
Sporazum se stvarno še ne izvaja, *er mora, kot nam je znano iz prak-Se našega primorskega sporazuma, še toešana komisija šestih članov opra-Jtoi vse priprave za izdajanje dovo-iinic. Delo bo trajalo več mesecev.
Tudi obmejni pas med Avstrijo in '^goslavijo se razteza deset kilome-Jr°v na vsako stran državne meje. Majhna razlika je v tem, da so se n° avstrijski želji držali precej stro-ito desetkilometrske črte, ne da bi tol tem liberalno zaokrožili obmejni tos p0 gospodarskih koristih in tako 'tol j učili v obmejni pas večja mestna naselja ali turistično pomembne kra-Prav spričo takšnih vidikov ne ^di na primer v obmejni pas Bled pa Maribor, čeravno se ju črta 0,)mejnega pasu skoro dotika.
Prav tako kot v obmejnem jugo-5°vansko-italijanskem pasu imajo ‘toetniki obmejnih dovolilnic pravico ^iskati štirikrat mesečno obmejni tos onstran meje. zadržijo se lahko to vsakem obisku 60 ur, medtem ko tolja za pas videmskega sporazuma toirno zadržanje, to je 12 ur več.
Tudi glede prehodov so na avstrij-toi meji večje omejitve. Imetniki dobitnic smejo uporabiti samo pet toehodov navedenih v dovolilnici in to°raj0 prestopiti mejo pri vrnitvi toz isti obmejni prehod. Določbe so 0rej približno takšne, kakor so ve-Jale v prvih letih izvajanja obmej-toga prometa med Jugoslavijo in Jtolijo. Podobno pot znajo iti določ-
z obmejnim prometom z Avstrijo,
tor bo pač praktično izvajanje poka-tolo, da je namen tudi tega spora-torna o obmejnem pasu predvsem toglabljanje prijateljskih odnosov s Severno državno sosedo in da naravni tok medsebojnega spoznavanja od-tora na stežaj vrata prijateljstvu.
Cisto drugače kot v videmskem sPorazumu pa je rešeno vprašanje toenosa blaga in denarja. Vsaka pogodbena stran bo izvajala svoje av-°bomne predpise. Praktično pomeni °. da bodo Avstrijci uporabljali svo-16 carinske in valutne odredbe. Jugoslovani pa svoje in sicer glede va-Otnih določil, ki dovoljujejo z jugo-bvanske strani prenos v enem me-*ecu 3.500 din v bankovcih po 100 'Oh in kovanem drobižu. Na 37 ob-toejnih cestnih in rečnih prehodih ln štirih železniških bodo obmejni togani z obeh strani nabili obvesti-
la, koliko in kakšno blago bodo smeli prenašati z ene in druge strani državne meje. Po gospodarski sestavi obeh držav kaže, da bodo z avstrijske strani bolj popustljivi glede prenosa valut, a z jugoslovanske strani pa glede carinjenja blaga za prenos v sosedno državo.
Gledano s koroške strani je Slovenija dežela na jugu, kjer pihajo milejše sape, ker ni zagrajena nasproti morju s tako visoko gorsko pregrajo kot Karavanke in Savinjske Alpe. Vino in tobačni izdelki bodo med glavnimi privlačnostmi za avstrijske obiskovalce. Težko pa je vnaprej predvideti, ali bo avstrijsko industrijsko blago tako privlačno za Jugoslovane, kot je italijansko.
Za množično obiskovanje, seznanjanje in sprij atelje vanj e so na ju-goslovansko-italijanski meji ugodnejši naslednji objektivni pogoji: Prehodi niso na Primorskem ovirani po visokem gorovju. V južnem obmejnem slovenskem pasu so obsežena velika mestna naselja in sploh gosto naseljena pokrajina. Tudi sorodstvenih vezi je med italijanskimi mesti in slovenskim podeželjem neprimerno več kot na avstrijski meji. V jugoslovansko - avstrijskem obmejnem pasu so edino večji, in sicer izrazito slovenski industrijski kraji:	Jeseni-
ce, Tržič, Ravne, in MežišKa dolina; na avstrijski strani je pomemben kot industrijski kraj in veliko prometno križišče Beljak, dalje Borovolje s svojimi puškarskimi obrati in že smo pri kraju kar zadeva gospodarsko privlačnost.
V zimskem času utegne v obmejnih gorah ostro vreme s snežnimi padavinami bolj in za dalj časa ovirati normalni razvoj obmejnega prometa kot pa burja na Primorskem.
Gornja Savska dolina ob podkoren-ski Savi - Dolinki bo uživala blago-deti dveh križajočih se obmejnih pasov :	italijansko-jugoslovanskega in
jugoslovansko-avstrijskega. Pod tri-državnim stikališčem na Petelinku se bodo v Ratečah, Podkornu in Kranjski gori naučili ljudje v Jugoslaviji in obiskovalci iz Avstrije in Italije spoznavati drug drugega in gojiti duh prijateljstva ter medsebojnih narodnih značilnosti.
Po petletnem zgledu najbolj odprte meje med Jugoslavijo in Italijo more biti vsakdo ie optimist, da bo namreč praktični obstoj obmejnega prometa na avstrijsko-ju-goslovanski meji omehčal neupravičeno zadržanost do sosedov, ki temelji na preteklih zmotah in blodnjah. Mislimo, da s svoje strani prispevamo k nastopajočemu duhu spravljivosti, da preteklosti slabega spomina niti ne omenjamo.
3	PRED UREDITVIJO
0	SLOVENSKEGA ŠOLSTVA
Novi minister za prosveto v Fanfa-tojevi vladi je predložil parlamentu o-Snutek zakona, s katerim se bo uredil * Položaj slovenskega šolstva in šolnikov ‘‘	1 Italiji. Z novim zakonom na žalost
h Po bodo vpeljane slovenske šole v Be-
1	Peški Sloveniji, kakor to zahteva slo-enska javnost in smisel italijanske u-
r stave. Zakon tudi ne odpira možnosti, aa bi Slovenci prišli do dejanskega 'Pliva na razvoj slovenskega šolstva s «	ebi, da bi bili vključeni v višje, šolske
"stanove, ki vodijo šolstvo.
Fordova podružnica v trstu?
"erdove avtomobilske tovarne naj bi Mislile urediti v Trstu podjetje za sestavljanje avtomobilov iz uvoženih de-5>v- Nova tovarna bi delala za izvoz, ^lede tega so bili zadnje tedne posve-1 med vodilnimi tržaškimi gospodar-toveniki in med petimi strokovnjaki ve-toega ameriškega podjetja. Tovarno bi ^stavili v žaveljskem industrijskem toistanišču, kjer naj bi si bil Ford že tezerviral 400.000 kv. metrov zemljišča. v kratkem naj bi mislili podpisati že "di vse. potrebne pogodbe.
prva obletinca skladišča za
“RAZILSKO KAVO. Stalno skladišče to brazilsko kavo v našem pristanišču " Praznovalo prvo obletnico obstanka. v Prvem letu je prišlo v skladišče 455 tsoč vreč kave po 60 kg. Od tega so ,66.000 vreč že prodali. Ta mesec pri-."kujejo prihod nadaljnjih 70.000 vreč.
skladišču lahko naročajo kavo samo togovci, ki lahko dokažejo, da so v
Braziliji naročili enako količino. Če u-poštevarno to, potem vidimo, da je Brazilija od prvega avgusta lani prodala v Italiji nič manj kot 520.000 vreč kave, kar pomeni izredno povečanje v primeri s prejšnjimi leti.
TRŽAŠKI POMORSKI PROMET. V
prvih sedmih mesecih letošnjega leta je promet v tržaškem pristanišču dosegel nad 3 milijone ton. Tudi v mesecu juliju je promet stalno naraščal in je znašal nad 450.000 ton. Tako visoke ravni promet še ni dosegel; narašča posebno množični promet.
NOV ZDRAVNIK. Na turinski univerzi je promoviral za zdravnika Mitja Bregam iz Gorice. Mlademu zdravniku čestitamo!
NAŠE SOŽALJE
V	Trstu sta umrli g. Marija Jakomin, mati škedenjskega duhovnika Dušana Jakomina in Marija Briščak por. Družina; v Skednju je umrl Giordano Valentinčič; v Doberdobu Marij Jarc; na cesti Zagreb-Beograd se je s tovornjakom smrtno ponesrečil Jože Bregant iz Podgore. V Nabrežini je pri prometni nesreči izgubil živlenje 21-letni domačin Peter Škrk.
V	Mariboru je umrl v 60. letu jezuit Ivan Rojic doma iz Zalošč pri Dornberku. Študiral je na slovenski gimnaziji v Gorici ter po maturi stopil v jezuitski red. Deloval je deij časa tudi v Beogradu. Rajni je bil znan kot izredno dobrodušen duhovnik.
„Konec sezone^
V tržaških trgovinah so že izvešene tablice »Razprodaja ostankov« ali'»Likvidacija zaradi konca sezone« in podobne. Modne revije že prinašajo zimske kroje. Pa tudi vreme se nikakor noče ustaliti in prepričali smo se, da drži italijanski rek, da »prvi dež v avgustu ohladi gozd«.
Za tržaške trgovce nastopa tudi čas, ko se morajo čimprej znebiti poletnega blaga, ki bi ga morali sicer spraviti v skladišče in čakati prihodnje pomladi. Kdo ve, ali bo sploh še prihodnje. lelo v modi. Letos je prav v tem trenutku nastopila močna ovira za prodajo vseh vrst blaga, zlasti tkanin in obuvala, ki so si jo pravzaprav ustvarili sami Tržačani oziroma Goričani. Vsesplošno je znano, kako močno je zdaj tržaška in goriška trgovina na drobno navezana na jugoslovanske odjemalce, ki prihajajo v Trst in Gorico v obmejnem prometu, poslovno ali na prehodu v Italijo in druge zahodne države, da bi bilo treba to še posebej naglašati. V Trstu in Gorici namreč potiskajo menjalnice tečaj dinarja navzdol, nekatere drobiža sploh nočejo menjati. Pri tem se opravičujejo, češ da smo na pragu izvedbe jugoslovanske denarne preobrazbe. S takšnim početjem ne škodijo prav nič Jugoslaviji; kajti s tem ovirajo posredno izvoz jugoslovanske valute. To je pravzaprav povsem v skladu z valutno politiko vseh držav. Škodo imata samo tržaška in goriška trgovina.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Od „fiča" do „spaka"
Jugoslovanski tisk je že davno poročal, da bo tovarna motornih koles TOMOS v Kopru pričala izdelovati majhno ljudsko vozilo znamke Citroen. Zadeva se je zavlekla; zdaj pa je ravnatelj tovarne TOMOS Fr. Pečar izjavil nekemu listu, da bodo pričeli s proizvodnjo tega ekonomičnega vozila, ki mu pravijo »spak«, proti koncu tega leta. Vse kaže, da se dogovor med koprskim podjetjem in francosko tovarno še ni izvedel zaradi pomislekov, ki jih je na pristojnih mestih izrazila tovarna avtomobilov Crvena Zastava v Kragujevcu. Ta montira zdaj vozilo FIAT 600 iz sestavnih delov, ki jih prejema od turinske tovarne. Ni dvoma, da bi novo francosko vozilo konkuriralo Fiatu 600. Spak bo kljub tem u-govorom uspel, ker je izkušnja pokazala. da se je povpraševanje po majhnih avtomobilih tako povečalo, da bo dela za obe tovarni dovolj, čeprav bo Crvena zastava povsem dograjena lahko izdelala okoli 30.000 avtomobilov na leto. V smislu dogovora s francosko tovarno bo TOMOS sam izdeloval nekatere dele avtomobila, ki jih bo odkupovala tovarna. Citroen: izkupiček zanje bi na leto prinesel Jugoslaviji okoli 400.000 dolarjev. V zameno bo tovarna Citroen dobavljala TOMOSU sestavne dele za montiranje »spaka« v Jugoslaviji, pozneje bo TOMOS izposloval tudi licenco, da bo lahko vse sestavne dele izdelal doma. Spak je na glasu zelo trpežnega vozila. Vozi s hitrostjo 90 km na uro in potroši 5 litrov goriva na 100 km. Z majhnimi stroški se da predelati tudi v tovorno vozilo.
POLEMIKA ZARADI DVOJEZIČNOSTI
Naborni urad v Trstu je poslal devinsko - nabrežinski občinski upravi 20 nabornih lepakov v italijanščini in dva v slovenščini s pripombo, da uprava ne sme nalepiti slovenskih lepakov na glavni državni cesti. Kljub močnemu priseljevanju Italijanov je občina še vedno pretežno slovenska. Zato je ukrep nabornega odbora vzbudil v Nabrežini in Devinu razumljiv odpor; značilna je pripomba, da se lepaki ne smejo nalepiti ob državni cesti, očitno, da bi ne vzbujali pozornosti Italijanov in drugih tujih potnikov. Neki italijanski nacionalistični list je protestiral, češ da je v nevarnosti italijanstvo italijanske vojske, ker so bili lepaki tudi v slovenščini.
ŽIVLJENJSKI STROŠKI SO SE POVIŠALI. Po podatkih Osrednjega zavoda za statistiko se je indeks življenjskih stroškov v Italiji v razdobju maj-junij povišal od 107 na 107,68 (1956 = 100). Zaradi tega se draginjske doklade v industriji in trgovini dvignejo v tromesečju avgust-oktober 1960 za eno točko.
NESREČNI PETEK
Pretekli petek je v Trstu storilo samomor troje oseb, in sicer 29-letni istrski begunec, 51-ietni šofer in 57-letna ženska. Omeniti je treba, da je ta dan bilo južno in soparno, tako da sta bila vročina in tlak neznosna.
Spomini iz tržaških dijaških let
©()isk pti pesniku d). QtegofceLeu
.Silo je leta 1900. Tržaška državna Sirnnazija z nemškim učnim jezikom sedanjem Hortisovem trgu — v oni toibi »piazza Lipsia« — je bila tedaj toaša« gimnazija, ker slovenske v Tr-s'u takrat še ni bilo. Slovenski dijaki 'to tem zavodu smo v povprečju vseh tozredov predstavljali relativno večino, 1 šestem razredu šolskega leta 1899-^0 smo pa bili celo v absolutni veči-to- Instinktivno smo se zavedali mo-tolnega pomena tega dejstva in v svo-tont odnosu do profesorjev, ki so ve-'Homa bili Nemci, nismo imeli nika-tlh manjvrednostnih kompleksov, po-Sebno ne, ker smo se lahko ponašali 1 dobrimi učnimi uspehi.
Vsako leto so posamezni razredi gim-tozije meseca maja priredili svoj šol-izlet kam v bližino: na Kras, v ka-6° istrsko obalno mestece, v Lipico in "zovico, na Socerb itd. Tisto leto je to za višjo gimnazijo bil prirejen sku-ton izlet v Oglej. Ti izleti-niso bili stro-obvezni in zato se nas je nekaj slo-'enskih dijakov odločilo, da napravimo to°j poseben majniški izlet in da obi-.C€rno pesnika Simona Gregorčiča, ki to živel tedaj v začasnem pokoju na toadišču v Vipavski dolini.
Fesnik Simon Gregorčič je bil navzlic tosprotstvu, ki ga je bil deležen s stra-nekaterih ozkosrčnih ijubljanskih ‘rogov, pri tedanji slovenski srednje-'toski mladini zelo v časteh. Sploh pa e bilo med nami zanimanje zelo moč-to za vse, kar se je dogajalo na pod-
ročju leposlovja in še posebno na področju slovenskega pesništva. Citali smo s pravim pesniškim zanosom poezije tedaj že. pokojnega Dragotina Ketteja in pesnitve nastopajoče »moderne«, Murna, Zupančiča itd. Tovariši, ki so bili nastanjeni v tržaškem »konviktu«,* so izdajali svoje literarne izdelke v ša-pirografiranem periodičnem listu z naslovom »Flores«, z največjim zanimanjem smo prebirali »Ljubljanski zvon« ter čitali tržaško »Slovenko« in pa »Novo dobo«, ki je izhajala v Zagrebu.
Tako je razumljivo, da se nas je prav nekaj slovenskih šestošolcev odločilo za izlet k pesniku Gregorčiču. Pobudo za ta izlet je dal Josip Žiberna iz Tomaja, ki se je sam mnogo ukvarjal s pesništvom in je vse Gregorčičeve poezije znal na pamet. Razen njega sta se pridružila secesiji Ladoslav Cvetovič iz Trsta in Ernest Pipan iz Škrbine pri Komnu in pa seveda tudi pisec teh vrstic. Na izlet smo šli 14. maja, istega dne, ko je gimnazija priredila izlet v Oglej.
že 13. maja popoldne smo šli na pot. Iz Trsta smo se z vlakom peljali do Nabrežine, od tod smo pa pešačili naprej čez Šempolaj, Gorjansko in Komen v Škrbino, kjer smo pri Pipanovih prenočili na senu.
Naslednji dan smo ob krasnem vremenu nadaljevali peš svoj izlet čez Železna vrata v Vipavsko dolino in na Gradišče, kjer je tedaj bival 56-letni pesnik. Nismo bili prijavljeni in zato smo bili v skrbeh, ali nas bo sploh spre-
jel. Toda naše skrbi so bile neutemeljene. Gregorčič nas je sprejel z največjo ljubeznivostjo, povabil nas je v svojo domačijo, nas posadil okrog mize, sam prisedel in nas pogostil z najboljšim vinom iz lastnega vinograda. V razgovoru, ki se je nato razvil, se je zanimal za naše. uspehe in težave pri učenju, za socialne razmere naših roditeljev in za naše udejstvovanje izven šole. Vsakdo izmed nas je moral kaj povedati. Ko se je oglasil naš tovariš Cvetnič, ki se je odlikoval s toplim globokim glasom, je. Gregorčič s posebnim poudarkom takoj ugotovil: »O, to je pa bas!« Kasneje smo zvedeli, da se je Gregorčič zelo zanimal za zborovsko petje.
Ostali smo pri Gregorčiču kaki dve uri in se nato poslovili. Pred odhodom smo mu izročili skromen »album« ali nepopisano spominsko knjigo, ki je. na naslovni strani prikazovala ročno narisano pesniško liro z napisom »Svojemu ljubljencu v spomin — tržaški dijaki«. Spominsko knjigo hrani še sedaj Gregorčičev muzej.
Vrnili smo se z izleta ponosni in z zadoščenjem, da smo izkazali svoje spoštovanje možu, ki smo ga častili in ljubili kot predstavnika slovenske poezije.
Dr. O.
* Ta zavod je ustanovil istrski rodoljub Jurij Dobrila, ki je bil škof v Poreču (1857-1875) in v Trstu (1875-1882).
Multura in življenje
i n/ prisjnrusču
Napovedane ladjellU
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje —
— Indija — Pakistan: Učka 6. avg., Triglav 21. avg., Romunija 31. avg.
— Indonezija — Daljni vzhod: Triglav 21. avgusta.
— Sev. Kitajska — Japonska: Triglav 21. avgusta.
— Sev. Evropa: Zadar 18. avgusta.
— Sev. Afrika: Zadar 18. avgusta.
— Sev. Amerika: Srbija 19. avgusta.
— Perzijski zaliv: Topusko 20. avg.
JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje —
— Dalmacija — Grčija (tedenska): Opatija 9. avgusta.
— Grčija — Kreta (štirinajstdnevna): Lastovo 5. avgusta.
JADROLINIJA
Proga Trst — Poreč. Iz Trsta odhajajo ladje vsak dan ob 8. uri in se vračajo iz Poreča z odhodom ob 16. uri. Ladje pristajajo v Kopru, Portorožu, Umagu in Novem gradu.
Proga Trst — Umag. Ladje odhajajo iz Trsta vsak dan ob 17. uri, ob nedeljah pa ob 21.30. Povratek iz Umaga vsak dan ob 4,30, ob nedeljah pa ob 4,00.
SPLOŠNA PLOVBA
V tržaškem pristanišču je motorna ladja »Bled«, last Splošne plovbe iz Pirana, vkrcala blago v splošnem tovoru, namenjeno v severnoameriška pristanišča. Prihodnja ladja na tej redni mesečni progi Jadran - Sev. Amerika bo priplula v Trst konec tega meseca.
Ob zadnjem povratku so z ladje Bled izkrcali večjo količino starega papirja, vkrcali pa so 450 ton žebljev, zložljivih stolov, kuhinjskih naprav, žice, bombonov in drugega raznega blaga.
NOVA PROGA TRST - ZAH. AFRIKA
Beneška pomorska družba »Naviga-zione Libera Giuliana S.p.A.« bo uvedla redno zvezo med Trstom in pristanišči ob zahodni afriški obali. Ladje bodo odhajale iz Trsta vsakih 20-25 dni. Prva, in sicer ladja vrste Liberly »Atlantic« bo odplula proti Afriki 13. avgu-
sta. Proga bo ostala izven običajnih »konferenc«. Agent za Trst je »Adria« Lines & Trading«.
35 LET STAR CONTE BIANCAMANO ODSLUŽIL
V	La Speziji bodo razdrli staro 27.000 tonsko prekoceansko ladjo »Conte Bian-camario«. Trup ladje, ki je bila zgrajena v Vel. Britaniji leta 1925, je odkupilo neto podjetje za 500 milijonov lir. »Conte Biancamano« je plul na progah med Italijo in Sev. Ameriko, nekaj časa pa tudi med Italijo in Južno Ameriko. Zadnja leta so se okvare ponavljale tako pogosto, da so morali ladjo ustaviti v Neaplju. Ista usoda čaka podobno ladjo »Conte Grande«, ki je, kakor »Conte Biancamano« plul za družbo »Italia«.
VPRAŠANJE PREVOZA SOVJETSKEGA PETROLEJA
»Financial Times« poroča, da je zavladala med lastniki petrolejskih ladij, ki so ostale, nezaposlene, velika nezadovoljnost, odkar so jim velike zahodne petrolejske družbe prepovedale prevoz sovjetskega petroleja. Brez dela je zdaj zlasti mnogo manjših petrolejskih ladij, ki so že 18 mesecev prevažale sovjetski petrolej. Lastniki ladij se pritožujejo, da velike zahodne petrolejske družbe niso najele njihovih ladij za prevoz petroleja, odkar jim je bilo prepovedano prevažati sovjetski petrolej.
KREDITI ZA GRADITEV NOVIH LADIJ
Jugoslovanska investicijska banka je zagotovila Jugolinijl posojilo za graditev sedmih ladij s skupno tonažo 42.000 ton. Prva izmed teh ladij »Trebinje« s tonažo 10.500 bo v kratkem dograjena. S posojilom omenjene banke bo Atlantska plovidba v Dubrovniku kupila ladjo z 10.500 tonami. Tudi s posojilom iz te banke bo Oceanska plovba naročila v Kopru tramper 10.000 brt. Splošna plovba v Piranu bo posojilo Jugoslovanske investicijske banke izkoristila za nabavo 13.370-tonske tovorne ladje.
V	Kraljeviči so v ladjedelnici Tito splavili 3.000 tonsko ladjo Transupi-lo za Jugolinijo na Reki.
»KAROLINA RIJECKA« KOT FILM
V	Piranu snema filmsko podjetje »Avala-film« nov film po scenariju, ki ga je napisal Zvonimir Berkovič po drami »Karolina Riječka«, delu znanega istrskega pesnika in pisatelja Draga Gervaisa. (Pisec je tragično umrl pred leti v Sežani po proslavi 50-letni-ce ustanovitve tržaškega akademskega društva »Balkan«), Drama je doživela velik uspeh na jugoslovanskih odrih. Gervais je zajel snov iz Napoleonovih časov, ko je angleška mornarica blokirala evropsko celino, tako Trst in tudi Dalmacijo. V trenutku, ko se je angleška mornarica odločila, da prične obstreljevati Reko, se je podala k poveljniku »Karolina Riječka«, žena bogatega trgovca, da bi ga pregovorila. V resnici jo je poveljnik uslišal in prenehal obstreljevati mesto. Film režira Vladimir Pogačic. Poleg jugoslovanskih igralcev nastopajo v filmu tudi angleški in francoski igralci. Glavno1 vlogo ima angleška zvezdnica Anne Aubrey. Film bo v angleščini. Kot statisti nastopajo številni domačini v značilnih istrskih narodnih nošah in tedanjih meščanskih oblačilih. V Piranu so posneli ze več filmov, ko je bilo treba poiskati tipično staro obmorsko mesto. Doslej so snemali »Karolino Riječko« v glavnem na Trgu 1. maja, kjer stoji hiša, v kateri je stanovala tudi sama Karolina. Sicer vzbujajo pozornost do mačinov in turistov tudi topovi iz Napoleonovih časov, ki so jih postavili na Tartinijevem trgu, največje čudo pa je angleška vojna ladja iz tistih časov, ki jo je izdelal »Filmservis Ljubljana« za to priložnost in za katero se menda zanimajo tudi italijanski filmski režiserji. Staro tovorno barko so predelali v borbeno fregato, oboroženo s topovi. Snemanje filma bo trajalo dalj časa. Zadovoljni so posebno statisti, ki jim podjetje plača za vsak nastop po 800 dinarjev, za osliča ali ko-zo’ k' 'ud* nastopata v filmu, prejme stalist še 800 dinarjev posebej.
POLETNO KULTURNO MRTVILO V TRSTU
V	našem mestu vlada čudno kulturno mrtvilo, ki ni običajno za poletje. Vsako leto smo imeli pri nas vrsto operetnih predstav na gradu pri Sv. Ju-stu. Operetne predstave so bile za Trsi že nekakšna tradicija. Njihov izostanek letos mučno vpliva na vse kultur-
no izživljanje, ki je brez vsakega pravega jedra, ker je omejeno na osladno obujanje spominov na lepe stare čase pod habsburškim žezlom, ki se vrši v miramarskem parku sredi svetlobnih in glasbenih učinkov, ki pritegujejo vsak večer še precej obiskovalcev, željnih svežega zraka in sprehoda ob naši lepi barkovljanski obali. Za te svojevrstne predstave je že, lani dala pobudo »Turistična ustanova« v Trstu. Pogodila jo je, ker ji je uspelo pritegniti k tem predstavam skoraj večino turistov, v glavnem nemških in avstrijskih, ki se mudijo v našem mestu na krajšem obisku ali samo na prehodu. Zelo pa je deležna graje druga turitič-na pobuda iste ustanove. Gre namreč za svetlobni vodomet, ki naj bi ga izdelal znan dunajski mojster in ki naj bi bolj ali manj krasil barkovljanski nasip ob začetku obale. Ne razumemo zakaj je nastalo toliko hrupa zaradi tega načrta, če pomislimo, da je sedanja puščoba na omenjenem nasipu vse prej kot privlačna ne samo za razvajenega turista, ampak celo za skromnega Tržačana, ki je na lepoto svoje obale zelo ponosen in ki bo zato samo pohvalil vsak prispevek za njeno ©lepšanje.
SMRT VAŠE PRŽIHODE
Dne 26. julija je umrl na Dunaju svetovno znani češki violinist Vaša Prži-hoda. Podlegel je srčni kapi. Star je bil 60 let. Rodil sc je namreč 24. avgusta 1900 v Vodnanyh na Češkem. Violine se. je učil pri mojstru Janu Ma-raku. Na samostojnem koncertu je nastopil, ko mu je bilo komaj 13 let. Z 19. leti je bil že na turneji po Italiji, kjer je bil deležen mnogo priznanja zlasti pri slovitem dirigentu Arturju Toscaniniju, ki mu je utrl pot v svetovna glasbena središča, ker je občudoval njegovo izredno tehniko, popolno podajanje in izredno lep ton. Sledila je uspešna turneja po Ameriki. Do leta 1951 je Vaša Pržihoda učil violino v Mozarteumu v Salzburgu, nato pa na dunajski glasbeni akademiji. Večkrat je z znatnim uspehom nastopil tudi v Jugoslaviji. Bil je tudi v Trstu.
FOLKLORNI FESTIVAL NA PRIMORSKEM se zaključi danes s skupnim nastopom folklornih skupin Lado, Kolo in Taneč v Kopru. Poprej jc nastopila tudi slovenska skupina Fr. Marolt iz Ljubljane.
intermercator
TRST Ulica Cicerone, 10 Tel. 38-074
UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU
Splošna plovba - Piran
Zupančičeva ul. 24
tel. 51-70 - telex 03-122
Komercialni oddelek - Ljubljana
igriška ul. 12
telefon 23-147 - telex 03-18f
Pomorski prevozi dolge in obalne plovbe.
Redna POTNIŠKO - TOVORNA linijska služba Jadran — ZDA — Jadran, združena z Jugolinijo. Odhodi ladij vsakih 10 dni.
Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte.
Izleti z jahtama »Burja« in »PIranka«
pozor POZOR POZOR!
Od sobote, 16. julija v vseh trgovinah organizacije
Obleka alpagatex Magnoni - Tedeschi
12.500.-
VITTAOELLO
tradicionalna razprodaja po najnižjih cenah
IVakaj primerovi Poletne obleke
volne ,Laneros8i‘ L.	11.5(10
Poletne volnene obleke	2.500 - 0.500
Poletne obleke
iz česanih vlaken	9.500
Poletne obleke iz najfinejše česane volne 12.900 - 17.500
,Blne jeans1
(kavbojske hlače) 750 - 1.100
Poletne hlače Volnene poletne hlača
Poletni jopiči Volneni jopiči Dežni plašči jinako'
1.600	2.300
3.500 - 4.500 2.900 - 3.200 4.200	0.000
0.900 - 10.000
Dežni plašč Lilion
4.000
Dežni plašč nailon Rhodiatoce
5.300
TRST, VIA DANTE 12 - Telef. 37-861
mednarodna špedicija in transport
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176
Brzpjav: Intereuropa Koper,
Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana
s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu.
Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi/
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
L POŽAR
TRST - ULICA M0RER1 ST. 7 Tol. 28-373
Prevzemamn vsakuvzetnn prevaža za tn In inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne
Naša zavarovalnica
ustanovljana leta 1020 A. RAVNIK, Trst Ul. Uboga 0 Tel. 27512
Poravnajte naročnino!
Tvldka SILA	JOŽEF
uvo z	IZVOZ
TRST — Rir* Grnmula 6-1 - Telefon 37-004	
	Telefon 55-689
UVOZ - IZVOZ
d>u/ ea IcukfMia ui
Vremec r.
Opčine - Narodna 78
Tolof. 21-306
Cme ugodne!
Sc* lltM/fre
iduu/fe in frddiU t/am nudijo- zdAcu/i-lisZa in ieiouišla i/ osu(u Stovenije
CELJE, letovišče ob bistri Savinji, krasna okolica, kopanje v olimpijskem športnem bazenu, gledališče, kino. Penzion v hotelu »Evropa« 1.100 do 1.500 din. DOBRNA, stoletja priznano zdravilišče fca ženske bolezni, lažjia živčna obolenja i. dr., 18 km severno od Celja. Divna lega med senčnatimi gozdovi. Nad 700 postelj. Godba, ples, kino, promenadni koncerti.
Penzion v pred in po sezoni od 725 do 1.100 din; v glavni sezoni od 900 do 1.300 din.
LAŠKO, zdravilišče za revmatična obolenja leži ob Savinji, 12 km južno od Celja med šumovitimi bregovi. Nad 300 postelj.
Penzion v pred in po sezoni 500 do 1.055 din; v glavni sezoni 800 do 1.055 din.
LOGARSKA DOLINA, prekrasno letovišče med orjaškimi gorami, 75 km zahodno od Celja. Izleti, redka flora, votlopad Savinje. Hotel »Planinski dom« in »Sestre Logar« (skupaj 140 ležišč).
Penzion v pred in po sezoni 600 do 650 din; v glavni sezoni 600 do 800 din.
ROGAŠKA SLATINA, že nad 300 let priznano zdravilišče za bolezni prebavil (želodec, jetra, žolč, ledvice, i. dr.), 33 km vzhodno od Celja. Divna okolica, športno kopališče, koncerti, ples, izleti. Hoteli kategorije A, B in C. Penzion v pred in po sezoni od 650 do 1.100 din; v glavni sezoni od 900 do 1.500 din.
Iz Ljubljane direktni avtobus 4-krat na dan.
Gostinsko oodjetje
Turist - Ankaran
* &wh JFZifioltij)
Imenitna obala s peščenim dnom -Tobogan - Restavracija ”KONVENT” -Bife na plaži - Odlična postrežba -Izvrstna Kubinja - Hotel in weeKend Hišice - V poletni sezoni ob nedeljaH ples popoldne in zvečer - Nočni bar -Originalne jazz - Zasedbe.
TURIST - ANKARAN vos vabil
TURISTIČKI URED
PUTNIK - ZAGREB
ZAGREB - Praška, 5 - Tel.f. 34-25*
Dati če Vam sve turlstlčke I saobračajne Informacije za putovanje po Jugoslaviji.
Želite-ll upoznati Jugoslaviju?
Za Vas prlredjujemo velika kružna potovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika, i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacljel
Odprt vse leto. Tekoča, topla in mrzla voda. BI postelj. Sobo ■ kopalnico. Lasttn taksi, rMtavracija z narodnimi in mednarodnimi spocialitotami. Depandansa BLEGAŠ z lastno restavracijo, 49 postelj, kurjava s pečmi.
PENZION 800-1000 DIN DNEVNO - Žičnica.
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Pretekli teden se je cena goveje živine za zakol na italijanskem trgu nekoliko okrepila. Cene prašičev za zakol so nasprotno še popustile, razen pri suhih prašičih. Trg s krmo je miren, cene težijo navzdol. Na trgu s kožami vlada pravo mrtvilo. Po žitaricah je povpraševanje precej živo, le za mehko pšenico ni posebnega zanimanja; cena je popustila. Cena masla nazaduje, tako tudi cena navadnih vin, 'kar je pač pripisati poletnemu upadanju potrošnje teh vrst živil. Povpraševanje po olivnem olju je bilo precej živahno, vendar je cena ostala, razen manjših krajevnih sprememb, na prejšnji višini. Prekupčevalci s paradižnikovo mezgo [so skoraj popolnoma izostali, medtem ko gredo olupljeni paradižniki dobro od rok.
KAVA
TRST. Cene veljajo za kg blaga ocarinjenega: Moka dank bean 1000, Slonokoščena obala ser. 16 1050, oprana 1065, E. K. Special 1160, AP/1 Special 1175, Kongo. Robusta tipa 3B 1070, Am-briz Robusta large bean 1180, Java Wib 1 Gunug Gumitir 1305, Minas NY 4/5 sereen 17/18 nov pridelek 1210, Santos Prime sereen 18 1325, Santos Fancy sereen 17/18 1340, Santos Fancy sereen 18 1360, Santos Paraiso sereen 18/19 1375, Moka Gimma handpicked 1275, Honduras Kattan extrachoice 1280, Haiti XXX 1340, Peru oprana 1370, Columbia Medellin Excelso 1470, San Domingo Ocoa 1420, Gvatemala hard bean 1450, Kostarika Cachi 1460, Kostarika San L. Vicente 1510, Kostarika Monte Azul Especial Extra 1610, Portoriko San Carlos Superior 1420, Nyassa 1370, Bu-gishu AA 1460, Tanganika AB 1400, Ke-nya AB fine quality 1500, Hawai oprana Capitain Cook 1 Ex 1500 lir kg.
POPER
TRST. Cene veljajo za cwt. cif. proti vkrcanju v avgustu (v oklepaju cene prejšnjega tedna): Saravvak special črn London quality 440 ( 440), Saravvak bel 637 (630), Tellicherry garbled 510 (515), Tellicherry extra bold 525 (530), brazilski poper črn 505, bel 610 šilingov za cwt.
SADJE IN ZELENJAVA
MILAN. Cene veljajo za kg bruto teže: lubenice 30-70, I. 50-70, razne hruške 20-70, Coscia I. 60-90, ekstra 90-130, Williams I. 60-100, ekstra 100-160, bele breskve 40-50, I. 45-80, ekstra 90-130, rumene breskve 30-60, I. 60-100, ekstra 100 do 150, dinje 20-50, namizno grozdje primus ekstra 120-150, I. 80-110, panse 60-110, slive 30-60, Bourbanks I. 70-90, »zlata kapljica« I. 90-100, »zmajeva kri« 130-150, pomaranče jajčaste oblike I. 80 do 130, ekstra 130190, limone navadne 50-70, I. 80-110.
Suh česen 80-120, repa 25-50, rdeča repica 40-80, korenje krajevnega pridelka 20-40, od drugod 3045, cvetača 25 do 40, kumarice 3080, čebula krajevnega pridelka 40-60, Tropea 50, bela čebula iz Apulije 5055, dišeča zelišča 150 do 200, nov fižol 6090, fižol v stročju vrste Boby 30100, sveže gobe (čista teža) 600800, cikorija 40120, endivija navadna 60100, I. 80100, zelje 70100, I. 80100, krompir navaden 3035, Saskia iz Bologne 3032, Sirtema 32-33, Bea 32 do 35, Binthie 32-35, melancane 20-50, paradižniki krajevnega pridelka 1540, Riviera 15-25, I. 3040, ekstra 40-50, podolgovate oblike S. Benedetto 2040, hruškasti paradižniki 35-55, S. Marza-no 4050, paprika koničaste oblike 40 do 60, navadna 25-50, rumena paprika Asti 130180, peteršilj 50120, zelena 40 do 60, bučice 3060 lir kg.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. (Cene veljajo od grosista do prodajalca na drobno): dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5-10 kg 145-150, trikrat koncentrirana v škatlah po 5-10 kg 140145, trikrat koncentrirana v škatlah po % kg 160165, v tubah po 200 g 47-50 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 140150 lir škatla, v škatlah po % kg 7072 lir škatla, grah v škatlah po % kg 8090, fižol v škatlah po % kg 190200, čebulice v kisu 210-230, španska tunina 730 lir kg, domača 650, prvovrstna afriška tunina v olju I. 600, skuše 755-600, sardine v olju v škatlah po 200 g (maroške) 65-70 lir škatla.
ŽITARICE
BRESCIA. Cene veljajo za stot blaga postavljenega na tovornjak na kmetijskem posestvu, vreče nevračunane. Pšenica fina 6800-6900, dobra merkanti-le 6700-6750, koruza 42004300, hibridna koruza 3900-4000, bela koruza 39004000, oves 5400-5500, inozemski oves 4900 do 5300, neoluščen ječmen iz tujine 4700 do 5000; pšenična moka tipa »00« 9000 do 11.000, tipa »0« 84008800, tipa »1« 81008500, tipa »2« 75007600, koruzna moka tipa »0« 9100-9300, mojca iz trde
VALUTE V MILANU		
	20-760	4-860
Dinar (100)	84,00	75,00
Funt šter.	5750,00	5825,00
Napoleon	4550,00	4525,00
Dolar	620,15	619,85
Francoski fr.	126,50	125,62
Švicarski fr.	143,70	144,05
Avstrijski šil.	23,83	23,98
Funt šter. pap.	1743,25	1743,50
Zlato (gram)	708,00	705,00
Kanadski dolar	629,50	633,25
BANKOVCI V CURIHU		
4. avgusta 1960		
ZDA (1 dol.)		4,29i
Anglija (1 funt šter.)		12,06
Francija (1 fr.)		87,40
Italija (100 lir)		0,692
Avstrija (100 šil.)		16,60
ČSR (100 kron)		16,00
Nemčija (100 DM]		103,00
Belgija (100 fr.)		7,50
Švedska (100 kron)		87,20
Nizozemska (100 fl.)		114,20
Španija (100 pezet)		7,15
Argentina (100 pezov)		5,10
Egipt (1 funt šter.)		8,50
Jugoslavija (100 din.)		0,50
Avstralija (1 funt šter.)		9,55
pšenice za testenine tipa »0« 11-12.000, tipa »1« 11.20011.400, tipa »2« 10.700 do 10.900, zdrob 47004900, otrobi 4300 do 4400. Neoluščen riž: Arborio 7600 do 7700, Vialone 960010.200, Camaroli 6900 do 7000, R. B. 76007900, Rizzotto 6900 do 7400, Roncarolo 67008000, Maratelli 7200-7600; oluščen riž: Arborio 13-13.900, Vialone 18.500-19.000, Carnaroli 14.900-
15.500,	R. B. 12.70013.100, Rizzotto 12-
12.500,	Maratelli 12.20012.300 lir stot.
VINO
ASTI. (Cene veljajo za stot na viru proizvodnje). Rdeča vina: Barbera 12 do 12,5 stop. 54506500 lir stot, Grigno-lino ekstra 10.65012.000, Freisa sladko 73508200, Freisa superior 61006850, Neb-biolo 11.50013.150, Barolo 1958 14 stop. 22-24.000, Bonarda 85009000, Brachetto 890010.400, Malvasia rdeče 83009300, Cortese belo lOll stop. 5600-6650; peneča vina: Moškat 9200-10.450, Asti v steklenicah 380400 lir steklenica, Vermouth beli in rdeči 245-255 lir steklenica.
SIENA. Chianti kvotira za stop/stot: Chianti 1959 11-12 stop. 470420, čez 12 stop. 520570, rdeče vino 1959 9-10 stop. 360-390, lOll stop. 390440, 11-12 stop. 440490, belo vino 9-10 stop. 360-390, lO 11 stop. 390-440, 11-12 stop. 440490 lir.
ŽIVINA
FORLI. Živina za zakol: voli L 32.500 do 37.000, voli II. 20.500-25.500, voli III. 16-20.000, krave I. 33-36.500, krave II. 22.500-25.000, krave III. 18-21.000, biki I. 37-39.000, biki II. 29-33.500, biki III. 21-25.000, junci in junice I. 37-39.500. Živina za rejo in vprego: voli za vprego 300400.000 lir par, krave 360600.000, biki za rejo 310425.000 lir glava, junci 190-325.000, krave mlekarice 105-200.000 lir glava. Konji za zakol I. 210-320 lir kg, II. 180-200, žrebeta do 12 mesecev stara 300-320, konji za vprego 150-180.000 lir glava. Prašiči: mladi prašiči 20-25 kg težki 230-250 lir kg, 31-35 kg 230 do 250, prašiči iz Toskane 12-20 kg 5000 do 6500 lir glava, domači prašiči 4045 kg 250-270 lir kg, 50-80 kg 250-260, 80 do 100 kg 240-250, debeli prašiči 121-150 kg 235-245, 150-180 kg 225-230, preko 181 kg 220-225 lir kg; jagnjeta 450480, ovce 160-200 lir kg žive teže.
PERUTNINA
PARMA. Domači piščanci I. izbira 650-700 lir kg, domači navadni piščanci 600650, kokoši 650-700, race 300-350, mlade gosi 550-650, pegatke 750-800, purani 840-860, piščeta 60-70 lir glava, golobi 600650, zajci 350-380 lir kg. Sveža kokošja jajca 22-24 lir jajce.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenice v preteklem tednu napredovala od 183% na 184 7/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru. Na čikaški borzi je dne 2. avgusta koruza notirala 116%, rž 68 in oves 11714 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru.	■	1	.1
SLADKOR — KAVA — KAKAO
Sladkor je. v New Yorku notiral za vrsto World contract št. 4 3,40 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi; za sladkor v pogodbi št. 6 f.co Kuba 6,11 dolarja. Trg ni uravnovešen, cene se rahlo dvigajo. Kava v pogodbi »B« je dne 2. avgusta kvotirala 35,70 do 35,85 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru, v pogodbi »M« pod istimi pogoji 45,05 do 45,20 stotinke dolarja. Trg s kavo ni posebno razgiban. Kakao gre slabo v prodajo, cena je pretekli teden nazadovala na 25,84 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v septembru. Vrsta Bahia je 2. avgusta stala 26%, vrsta Accra pa 28£ stotinke dolarja za funt.
VLAKNA
Volna boljše vrste je v New Yorku kvotirala 141 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi, oprana volna 107,8 pod istimi pogoji. Bombaž je 2. avgusta stal 30,96 do 31,03 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v oktobru. V Aleksandriji je Ashmuni good notiral 61,15 talarja za kantar, proti izročitvi v avgustu. Karnak good fully good 73,06 proti izročitvi v novembru. V Londonu je, juta dosegla t Mili First 120, First marks 115, Lightnings 109 f. šterlingov za tono (1016 kg).
KAVČUK
Na londonskem trgu so 2. avgusta zabeležili naslednje cene: Smoked Rib-bed cif. 30% do 30%, proti takojšnji izročitvi. Ribbed Smoked Sheets (cif. european basis ports) 30% do 30 7/8, proti izročitvi v avgustu, crepe lahek 34% proti izročitvi v avgustu, crepe težak 32% do 33 proti izročitvi v septembru.
KOVINE
V Londonu je aluminij v ingotih stal 186 funtov šterlingov za tono, surov antimon 70% 190 funtov šter., kadmij 10/6; baker v ploščah 327% do 327%, magnezij 2/2% do 2/3 šil., mangan cif. Evropa najnižja cena 68-72, kovina 98 odst. 275-285 funtov šterlingov za tono (1016 kg), platina 30% funta šterlinga za unčo Troy, nikel 600, živo srebro v steklenicah po 76 funtov (34,5 kg) 70 do 70%, silicij 98% 120-123, wolfram
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo 680-690 lir kg, maslo iz sveže lombardske smetane 600625, maslo domače proizvodnje 630-640. Sir: Reggiano 1957 840-860, Reggiano 1958 820-850; Grana 1958 780-810, isti 1958/59 730-740; Sbrinz izven soli 470480, postan 540-590; Emmenthal švicarski 750 do 780, izven soli 490-500, postan 550 do 570; Provolone svež 500-510, postan 550 do 570, druge izbire svež 490-510, postan 510-540; Italico svež 385-395, postan 440 do 460; Crescenza svež 270-280, postan 350-370; Gorgonzola svež 300-320, postan 500-520; Taleggio svež 320-340, postan 420-460 lir kg.
KOŽE
SIENA. Cene veljajo za kg, trošarina nevračunana: krave in voli nad 40 kg težki 280-300, pod 40 kg 290-310, 30 do 40 kg težki 320-340, pod 30 kg 360-380, biki 180-200, teleta 3/8 650-700, 8/12 650-700, 8/12 500-550, 12/20 430-500, 20/26 370-390, 3/8 brez glave s parklji 550-570, hrbet 400-450, jagnjeta I. 1100-1200 lir koža, II. 950-1050, Merinos 700-800, usnje za podplate 8 mm debelo 700-800 lir kg, 5/S-5/6 750-850, 4/4-t 800-850, eksotične kože 50% 750-900 lir kg.
GRADIVO
SIDERNO. Povprečne cene f.co tovarna, provizija in prometni davek nevračunana: polna opeka 6x13x26 10.000 lir 1000 opek, železniški z daki 6x13x26 12.000 lir, enobarvne opeke iz cementa 20x20 13.000 lir, boljše vrste 20.000 lir, strešniki marsejskega tipa 22.000 lir, cementne ploščice 20x20 400 lir kv. m, cementne cevi 20 cm 350 lir kos, 30 cm 600 lir, 50 cm 1400, 60 cm 1600, kopalnice 100x50x50 7000 lir, umivalniki 70x 50x50 800 lir, rečni gramoz 2000 lir kub. meter, morski in rečni pesek 1000 lir, morski gramoz 1000 lir, gašeno apno v vrečah 350 lir vreča, živo apno v kosih 7000 lir, zidarski mavec 800 lir stot, mavec za šablone 2000 lir, cement Portland navaden 1050 lir stot.
MAŠČOBE IN MILA
Maščobe iz kosti 63-70, domači loj tretiran s kislino 90-95, tretiran z vodo 105-110, loj iz tujine navaden 102-106, ekstra 107-111, kokosovo olje. Geylon 235-245, navadno 230-240, palmovo olje 150-160, olein 150-160 lir kg. Pralno milo 70-72% kisline ekstra prozorno 125-105 lir kg, belo ekstra 125-150, rumeno ekstra 100-125, 6062% kisline belo 120 do 130, dišeče toaletno milo 70-80% kisline 35-65 v ovoju, 25-30 brez ovoja.
156-162 šil., zlato 250/2% za unčo Troy, srebro 79%, jekleni odpadki 7/9 do 8/7/6.
Kam pojde kubanski sladkor
V Londonu je Mednarodni svet za sladkor zaključil svoje zasedanje. Glavni sklepi, ki so bili sprejeti, sa nanašajo na povišanje kontingentov za izvoz sladkorja iz držav proizvod-nic na prosta tržišča (od 20% na 105% na osnovne kontingente) in na povečanje kubanskega kontingenta v tolikšni meri, da bo Kuba lahko prodala na prostem trgu tudi kontingent, ki so ga Združene ameriške države odpovedale, že pred zasedanjem Mednarodnega sveta je Kuba skušala prodati previšek sladkorja, in je zaključila s Sovjetsko zvezo pogodbo za dobavo 700.000 ton sladkorja proti plačilu v razmerju 80% v sovjetskem blagu in ostalih 20% v dolarjih. Pretekli teden je Kuba podpisala podoben sporazum s Kitajsko, in sicer za dobavo 500.000 ton sladkorja v 5 letih. Kljub povečanim kontingentom so strokovnjaki mnenja, da ne bo cena sladkorja posebno popustila, ker sta si ponudba in povpraševanje na svetovnem trgu skoraj enaka. Zato ne bodo verjetno prekoračene meje 3,25 in 3.45 stotinke dolarja za funt. Verjetno pa je, da bo Kuba skušala iztržiti čimveč od svojega sladkorja ter da bo dvignila ceno na 3,5 stotinke dolarja. Ta cena bi namreč utegnila kriti proizvodne stroške na Kubi. Zdaj kotira sladkor s Kube na prostem trgu 3,25 stotinke dolarja.
BRAZILIJA MORA POVEČATI IZVOZ KAVE
Brazilski izvoz v prvem tromesečju letošnjega leta je bil prešibak, da bi mogel zagotoviti Braziliji dovolj deviz, s katerimi naj bi krila stroške za uvoz blaga, ki ji je potrebno za razvoj domače industrije. Kljub dosežkom na industrijskem področju v državi je Brazilija še vedno odvisna od tujine za velike dobave surovin in industrijskih oprem. Zaradi tega mora Brazilija nujno povečati obseg svojega izvoza. Kava predstvalja 60% vsega brazilskega izvoza; povečati bo treba torej predvsem izvoz kave. V prvem letošnjem tromesečju pa je bil izvoz brazilske kave manjši kakor izvoz v ustreznem obdobju lanskega leta. V Braziliji upajo, da se bo prodaja kave v tujino v prihodnjih mesecih povečala. V prvem tromesečju letos je izvoz kave znašal 163 milijonov 686 tisoč dolarjev ter je bil za 19.372 milijonov manjši od lanskega, ki je znašal 183.058 milijonov dol.
		V	V
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	12.7.R0	22 7.60	4 8.60
Pšenica (stot. dol. za bušel)		• • 1-82.5/g	183.7'8	168.74
Koruza (stot. dol. za bušel)			116.3/4	116 74
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt) 			33.	33 —
Cin (stot. dol. za funt)				104 23	104 37
Svinec (stot. dol. za funt)			11.80	12. —
Cink (stot. dol. za funt)				53.—	13.—
Aluminij (stot. dol. za funt)			26.—	26,—
Nikelj (stot. dol. za funt)		. .	74.—	74 —	74.—
Bombaž (stot. dol. za funt)		. .	34.20	33 80	32 95
živo srebro (dol. za steklenico)		. . 209.—	209,—	2l)9.—
Kava (stot. dol. za funt Santos 4) • . .	. .	37. -	36.30	36 50
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		.	.	260.‘/a	230,-	232.—
Cin (funt šter. za d. tono) 			819,—	813,—
Cink (funt šter. za d. tono) 			91.—	89-74
Svinec (funt šter. za d. tono)		• - 71.V,	71-74	71.—
SANTOS			
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . .	. . 366.60	566.90	573 —
KMEČKE ZVEZE
Sadovnjaki iz neplodnih kraških grmov
Zaikaj rte bi posnemali tudi mi?
Od Trsta do Ulcinja sega kraško ozemlje, na katerem si naši Kraševci že več desetletij prizadevajo, da bi z velikimi napori ustvarili ali bolje rečeno obnovili pogoje za boljše življenje za sebe in za svoje potomstvo, tako da bi se mogli preživljati na svoji zemlji. Razumljivo je, da so tudi državni organi, zadruge, kmetijske in gozdarske zbornice ter znanstveni inštituti pričeli zlasti v zadnjem času proučevati pota za dviganje gospodarstva teh krajev, ki imajo pravico do obstanka. Tako so n. pr. 1. 1958 organizirali v Splitu veliko prosvetovanje o Krasu Jugoslavije; referati so napolnili pet obsežnih knjig, bogata razprava in pregledni referati pa šesto.
TREBA BI BILO 425 MILIJARD
To gradivo ni važno le za Jugoslavijo, marveč tudi za druge kraške države, ki bi lahko v njem našle marsikatero pobudo tudi za ureditev svojega gospodarstva. Glavna težava pri izvajanju tehnično gotovo premišljenih načrtov je, da bi izvedba zahtevala velikanski znesek vsaj okrog 425 milijard dinarjev.
KAJ JE PRIPOROČIL ŽE RESSEL
Postavlja se vprašanje, ali ne bi bilo mogoče doseči visoke cilje tudi s preprostejšimi metodami, zlasti ob sodelovanju prizadetega prebivalstva, predvsem mladine. Saj je že izumitelj ladijskega vijaka in sestavljalec prvih načrtov za pogozdovanje Krasa Josip Ressel, ki si je toliko prizadeval za napredek Trsta in našega Krasa, v raznih svojih načrtih predlagal, naj bi na Krasu, predvsem seveda v prisojnih zavarovanih legah, razvili sadjarstvo, ki ima tamkaj cdlične pogoje in ga kmet dobro pozna ter ceni. V ta namen priporoča Ressel sajenje orehov, leske, plemenitega kostanja, češpelj, jablan, hrušk in morda tudi mandljev-cev ter drugih sadnih vrst. K delu bi bilo treba pritegniti predvsem mladino, katero naj bi poučevali sajenja in gojitve sadnega drevja ter kmetijstva in gozdarstva vešči strokovnjaki v domačem jeziku.
BENCICEVA IZVIRNA ZAMISEL
Praktično je pričel uresničevati podobna načela tako imenovani splitski »Mičurin« Josip Benčič, herpelj-ski rojak. Njegova zamisel je, da je treba izkoristiti nekaj, kar nam narava na Krasu že v izobilju ponuja — vse mogoče divjake, ki danes brez vsakega haska rastejo tudi v najbolj pustih kraških legah.
Kdo izmed bralcev »Gospodarstva« se še ni peljal spomladi čez naš Kras, ne da bi opazil na njem tisoče in tisoče večinoma belo cvetočih grmov? Ponekod cvete posamezno, drugje kar lepe skupine ustvarjajo čudovito sliko pomladi sredi več ali manj puste okolice. Danes je korist od tega grmovja neznatna, sem ter tja dozorijo sadovi gloga, šipka, divje hruške, drobcen lešnik itd.
»KRAŠKA ZEMLJA NI PASIVNA, TEMVEČ LJUDJE«
Benčič se je vprašal, ali ne bi mogli pomagati naravi ljudje — v svojo znatno korist. Danes raste na Krasu na milijone takih grmov, v kozinski občini morda kakih 600 000 predvsem na bornih kraških pašnikih (gmajnah). Kjer raste tak grm, ki ga je posejala narava sama, zlasti s pomočjo vetrov, si je pač našel nekaj zemlje, ki se je okrog grma začela še širiti; te rastline so se torej že močno zakoreninile. Samo še čakajo, da jim nekdo" pomaga in bodo lahko rodile stoteri in tisočeri sad. Benčič pravi, da ni pasivna kraška zemlja, temveč — ljudje. Prav najrevnejše občine na Krasu bi lahko postale najbogatejše, če bi z neznatnim trudom in stroški ustvarile v primernih legah sadovnjake, ki bi lahko s svojim južnim sadjem deloma že prav zgodaj zalagali domači in tuji trg z najrazličnejšim sadjem v času, ko drugje sadja še nimajo.
Resslov seznam kraškega sadja bi še izpopolnili z višnjami, marasko, breskvami, marelicami, smokvami, kutinami, nešpljami in oljkami. Ressel je tudi zapisal, da gozdarji pozabljajo, da je tudi oreh drevo, »ki končno tudi daje dragocen les«.
Benčič je v svojem poskusnem vrtu v Splitu pričel precepljati in preizkušati najrazličnejše rastline, ki u-spevajo ali bi lahko uspevale na našem Krasu. Tako je precepil divji mandljevec obenem na marelico, breskev, češpljo in renklodo. Za precepljanje uporablja zlasti glog, rašelji-ko, divjo hruško, divjo oljko, lesko, rožice, divje rože, šipek in podobno. Iz svojega sadovnjaka zalaga odjemalce s cepiči za najrazličnejše sadne vrste. Njegovi poskusi, ki nikakor niso kako igračkanje, so dokazali koristnost in uporabnost marsikatere sadne vrste, na Krasu in mu tudi dali vzdevek splitskega Mi-čurina.
PRECEPIMO NERODOVITNO GRMOVJE!
Ko za svoje ideje ni mogel najti zadostnega razumevanja v uradnih krogih, se je lotil iz čistega idealizma naloge, da preobrazi najpustejši del Dalmacije — občino Lečevico blizu Splita. Znal je prepričati on-dotne učitelje, občinske funkcionarje, predvsem pa mladino, da je z njegovo metodo brez posebnih stroškov, toda z znanjem in ljubeznijo do zemlje in sadjarstva, mogoče ustvariti pogoje za znatno izboljšanje gospodarstva. Zbral je potrebno orodje — cepilni nož, vrtni nož, drevesno žagico. gumico, cepilno smolo in cepiče, potem pa pričel v 8 naseljih te občine na njenih 8 šolah ustanavljati zadruge mladih sadjarjev ter jih učiti cepljenja v najrazličnejših oblikah. Nastalo je pravo tekmovanje, kdo bo precepil bolje in več divjakov, ki jih niti v Lečevici ne manjka. V svojem poročilu za splitsko posvetovanje, kateremu sem dal zadnjo obliko, navaja, da je do 1. 1958 usposobil 1000 cepilcev, ki so do 4. julja 1958 precepili 20.030 raše-Ijik, do 20. julija naj bi jih precepili 50.000, do konca sezone pa že nad 100.000!
četudi se ne bodo vsi cepiči prijeli in bo brez dvoma marsikatera sadika propadla, preden bi pričela roditi, je to velik uspeh, če pomislimo, da so dejanski izdatki znašali okrog 300.000 dinarjev, bi torej veljalo eno bodoče sadno drevo 3 dinarje, medtem ko zahteva sistematična ureditev sadovnjaka na enem samem hektarju vsaj 800.000 dinarjev! Ta hektar pa bi štel morda 300 ali 403 dreves, manjših dreves seveda tudi več.
PRECEPLJENE MLADIKE SO PRIČELE CVETETI
Benčičevo pionirsko delo doslej ni doživelo pravega uradnega priznanja. Brez dvoma bi se dale njegove metode izpopolniti, saj njegova metoda za začetek ne bo dajala povsod strnjenih, v vrstah sajenih sadovnjakov — toda letos spomladi je doživel prvo prijetno zadoščenje: njegove sadike, precepljene 1. 1960, so pričele cvesti, kakor je pričakoval sam in kakor so pričakovali njegovi zvesti in marljivi učenci, katerim so se pridružili pozneje tudi njihovi starši. »Vse je v cvetju«, piše v dopisu z dne 14. IV. 1960. Po kratkih treh letih pričakuje Lečevica prvo sadno letino, ki lahko popolnoma spremeni gospodarske pogoje tega zapuščenega kraja. Njegovo gibanje je zajelo tudi že sosednje kraje, ki tudi zaupajo Benčiču in njegovim metodam, zlasti ko bo letos viden otipljivi uspeh njegovih prizadevanj.
PREMIŠLJUJMO TUDI PRI NAS!
Kljub določenim pomislekom, ki so jih imeli nekateri strokovnjaki proti tej metodi, je Benčičeva zamisel zdrava in koristna ter bi zaslužila, da bi o njej pričeli premišljevati tu-
di drugje, kjer so prav podobni pogoji, zlasti na vsem Krasu bodisi v Jugoslaviji bodisi v Italiji. Za organizacijo tega dela bi bil Benčič gotovo sposoben, saj je znal tako rekoč brez uradne pomoči in denarnih podpor pridobiti za uspešno delo Dalmatince, katere je znal prepričati, da jim lahko njihova danes pusta zemlja zagotovi mnogo lepše življenje kot doslej, kar velja tudi za Slovenski Kras.
Dr. V. Murko
PRIDELEK PŠENICE V ITALIJI
Opazovalci računajo, da bo letošnji pridelek pšenice v Italiji dosegel 72-75 milijonov stotov, to je 25 milijonov stotov manj kakor v rekordnem letu 1958. Pridelek je bil manjši po vsej državi v prvi vrsti zaradi obilnega dežja. Na nekaterih predelih v srednji Italiji je letos padlo štirikrat toliko dežja kakor običajno, če so cenitve opazovalcev točne, bo letos v Italiji 15 milijonov stotov pšenice premalo. To količino bo treba uvoziti, kar pa ni posebno vprašanje, saj je na mednarodnem trgu na razpolago dovolj pšenice.
V Italiji premalo hladilnih vagonov za prevoz kmetijskih pridelkov
Nagel razvoj sadjarstva nalaga italijanski železnici čedalje večjo nalogo glede dobave vagonov, opremljenih s hladilnimi napravami. Od leta 1954 do leta 1959 je letni pridelek svežega sadja narastel od 21,8 na 39 milijonov stotov, ali za 79%. Letni pridelek po-vrtnin je v istem času napredoval od 42 na 59 milijonov stotov ali za 40%. Pridelek agrumov se je tudi povečal, in sicer za okrog 26%. Domača potrošnja se še vedno dviga, italijanski izvozniki pa se trudijo, da bi kolikor mogoče povečali izvoz sadja in povrtnine. Prav pri tem nastajajo velike težave zaradi pomanjkanja primernih železniških vagonov. Zavod za zunanjo trgovino računa, da bo Italija potrebovala leta 1965 kar 12.000 vagonov-hladil-nikov. Za letošnje leto znaša ta potreba 8.000 vagonov, medtem ko razpolagajo državne železnice le s 7.000 vagoni.
VISTA
TRST, Ul. Cirdnccl 15, Ul. 29-65»
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
— URAM IN ZLATARNA -
liUitolj Halel - IRSI
Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
Slabo nino za alkohol
Italijanski vinogradniki bodo do ^ avgusta izročili tovarnam alkohola ^ zadnje količine, slabšega vina, ki Je stalo od lanskega pridelka. Do D. J lija so kmetje prodali tovarnam oko 2 milijona hi slabšega vina. Tovarn ' ki bodo predelale v alkohol na^u^^0-no vino, in sicer do 30. septembra, do uživale davčno olajšavo v razmeri 80-90°o od običajnega davka na P'01 vodnjo.
DEBELA TOČA V BENEŠKI SLOVENIJI
Pretekli torek je v prvih jutranji urah divjalo v okolici Nimisa, pane in Platišč v Beneški slove£aI hudo neurje. Toča je klestila ^ pol ure, ponekod je bila debela kor kokošja jajca, pridelek ^ uničen skoraj v celoti v okolici skorše in bližnjih vasi.
10.-25. IX. 1960
¥
Medjunarodni jesenski
zagrebački
velesajaM
Opči sajam uzoraka • IX. medjunaro^ ni tjedan kože i ob uče • Sajam Ju. ^
slavenskog zanatstva • Jugoslavens turistička izložba • Medjunarodna
ložba stručnih publikacija IISP • ig minar i izložba mjerne i re8a*ac? a tehnike 1 automacije JUREMA • revija
Ekskluzivni zastopnik za Trst Super Scooters 125-150-1J5 cc
famb
re
Modeli 48 - motorni tricikli 1?®
Originalni nadomestni deli in pritiklin8 motorji xa čolne-Čolni is plastična m*8°
FILOTECNICA GIUČIAM -TRST Via Imbriani, 16 - Tel. 36 613 Belavnica: Via Valdirivo, 30 - Tel. 3S-222
jiiiiiiii11*1
nilllllllllllllllllUINlUlUlUlillllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIItlK111
»GOSPODARSTVO«
Izhaja trikrat mesečno. —
ŠTVO in UPRAVA; Trst, ul. Geppa tel. 38-933, — CENA: posamezna vilka lir 30, za Jugoslavijo din l5- ^ NAROČNINA: letna 850 lir, polletna
150 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo št. 11-939«. Za Jugoslavijo letna ^ din, polletna 300 din; za ostalo ^ zemstvo 3 dolarje letno. Naroča se P ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJ£’ Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, te7 rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini en ga stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 11 Odgovorni urednik: dr. Lojze Betce Založnik; Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu.
JIOIti l.l MADALOSSO
Mazane
permafles
Trsi - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740
Pohištva — dnevne sobe — oprema
za urade - vozički - posteljice
RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 28 — UL. F. FILZI, 7
Optična naprava, klnamatograflja, fotografakl aparati, tahnlčna potrabščlno
F. Ni AVANZO
Trst, Gor so Italia 8 Tolofon 38-016
A. PERTOT
Ul. Ginnastica 22 TRST
--------—----j
prodaja, na debelo in drobno tkanine najbolj znanih tvornic, vsakovrstni krojaški pribor, žensko In moško perilo, zadrge-gumbe in razno galanterijo
___-_________I
PRIZNANO MEDNARODNO
avtoprevozniSko podjetje
E.A GORIZIANA
60B1UA - TU DDCA D A0STA N. 88 TBL. 28-45 - SORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoalavijo
KMEČKA BANKA
r. a. s o. J.	■
GOBICA
Ulica M •radi 14 - Talafoa 22-06
Bamka pooblaičana za poala v zunanl trgovini
IMPEXPORT
UU0Z-IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: Impeiport - Trieste
UVAŽA:
VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
ItAtCLto&CirdA&Ob d. <».
IMPORT - HXPORT
vseh vrst leaa, trdih goriv in strojev zn lesno industrijo
TRBT - Sedež: ni. Oleerone 8/H - Telefon: nL Cteerobc 80X14
TRAI	ts - TRIESTE
	Societil a r. 1.
TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880	
UVAŽA;	vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
MT0PREF0Z
Cunja Rihard
TRST
Strada dal Friuli 289 telefon 35-379
•
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo
Ronknrenčae cena
„SILI A"
COSSI ALFONZ
UVOZ I.KBA
GORICA Ulica Duca cTAosta
TBL. 34-30