/
Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE
V slogi Je moči
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V A METU El
Od bofa do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 27
Entered as Second-Class Matter .July 8th. 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 8. Julija 1910
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto IX
VABILO NA NAR0CB0.
S prvim julijem smo završili poluletje devetega letnika in vsled tega vabimo vse zavedne rojake, da se naročijo na ‘ Glas Svobode”. ‘‘Glas Svobode” je delavski list, ki se v prvi vrsti ozira na koristi slovenskih delavcev v Ameriki. Radi tega bi se morali tudi slovenski delavci zanj boriti in ga okrepiti z novimi naročniki. Stare naročnike prav uljudno poživljamo, naj, če jim je potekla
Saročnino, isto kmalu obnovijo.
bstamek in razvoj vsakega časopisa je odvisen od naročnikov. Čim več bodemo imeli istih, tem bolj se bode ‘‘Glas Svobode” razvijal. Slovenski delavci! agitujte torej za svoj list in ga povsodi razširjajte. Bodite prepričani, da je le v vašo lastno korist, če imate delavski list, na katerega se lahko v vseh slučajih zanesete. ‘‘Glas Svobode” stane na leto samo $2.00, za pol leta $1.00. V staro domovino stane na leto $2.50, polletno $1.25.
Upravništvo Glas Svobode.
Razgled posvetu.
AVSTRIJSKO-OGRSKA.
Dunaj, 4. julija. V zastopniški zbornici avstrijski ima trajno sejo proračunski odbor, ki je povzročil prepir v zadevi italijanskega vseučilišča, katerega namerava vlada ustanoviti na Dunaju. Kdaj in kako se bode seja zaključila, ne raiore sedaj nikdo vedeti. Vse stranke so jako ogorčene. Bati se je, da se bodo v avstrijskem parlamentu poslanci zopet segli v lase. Že sedaj obkladajo drug drugega z najizbranejšimi priimki. Vlada grozi', da bode parlament razpustila, a ta grožnja ni .napravila nikakega utiša. Slovanska enota je sklenila, da bode Bienerthovemu kabinetu korak za korakom nasprotovala. Opozicija je postala na strani slovanskih poslancev še večja, odkar je sklenila nemška narodna zveza z v’ado komipromis v vseučiliššnem vprašanju.
Od dobro poučene strani se javlja, da .je vlada odklonila zahtevo slovanskih poslancev za slovensko vseučilišče. Kakor hitro bode to poročilo uradno potrjeno, pride v zbornici prav gotovo do nemirov. ker so člani slovanske enote solidarno zastopali to zahtevo.
RUSIJA.
(Petrograd^ Rusija, 6. julija. — Predvčerajšnjim je razdejal veli; kanski požar cel del slavne carske palače Petrov dvorec, in škoda se cčni na najmanj dva ‘milijona dolarjev. A plameni so razdejali tudi razne umetnine, ki so Ibile neprecenljive vrednosti.
¡Vsa znamenja kažejo na to, da je bil požar nalašč podneten.
— Riusko-japonski sporazum, ki se nanaša v glavnih točkah na železniško situacijo v Mandžuriji, podpišeta koncem tekočega tedna v Petrogradu minister za zunanje zadeve, Izvolski in japonski poslanik dr. Motono. Vsebino ¡pogodbe naznanijo pred podpisom Angliji in Franciji.
NEMČIJA.
BerolirC Nemčija, 6. julija. V zvezi z izpremembo ministrstva se je nemško časopisje zopet poprijelo prusko-poljske politike Hakatistični listi izražajo upanje, da stopi kmalu v veljavo najsra-motnejši zakon, kar se jih je še ke daj »kovalo. V mislih imamo razlastitveni zakon, ki dovoljuje pruski vladi, Poljakom na Poljskem s silo odvzeti, oziroma “kupiti” zemljišča, na katere ipotem naseljuje Nemce. Ta zakon, ki jasno osvetljuje “kulturo” in “civilizacijo” Prusov, je bil sprejet v pruskem deželnem zboru pred dvema leti, in umevno je, da ga bodo tudi z vso strogostjo izvedli. Nemško časopisje naglasa, da ščiti ta postava po Poljakih vzgroženi provinci Pozensko in Zapadno Prusijo in da je tatinska podava potrebna, da se varuje nemštvo. Po tej postavi se za-
tiranim Poljakom lahko odvzame vsako zemljišče, izvzeta so le poslopja, ki služijo za javno službo božjo, iu pokopališča.
V nasprotju s hakatističnimi listi pa javljajo druga poročila, da kancelar dr. v. Bethmann-Holl-weg in novi ministr za notranje zadeve, v. Da hvitz ne bodeta dovolila izvršitve razlastitvene postave.
ITALIJA.
Rim, 6. julija. James P. Stuart iz St. Louisa, ki je dobil nalog od American Board of Baptist Missions da nadzoruje baptistov-ske misijone v Italiji in katerega je prebivalstvo ob času potresa v Avellino dejansko napadlo, je poslal od tam semkaj sledeči brzo-jav:
“Kljub vladnim obljubam, da bode une n e in spremljevalce zadostno ščitila, je napadlo avellin-sko prebivalstvo baptistov ke misijonarje, od katerih ji.h je bilo od kamnov več ranjenih. Oddelek vojaštva je zopet napravil red.”
Stuarta je moralo svoječasho spremiti 300 vojakov iz Avelline, ker je njemu in njegovim spremljevalcem grozilo ljudstvo, nahujskano od domačih farjev, s smrtjo. Sel je v Rim ter se pritožil pri mmist. predsedniku Luzza-tiju, ki mu je svetoval, naj se ne vrne preje v namenjene kraje, dokler se razburjenje ne poleže. Kot. protiuslugo je obljubil ame-rikanskim misijonarjem' do voljno varstvo.
ŠPANSKO.
Madrid, Španija, 6. julija. Vlada je odgovorila Vatikanu na noto z dne 27. junija. Vatikan je zahteval, da prekliče španska vlada odlok, ki je bil izdan dne 11. junija iu dovoljuje nekatoliškim verskim družbam razne pravice. Odgovor je uljudno, a gotovo u-piranje, da 'bi se «ni odlok preklical.
Min. predsednik Canalejas »e izjavil: “Bomo videli, če se bode dal vatikan prepričati. Če se nam to ne posreči, nam bo sicer žal, a vladni program mora obstati. — Da, da, tudi v Španiji, kjer je i-mela inkvizicija najveejo moč, so začela izginjati tla fanatiziranim farjem ....
FRANCIJA.
Velikanskih prevar in goljufij obtožena nuna in profesijonaLna dobrodelna sestra Candida, je izpuščena na svobodo. Seveda ne smie ni^do misliti, da je mogoče dokazala svojo nedolžnost. Prostost bode uživala samo do obravnave, do tega čara pa je pod jam-čevino 10.000 frankov. Ker je jako debela, jo je v ječi premagovala vročina, da so se bali zdravniki za njeno življenje.
— V Clermontu, Francija so se uprle zaprte žene v tamošnji jet-rišnici. Kričale so in obkladale stražarje z raznimi priimki, ter v spalnih sobah yse razbile. Še le po daljšem cash se je posrečilo ravnatelju ženske jetnišnice napraviti red. One, ki so vprizorile rabuko, so prišle v oosehne ■celice.
DANSKO.
Kodanj, 4. julija. Dansko ministrstvo je vročilo včeraj kralju Friedrichu naznanilo, da odstopi. Ministrski predsednik Zable in tovariši so že 27. maja podali de-misijo, ker je bila vlada s svojim programom za reorganizovanje parlamenta in razširitve deželne obrambe poražena. Ker je bila sestava novega kabineta v ziezi z raznimi težkočami, so se pustili ministri od kralja pregovoriti, da ' o ostali začasne na svojih mestih.
Kralj je naročil ministru za notranje zadeve, ki je vsled vladnega poraza tudi odstopil, Klausu Berntsenu, naj sestavi nov kabinet.
Delo in štrajk.
Premogarski štrajk v Illinoisu.
Da je štrajk premogarskih delavcev v Illinoisu upravičen, dokazuje z novimi podatki Frank J. Hayes, podpredsednik organizacije United Mine Workers of America. Posnel jih je po finančnem poročilu United Coal Company v Christopher, Franklin countj", kjer zatrjujejo, da ni mogoče u-goditi delavskim zahtevam.
iPo lastnem finančnem poročilu ima družba svojega kapitala
$500.000:
Družba je imela tekom, zadnjega leta. ki se je končalo 31. marca 1910. kosmatega dobička $511,-330.31. Stroškov je bilo $407,000,-24. Tako je ostalo družbi še vedno čistega dobička $104,327.07. H temu se mora pa tudi prištevati stranskih dohodkov $37,903.06. skupnega dobička torej $142,-230.13. Če odštejemo od te svote 6 odstotkov obresti kapitala po $500.000. $30.000. ostane družbi čistega dobička $112.230.13.
Torej ne daje kapital te družbe samo šest odstotnih obresti, ampak še zraven tega’več. kakor peti del vsega kapitala. Delavci pa, ki se trudijo v potu svojega obraza, da dela družba take dobičke. zaslužijo povprečno na teden devet dolarjev, in s to svoti-eo naj mogoče preživljajo še ženo in otroke! In sedaj naj mogoče kdo trdi, da niso bili pre-mogarji do štrajka naravnost prisiljeni. —-
Zastopniki lastnikov premogovih rovov in zastopniki premogar-jev, so prišli v sredo v Chicagi na pogovor, kaki bi bilo mogoče poravnati štrajk v Illinoisu. Seja. ki je bila zjutraj, se je končala brez'kakega v spe h a. Popoldanska seja se je pričela ob dveh. Če ne bode mogoče doseči sporazuma bodo ebicaške organizacije štraj-kujoče premo ga rje krepko pod pirale.
Zastopniki premogarskih delavcev so takoj naznanili, da ni majo pravice, se na kak način podati, ampak da so pooblaščeni samo v to. zahtevati pripoznanje p ačilne lestvice, katero so sprejeli premogarski delavci na državni konvenciji v iPeoriji.
V Westmoreland premogarskem okraju je položaj neizpremenjen. Premogarski delavci še vedno štrajkajo, a upanje je, da se njihov položaj kmalu obrne na bolje ¿«veda. če se bodo trdno držali. Povsodi po Zedinjenih državah hodijo kompaniiski agenti in nabirajo skabov. Rojaki, varujte se j ib in ne dajte se preslepiti z lepimi besedami in obljubami, ki so lažnjive. Torej pozor pred temi, ker po Westmoreland premogarskem ozemlju je še vedno
ŠVICA.
¡Berno, 6. julija. Tukaj se je o-t voril osmi mednarodni železniški kongres. Prišlo je 1500 delegatov, zastopnikov državnih in zasebnih železnic, iz vseh delov sveta. Zedinjene države zastopa 60 železniških izvedencev.
3,000 tesarjev štrajka v Chicagi. Chicaški tesarji, (carpenterji) so v delavskem boju. V petek zjutraj je ostavilo 3000 mož delo. Tako se je sklenilo pri občnem zborovanju Mili and Factory
Workers Union v četrtek, dne 30.
. / junija.
Delavci se De smejo preje vrniti na delo, dokler ne dolbi jo “Woodworkers Erhployers Association” (mizarji) povišanje plače treh centov na uro in se ne odpravijo stružnice.
Tesarji zahtevajo na uro 35«. Dosedaj so dobiva’i 32%c.
V štrajk so vpletene sledeče tvrdke : A. H. Andrew, J. A. Becker, Rrunswick-Balke Co., J. C. Jurgenson, Liquid Carbonic Co., Libra n,- Bureau Co., Merle and Heany MTIg. Co., Melchior Bros., Orr and Lockett. Passow & Sons., A. H. Revell. Union Showcase Co.
Med štrajkujočimi delavci je tudi več ¡Slovencev ; vsi delavci so prepričani, da bodo prodrli s svojimi zahtevami, posebno še, ker so zahteve zmerne iu lahko izpol-njive.
Velik štrajk v New Yorku. V
teku dveh ali treh dni bode po-kljseal izvrševalni o^bor International Ladies’ Garmènt Workers’ Union v New Yorku svoje člane na štrajk. Tako se je izrazil S.
Epstein, predsednik časnikarskega odbora unije, ne da bi navedel podrobnosti.
Razvedelo se je pa, da se je vršilo pred nekaj dnevi tajno glasovanje, pri katerem' je glasovalo 19.386 oseb za »trojk, in samo' 615 proti. V sredo, 29. junija je bilo v' Madison Square Garden občno zborovanje, pri kateremu je govoril Samuel Gompers, predsednik A. F. of L. Pri tej priliki se je tudi predlagalo, naj se glasuje za ali proti štrajku. Ako pride do štrajka, bode pri njem udeleženih kakih 40.000 delavskih moči in neštevilno večjih in manjših krojač ni«.
Tajnik unije, John A. Deiteh, je naznanil, da zahtevajo delavci 1600 newyorskih tvrdk, pri katerih so vposleni, sledeče:
Priooznanje unije.
Tedenski delavni čas 48 ur, v soboto popoldne prosto.
Na dan se ne sme delati čez določeni čas dalj kakor dve in pol ure in to samo osemf mesecev v letu. Ostale štiri mesece “over time” ni dovoljen.
Vsi delavci morajo biti najeti naravnost od tvrdke.
Tvrdke morajo dati delavcem na razpolago šivalne stroje z e-lektričnim obratovanjem, a ne smejo za elektriko ali kaj drugega nič računiti.
Plača se mora izplačevati tedensko.
Delavci dobijo plačo po delu; med $14.00 in $26.00.
Delavci, ki so plačani tedensko, morajo dobiti plačo tudi za postavne praznike.
Predpriprave za to gibanje so •ve začele že pred več meseci. Takrat je bilo še malo unijskih delavcev. a ti so napeli vse sile ter aigitovali med neunijskimi krojači, da so isti pristopili z ma’kni izjemami k organizaciji. (Mnogo delavcev je v nekaterih tovarnah moralo pustiti delo. ker po mnenje mnogih izkoriščevalcev delavec ne sme biti organizavan. Plače krojačev so se tekom let vsled raznih okofnosti tako znižale, da je moral nastati štrajk, da se izboljšajo delavske razmere. Do sedaj so morali prav dolgo delati in še plačevati za luč. obratovanje, popravo strojev, šivanke, itd. —
Štrajk v Martin’s Ferry, O. — Prošli teden je tvrdka Whitaker, Glessener & Co., v katerih delavnicah vlivajo jeklene plošče, zaprla tovarno, v kateri je bilo vpo-slenih 1200 delavcev. Družba je morala zapreti tovarno-, ker je večina delavcev zaštrajkala. —, Strajkarji namreč niso hoteli dalje delati z ljudmi, ki niso hoteli plačevati 10 odstotkov svojega zaslužka v podporo štrajkarjem. Tekom prvega dneva štrajka je bi’a dvojna hiša. iz katere je družba vrgla štrajkarje na cesto, poškodovana po dinamitni raz-strelbh Pri temi ni bil nikdo ranjen. —
1400 strojnikov, ki so bili vpó-9leni v delavnicah Great Northern in Northern Pacific železnice, je doseglo povišanje delavskih plač. Dobili bodo po 2 centa na uro več. Tako se nam poroča iz St. Paul, Minn.
Povišanje plače železniških u-službencev. Klerki New York New Haven in Hartford železnice dobijo 15 centov zvišano plačo na dan. kar pomenja sedem odstotno povišano plačo za vse. Tako je ukrenilo in naznanilo železniško voefotvo, ki je pa tudi takoj naznanilo. da se ne poviša plač za osem do petnajst odstotkov, kar se je prvotno poročalo.
Praktično sužnjistvo.
V Montgomery, Ala., so areto vali farmerja Oliver Ejizorja iz Lapine, Ala., ki je zasužnjeval neko 'belo rodbino celih 13 let po znanem peonage zistemu. Ljudje sp baje šele zadnjič izvedeli, da je suženska odvisnost od kakega podjetnika ali delodajalca proti-postavna.
Ra¿ne novîce.
NAPREDEK SLOVENSKEGA NARODNO-iNAPREDNEGA ČASOPISJA NA KRANJSKEM.
‘Slovenski Nsvrod” v Ljubljani je začel s 1. julijem t. 1. izhajati po dvakrat na dan.
P. N. NAROČNIKOM!
Vse one naročnike, ki so nam še kaj na dolgu, prosimo, da zaostale zneske čiurpreje pošljejo.
“Slovenski ¡Narod” v Ljubljani, ki je dosedaj izhajal dnevno, se je, z ozirom na razvoj slov. razmer in stalnega napredovanja Slovencev v narodnem in političnem, v gospodarskem, socialnem in kulturnem! oziru, odločil, da začne s 1. julijem t. 1. izhajati po dvakrat na dan.
To je gotovo tudi za nas, v tujini živeče ¡Slovence vest, katero moramo pozdraviti z naj večjim veseljem^ ¡Saj. nam dokazuje, da smo i mi (Slovenci, dasiravno nas narti sovražni elementi nazi.vajo za vsak napredek nezmožen narod. zmožni za kaj več.
“Slovenski Narod” je prvi sloven 'ki časopis,, ki je začel izhajati dnevnoi V, najlepših razmerah, v najhujših časih in boreč se z največjimi političnimi in finan-cija nimi težavami, si je ustvaril list trdno stališče in si pridobil največjo veljavo pri nasprotnikih iu prijateljih.
Dolgo časa je ostal “Slov. Narod” edini slovenski dnevnik. — Cim bolj se je utrjevalo slovenstvo in rasla veljava njegova —-v veliki meri po zaslugi tega lista — toliko več se je porodilo novih časopisov in nastali so tudi novi dnevniki, a vse to ni zmanjšalo ne pomena “Slovenskega Naroda”, ne obsega njegovih nalog.
“Slovenski Narod” se je tekom dvajsetih let štirikrat povečal, in sedaj je stopil v vrsto o-nih lis*-",- velikih narodov, ki že dalj časa izdajajo list po dvakrat na dan. A dosedaj je bil na vsem. slovanskem jugu en sam list, ki je dnevno dvakrat izhajal, namreč zagrebški “Obzor”.
Kaj pomeni razširjenje najboljšega slovenskega, lista za ves slovenski narod, mora pač vsakdo uvideti. — In radi tega se mnogobrojnim častitkam pridružujemo tudi mi, in zavednim naprednjakom v sfari domovini, ka kor tudi “S’o venskemu Narodu”, najiskreneje čaistitamo.
Žrtve četrtega julija.
Washington, D. C. 6. julija. ■ Kakor je razvidno iz poročil, ki prihajajo iz vseh delov Zedinje niti držav o praznovanju dneva razglašenja neodvisnosti, je bilo pri običajnem streljanju vsega skupaj ubitih 28 oseb. 1785 jih je ranjenih in požarna škoda znaša $591.815. Število ubitih je letos manjše, kakor druga leta in nad petdeset mest je letos četrtega pametno praznovalo.
Židje hočejo imeti Palestino.
Pittsburg, Pa. 6. julija. Tristo delegatov amerikanskega židovskega drpžtva, ter okoli 2000 tukajšnjih Židov, se je udeležilo 13. letne konvencije, ki se vrši tukaj. Kakor znano, stremijo Židi po tem, da bi zopet posedovali Pale stino in tam ustanovili judovsko državo, seveda v gotovih mejah. Govorniki so izražali v svojih govorih upanje, da se bode ta načrt vresničil, in da bodo našli zatirani eifuti, posebno oni v Evro pi. v deželi svojih očetov novo •domovino.
Londonski poročevalec nekega newyorskega čifutske«a lista je notslal brzojav s vsebino, da je turška vlada koDeno priznala Ži-lom pravico, posedovati v Turči-ii zemljišča. To naznanilo so spremil zborujoči z velikim veseljem, ker omogoča, da s-e načrti Judov tnn preje uresničijo.
Prav zabavno
je bilo preteklo nedelio na pikniku. katerega je priredilo društvo sv. Štefana K. S. K. J. v Chicagi. Ko je pijača živce nekoliko razburila, so se začeli štefanovci pretepati. Policaj — en sam — jih ni
mogel užugati. Telefoniral je po pomoč in kmalu je bil na mestu zeleni voz, s katerim se je moralo, — radi ali neradi — odpeljati sedem laretovanih oseb. Tako se je slavnost na primeren načih zaključila.
UVOZ POGODBENIH DELAVCEV.
Pomanjkanje delavskih ihočij.
New York,-35. julija. Preko-atlantske parobrodne družbe naznanjajo, da se je tok naseljencev zmanjšal. Kaj je temu vzrok, družbe»ne povedo. Številke prihodnjega tedna potrjujejo mnenje zastopnikov parobrodnih družb, ker, dasiravno pride v kratkim' 12 velikih potniških par-nikof, število potnikov medkrov-ja ni veliko. Tudi v juliju in avgustu ni pričakovati večjega števila.
— Iz Rochester, N. Y. so dobile parobrodne družbe, ki se pečajo s prevažanjem potnikov, prošnjo, naj preskrbijo naseljence, ki znajo ali morejo delati s sekirami in lopatami. Plače je 22% centa na uro in če je treba, se delavce tudi odpelje z New Yorka. Prošnja je prišla od “Builder & Trades Exchange,” kateri pripadajo veliki rtavbeni podjetniki, in gre se za 14,000 delavcev, ki se potrebujejo za kanalizacijska dela. Parobrodne družbe seveda ne morejo poslati delavcev, ker se ne pečajo s posredovanjem dela, a poslale so prepise prošnje delavskim posredovalnicam.
Če so poslale prepis tudi nasel-niški oblasti, ni znano, vendar bi bilo brez pomena, ker vlada tam obče mnenje, da se-mora vse ljudi, ki pridejo v Ameriko brez sredstev, izključiti. Tekom zadnjega poslovnega leta je bilo deportiranih 15.000 oseb, a koliko od teh bi iih rade volje delalo. A na. naselrn\ken,# otoku se držijo črk postave, in tako izključujejo krepke in mlade ljudi. Dokler bode Williams naselniški komisar, se te razmere ne bodo izpremeni-le. To je mnenje vseh onih, katerim so razmere znane.
KOREJA ANEKTIRANA?
Na Japonskem pričakujejo, da se to kmalu zgodi.
Iz Tokio, Japonsko, prihajajo poročila., itn vsa se glase, da bode japonska vlada v kratkim anektirala Korejo.
Da poročila niso n «osnovama, je razvidno iz edikta, katerega je izdal korejski cesar, in s katerim .je odi-topil policijsko o,skrbništvo Koreje japonski vladi. To je prvi korak, — in zadnji bode, da bode Koreja pod popolnim japonskim nadvarstvom, dasiravno bode ostal korejski cesar še vedno po imenu vladar Koreje.
Korejsko prebivalstvo se na videz za priklopitev mnogo ne zmeni; a v resnici je položaj resen. Agitatorji aponski sovražne stranke so vedno na delu in najbrže nastanejo v kratkim nemiri. Radi tega je vlada vse potrebno ukrenila, da bi vsak mogoči odpor takoj lahko premagala. —
15. julia odpotuje vikomt Te-rauhi, japonski generalni namestnik za Korejo, v Boeul, kjer bode konferiral s korejskim cesarjem. Ta mirno pričakuje izpremembe, ker bode dobil po anektiranju zase m svojo rodbino 'bogato odškodnino.	\
[ V STARO
poSilJamo:
za	S 10.35 ................ 50	kron,
za	$ 20.50 ............... 100	kron,
za	$ 41.00 ............... 200	kron,.
za	$ 102.50 ............... 500	kron,
za	$ 204.50 .............. 1000	kron
za	$1020.00 .............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne po*iljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske o Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
K Cortlsnd 81. New J or Ir (IM n. CUir in., M. E.	W‘*nlsn<l, Okra
V OHUN.* ****
SPISAL J. F. COOPER.
(Nadaljevanje.)
Dvajseto poglavje.
Preteklo je več dni, ne da bi se zgodilo kaj .posebnega na Ko-biljekn alii v Lawtonovem taboru. Tam so se bodrili s tem, da so trdno zidali na Henrikovo nedolžnost in na Dunwoodovo pomoč ; tu se je tolažil nesrečni stotnik Lawton z upanjem., da dospe vsak čas vest o kakem spopadu in — s poveljem, naj odrine.
A čakal je zaman. Majorjevo ¡pismo je naznanjalo, da se je sovražnik, ¡zvedevši o porazu Vel-merjevega v oj a, umaknil zopet za gorovje. Naročal pa je major stotniku .ponovno skrajne pazljivosti in pismo je sklepalo s polivalo njegove marljivosti, .poštenosti in hrabrosti.
“Jako laskavo, major Dun-wood,” je mrmral stotnik, zagnal pismo v kot in stopal nestrpno gor in dol. “Lepo delo ste mi dali! Poglejmo enkrat, nad čem imamo pravzaprav vse čuti? Nad interesi napol-prismojenega, silno zapetega starca . . . nad štirimi ženskami, od 'katerih tri same na sebi niso ravno napačne, ki pa moje družbe menda ne ljubijo posebno . . . četrta, kakor je dobra, je pa de malo prestara . . . hm, no, in nad Singelto-nom. No, bolan tovariš ima pravico do naše pomoči, pa potrnimo torej, če ni drugače.
Ko je stopil zdaj k mizi in prijel za vrč z vinom, da bi napravil požirek, je videl ležati pod njim zganjen papir.
¡Odprl ga je in bral:
“Mesec izide še-le po polnoči
—	preje ostaja časa dovolj za temne čine!”
Pisava je bila očividno od iste roke, od katere mui je enkrat že došlo svarilo, in stotnik je premišljeval dolgo, kaki razlogi bi moigli nagibati krošnjarja, da tako skrbi za svojega neizprosnega sovražnika.
Da je angleški vohun, je Law-ton vedel, kajti dejstvo, da je bil prinesel angleškemu vojskovodji poročil o nekem arrwrikanskem voju. poslanem sovražniku napro-ti, mtu je ¡bilo takrat jasno dokazano, ko ¡so ga obsodili na smrt. Posledice njegovega izdajstva pa niso bile tako hude, ker je "Washington pravočasno izvedel o stvari in odpoklical dotični oddelek, predno so dospele na mesto angleške čete, ki bi ga imele uničiti
—	a zato je zločin ostal isti.
"Morda,” je pomislil stotnik,
“bi rad imel v meni prijatelja, ki bi ga varoval, če ga zopet vje-tuo . . . Vsekakor pa mi je enkrat prizanesel, ko bi mi bil lahko vpdhnil luč življenja, enkrat me pa rešil. Hm, hm . . .”
Stotnik je Ibdl res v zadregi, kaj naj bi si mislili o tem.
Tudi si stotnik Lawton ni bil na jasnem, da-li preti v pričujočem listku naznanjena nevarnost Hvartonovi hiši ali lastni njegovi osebi. A nagibal se je k poslednjemu mnenju in sklenil, da bo previden.
Prihod ranocelnika, ki. se je ravno zoipet vrnil z obiska na Ko-biljeku, je prekinil njegova premišljevanja. Pipee je prinesel od gospodične Petrove povabilo, v katerem je prosila Lawtona, naj bi prišel nocoj na Kobiljek v neki važni zadevi . . .
“Aj,” je vzkliknil stotnik, “potem so tuldi dobili pismo!”
“To je jako verjetno,” je mend Pipee. “Zakaj prišel je tja neki duhovnik kraljeve armadp, da bi zamenjal angleške ranjence; baje imia pri sebi povelja od polkovnika iSingeltona. A večje neumnosti nego ¡pošiljati ranjence zdaj strani, še nisem, doživel nikoli!”
“Duhovnik, pravite? Ali je pijanec — lenuh — požeruh — človek, čisto zmožen, da nailp nakoplje na glavo lakoto? Ali pa je mož, kateremu je resno do svojega poklica?”
“Videti je čisto spoštovanja vreden in zmeren gospod, soditi po zunanjostih,” \je odvrnil Pi-pec.
“In ostane čez noč tam?”
“Da. Ali požuirite se, stotnik, ne smeva se muditi dosti.”
'Stotnik Lawrion je oblekel svojo galaunilformo in se odpravil vnovič z ranocelnikom na Kobi-
ljok, kamor sta došla ravno, ko je solnce z zadnjimi 'žarki zlatilo vrhove dreves.
Plrvi pogled, ko je stopil Law-ton v hišo, mu je povedal več nego bi bil izvedel Pipee z opazovanjem celega dne.
Gospodična Petnova ga je sprejela s smehljajočimi obličjem., v 1 katerem1 so se zrcalila čutila, ki so bila bolj v zvezi s srcem nego z navadno družabno vljudnostjo. Fanika je hodila razburjena in objokana okoli, gospod Hvarton pa je stal — v baržunasti obleki, ki bi morala, vzbujati pozornost v najelegantnejšem salonu, — pripravljen za sprejem svojih gostov. Polkovnik Velmer je nosil uniformo svojega kralja. Izabela ¡Singelton je sedela v družabni toaleti v sobi, na njeni strani pa njp.n brat, ki je bil danes prvikrat vstal iz postelje.
¡V ta krog je stopil stotnik Lawton z vso ravnodušnostjo človeka, ki ga ne more zlahka izne-naditi kaka stvar. Pozdravil je ,prisrčno vso družbo in bil tudi enako prisrčno pozdravljen, in ko je bil izmenjal z različnimi povabljenci nekoliko fraz, se je približal ranocelniku, ki se je bil u-mhknil v oddaljen kot, da zbere svojih pet ¡čutov.
“¡Stotnik,’ je šepetal Pipee, ki je izgledal kakor poosebljena radovednost. “Kaj pomeni vse to... te slavnostne priprave ... ? Glejte, tu pirihajia kaplan v polnem or-natu . . . Kaj pomeni to, stotnik?”
“Bodete takoj videli. Tukaj menda ima bog Amor glavno besedo in pred njim mora umolkniti bojni bog.”
Dr. Pi,pec je položil prst na nos in jelo se miu je daniti.
“SAli ni to sramota, da nam odvede sovražnik eno .najlepših cvetk, kar jih je vzraslo na naših tleh?’ je mirmral stotnik Law-ton v brado.
“Ako ni ljubeznivejši soprog nego je pacijent, stotnik, se bojim, da se bo njegovi ženi slabo godilo.”
“Ne skrbite zanjo!” je rekel
stotnik ogorčeno. “Izvolila si je sovražnika svoje domovine in naj se ji le godi: zaslužila je!”
Zdaj je pristopila gospodična Petnova in jima naznanila, da so želeli njuno navzočnost pri poroki Sare s polkovnikom Velmer-jem, pri čemer ni pozabila omeniti, da je to že staro znanje in dolgoletna medsebojna simpatija .. .
Stotnik se je priklonil nemo in ceremonija’no, ranocelnik pa, ki se je rad pomenkoval s staro gospodično, je odgovoril:
“ Človeški duh je pri različnih in-dividujib tudi različen. Pri nekaterih SO' vtiski, živahnejši in od-beže hitreje — pri drugih globoke jši. in trajnejši.”
A teta Ivanka je morala iti po nevesto in se vrnila takoj' nato z zardevajočo Saro.
Velmer je hitel naproti svoji nevesti, vizel roko, katero mu je podala s povešeno glavico, in se menda ¡še-le zdaj zavedel važne vloge, katero je imel igrati pri predstoječi slavnosti. Do tega trenutka je bil videti raztresen njegovo vedenje je bilo nekam nemirno. zdaj .pa se mu ie spričo ljubkosti' neveste očividno vsak občutek potopil v sreči in blaženosti . . .
Vspjo se vzdignili s sedežev in častitljivi duhovnik je že odprl sveto knjigo; ko so zapazili, da ni Fanike.
Teta. Ivanka, ki jo je tekla iskat, jo je našla vso v solzah v n j eri sobici.
“Pojdi; draga Fanika, čakajo samo še na naju-dve.” ji je rekla, nežno jo obje noši. “Pomiri se, dete.”
“Ah, teta, ali je je tudi vreden?”
“Kako bi moglo biti drugače? Poštenjak je, hraber vojak, četudi nesrečen . . . Gotovo, draga Fanika, on je videti v vsakem pogledu mož, ki more osrečiti žensko.”
Med tem je bil duhovnik slučajno vprašal Velmerja po prstanu in tu se je izkazalo, da 'ženin ni bil poskrile! ¡za poročni prstan! In poročiti brez njega, je bilo nemogoče!
'M tem trenutku se je vrnila te-
ta Ivanka s Faniko, in ko so ji povedan stvar, je 'bila zadrega uboge dame brezmejna. A rešitve iz mučne situacije ni vedela . . . le-to je bilo pridržano našemu doktorju. /
“(Gospodična,” je pričel, “ako more preprost prstan, ki ga je nosila nekoč moja sestra . . .” U-stavil se je in se odhrkal.
“Če smatra slavna gospoda takšen prstan te časti vrednimi, tedaj imam enega, ki bi lahko poslali ponj v moj kvartir in ki bi se gotovo podal na nežni, prstek, kajti moja sestra in gospodična Sara imata veliko podob-, nosti, toliko v fiziognomiji kolikor v anato.ničnem sestavu ...” Pogled iz gospodične Petnove nevoljnih oči,j je poklical.polkovnika Velmerja nazaj k dolžnosti; približal se je zdravniku in zagotovil, da mu ne more izkazati večje usluge nego če pošlje .po prstan. Pipee se je priklonil nekoliko ponosno in gospodična Petnova ga je peljala v stransko sobo, gospod Hvarton pa je šel klicat. Celarja.
Gospod Hvarton je bil privolil v tako nanaglo zvezo Sare z Vel-merjem le, ker bi utegnila vojna ločiti ljubeča za vedno, pa ker se je bal, da bi mogla Henrikova smrt pospešiti njegovo in bi ostari tedaj hčeri brez varstva na svetu.
Dr. Pipeo je bil na,pisal pismo in ga izročil zdaj Cezarju, da ga ponese sfcražmojstru Holistru. Pismo se je glasilo:
“;Ako nima Kinder več mrzlice, lahko kaj' je. Vzemite Vatzo-pu pet ime krvi. Dajte natanko preiskati, če ni ta baba Liza skrila kje kaj vrčev žganja v lazaretu. Dajte Jonzonu novo obvezo in pošljite Smitha zopet k četi. — Pošljite mi prstan z verižice pri uri, ki sem Vam jo dal, da morete vedeti čas, kdaj. je dati bolnikom' zdravil, in izročite ga Cezarju, ki Vam prinese to pismo.
Dr. Ariiibald Pipee, polkovni zdravnik.” Ko je Cezar lezel na konja, je stala zraven Katra, nekdanja krošnjarjeva go podinja, ki je bila zdaj pri Hvartonovib v službi, in hitela dajati zamorcu raznih naukov na pot.
“Kadar dobiš prstan, Cezar,” mu je naročala, “iga moraš spraviti v levi žep; ta je srcu najbližji ... in na noben način ne smeš poizkušati, da bi ga nateknil na prst, ker to prinese nesrečo!” “Nateknil na prst moj?” je rekel zamorec 'začudeno in iztegnil svojo koščeno roko. “Taki mali prstan ne hodi na prst Cezarjev.” “četudi, Cezar:	ne poizkušaj
in ne pozabi na levi 'žep. In da se ne pozabiš odkriti, kadar pojdeš mimo pokopališča, in ipožuri se. ker ni nič bolj sitnega nego če mora človek čakati na svojo poroko, kadar se je iže enkrat od-Ipčil v to.”
klezar je bil kmalu v sedlu in ker je od mladega dosti jahal, je -edel .precej trdno; vendar je bilo breme šestdesetih zim že močno ohladilo njegovo afrilčansko kri.
Noč je bila temna, veter je bril s krutostjo listopada pb dolini. Ko je dospel Cezar mimo pokopališča, se je boječe odkril in neka-terikrat plašno pogledal po grobovih. če ni, kje .kakšen duh . . . Balo ie -uvno še dovolj svetlobe, da mn je pokazala pristavo iz me-a in krvi. ki. je z očitnim name-,ioTn. da H dospela na cesto, prihajala iz pokopališča.
Cezar je izpustil vajeti in se z obema rokama oklenil konjevega vratu . . . Hriibis gozdi', skale, olotovi in koče so švigale zdaj po bliskovo mimo divjega, črnega jezdeca — in predno se je Cezar zavedel prav, je ¡bil na kraju, kjer sta se križali cesti, in je stal nied njim “hotel Flanagan” v svoji vegasti preprostosti.
Cezar je stopil dol, privezal razpenjenega konja za plot in se ^previdno približal razsvetljenemu oknu.
Pred plapolajočimi ognjem, sta sedela stražmojster in marketen-dariea in se traktirala z žganjem.
“'Povem Vam. ljubi stražmojster,” je rekla Liza in odstavila čašo od ust, “da je neumno misliti, da je bil to kdo drug nego krošnjar. Kje pa je ostala konjska noga in kje je kaj smrdelo po žveplu? In vrhu tega, straž-mojster, ni prav nič spodobno govoriti samcati 'ženski, da je i-mela hudiča ponoči za tovariša.” Cezar je bil slišal dovolj, da se je prepričal, da mu od te dvojice ne preti nikaka nevarnost. Tresoč
se od mraza, je stopil v 'kočo. Kako pa se je prestrašil, ko je straž-mojbter potegnil sabljo in mu groze šel naproti1.
“Le sem! Le seru!” je kričal dragonec, “Kdo Te pošilja?”
“Dr. Pipee,” je povedal Cezar in izročil pismo.
“Res? No,'lahko si gratulirate, gospod zamorec, da ste brez parole ¡prišli cel tu noter! Lahko bi se Vam bilo šlo za črno kožo.” Stražmojister je poklical vojaka, ki je nesel pismo Pipčevenam pomočniku, ker je bilo naslovljeno nanj.
Liza pa je dobrovoljno povabila zamorca:
“'Pojdite sem, stari mož, in pogrejte svoje truplo tu pri ognju. Prepričana sem, da ljubi takšen-le Afrikanec vročino ravno tako močno kakor vojak svoj' kozarec.” In natoeivša mu žganja, je dostavila: “Nate, pokusite ga požirek: pogrel bo Vašo črno dušo in Vam dal malo več korajže.”
Dalje prihodnjič,
SVETOPISEMSKI MODRIJANI IN ŽIVLJENJE.
'Otroci smo velike dobe. V dolgih 'stoletjih ni bilo teko globoko segajočih sprememb vseh življenjskih razmer, kakor smo jih doživeli v zadnjih petdesetih letih. Pomisliti je le treba koliko imaijdb je prinesla ta doba, koliko princIniih prevratov v vseh vedah in v vseh strokah človeške delavnosti, vse to je sad svobode človeškega duha, svobodnega raziskovanja, ki se nič ne ozira na cerkvene nauke.
Dandanes nima cerkev nič moči zadrževati svobodnega raziskovanja. A časih je to moč imela in jo je kruto izrabljala.
Galileo Galilei je prišel v ječo in inkvizicija ga je hudo trpinčila, ker je zagovarjal nauk, da se solnce ne premika, nego da se naša zemlja suče okrog solnica. Cerkev je takrat učila, da se zemlja nikdar ne premakne, nego da se solnce suče okrog zemlje, dandanes ve to vsak otrok. Toda še v 10. stoletju je cerkev trdovratno branila isvojo zmoto in se je sklicevala na sv. pismo. Ker je vzkliknil Svetopisemski Jozua. videč da je ibitko izgubil: “Ustavi se solncle nad ¡Gideonom in mesec na Alajionom” so svetopisemski modrijani trdili, da se solnce suče okrog zemlje in so z ognjem in mečem branili to svoje mnenje, češ, če bi bilo drugače, bi »e Jozua vendar ne bil tako izrazil. Ker so sveto pismo smatrali za božje razodetje, so seveda trdili, da je vsaka zmota izključena.
Dandanes jle izmota sv. pisma dokazana in dandanes pravijo svetopisemski1 modrijani, da je Jozua sividje besede “Ustavi se solnce nad Gideono/m in mesec nad Alajonom” izrekel Le kot izraz obuipanja in da ne pomenijo nič več kakor če bi bil vzkliknil: “Kamenje naj ti zraste v trebuhu in osat naj ti zraste na nosu.”
Protestantski svetopisemski modrijani niso bili nič pametnejši, •od katoliških.
Jamps Simpson je leta 1847. iznašel kloroform in ga vporabljal pri zdravniških operacijah. — Ker je začel Simpson rabiti kloroform1 tudi pri težkih porodih in z njimi v žvezi stoječih operacijah, so ¡protestantski duhovniki v Edinburgu, zagnali strahovit kriik in go dolžili Simpsona brezbožno-st-i ter ¡zahtevali, naj se poraba kloroforma pri porodih prepove. Sklicevali so se pri tem na sv. pismo, češ, tam je rečeno “V bolečinah blolš otroke rodila” in kdor befe te bolečine pri 'porodih o-'¡ajšati, ¡grele proti božji zajiovie-di. Kdo vé, kake dimenzije bi bil zaddbil bolj edinburške duhovščine zoper Simpsona in porabo kloroforma, če bi se ženstvo ne 'bilo postavilo na 'Simpsonovo stran in zoper dulhovičino.
Kako velika je časih omejenost svetopisemskih modrijanov, priča boj, ki je nastal 1. ,18111 v Kel-morajnu. V tem letil\ so hoteli mestni očetje vpeljati ¡plinovo razsvetljavo. Toda duhovščina se je uprla. Katoliška duhovščina. S .«v. pismom v rokah je duhovoma dokazovala, da je greh, z občno razsvetljavo Spreminjati noč v dan. Trdila je, da se s tem spremeni božič red v naravi in da se jemlje s tako razsvetljavo ljudem vere, 3eš, vsled razsvetljave bodo izgubili strah pred temo m strah pr el peklom. In ker ti argumenti nišo, dovolj zalegli, so duhovniki navili tudi patrijotič-
VABILO NA PIC-NIC
— ki ga priredi —
Slovensko Narodno Samostojno r^rvvvfr. Podporno DruŽt VO^^vvt;:
V RAVENSDALE, WASH.
dtie 24. julija 1910 Pri Lake View Pavilion, kakor lani.
Na ta izlet se vabijo vsi tu in okolici živeči Slovenci in Slovenke, posebna družtva iz Black Diamond, Wash, da se istega polnoštevilno udeleže. —
Vstopnina $1.50.
Kosilo, večerja in pijača prosta..
Pripeljite seboj prijatelje in znance. Za dobro po-trežbo in zabavo bo skrbel	Odoor.
no struno in rekli: Če bodo ulice vsak O' noč razsvetl jene, se bodo ljudje navadili razsvetljenosti in ne bodo patrijotične iluminacije več mogoče ¡ali pa ne bodo več napravile vtisa. Ta duhovniški hoj je zadržal napravo plinove razsvetljave v Kelmorajnu za celo leto.
Naij nikar nihče ne misli, da so bile take razmere, mogoče samo v preteklih časih. Tudi danes ni drugače, 'vsak napredek se doseže ¡samo po 1'jutem boju, vsaka ngva misiel obvelja šele potem, ko je Ibila cerkev premagana. Tako vojlsko. kakor jo je cerkev vodila v 16. stoletju proti Koperniku in Galileju, vodi dandanes proti darvinizmu. Ta iboj se že 'bliža koncu, kajtfi' cerkev je že začela odnehavati in se bo. četudi po dolgem uporu, naposled morali a popolnoma ud ati.	Gregorij.
Ženitna ponudba.
Mlad Slovenec se želi seznaniti is pošteno Slovenko v starosti 18 do 20 let. Podrobnosti, se izve pismeno. Pismu je priložiti sliko. Na sredstva se ne gleda.
Josef Stainbergar,
,Box 155 Oregon City, Oreg.
’(7-8-15)
lovensko Narodno Samostojno Društvo
V RAVENSDALE,WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: JOSIP KOŽUH,
Taylor, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: Mike Dernovšek,
Ravensdale, Wash.
Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Markuš v prvem nadstropju

M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Place.
Vam je na razpolago pokazati-, svojo najholšo zalogo
mm in
B1-	- -
1
1
4
4
.A. A-A. .A. .A. ¿
The Gutsch Brewing =Co.=
Pivovari uležanega piva in znanega
KOIBUSSER WEISS PIVA
Telefon 90.
Sheboygan, Wise.
►
►
The Komad Schleier Cd,
Sheboygan WIs.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
Angleščina
a	Slovnica, Tolmač
in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00„ in je dobiti pri
V. J. KUBELKA
538 W. 145 St., New York, N. Y.
Pišite po cenik knjig!
Gostilna “Slovenski Dom”
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island ulico in 22 Mladič & Krampats.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St. Tel. Canal 1405
/temu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo;e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? ' Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAM) AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 438.
>	hfipliiipmn obleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-
>	'tUGlUJGlIiU p0rtiranih tkanin.
| Prodajamo fnotprv®zikleke za delavnik
£ Imamo ve^ko zalogo trdih in mehkih klobubov.
V zaloni *mamo vedno bogat izbor obuče iu čevljev močnih za o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost.	Največja zaloga
vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte si I kupitel
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI
JURIJ MAMEK.
| 581 S. Centre A ve.,	Chicago, 111.
GLAS svobode
Slovenska Svobod misel Po d p. Zveza
USTANOV.
1908
K
INKORPORINA
1909
Chicago,
Illinois.
GLAVNI ODBOR:
„ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATU GAISHEK, podpredsednik. Box 227 Nokomis, 111.
-JOSIP IVANŠEK. tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111.
M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
WAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
•JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Pulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠČAJ Box 271, Grand Works, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
POROTNIKI:
JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44, Winterquarbers, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
WAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
WILLIAM BUS, 11316 Fulton Ave., Bullmian, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE’’.
Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
SPREJETA NOVA DRUŠTVA.
Št. 55 v Broughton, Pa.; John Reven, cert. št. 1348; Blaž Godec, 1349; Ivan Žitnik, 1350; Jurij Bizjak, 1351; Ivan Kastelic, 1352 ; Anton Rakar. 1353; Martin Primožič, 1354; Josip Kirk, 1355; Valentin Dolenc, 1356; Franc Frenk, 1357 ; Ivan Renko, 1358; Ivan Albreht, 1359; Jakob Kržišnik, 1360; Ivan Oblak, 1361; Jernej Košir, 1362.; Mihael Fajfar, 1363; Ivan Mežan, 1364; Anton Tušar, 1365; Josip Gregorčič, 1366; Anton Debelak, 1367; Ivan Gore, 1368; Ivan Marave, 1369; Frank Godec, 1370; Valentin Luznar, 1371; Alojz Grmovšek, 1372; -Jernej. Janše, 1373; Anton Kusel, ' 1374; Alojz Arh, 1375; Anton Rajer, 1376; Franc Lenarčič, 1377. Društvo šteje 30 članov.
Št. 56 v Rock Springs, Wyo. : Anton Novak, prvi, 1378; Frane Burnik, 1379 ; Frane Kostanjšek, 1380; Paul Demšar, 1381: Anton Novak, drugi, 1882'; Matija Tolar, 1383; Matevž Peternel, 1384; Anton Tauear, 1386. Društvo šteje 8 članov.
Št. 57 v Barton, Ohio; Alojz Barnet, 1386; Franc Koran, 1387; Josip Voleniček, 1388; Josip Barnet, 1389; Ivan Jeloišič, 1390; Anton Koran. 1391; Franc Pavliič, 1392; Ignac Jeilušič, 1393. Društvo šteje 8 članov.
Št. 58 v Greenland, Mich.; Josip Pintar, 1394; Peter Gešhell, 1,396; Jak oh Brui a, 1396; Josip Geahell, 1397; Matija Pintar, 1398; Josip Poje, 1399; Peter Gerzetie, 1400; Franc Šahae, 1401; Ivan Bencina, 1402. Društvo šteje 9 članov.
SPREJETI NOVI ČLANI IN ČLANICE.
K društvu št. 4 v Black Diamond. Wash.: Josip Jeraj, 1403; Ivan Perdiih, 1404; Ivan Zavolovšek, 1405; Anton Poznič, 1406. Društvo šteje 47 članov.
K društvu št. 10 v Moon Run, Pa.: Franc Celestina, 1407. — Društvo šteje 24 članov.
K društvu št. 12 v Cumberland, Wyo.: Ivan Astrovšnit, 1408; Ivan Kržišnik. 1409; Frane Chadeš, 1410; Alojzija Petač, 1411. — Društvo šteje 37 članov in 2 članice.
K društvu št. 13 v Witt, 111.: Andrej Podbevšek, 1412; Franc Korhar, 1418. Društvo šteje 23 članov.
K društvu št. 15 v Granville, 111. : Albert Čejka, 1414. Društvo šteje 21 članov.
K društvu št. 17 v Aurora. Minn. : Franc Bernik, 1415 ; Ivan Kariž, 1416. Društvo šteje 24 članov.
K društvu št. 19 v So. Chicago, 111. : Anton Debelak, 1417 ; Ivan Lustig, 1418. Društvo šteje 22 članov.
K društvu št. 20 v Cleveland, Ohio: Martin Vodopivec, 1419; Franc Urbas, 1420; Josip Kužnik, 1421; Frank Koran, 1422; Josip Kvas, 1428; Anton B-olka, 1424; Frane Pucel, 1425. Društvo šteje 29 članov in eno članico.
K društvu št. 212 v Indianapolis, Ind. : Lovrenc Zimic, 1426; Viktor Firoli, 1427. Društvo šteje 27 e’anov.
K društvu št. 24 v Milwaukee, Wis. : Jakob Praznik, 1428 ; Ivan Lenko ; 1429. Društvo šteje 22 članov.
K društvu’ št. 25 v Reading, Pa. : Ana Košmerl, 1430. Društvo šteje 11 članov in eno članico.
K društvu št. 26 v Collinwood, Ohio : Alojz Kavšek, 1431. — Društvo šteje 12 članov.
K društvu št. 27 v Forest City, Pa. : Franc Gruden. 1432 ; Ivan Gerdin, 1433; Ivan Korošec, 1434. Društvo šteje 31 članov. i
K društvu št. 30 v Bishop, Pa.:	N. Heirandt, 1436; Matevž
Dorman, 1436; W. IIeira.udt, 1437. Društvo šteje 22 članov.
K društvu št. 31 v Farmington, W. Va. : Demitro Kobilanski, 1438. Društvo šteje 33 članov.
K društvu št. 33 v Livingston, 111. : Peter From, 1439. Društvo šteje 16 članov.	*
K društvu št. 37 v Blackburn, Pa. : Frank Dečman, 1440. — Društvo šteje 18 članov.
K društvu št, 38 v Jenny Lind. Ark.: Frančiška Bele, 1441. Društvo šteje 19 članov.in 1 članico.
K društvu št.'40 v Salida, Colo.: Elija Ilrga, 1442. Društvo šteje 22 članov.
K društvu št. 43 v High Bridge, Iowa : Josip Črnieh, 1443 ; Anton Barish, 1444; Jurij Raijkovič, 1445. Društvo šteje 17 članov.
K društvu št. 50 v Milwaukee, Wis. : Paulina Wogric, 1446. — Društvo šteje 10 članic.
K društvu št. 51 v Ravemsdale, Wash.: Josip Tratnik, 1447. Društvo šteje 13 članov.
K društvu št. 53 v La Salle, HI. : Franc Struna, 1448. Društvo šteje 11 članov.
K društvu št. 54 v Ely, Minn. : Mihael Svetič, 1449 ; V. Luža je, 1450. Društvo šteje 15 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva št. 1 v Chicago, 111., k društvu št. 21 v Naylor, Mo. : Josip King, 1086. Prvo društvo šteje 35 in drugo 12 članov.
Od društva št. 2 v Claridlge, Pa., k društvu št. 56 v Rock Springs, Wyo. : Matija ¡Batič, 38. Prvo društvo šteje 84 in drugo 9 članov.
Od društva št. 4 v Black Diamond, Wash., k društvu št. 29 v Taylor, Wash.: John Zavolovšek, 109. Prvo društvo šteje 47 in drugo 17 članov in 1 članico. %
Od društva št. 16 v Clinton. Ind., k društvu št. 24 v Milwau-
458. In Ivan Brenčič, 842, od društva
fs. :
uton
iovn'
c.anice,
št. 18 v Girard, Ohio. Prvo društvo šteje 27 čl. h drugo 23 in tretje 13 članov in 2 članice.
Od društva št. 8 v McGuire, Colo., k društvu št. 52 v Somerset, Colo.: Karl ¡Grušovnik, 922; Vinko Kar. Čič ,,923; Ciril Sikošek, 924; Ignac Dolenc, 925; Anton Delast, 920. Prvo društvo šteje 21 in drugo 14 članov.
Od društva št. 24 v Milwaukee, Wis., k društvu št. 18 V Girard. O.: Andrej Widerger, 476. Prvo društvo šteje 22 in drugo 16 članov.
POTUJOČI ČLANI.
Od društva št. 2 v Claridge, Pa.: Blaž Ahačič, 374.
Od društva št. 4 v.Black Diamond, Wash.: Franc Komar, 366.
Od društva št. 5 v Darragh, Pa.: Ivan Delabjanka, 200; John Čopi, 370; Andrej Mosier. 124.
Od društva št. 15 v Granville. 111.: Josip Kaferle. 418.
Od društva št. 16 v Clinton, Ind.: Paul Gregorič, 440.
Od društva št. 41 v Ambridge, Pa.: Josip Rataj, 1265.
Od društva št. 26 v Collinwood, O.: Josip Majcen, 758.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva št. 2 v Claridge. Pa.: Ivan Eržen, 914; Jurij Špehar, 289; Jakob Guzelj. 630; Franc Novak. 295.
Od društva št. 14 v Yale, Kans.: Josip Pečnik, 533; Josip Tr-šinar, 344.
Od društva št. 16 v Clinton, Ind.: Josip Kue, 447; Valentin Podobnik, 568.
Od društva št. 19 v So. Chicago, 111.: Franc Košič, 496.
Od društva št. 22 v Indianapolis, Ind.; Andrej Mule, 1020.
Od društva št. 27 v Forest City, Pa.: Ivan Slapničar, 655.
Od društva št. 37 v Blackburen, Pa.: Jernej Anžiur, 1179.
Od društva št. 41 v Ambridge, Pa.: Frane Butara. 975.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva št. 6 v Winterquarters. Utahu Peter Zmrzlikar, 153; Martin Vertačnik, 1148. Društvo šteje 51 'članov.
Od društva št. 18 v.Girard, Ohio: Josip Mhle, 534. Društvo šteje 15 članov in 2 članice.
IZOBČENI ČLANI.
Od društva št. 2 v Claridge, Pa.: Matija Petek, 293. Društvo šteje 83 članov.
Od društva št. 4 v Black Diamond. Wash.: Josip Lamprečnik, 99. Društvo šteje 47 članov.
Od društva št. o v Darragh, Pa.: Jernej Valentinčič, 846. — Društvo šteje 43 članov.
Od društva št. 7 v Arena, Pa.: Alfons Svetič. 847. Društvo šteje 29 članov.
Od društva št. 9 v Leadville. Colo.: Josip Ščurk, 372; Ivan Prijatelj, 218: Franc. Reja, 219. Društvo šteje 30 članov.
Od društva št. 10 v Moon Run. Pa.: Josip Petrič, 311. Društvo šteje 28 članov.
Od društva št.. 25 v Reading, Pa.: Ivan Krofina. 594. Društvo šteje 11 članov in eno članico.
Od društva št. 30 v Bishop. Pa.: Vinko Hafner, 856; Boleslav Filipič, 928. Društvo šteje 20 članov.
JOS. WANSEK, glavni tajnik.
IZVLEČEK REDNE SEJE GLAVNEGA ODBORA S. S. P. ZVEZE.
29. junija t. 1. se je vršila pod predsedstvom Anton Mladiča 8. redna seja po incorporaeiji. Prisotni so bili: A. Mladič, Jos. Ivanšek, M. V. Konda. Jos. Benko, Jos. Verščaj, L. Skubic, A. Duller, J. Mladič, 'V. Rus in novoizvoljeni pomožni odbornik društva št. 1 v Chicagi, 111., John G e shell.
Društvo št. 25 v Reading* Pa. poroča o bolnem: bratu Krofina, s katerem so šli k zdravniku, kateri se je izrekel, in to s listinami potrdil, da je dotičnik že nad dve leti bolan. Ker se je potemtakem bolan v društvo in Zvezo vtihotapil, ga izključuje. Se vzame na znanje.
Društva št. 6 v Darragh, (Pa. in dr. št. 7 y Arona, Pa. poročata, da sta vsako po enega člana izključili radi skabanja. Poročilo se • sprejme, vendar je pa odbor opozoril gl. tajnika, naj se tozadevno pri odvetniku informira, ter društva tozadevno obvesti.
Društvo št. 12 poroča, da se je preselilo iz Cumberland v Sublet. Wyo. Se vzame na znanje.
Poročilo dr. št. 40 v Salida, Colo. o bolezni; br. N. Predoviča, da je bil na drobu doma operiran in potem še le odpeljan v bolnišnico, se vzame na znanje.
Določilo se je, naj se plača smrtnina dedičem po umrlemu br. Taučarjemi el. dr. št. 45 v Baltic. Mich. — Z izplačan jena smrtnine dedičem po .umrlem br. Vinc. Zor, čl. dr. št. 2 v Claridge, Pa., se počaka pobotnic od dedičev.
Nadalje predloži br. tajnik listine o operaciji br. Česen čl. dr. št. 20 v Cleveland. O. Dotične listine se glase, da je bil br. Češen operiran na bobniči, tvoru v dimljah, dimljaea. pavke. Se vzame na znanje.
Overovljene listine o bolnem br. A. Miliču, kateri se nahaja v Gardner bolnišnici v Gadner, N. Mex. izkazujejo, da je brat bolan že od 23. nov. 1. 1. Izplača se mu bolniška podpora za 6 mtese-cev, ter počaka nadaljnih poročil.	.
Že večkrat razpravljena zadeva o operaciji br. Pekol čl. dr. št. 36 v Springfield. Ul. se je ta večer zopet obnovila. Bratu Pe-kolu je zlomilo nogo. Pri tem mn je zdravnik isto zravnal, mogoče tudi kaj obžagal ozir. obrezal, kar pa odbor ne smatra za operacijo. Torej se mu odškodnina za isto ne izplača, kakor tudi ne br. Češe-nu čl. dr. št. 20 v Clevelandu, Od. Smeta se pa tozadevno Obrniti s prošnjami na delegacijo prihodnje konvencije,- ki se bo vršila prihodnjega oktobra.
Dopis ozir. pritožba g. A. H. Skubica se prečita, nato povzame br. Benko besedo povdarjajoč, da smo svoje že storili, sedaj pa naj'on svoje. Nato predlaga 'brat VerŠ&aj. naj.vzame odbor pritožbo na znanje, a se naj nanjo ne ozira iz znanih razlogov. Sprejeto.
Nato poroča br. tajnik v vspehni Zveze za mesec juni. Vstano-vilo se je več novih društev in sicer v Broughton, Pa., s 30. v Rock Springs. Wyo., s 8: v 'Barton, O., s 8 in v Greenland, ¡Mich s 9 člani. K posameznim društvom je pristopilo 48 članov in 4 članice: dva na novo pristopivša društva sta iz današnjega poTočila izostala, ker zdravnik ni imel časa pregledati zdravniških, listov.
Na to poroča še br. tajnik, da ne more več delati za dosedanjo p’čo, na kar stavi br. Benko predlog, utemeljujoč istega z raznimi podatki, da se mu plača $70.00 na mesec.
Brat tajnik pravi, da ne sprejme nobene plače izpod treh dolarjev na dan, kar bi znašalo $72.00 mesečno. ■ Se mu dovoli.
Nato kritizira br. predsednik pisavo članka v glasilu št. 25 od 24. junija, meneč da je prizadet v njenr on sam. Brat Konda pojasnjuje pomen članka, povdarjajoč, da posamezno nikogar ne za-ieva. pač pa je vsestransko kritično razmotrivanje v prid vsega slovenskega naroda v Ameriki.
Nato zaključi predsednik ob uri sejo.
M. V. Konda* zapisnikar.
ZE VEC KOT 10 LETNO UREDOVANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj
NA SLOVENSKEM. ZDRAVIŠČU V NEW YORKU
Vam je dosti dokaz, da je naš slavni svetovani
J. E. THOMPSON
NAJBOLŠI ZDRAVNIK, in ima popolnu izkušenost v zdravljenju vsih bolezni.-¿e dosti velika nesreča za svakega |e, ako ga napadne bolezen, a še večii siromak je oni kateri zaupa svojo bolezen v zdravljenje neizkušnemu zdravniku:
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katere Dr. J. E. Thompson bi se ne upal v najkrajšem času popolnom ozdraviti, on Vam j amčl za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper. čankir sifilis, impotenco, polucijo ali gubitek moškega životnega soka; revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca. glave, grla. ršes, ledic pljuč prs mehurja; kilo ali bruh; Vse spolne bolezni na notarnji ženskih uslrojih; neredno mesečno čiščenje; beli tok, padanje maternice, neplodivost;Vse kožne bolesti; srbečino, lišaje uši na spolnih delih. i. t, d,
ZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO
ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko lir brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku ter v pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, in vse druze podrobnosti ter pisma naslavljajte edino le na sledeči naslov:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
DR. J. E. THOMPSON
342 W. 27th ST.,
NEW YORK, N. Y.
ITeuropin Želodečni Grenčec
je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-sniku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900. Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčec je napravljen iz izbranih zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca.
J. B. SCHEUER C0„
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St.,	Chicago, Illinois
GARANTIRAMO DA ----- JE ---
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena
izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na
Mohor ML A ID IČJ
GENERAL AGENT
158 W. Kinzie St.	Chicago, lil.
E'
m
M. A. WEISSKOPF, M. D.
----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -------
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8,—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od L—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoiudne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKQPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
m
E
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM 624-628 Blue Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej treovini in na istem prostoru.
1 Pijte najboljše pivo ¡j
S	C«
n

Pater Schoenhnffen Brewing Co. g
PHONE: CANAL 9 E»
CHICAGO n L.
“Glas Svobode”
,	(The Voice of Liberty)
WEEKLY
Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2. 00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki._____________________
’Glas Sv6bodf.’ izhaja vsaki petek ______________in velja -----------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto.........
za pol leta ..........
ZA EVROPO:
Za celo leto..........
za pol leta...........
.82.00
.$1.00
.82.50
$1.25
Naslov za\Doimse in Pohii.jatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST 20TH ST.,
CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivaliSia prosimo naročnike a nam natančno naznanijo poleg Novega tudi TARI naRlov.
gospodujoči razred izpremenil svojo taktiko. I£er časopisja ne more uničiti, ga korumpira, in tako se hoče oibdrižati na krmilu; s koruimpiranim časopisjem hoče korurr,pirati ljudsko maso samo in jo degradirati s tem, da se ji prilizuje.
Kjer se socialistični stranki ne posreči, z dobrim časopisjem preprečiti tega sistematičnega uničevanja ljudskega ddha, tam se pogreza proletariat vedno globje v politično odvisnost in duševno o-topelost. Brez močnega, v socialnem duhu pisanega časopisja, ki more voditi delavce politično, ne znajo isti uporabljati' volilne pravice ; moč, ki je v njih, je brez koristi. Vse drugače je tam, kjer uspeva socialno časopisje! To so najbolje dokazali socialisti v Milwaukee.
je že pirVi' štrajlk, ki se vodi' od pravlomočnoisti odloka. V Bostonu se namreč strojniki bojujejo proti Kationa1! Metal T.rades- Associa-tkm, ker nočle te vpoislevati unij-skih delavcev. In(kakor sedaj 'krajevno vocOstvo Int. Mach. As-'soicaation izrecno ugotavlja, se 'bostonskimi i zlkor itšlč e v aleeim do sedaj še ni posrečilo, dobiti ‘kakega večjega števila skabav. Im to vslied 'tegia ne, 'ker Morrillova postava varanje dela iskajočih po-palmoniia izključuje.
¡Kar ni storilo sto republikancev in demokratov, je dosegel e-den soci-a1 istt. —: Ne da \hi jse ta Vspeh veliko mazbobneva:.
Tnazemi socializem in trezno, vspelšno delovanje, pomaga delavcem-, a ne kričanju ter vteakovrst-, no zavija-njo. To naj delavci vasujejo.
231
ČESA POTREBUJEMO.
Dober in razširjen list je dandanes za one, za katere piše, politična moč prve vrste. Z največjim zanimanjem1 razrešujemo vprašanje, ali je mogoče pridobiti politično moč polagoma, ali ne. Če razumevamo pod isto vladno moč, potem se mora seveda reči, da se je ne more z enim mahom pridobiti. Če pa razumevamo pod politično močjo skupnost ali splošnost političnih vladajočih! sredstev, bode ves svet s tem soglašal, da si ne moremo pridobiti te moči naenkrat, ampak polagoma.
Proti hrmadi ne moremo ničesar storiti, prepustiti moramo razmerami, da jo iste izpodkopljejo, kar bodo tudi sigurnejlše storile, kakor vsakatera agitacija.
A birokratskega gospodarstva ne moremo prepustiti naravnemu razvoju.; gledati moramo na to, da ga omejimo, izpodrinemo iu storimo mase zmožne, da ga popolnoma prevzamejo. To se doseže s 'krepko soudeležbo pri sa-movladanju, z našim prodiranjem v občinske zastope, z ojačenjem političnih' in gospodarskih organizacij in z razširjenjem njihovih funkcij itd.
Vlado pa hi pridobimo z pripravljanjem našega prodiranja v parlament.
iA s tem vrsta vladajočih sredstev izkorilščevalneiga razreda še ni izčrpana. Eno najboljših in naj močne jlšiih njihovih sredstev je časopisje.
Dokler se je omejevala politika samo na pbčine, kakor se je to preje dogajalo, je zadostovalo ustmeno sporazumlj.enje, da »e je podučilo mase o potrebnem političnem znanjki in mišljenju, katerega je rabila demokracija za vodstvo olbčinske uprave. Odkar pa zahteva ekonomični razvoj večjo državno upravo in jo spravil v najtesnejšo- zvezo z vsem svetom, je postala smotrena državna politika nemogoča za ljudi, ki so- bili navezani na ustmeno sporazumi j en j e. Tako je postalo vodstvo politike privilegi o-nih ljudi, ki so iznali 'brati in pisati in ki so bili v stanu, preskrbeti si informacije iz vsega sveta. To je eden vzrokov, zakaj demokracija po dosegi velike- državne uprave redno izgine.
S šolskim- podukom .in časopisjem nastane zclpet možnost, da začno lljudoke mase razumevati politiko, in kmalu -si pridobijo toliko izm-ožnostii, da same odločujejo politiko; na, ta Dačin nastane -zopet, demokracija na novi, boljši podlagi, kakor prejšnja, ki je bila samo komunalna ali zadružna, med tem, ko je bila druga narodna ali državna.
Toda časopisju, na kateremu temelji nova demokracija, grozi novfv nevarnost p-o veliki, vladu-joči moči, kapitalizmu in vladam, ki so si osvojile časopisja, katerega se poslužujejo, da premerilo ljudske- mase. Kaj morejo te le potom Časopisov izvedeti, kaj jim ¿škoduje, le potom istega morejo raz videti, kaj je v njihovo korist. Po časopisu, ki jim j.e na .razpolago. se tudi tvori njihovo svetovno na-ziranje in politika, kateri sledijo.
'Nvvarnmst, da privede neznačajno in za lastne koristi gledajoče časopisje ljudske mase v nevarnost, postaja vedno večja. Saj so (biili v -začetku samo demokratični, ljudstvu' prijazni elementi, ki so se posluževali časopisja, da ■ko podučevali ljudstvo; gospodujočemu razredu je nemogoče, uničiti časopisje. To je v sedanjih Časih nemogoče. In radi tega je’
-Časopfeje je najmogočnejše o-trožlje vladujočega razreda. Seveda upotreblja to orožje največ proti delavcem. A to orožje je tudi ono,- katerega mu delavci najlažje izvijejo iz r.ok in katerega mlu tudi morajo izviti. Pridobitev vlade mora biti cilj našega boja; to je -za-dna postojanka, katero morairJo 'zavzeti, in vse kaže na to, da jo lahko v naskoku zavzamemo. A predpogoj vspešnega o-bleganja kapitalizma je močno časopisje, ki mora seveda imeti tudi krepko zaslombo pri o-nilh, za katere le bori-, posebno pri organizacijah. Časopisja in organizacije se morajo medsebojno podpirati, drugače ni mogoče doseči ciljev, -za katerim stremimo.
Žal, da proletarijat še -vedno povsem ne ra-zumeva vrednosti in moči neodvisnega, delavskega časopisja. Posebno Slovenci V Ameriki, ki so vendar skoraj izključno vsi de-lavci, ,so v tem oziru jako mlačni. Pač ve vsak somišljenik, da je izdajalec stvari lastnega razreda, če glasuje pri volitvah za koga drugega, kakor kandidata delavske stranke; da učini izdajstvo, če pristopi mesto k. delavski organizaciji h kakemu katoliškemu! društvu. A mnogo je takih, -ki se še danes ne zavedajo, da učinij-o istotako izdajstvo, ako dado prednost kakemu meščanskemu listu, ga podnirajo in s tem delavskemu škodujejo. Taki ne vedo, da .so volilni boji in boji za neodvisnost bre-z v.-peha. če se delavski časopis ne okrepi toliko, da se more z njimi vspešno b-ori-ri; da se ne gre samo ,za t-o, osvoboditi roke, ampak tudi glavo, da roke niso- svobodne, ako jih vodi nesvobodna glava, in da je časopisje pod današnjimi razmerami n-ajv-spešnejše sredstvo, glave proletariatov popolnoma o-svciboditi kapitalističnega nad-varulstva in poneumnevanja. —
To si naj slovenski delavci in naiši somišljeniki zapomnijo, in naj tudi po tem delajo. 'Naj si skujejo mogočno o-rožje v dobrem delavskem listu, in kmalu bodo uvideli, kako veliko korist imajo od njega. —
SOCIALISTIČNI ZAKONODAJALCI.
Prav razveseljiv je pojav, da ne polaga amerikan ko socialistično gibanje ¡prevelike vrednosti na male vspebe in pridobitve, katere doseže tuipata.m nekaj soria-1 ¡stičnih zafconodajnic v Zedinjenih državah. A s tem je oo- jm: dokaz, da so- si trohni social i-:1š »vesti svoje težke .natege.
Mi smo gotovo zadnji, ki bi želeli, da bi se iz vsakega malega' vspeha naših parlamentarcev raiz-fclofotoeivala velika socfl-Vriena wna-ga, A kor ni nikjer d’ r^je. ka' or •ravno v Zedinjenih držah, vsak viapeh- velikega /pomena ie v interesu našega «o-ciabVičnrga gibanja. da verno prA Amo' tu-kaftejemio delavstvu rs"’iko, ki cbitojia med' delcvarp-'n -ociali-stičnh pariamentan-ev meščanskimi “delavskimi prijatelji.”
Tako je bil n. pr. pred nekaj tedni ; prejet v massacbuttski- za-klonodkjnm predlog tovariša Mor ril! a, ki zp,stopa .v .asembteu niestio HaverhiH, da mara vsako naznanilo v ea-mi-kffih, d/a .se- po-trdbnlje' delavcev, imeti dostavek je-lii pri dtoitiČni tvrdki štrajik. ali ‘se vodi delavski boj. Kljub temu, da je Mo-r.riLl edini socialist v maissiachuttski postavodiajnici, je .znal «voj predteg tako podpreti. da je z njiim prodrl.
Na .videz ;se gre tu za nepo-memlblno koncesijo delavcem, in tudii’ časopisje je o temi le -malo potiočalo. A kake koristi je m vodstivo delavskih bojev, d-okazu-
VERSKI PODUK V ŠOLAH.
Kakor bode vsakomur naših či-tatelje-v iznano, je v Ameriki vera od države popolnoma ločena in se tudi v javnih ljudskih šolali ne muči otrok z verskimi pripovedkami. Umevno je, da se katoliškemu kle-rusu, ki hoče imeti p-ovso-di prvo besedo, tb nikakor ne do-pade. Rad bi -se vtihotapil v ame-rikanske liudske šole, a z najnovejšo razsodbo državnega nadso-dKIča ki je bila izdana pred nekaj dnevi, je temu stremljenju za vedno odklenkalo.
Državno nadsodišče je naznanilo v svoji raztsodbi, da je v javnih šolah prepovedim vsak način verskega poduka, in naj si bode branje “sv.’j pisma, molitev ali -petje nabožnih- pesmi. Sicer je naj višje državno sodišče tozadevno že večkrat tako odločilo, a nikdar ne še v takem obsegu in- tako temeljito, kakor, ravnokar.
Katoličani v Win hestru. county Scott, so skušali v tamošnji ljudski šoli vpeljano pobožnost preprečiti, ker bi bi'i otroci prisiljeni, moliti protestantske molitve in peti protestant k e cerkvene pesmi-. Sodišče soodnje instance je pritožbo odbilo, a drž. nad-sodišiee sc je pridružilo takoime-novanemu mandamus postopanju in izdalo tozadevno razsodbo, ki se glasi v glavnih točkah kakor sledi;
“Take in temu podobne vaje so božja služba, kakoršnijo imajo navadno protestantske sekte. Prisiljenje k takemu poduku je kršitev ustavne garancije prostega izvrševanje verskega priznavanja in božje službe. Če je kdo prisiljen, se udeleževati kateregakoli načina božje službe, ue uiživa svobodnega izvrševanja verskega priznavanja, če bi «e vršile te vaje v cerkvi, ne bi bilo niti dvoma, da niso verskega- .značaja, in ta značaj -se tudi ne Kioremeni, če se kaj takega dogaja na drugem prostoru. Če so otroci prisiljeni, udeleževati se »oroti svoji in staršev volji verskih obredov, so oropani ver k e svobode, katero-jim* jamici ustava. .Otrokom se ni godila krivica takrat, ko so dobili molitvene knjižice, ampak potem, ko se jim je -zapo-vedalo. naj se u-deležijo verskih obredov. Svobodno priznavanj“ vere- je enako verski svobodi. V deželi verske svobod" n? sme in ne more sodišče ed'ccryati. katera vera ali sekta te r--«va, To- ni pravno vprašanje.
‘^jPred •■'- lavo so vsi enaki, ^otestanri katoličani, moharae-lanci in Židi, mormonci. svobodo ird-slec; in neverniki. Naj ima večina prebivalcev že to ali ono mnenje, ¿odilšče nima pravice, o-nega mnenia vlsiliti manjšini, in naj bo-de manjšina še tako majhna. Ravno v varstvo- manjšine so ustavno zajamčene omejitve, ker večine takega varstva ne potrebujejo — ,sam-e se- la/hko varujejo. Čitanje biblije v šoli- je noduk. Mogoče ni smoter takega^ vitanja verski poduk, a ee je temu tako ali ne, s čitanjem biblije se podaja verski poduk. In ee se tudi prizna, da tak poduk ne vsebuje nič slabega, sekte vendar ne bi bile edine, kako se naj poduk uvede. Katerikoli poduk o verskih stvare-h (Krivto-vo božanstvo, trojica), vstajenje, -krst. posmrtno življenje, kazen in plačilo po smrt, polno-moč duhovnikov, obhajilo itd.) miora biti Poduk sekt. ker se razne sekte v tem ali onemi ne strinjajo.
“-Pripilici so katoličani. Po postavi so prisiljeni, prispevati k Vzdrževanja te šole in pošiljati svoje otroke vanjo, in ra-zrun teh prispevkov plačujejo tudi druge Otroške, ako pošiljajo otroke še v
<§* * *
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
%
«fr
«fr
«fr
«fr
fr
fr
Največji čudež današnjega dne.
Telegrafično pošiljanje dtnarja v stari kraj za 50 centov. *
Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor je navadno plačal pri pošiljanju denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denarja tele-grafično v stari kraj.
Denar je že drugi dan v Evropi nakazan in izplačan a čez 10 do 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte. Prijemnik denarja v starem kraju ne . lača niti vinarja, kadar prejme denar. Ni potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa prijem-nika ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi nasvetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino.
Puskusite in prepričajte se.
Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v regi-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila.
Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo.
IVAN NEMETH,
Blv cesarski in kraljevski konsul. agent-
457 Washington Street, New York, N. Y
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr

EDINA
VINARNA
ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam ga pri zeljemo na dom — brezplačno!
Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še nikdsr v svojem življenja pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli!
Jos. Bernard 1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal 842.
V času dela in jela, spomni se na ne-delo in ne-jelo.
Yrsakdo, ki ima nagon do kmetijstva, na.j kupi kos zemije! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in te prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, tr-pentinovega olja iz koreninic, nabirahja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.
Prevzel siem 40,000 ak-rov najfineje ravnine, za naselitev. Vsa 'zemlja je moderno kanalizirana po državi. Tukaj ponavljala se bode stara pesem. Kar se danes nudi za $16 aker, preda» mine 20 let se bode prodalo za desetkratno ceno. Ako se oglasi dovolj Slovencev, rezerviram 10,000 akrov izključno za nje. Kar je obdelane enake zemlje plačala je leta 1909 od $50—100 v pridelku pavole, $30— 50 v koruzi itd. Kar se seveda lahko dokaže s številkami državne statistike. Kaj je kmiet in kaj je najbolje plačan delavec v mestu? Prvi je prost gospod; kar snesti ne more, proda in to za drag denar. Drugi je sužen druzih. Zakaj ioraj ne postati prost in neodvisen? Pomislite, vaši -otroci ne bodo mogli zemlje kupovati, ker cene bodo previsoke in to naj si vsak zapomni.
Vsa zemlja je enaka, vsa cena je $16.00 aker, zraven železnice, postaje ali pa vstran. Kjer koli te bolj veseli, tam ti je na izbero. $6.00 na aker takoj in ostanek na 6% obresti poljubno.
F. GRAM REALITY CO. NAYLOR, MO.
fT
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAOER | MAGNET | GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti
HI
AH
Kadar ot\ Snd&SBE2E3K-
mi te bodemo zadovoljili.
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil.
toči PERU PIVO.
PESU BEER COMPANY, Peni, III.
Podpirajte krajevno obrt!
drugo šol». Kako pravico imajo učitelji, da bi se: morali učiti 0-trobi drugih verskih pripovedk, kakor so o-ne, ki so- jih culi od staršev,? Zakaj naj ¿bi država silila otro-ke, se naučiti drugačni “očenaš”, kakor ga molijo star-
Predsednik šolskega sveta, U-rin, izagotavlja, da so to vprašanje na enak način rešila tudi nad-s-odieiea -drugih držav. V Chi-cagi zastopajo šolske oblasti že dalj časa staliillče, da niso javne šole za ve-riski poduk, ampak za izobrazbo otrok vseh mogočih vero-iupo-vedanj in vseh narodno-sti. Mrs. Young, šolska suiperinten-dentiujai, se je izjavila na sličen natrin, namreč, da bi (pomenjalo vse, kar je -v zve-zi iz verskimi podukom v. šolah, za dobrobit istih veliko nevarnost. Nasprotno se mora podučevati v ljudskih šolah temeljne(točke resnice, poštenja, ter poštenega delovanja in nehanja v zasebnem in javnem življenju. —
NAVODILO ZA KLERIKALNO ČASOPISJE.
Jezuitski provinciral Chianda-no je izdal “Katoliški žiurnali-' zem”. Knjiga vsebuj e “norme za katoliške časopise” in je bila še kot rokopis predložena papežu, ki jo je 30. decembra 1909 tudi apro-biral. Naj navedemo nekaj stavkov iz te knjige: Dobre lastnosti hudobnega pisatelja se sicer ne smejo zatajiti, smejo se pa zamolčati, kajti ti neverci nimajo pravice, da se hvalijo njihove dobre strani. (iStran 32.) Namesto da se- hvalijo posamezni deli ali strani, naj se rajši celota presoja. ,kar naj bo pri hudobnem pisatelju enako obsodbi. (Str. 33, 34.) Ali se naj pa naglašajo samo slabe strani, da se ga potem nihče ne upa brati. (Str. 35). Glavno je pa, da se takim- avtorjem ni ¡pridobi časti in ugleda med bralci. (Str. 36). Sektirerji se vedno lahko napadajo. (Str. 34.). Ni treba preveč ozira jemati na nasprotnika, dandanes se prei greši s tem, da če je premehak in ipremalo pogumen. (Str. 87.). Tisti, :ki se moti, se mora sicer od zmote razločevati, nemogoče je •pa zoper zmoto se bojevati, ne da pade njena zlobnost, smešnost ir, diskreditiranje tudi na tistega- ki se moti. To je njegova krivda. (Str. 97.). Napram arogantnim nasprotnikom cerkve ne. presega nobena psovka (vitupe-rio) dovoljene mere, če le odgovarja svojemu namerni. (Str. 92.) Sveti Frančišek'Šaleški pravi: Očitni sovražniki boga se- morajo razupiti (diffamare), koli-kor je mogoče. (Str. 92.). Teh od papeža aprob-iranih navodil se staro-kranjsko klerikalno časopisje tudi prav zvesto -drži. Posebno kar se predzadnjega stavka tiče, je^slovensko klerikalno časopisje doseglo rekord.
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne uipravništvo.
Najmodernejši fotegrafij-ski závod v Ameriki
Izdelujemo slike v vseh velikostih. Pridite k oam!
1439 W. 18. cesta
nasproti Č. S. A. dvorane.
GOSTILNA
kjer je največ zabave in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Ul.
NAJBOLJŠA GOSTILNA
na Blue Island Ave. v Chicag-i je J. F. Boletova, kjer se tofi izbori» Schlitzpivoi fina vina. Dbmača in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva,vina ali take druge pijače 20c Večerjaš pijačo samo I5c. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta (¡-c* stilna izborna.
JOE F. BOLEK
1870 Bine Island Aye. vogal 19. ni.
gu as mmpE
/n*

med tem' je šel kralj ven ¡pred šo- ■ ja j o bojevite Ibesede, iz preko-
> T ▼ ▼
Slovensko Delavsko Podporno in =Penzijsko Društvo^^^
Ustanov.
.*ir w*
* * «/ * * « *
%1***
-St*t
21. nov. 1909
DABRAGH, PE\>NYI A A> IA
GLAVNI ODBOR:
t
PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragb, Pa. Box 140.	s
PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51.
TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison. Pa. Box 23.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 23.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
Znamenita obletnica: križarji.
Priredil A. H. SKUBIC.
proti zapadu, je bil zelen log, ■zvan G-riinvvald; nekoliko dalje so se lesketale slamnate strehe ter puisto in otožno obrežje pri
Jutro 15. julija.
Proti jutrui se vihar ni polegel,	.
marveč » se oj»«,]MUmere, d..^	^ ^ ^ ^
ni i o " 1 raaPe &Imdis(’av I;a_ so bi e čete «a vsak slučaj -postav-
i ljene v bojnem redu, radi večje sigurnosti. Vojska se je hotela
terem ja imel kralj vado poslušati vsaki dan po tri
maše. .venčno je dospel knez ‘ odpočiti. Na Vitoldovo povelje so
to d s prošnjo, a se su	J | poslali predne straže proti Griin-
o dl oži na ugodnejši časi in da ,,	5 m_ ,	,
vojska odrine naprej. Kralj je tej
prošnji vstrege!.
Ob solčnem izhodu je poljska vojska odrinila naprej, zanjo pa nepregledna karavana voiz. V je-dni uri po odhodu je veter nekoliko utihnil in razvili so prapore.
Kakor daleč je oko segalo, se je pokrilo polje kakor s prižasti-mi cvetkami. Nolben pogled ni mogel pregledati vseh čet in cel gozd bojnih znamenj, pod katerimi so stopali posamezni polki naprej. Krakovska četa je šla pod rdečim praporom z ovenčanim belim orlom in ta je bil glavni prapor vse kraljevine, poglavitno bojno znamenje vse vojske. Nesel ga je Martin iz Vrotimovic, ki je imel v svojem grbu Poluko-zo, in je bil močan in daleč po svetu sloveč vitez. Za,njim so šli dvorski der tojansbveniki:	eden
je nosil dvojnast litevski križ, drugi pa majhno zastavo. Pod banderom sv. Jurija je korakal oddelek najetih vojakov in zia-mejnib prostovoljcev, večinoma Moravcev in Čehov. Bili so to divji ljudje, zlasti, pešci, ki so korakali za suličarji, toda tako hrabri in tako besni v boju, da so bojevniki odskakovali od njih, kakor pes od ježa. Bi'i pa so o-bocolženi s kosami, s sekirami in cepci, s katerim' orožjem so ¡grozno, nečloveško mlatili okolu sebe. Ti ljudje so se dali najeti od vsakega, kdor jih je plačal ter so se živeli le z vojno, ropom in more-njem.
Poleg Moravcev in Čehov je korakalo pod' svojimi -bojnimi znamenji šestnajst poljskih praporov, od katerih je bil eden premiki. jeden levovski, jeden ga-liški in trije poljski, za njimi so stopali poljski pešci, oboroženi večinoma s kosami in sulicami. Mazove-ka kneza, James in Zie-movit sta vodila 21, 22 in 23 prapor. Potem go šla škofijska in ¡gosposka krdela. Skupaj jih je bilo dvaindvajset. Bilo je to celo morje konj in ljudi nad katerimi je štrlel k viško gozd sulic z malimi handerci, z-a njimi pa vsa moč pešcev. Vsi so vedeli, da gredo v grozno bitko, vedeli pa so tudi, da mora tako bfcti in zato so šli z veselim srcem, prepevaje nabožne bojne pesmi.
Na desnem krilu so stopale Vi-toldove čete pod raznovrstnimi banderi, toda vse z isto litevsko hrabrostjo. Vseh oddelkov ni bilo moči pregledati, ker so se razprostirali preko polja in livad za jedno nemško miljo na širjavo.
Predpoldne- je dospela vojska k vasi Logdan in k Tannenbergu ter se vstavila na robu gozda. Ta pr-o-stor je bil jako pripraven za počitek ter zavarovan pred vsakim nepričakovanim napadom, kajti na levi strani je ležalo dobrovsko jezero in na desni pa ljubimko jezero, pred vojsko pa se je razprostirala jedno miljo široka planjava. INa sredi te planote, ki &e je nekoliko dvigala k viško
waldu in Tannenbergu, da preiščejo okolico in pazijo na sovražnika. Kralju pa so postavili šotor na obrežju jezera Lubee, da je mogel prisostvovati službi božji.
Jagelo, Vitlold, mazoveška kneza ¡in vsi -bojni svetovalci so šli v šotor, da se pred groznim dnem priporočijo bogu in d'a vidijo kralja. Videli so ga, ko je korakal v sivi obleki in z resnobnim licem. s katerega je bilo moči brati veliko skrb.
Nekoč je obiskal Jagelo križarske pokrajine z ognjem in mečem-, toda to je 'storil še kot poganski litvinski knez; vendar ko je sedaj kot poljski kralj in kristjan videl požgane vasi, pusto pogorišče, kri in solze, se je ¡prestrašil jeze božje1! Toda evo. danes ali jutri se vsa zemlja omadežuje s krvjq. Resnica, da ta sovražnik dela v nebo vpijočo krivico, vseka ko- pa nosi .-križ na svojem plašču in branijo ga tako velike svetinje, da se je umikala vsaka misel na boj pred njimi. Vsa voj-ka se jih je bala. Ne sulumečev. sekir. temveč svetih moči. “Kako hočemo dvigniti roko na velikega mojstra, ko pa ima na oklepu skrinjico za svete ostanke in v njej spravljen ostanek svetega križa ? ’ ’
Vitold se tega ni bal in je silil na bitko.
Prihod Križarjev. Izzivanje.
Duhovnik iz Klobučka je ravnokar odShilžil prvo mašo in -župnik kariški bi imel služiti drugo.
tor, da si nekoliko zravna žamrle ude, kar nabrat pridrvi na penastem konju plemič Hanko Ostoj-•čik ter zakliče še .poprej, prodno skoči s sedla: “Nemci gredo F’ Na te Ibesede planejo vitezi po koncu, na,kar kralj zakliče: “Kje si jih videl in koliko jih je?” “Videl sem jeden polk v Griin-\valdu, toda za tem polkom se je dvigal prah, ikakor bi jih šlo ondi še več,” je odgovoril Hanko.
Vitold, kateremu je kri vdarila v glavo je zavpil:	“Odpovejte
drugo mašo — in dajte mi konja.” Kralj pa mu je ¡položil roko na ramo in mu rekel: “Pojdi ti, brate, jaz pa se vdeležim sv. maše.”
Na to so prihajali razni glasniki ter povedali koliko sovražnih polkov so videli. Nikakega dvoma ni bilo več, da vsa križarska
morske Anglije, domovine najboljših strelcev, celo iz daljne Španije, kjer je vsed neprestanih borb s Saraceni bila takrat vitežka čast in hrabrost v najlep-šemi cvetju.
Križarji so zrli z visočine na lesnato -nižinio ter videla na robu gozda samo ndkoliko poljskih praporov, zato niso' bili povisem gotovi ali jfe to že vsa poljska vojska ali ne. Na levi strani po-x leg jezera je bro res videti večje \ krdelo bojevnikov, v tršičju se je! nekaj lesketalo nalik sulicam in kopjem, kakoršna so 'rabili Lit- -vinej. Toda to so utegnile biti lej številnejše ,poljske prednje stra-1 :že. Še le ubežniki iz razrušenega j GiLgenburga, so velikemu mojstru /pritrdili, da pred križarsko vojsko stoji vsa poljska moč.
Zaman so pripovedovali ošab-
vojiska prihaja, da zastopi pot nemu Ulriku o poljski moči, ker kraljevim četam. Vitezi so odjez-] on jim ni hotel vrjeti, vrjel pa je di’.i k svojim krdelom, kraki pa1 svoji prevzetni domišljiji, da 'bo je šel v šotor, kjer se je brala slavno zmagal. Še prednjih straiž sveta maša. Ko je zopet izstopil i11 • pošiljal, toliko je zaupal ,v iz šotora s.e je sam na lastne oči lastno moč. „Svojega nasprotnika prepričal, da so poslanci govorili j .je jako nižko cenil in ko mu je resnico, kajti na obzorju, kjer se : gnjevški komtur. bi je dlal na
AVSTR/HMERIKAHSKA-LINIJA.
w
NOVI PAR 03ft ODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YOR< in OBRATNO
V
PARNIKI PLUJE IO IZ NEW YORKA:
M. Washington .. 13. July 1910 Oaa na.........17. Au . 1910
M. Washington 31. Aug. 1910 Argentina......... 14. Sept 1910
^arniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri pjpoldne iz pristanišča
Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 5ice ceste » 3 juth Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najblizja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
glavni
ZASTOP
ZA
AMERIKO
je končala obširna ravan je bilo videti nekaj črnega, prav kakor bd nabrat zrastel gozd na praznem /polju. Ko je tako pregledal obzorje, vpraša svojega podkanclerja :
“Katerega svetnika god obhajamo danes?” “Spomin razpošj-1-jatve apostolov,” je bil odgovor. “Tona,]' god' razpošiljatve apostolov bo- poslednji dan za toliko tisoč kristjanov, ki se pobijejo na tem polju1,”
Na to mu pripeljejo konja, v dal javi pa se .pojavi šestdeset sulica rje v, ki jih je poslal Zdndram iz Markovič, kot telesno stražo kralju.
Brž ko je kralj začutil pod seboj konja in sulico v roki, se je nabrat ves spremenil. Tuga mu je zrinila z lica. male črne oči so se lesketale in na lica se je pojavila rdečica — nekdanja bojna strast se ga je znova poloti a*
*
Med tem je nemška vojska zapustila polagoma višino, stopala mimo iGriintvralda in Tannenber-ga ter se vstavila v bojnem redu -redi .polja. Iz poljskega tabora je bilo moči razločno videti celo morje konj in vitezov' pod železnimi oklepi. Bistrejše oči so razločevala tudi razna znamenja kot: križe, orle, meče, čelade,‘glave zufbrov in medvedov.
■V križarski vojski se je dalo na mah spoznati dva polka velikega mojstra, v katerima sc je nahajal cvet križarskih vitezov, in .poglavitno četo celega reda, kateri je zapovedoval Friderik von Wal-lenrod, ter močen polk sv, Jurija z rdečim križem na belem polju in mnogo drugih križarskih čet. ‘ki so ¡prišle iz križem- sveta. Bili so tam gosti iz Avstrije iz Bavarske, iz Šv-albske, iz Švice, iz slavne Burgundije, iz bogate Flandrije, iz solne n e Francije, o katerih vitezih so pripovedovali, da še takrat, ko leže na tleh. izgovar-
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROQA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
lastno roko preiskati okolico* povedal, dia je Jagellova vojska! mnogo številnejša, mn je Ulrik odvrnil:
“Kakšne čete so to?! Samo s Ppl jaki /bomo imeli nekoliko posl >a . vsi drugi- pa. ko bi jih bilo še
v žlice,
la ¡se so moder so u. goz-hilo si-
tol ko, so bolj sposofani ; kot pa za orožje.”
Ulrik je kar .koprnel vdarita, vendar Nemci, r gli vdariti na Poljake., d 'oni stali v gozdu in na k da. kajti njih vitežtvo i ce~ grozno na odprtem polju, ni pa se znalo bojevati v goščava.
Radi tetga so se zbrali glavni nemški poveljniki na -kratko posvetovanje okrog velikega mojstra. na kak način bi bilo mogoče zvabiti sovražnika te bo«te.
Bilo je okolu poludne in soln-ee je bilo visoko.
“Tukaj ne 'bomo čakali.” pravi Ulrik. “Kaj naj storimo?”
Po daljšem posvetovanju sprejel go mnenje iGerodorfa da na.j se pobijeta k poljskemu kralju dva glasnika z naznanilom, da mu veliki mojster .pošilja dva meča in da poziva Poljake na smrtni boj im ako mu je bojno polje premajhno, -da mu hoče Ulrik ne-i koliko polja odstopiti.
! Kralj je bi’ ravnokar prijezdil k glavnemu praporu, ko mu povedo, da se bližata dva glasnika od .križarske vojske in prav veselil se je, meneč, da sta poslanca miru. Toda kako je bil presenečen, ko stopita poslanca pred njega in spregovorita:
“Veliki mojster Ulrik, pozivi je vaše veličanstvo, gospoda in knjeza V’to? da na smrtni boj in da i-rodbode nekoliko vašo 'hrabrost, ‘vitere vam očividmo primanjikiu-ie. ponija ram ta le dva gola me-:a. s naročilom, da vam nekoliko odstopi s polja, aiko ga imate iza bitko premalo, da se vam ne l?o treba- skrivati po bosti,”
Nadalievanie na 8. s+rani.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP La Lorraine........ ..22.000 HP
La Savoie...........22.000 HP La Touraine__________20.000 HP
Chicago, nov parnik.....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe, fcšnažne posteljè. vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Pristanišče 57 Nirth Ri/er vziožji 15ti St , New York City,
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 94T8 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111.
•** m *-***-*-* m* m am *« m	t
OTTO HORACEK
Diaminti, ure. stenske ure ii zlatnina
m
* ib * t*
*
*
*
i 1843
*
S
«
Blue Islatil Avenue, Chicago, lili.
Dajemo posebno pozormšt pri popravljanju ur in druge zlatnine.
J Izdelujoči zlatniitar.
* OČI pregledamo zastonj.
^ Vfrfr frfrfr frfrfr fr fr fr frfrfr frfrfr frfrfr fr frfr fr frf-fr fr fr fr frfrfr frfrfr frfr fr fr fr fr 41=*«
m
*
m
i»
i
«i*
m
a*
m
m
n

Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Bine Island Ave. & 19 ul -
VLOGE 83,000,000 OQ
GLAVNICA . $200,000 OO PREBITEK . . $100,000.00
Prva Iti edin» češka državna binkAvChiiagi. Ptečuji»po3%od
vloženegH deuarja na obr<-sti. imamo tudi hranilne predale. PoSiijamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifaarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
-J
C

V
SAMO NEVEDNI IN NEISKUSENI ZDRAVNIKI
L? '

KE.e.eo
ustanovitelj
Ako trpite na:
Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali ako imate reumatizem, glavobolj, škrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnjenost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trakuljo, neu-ralgio.maznlje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano.
Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E Cr. Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno.
oglašajo po časopisih in se smatrajo zmožnim zdraviti raznovrstne bolezni.
Ti zdravniki poskušajo potom oglasov bolne Slovence na to pripraviti, da jim svoje zdravje poverijo. A naši rojaki niso tako nespametni, da bi jim svoje zdravje poverili in se dali od takih neiskušenih in neveščih mazačev zdraviti. Vsakemu iz med naših rojakov je znano, da nijeduemu zdravniku ni mogoče ozdraviti vseh bolezni. Nekateri zdravniki so zmožni ozdraviti te bolezni, toda ne razumejo zdraviti vseh bolezni. Naprimer zdravnik, kateri je zmožen ozdraviti tuberkulozo, bi morda ne bil zmožen ozdraviti srčno napake ali kake druge bolezni. Vsled tega imamo v sedanjih modernih časih sloveče bolnišnice in zdravniške zavode. V takih bolnišnicah in zdravniških zavodih najdete najisknšneje in najvešče zdravnike, kateri skupno razumejo ozdraviti vsako in vse bolezni. Ako trpite na pljučah, jo zdravnik tn, kateri Vam zdravila predpiše, in ozdravi te bolezni, ako trpite na slabi krvi, je zdravnik tn, kateri Vas ozdravi te bolezni in ako trpite na kakej dragi bolezni, je zopet zdravnik tn kateri Vas ozdravi na onej bolezni, in tako skupno zdravniki zamorejo ozdraviti vse bolezni.
Na tej podlagi je slavni Dr. E. O. COLLINS ustanovil THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri zavod zavzema danes prvo mesto ter je jeden izmed najslavnejih in najmodernejših zavodov na vsetu. Zdravniki v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ne prakticirajo zdravil ampak so najvešči in najiskušueji zdravniki, kateri skupno so že ozdravili vsakovrstne bolezni, ter so zmožni ozdraviti tudi vas.
Ker imate toraj ta sloveči zavod na razpolago, ne is postavljajte vašega zdravja in življenja, zdravnikom kateri oglašujejo po časopisih in o katerih še nikdar culi niste. Ne spustite se jim na limanice samo radi tega ker vidite njih slike v oglasih in raznih časopisih. Samohvala t^eh zdravnikov je sicer jako velika, a uspeh in njih znanost je jako slabo.
Brez izjeme, kako bolezen imate, pišite takoj v svojem materinem jeziku ali pa pridite osebno v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in prepričali se bodete da ste tudi vi jeden izmed tosočerih ozdravljencev kateri so priprav-ljeeni potrditi, da so poskusili prej raznovrstne zdravnike, kateri vam pa niso zamogli pomagati in ozdraviti, nakar ste se konečno obrnili na THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE kjer ste našli takojšno pomoč ter bili potom metode teh slavnih zdravnikov zopet popolnoma ozdravljeni.
V tem slavnem zavodu, je bilo ozdravljenih, v pretečenih 14 letih več bolnikov kakor skupno pri vseh ostalih zdravnikih. Vse kar Vam je storiti obrnite se zaupno v ta zavod kjer Vam bode takoj pomagano. V dokaz povoljnih tfrpehov, vam leži na razpolago na tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vseh delov sveta, kateri so že obupali nad svojim zdravjem, a potom metode zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE pridobili zopet zaželjeno in trdno zdravje, katerega se še dandanes vesele. Vsa pisma naslovite na Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelod;
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St., Neui York City
URADNE URE SO: vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure popoldan. Vsaki torek in
petek zvečer od 7 do 8 ure.

m

rJ /£
?S ori
DOPiÖL
IZ CLARIDGE, PA.
Prosim, priobčite sledeči dopis v predalih priljubljenega nam Gl. Sv.. Veselih novic ne morem poročati, ker je v Westmoreland o-kraju še ved.no štrajk. Nič nam ni znano, kdaj bodemo zopet pričeli z delom, ker se premogarski baroni na vse krip je ibranijo, privoliti v naše zahteve. Nič se ne zmenijo, da 'bi z nami sklenili ka-!ko 'pogodbo, ker še vedno upajo, da nas 'bodo dobili pod se. Manjši lastniki so pripravljeni, našim •zahtevam ugoditi, a večji mogot-mislijo, da 'bodo s skabsko po-imočjo zlomili štrajk. Mali operatorji so prepričani, da se nikakor ne podamo, ako ne dobimo svojih »pravic in da se ne bomo n-klonili kijufb vsem zvitim nakanam kapitalističnih izkoriščevalcev. In tudi ne, če se deputiji še ta ir o poslužujejo svojih kolcev.
Družbe vedo, da smo jim hlapčevali dolgo vrsto let in da nas niso varale samo pri zaslužku ; varali so nas tudi s tem, da smo jim morali zastonj delati; sprva so nam plačevale po 55 ct. od tone, potem GO, G5 in 70 ct. od premoga na “screenM, skozi katerega se je pretaknil kvadratni čevelj velik kos premoga, tako, da je dobil premogar komaj 40 do 50 ct od 's premogom naloženega voza. Vse drugo je bilo zarafru-njeno za “slack”. Vrhu vsega tega smo picra'i še donašati v rove ;>od'pore in lesene relse, in po zapuščenih prostorih odstranjevati kamenje, ki se je tekom časa nabralo. odstranjevati in nositi v posodah vodo, podpirati strope in trgat» ter odpravljati takoimeno-var» “bospeke” — vse to zastonj po 1'2 — do 15 ur na dan. Še bogu bi se moral zahvaliti, da si smel v rov! Navajeni smo bili »užnjištva. Seveda, kdor je hodil vsak dan redno v rov, je že zaslužil toliko, da se je pošteno preživljal. Kdor si ja p»d kake cente naravnost od ust odtngoval, je mogel dati nekoliko “na stran”. A kaj se je zgodilo? Kakor ¡hitro so si revni delavci nekaj pristra-da!i. m so to kompanije spoznale, so takoj ustanovile svoje “štore”, da je moral delavec vse do zadnjega centa pri nj h pustiti. Zraven tega, se je moral še zadolžiti. Komur je slučajno še kak cent ostal, je dobil mesto denarja plehinate čeke, s katerim je plačeval druge stvari. Gotovega denarja marsikateri dalj časa še videl ni. Vse je ostalo družbam, za rent, kurjavo, obleko, jestvino in drugo. Še celo svoje saloonè so postavile kompanije. Kdor si je poželel kozarec pive, je moral iti v kompanijski saloon in piti tam slabo pijačo. Kdor je kupil kaj v mestu, je moral kupljeni predmet skrivati, da ga ni kak boss videl, ker je bil vsakdo odslovljen, kdor hi kupoval v kompanijskih štorih. Tako se je dogajalo v Edna No. 1 in 2. Vse hiše v naselbini so kompanijskej, kakor tudi zemlja. Tako je vsakemu obrtniku nemogoče, da bi se tam naselil in izvrševal svoj poklic. Družbini policaji bi vsakega takega takoj nagnali. Nek rojak se je prav dobro izrazil, ko je rekel, da je Edna enaka kneževini Monaco. Tudi tam “regirajo” baje na enak način.
V rečeni koloniji so imeli “gospoda” superintendenta in četo bossov in podbossov, ki so gospodarili po svoje. Celo svoj denar so kovali — že omenjene plehna-te čeke. Tako in enako se je dogajalo tudi drugje. Ni tedaj čudno, da so se premogarji odzvalj pozivu premogarsike organizacije, ki jih je pozvala na štrajk. Ker gotovo se je z delavci tudi drugod tako postopalo, kakor se je z onimi v Westmoreland Co.
Nisem imel namena popisavati kakih dogodljajev v teh dneh, paie pa opisati vzroke, iz katerih srnio premogarji zaštrajkali. Vendar naj mi bode dovoljeno omeniti piknik, katerega so priredili štrajkujoči premogarji na Expor-tu dne 28. junija. Udeležili smo se ga vsi štrajkarji iz Claridge, Pa. Pokazali smo žkabom, da se tudi mi lahko veselimo in da še nismo “subi”. (— V Exportai namreč “dela” okoli 40 skabov, ki se ponašajo s smrdljivim mesom in pivom, katerega jim dovaža kompanija. —)
Omeniti moram tudi strankarsko godbo iz Pleasant Valley, pri kateri so izključno sami Slovenci. Pri pikniku so. nam izborno
godli pozno ,v noč. Veselili smo se pri kruhu in škafu pitne vode, ki nam je nadomestovala pivo, gotovo 'bolje kakor garjevei.v zabitih barakah ob skaib-kem pivu in mrhovini, pod varstvom deputi-jev in konštablerjev. A teh ni hilo treba. INobenemu skaibu se ni nič pripetilo in v miru so lahko — morami se tako izraziti — poželi svoj plen.
Sramota je, da je med skabi največ Ogrov in Slovanov, iz-vzemši od teh Slovence. Vzrok temu je menda ta, ker ne bero časopisov in se dado prevariti sleparskim agentom. Tak nevednež pride, bossi ga odvedo v rov, kakor miulo, in od dela ga spremljajo deputiji, katere mora sam, plačevati, tako, da ostane revežu komaj 10% od svoje “plače”. Kompanija si uračuni za vozni list, varstvo po deputijih, stanovanje, hrano, obleko in bogsigavedi kaj še vse. Ko bode štrajk končan, bodo dobjli reveži račune, da dolgujejo kompaniji toliko in. toliko. Pomiloval Ibi jih, ko hi nam ne delali škode, a tako jim morem le privoščiti neprijetno presenečenje, ki ga bodo dočakali.
Mislim, da bode treba končati. Predno se^ zopet drugič oglasim, upam, d,a se bodo razmere v našo korist spremenile. X dosego tega opominjam' delavce, naj ¡bodo složni in naj vstrajajo .do zadnjega. Vsem agentom in sličnim varali-eam, ki vas nagovarjajo ali silijo na sramotno skaban.je, dajte topu zaušnico in naženiti jih, kakor psa, ker drugega ne zaslužijo.
Pozdrav vsem slovenskim štrajkar j eum!
Štrajkar na počitnicah.
Aurora, Minn. Cenjeno uredništvo: —
¡Nerad se spuščam v javnost. a razmere so me do tega prisilile. Zaman smo pričakovali bolj-rh časov, — ljudij se odpušča od dela, obilo rude je nakopičene, tako, da še ¡človek nehote vpraša, zakaj se kopiči. In delavci? Zastonj prodajajo in ponujalo svojo moč kapitalizmu, a skoraj vedno dobijo odgovor, da je ne rabijo Kdor je toliko srečen, da dobi delo, mora delati kakor črna živina. Tako je tukaj pri nas in radi tega, rojaki,, delavci, proč od tu! 'Nikar ne hodite semkaj, ker so sedaj jako slabi časi. In kljub teuiu hočejo tukajšnji verski fanatiki zgraditi hišo, ki bo baje stalo $4000.00, beri štiritisoč do-'arjev! Mi svobodomiselci ne bi imeli nič proti temu ugovarjati, ker, vsak delaj, kakor hočeš! To je naše geslo. A da ne pustijo podrepniki' v miru nas. in kolek-tujejo povsodi, naj si bode pri Židu, metodistu, luteranu. z eno besedo, povsodi, kjer upajo kaj dobiti, in to nekako si silo, je pa le preveč. Svojeeasno so se ljudje zanimali za dvorano, a glej ga Sraka, takoj so vzrasli nasprot niki in začeli govorit’ da mora biti' preje plačana Cerkev in fa rovž, potem se bode kaj d'» k* ga naredilo.-----
V štev. 133 Glas Naroda sem čital v dopisu iz Eveleth, Minn. med drugim, da smo tukajšnji Slovenci odkorakali na kolodvor Mesabe železnice, kamor so se pripeljala družtva iz Ely. Auro-re in Gilbert. Da nas čitateiji Glas Svobode ne bodo napačno sodili, naj povem na tem, mestu, da imamio v Aurori štiri možka in eno žensko druižtvo, a nikdo ni šel v Eveleth zijala prodajat. Iz Aurore ni šlo nobeno društvo, ker nikdo ni tako radoveden, da bi šel gledat Rev. Louis Pirnata, in njegove podrepnike. — Oni dopisnik naji se v drugič natančneje informira, predno kaj poroča. —
Četrtega prešlega meseca je zgorela na Mohawk Mine hiša, katero nazivljamo rudarji “Dry-house”. Okoli sto rudarjem je zgorela vsa delavska obleka. —
Nedavno tega se je podal tukajšnji 'župnik Rev. Louis Pirnat s svojo kuharico in nekim, drugim zakonskim parom, v tukajšnje pra,gozde na lov. Kaj so vje-li, oziroma pobili, ne vem, vem pa, da prepoveduje v tem času naša postava pobijati divjačino. (Lovska sezona se prične v Minnesoti za srne in jelene 20tega novembra in traja do prvega decembra. Kdor pa hoče loviti dru-ere čase, mora kupiti lovsko pravico. Brez nje se smatra vsakega lovskega tata!) —
Od tukai«nje železniške postaje je odpuščen iz službe postajo-načelnik. Mož je svobodomiselne-
ga in naprednega mišljenja, in j kot takega ga klerikalna banda seveda ni trpela. Moral je iti. — Sredi meseca julijfa Ibode volitev šolskega blagajnika. Kandidata za to mesto sta dva. Eden je klerikalec, eden pa naprednjak, svobodomislec, če zmaga črnnb, pač ne bi bilo za šolske razmere dobro. Tako upam,, da bodo naši rojaki glasovali za svobodomiselnega kandidata, Thomas J. Nioholas.
John Rožanc.
Claridige, Pa. Cenjeni urednik: —
Upam, da mi bodete odmerili nekoliko prostora v priljubljenem Ustu 'Glas Svobode, in da ne bode romal moj dopis v •nenasitni uredniški 'koš. — Sporočiti hočem nekoliko o delavskem položaju v Westmoreland countyu. Štrajka-mo še vedno in ni nam znano, ke-daj bodie štrajk končan, ker premogarski baroni še sedaj niso privolili v našo zahteve. Skabe nabirajo posebni družbini agenti po vsej Ameriki in pravijo, da tukaj ni štrajka. Rojakom delavcem priporočam, naj sprejmejo te čifute s krepko brco in pritisnite jim' na zadnjo plat pečat, da se bodo spominjali še pozneje, ke-daj je bil štrajk v Westmoreland okraju. —
Bodimo složni in delujmo na to, da zmagamo. Ne podajmo ,se kapitalističnim krvosesom 1
Konečno pozdravljam vse organizirane delavce širom Amerike. Tebi Glas Svobode pa želim mnogo norih naročnikov.
Opazovalec.
ZAHVALA.
Tem potom se zahvaljujemo ■družtvu št. 12, S. S. P. Z. v Su-;blet. Wyo. katerega člani so nabrali v podporo štraikujočim delavcem svoto $7.50. Iskreno se zahvaljujemo darovalcem in nabiralcu g. Ivan Jamišeku. Svoto bodemo bratsko razdelili.
Cleridge. Pa. Jiune 29th, 1910.
Ivan Mlakah, predsednik dnuižtva št. 2 :S. S. P. Z. v Claridge, Pa.
Listnica uredništva.
Delavec in štrajkar v .Claridge. Pa. Dopisov ne pridbčamo, ako nami ni znano dopisnikovo ime. Toliko v ravnamje tudi drugim. Ime ostane uredniška tajnost in ga na nikak način ne izdamo, a moramo ga vedeti.
Za štrajkar je v Westmoreland okraju, Pa. so prispevali A. Budna $1.00. J. Gregorčič 50c. Prejšnji izkazi $25.85. Današnji prispevki $1.50. Skupaj $27.35.
Čuvajte se napak.
Nihče izmed nas ne more ubraniti vseh napak, toda v,-a k izmed nas lahko zabrani nektere. Posebno važno je v tem vročem času. ne narediti pomote v hrani, ker ako se to pripeti, je lahko jako nevarno in še celo osodepol-no. Je absolutno ter neizogibno potrebno, da smo strogo zmerni v jedi in pijači, in da si takoj pomagamo, kakor hitro opazimo najmanšo nepravilnost v prebavil jen ju. Najboljše zdravilo v takih slučajih je Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino, katero korenito ozdravi ¡bolezen. Ono hitro ojači prebavne ongane in jih naredi zmožne delati pravilno. Je jako dobro v vseh slučajih v želodcu in črevah, nervoznosti in izčrpanosti ter onemoglosti krvi. ‘V poletnem, vročem času ga imejte vedno pri roki.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner. 1333 - 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
mu RICHTER’:
PAIN-EXPEII fr
P n zvinjenju, nah, sploh prenapor-
odrti
njenju miSic, pri revmatizmu, nevralpiji in enakih težkočah pomaga enkratno vdrg nenje z
PAIN EXPELLER
Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St.
New York.
Pazite na varstveno znamko s sidrom
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi:	Sifilis ali
zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci,, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošiite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POŠLITE GA NAM.
JOS. LJSTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo
ZASTONJ
MOŽEM
Dr.
Gospodje: takoj pošlete.
Ime.
Pošta
Država.
, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in dob so skušali iznajti takozvani živijenski uvarek. Ker pa nam ni živili, p j lahko do gotove meje po iatjšamo naše življenje. Vsi sve-strinjaj« v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je telesa, skoa katsre^gre hrana Ko hitro pa je kateri del tega zelo alai, it c-lo telo trpi. Ce n im pa je mogoče hitro oidraviti ta bolni n iše zdravje in moo|. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih
Trinerjevo
Ameriško zdravilno Grenko Vino
rua mriicina, pič pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina lise. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni jaežoe-fšema želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili lavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo
Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čntnice, čisti kri,
napravi gladko obličje,
>	odstrani zabasanost,
povspeši čilo3t in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje.
ak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda istost in pristnost istega je jamčena po U.~S. Ser. št. 340-nejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdra-stonj! Pišite v domačem jeziku:
'JOSEPH TBINER'8
REGISTER C»
čizdelek
ITALIJU
i	. j
ADRIATIC
po staroj i najsigurnijoj
GUNARD LINIJI
POSTAVLJENA 1840 OOD
nmh-iimtairti islia
Od New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa i Trieste
Novo Moderni utvrdjeni Šifovl CARPATHIA, -	13,600	TONS
PANNONIA, -	10,000	TONS
*ULTONIA, -	-	10,400	TONS
x Jedne Close Cabina $60 (dolara) do Naplesa $65.00 (dolara) do Triesta i Fiume
GUNARD STEAMSHIP GO., Ltd.
S. E. Gor. Dearborn & Randolph Sts.
CHICAGO
Hi kod svakog obližujeg agenta, trgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bloe Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Svobodomisleci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš list! — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite oovsod širitelji njegovega poštenega prizadevanja I
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
Ul9 So. Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
«kaMSÄÄÄÄÄÄÄÄÄÄÄÄÄÄftÄÄÄÄÄ-* ♦Ji
Mi
43 Kupite svojo pomladansko
Mi
mí
Mi
m
Mi
Mi
Mi
Mi
Mi
Mi
Mi
Mi
obleko pri
1828-1830 Blue Island Avenue. Zaloga obleke, klobukov, srajc in spidnjega
L
------------------perila.—
Izdelovanje oblek naša posebnost.
bt
m
$
»
*
*
»
(t
%
»
*
V*
»
*
f RAZNO IN DRUGO \ V.----------------„------------t
Priznanje. Rudarjema, Ivanu (Pavšiču in Franu Kavčiču ,111. v Idriji, se je priznala 'za njuno zve' sto 401etno službovanje častna svetinja.
Nezgoda. Tri ,prste je odtrgalo delaven Itorovniku in cirkulami žagi na Koroški cesti v Mariboru.
Strela je ubila hlapca Stein-bauerja pod kozolcem Jos. Urbana iz Švanlberga na Sp. Štajerskem. Trije hlapci, ena dekla in trii ženske, ki so grabili seno na travniku, so iskali pod kozolcem (zavetje pred dežjem, i Samomor vojaka. Ustrelil se je v Gradcu 22 letni pešec Popi a t-nik iz Gajovce pri Ptuju.
Brezsrčna mati. Žena čevljarja Malosa v Cfosposki ulici ,v Celju je ravnala zelo igrdo s svojo itaik iže v rasti močno ¡zaostalo 9 letno hčerko. Pretepala jo je za najmanjše stvari. Nedavno tega jo je zaprla v temno klet, odkoder je dekle, ki je ibilo vso zbito, rešil šele policaj. Brezsrčno mater se je naznanilo.	(
Točo so iimeli v St. Uju m oko-■lidi pod Velenjem. Škode je precej — zlasti po vinogradih. ,
Vsled zastrupljanja je umrla v Artičah na Štajerskem žena župana Slovenca. Nekaj dni na to je umrl tudi njen mož.
Zvišanje doklade na pivo. Cesar je sankcijoniral v štajerskem deželnem žboru sklenjeni okvirni zakon glede davka na pivo. Za zvišanje toga davka so glasovali tudi slovenski klerikalni poslanci. —
Radi detomora. V Po d vincih na Štajerskem so zaprli posestnika Petroviča, p. d. Žepka, ker je na sumta, da je imel s svojo deklo otroka, katerega je pa /baje po rojstvu zadavil in pod nekim drevesom. pokopal. Tudi deklo so zaprli. —■
Detomor. V Kostrivnici pri Ro-galski Slatini je porodila Antonija Inkret nezakonskega otroka, ga takoj po porodu umorila in zakopala v /bližnjem gozdu. Detomorilko so zaprli.
Obesil se je v zaporu Gradiščiu ob Soičii neki Josip Jazbec iz Gorice, katerega so aretirali na postaji v Zagraju radi tatvine.
Železniška nesreča. Med postajama Bratil in Buča na Ogrskem sta trčila dva tovorna vlaka. 15 vozov je razbitih. 4 železničarji so mrtvi, eu železniški inženir je ranjen.
Odškodnina za otroka. Pri St.
Sebastijanu blizu 'Sip. Dravograda je povozil celovški stavbenik Eggenberger z avtomobilom 61et-nega delčka Mačnika tako, da je umrl. Eiggemlberger je prostovoljno plačal dečkovim staršem 4000 K odškodnine.
Častnik pod vlakom. Iz Hrastnika se poroča: Neki nadporočnik 97. pešlpolka v Trstu se je vr-igel na postaji pod tovorni vlak. Vendar pa ga stroj počasi vozečega vlaka ni zmečkal temveč .porinil na stran. Spravili so ga v Celju v vojašnico in od ondot na-«aj v Tnst. Baje se mu je zmešalo.
Napad. Nedavno tega je v Trstu v neki hiši na stopnicah napadel Grk Juri Btackd mlekarico Jo sipin o Tavčar iz Dutovelj. Zagrabil jo je za vrat, da ni mogla (kričati. Neka ženska je slišala ječanje ter poklicala stražnika, ki je Grka aretiral.
Šolske deklice zlorabil in mladino z grdimi besedami pohujševal je nadučitelj Engelbert Hin-terhollzer v Obrajn.i pri Radgoni. Graško deželno sodišče ga je obsodilo na 4 mesece težke /ječe.
Žrtev nevihte. V petek, 10 junija, je bila pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju huda nevihta. 0-koli pol treth popoldne je v vaši Apače treščilo v poslopje posestnika Blazine. Domači 271etni sin Josip Blazina je imel posla v ko-larnici in je bil od strele zadet ter takoj mrtev. Poslopje je pogorelo do tal.
Zastavljalnico osleparil. Zlatar Detschko v Mariboru je zastavil v tamkajšnji zastavljalnici za dva tisoč kron prstanov s ponarejenimi dragimi kamni. Ko so i-meli priti prstani na dražbo, ker jih ni nilhče rešil, se je izkazalo, da so kamni ponarejeni. Detsch-ko je izginil vz Maribora. Bil je kljub slovenskemu imenu zagrizen naeionalec.
Pokvarjeni nemški otroci. V
fiiustenfeldski okolici je neki 12-letni deček Franic Ka&par posilil
91etno šolarieo Kohl in jo potem zbodel do smrti. Malega morilca so izročili sodniji.
Samomor starca. V Ptuju se je ustrelil 701etni vratar južne železnice v p. v sence. Bil je takoj mrtev. Vzrok neozdravljiva bole-izen.
Umor. V Rado mu na ruskem Poljskem je neki f>olicijtski agent ustrelil žandarmerijskega polkovnika pl. kVonsiatskega. Morilec in ■neki sokrivec sta se na. mestu usmrtila.
Veliko srce itna princezinja Qhimay, ki je svoj čas ušla svojemu možu ter se poročila s ciganskim primasom, Rigo. Tudi ta ji ni ugajal, zapustila ga je ter vzela nekega Rizzia.rdija. Toda tudi od tega se hoče ločiti. Upa, da dolbi še četrtega moža.
Nova trdnjava. Kakor poročajo češki listi, 'hoče vojna uprava mesto Prerov na Moravskem spremeniti v trdnjavo. Okoli mesta hočejo zgraditi velike moderne fortifikaeiiiske zgradbe. Vojna u-prava smatra to mesto izaradi tega za tako važno, ker je križišče v.ečdh železnic.
Povodnji v Mali Aziji. Mesto Haesankaleh v Mali Aziji je skoraj popolnoma uničeno. Več sto ljudi je mrtvih in še več ranjenih.
Nesreča v Mariboru. V sredo, dne 8. junija so na Tržaški cesti postavljali nove brzojavne drogove. Delavec Alojzij Greiner je poleg drugih nesel težak brzojavni drog. Greiner je nesel drog v sredini na rami. Ker so njegovi .pomagači vsled polžke poti naenkrat drog izpustili, je vsled velike teže Greinerju izpodrsnilo ter je padel. Drog mu je docela zdrobil glavo, ter je bil pri priči mrtev. Ostali delavci menda niso krivi Greinerjeve smrti, ker niso mogli obvarovati njegovega padca. Dragovi so navadno četz 300 kg. težki, a to težo 'bi morala nositi po dva delavca.
Dva človeka zgorela. Nedavno tega je udarila na Učaku pri Trojanah strela v Cvetov kozolec in ga .užgala. Ljudje so prihiteli od popoldanske službe božje in poizkušali o ge c j pogasiti, oziroma omejiti. Toda kljub temu se je o-genj raizfiiril na v.-a gospodarska poslopja in na hišo. Vse je pogorelo do tal. Najlhujše pa so šele opazili, ko se je kozolec že zrušil. Na ‘kozolcu v senu sta namreč spala 34 letni Avgust, domači rejenec, iv 31 letni Srinov Marko ter sta zgorela. Splošna sodba je, da ju je strela ubila ali vsaj omamila.
Zagoneten slučaj. Dne 15. junija je privedel Anton Razmann iz neke vasi uri Kopru v tržaško bolnišnico dva kmeta, 'n sicer Antona Santiča in Josipa Kocjančiča. Kmeta sta imela vsak po eno kroglo v nogi. — Ražman je pripovedoval, da ju je neki Josip Busaj obstrelil po nesreči. Zdravnikom se pa to ni zdelo verjetno ter so stvar naznanili državnemu pravdniištvu.
Nezgoda z avtomobilom. V soboto dne 4. junija se je dogodila v bližini Ptuja precejšnja nesreča. Posestnik Joško je peljal voz kamenja proti Juroveem. Proti njemu pridirja neki motor, konji se splašijo in skočijo ob stran ceste ravno v .momentu., ko je pripeljal motor do voza. Mož, k.i je vozil z motorjem, je odletel daleč v stran, motor pa se je razbil na kpsee. Tudi konji so dobili po-škodibe. Te netereiče z avtomobili bogatašev se ponavliajo že kar vsak dan.
Vzgoja šolske mladine. Mnogokrat se slišijo pritožbe, da je slovenska šoltska mladina precej surova. Žal, da so take pritožbe mnogokrat, opravičene. Temu pa ni vzrok niti mladina sama, niti domača vzgoja, marveč duhovščina, zla.«ti' kateheti. Saj se dobe veroučitelji, ki pravijo otrokom, da je greh, pozdravljati liberalce. V Dobjtu na Štajerskem je župnik celo na prižnici pozival, naj nihče ne pozdravlja liberalcev, ker je to greh. Neki misijbnar v isti župniji je pa celo trdil, da stori smrten greh. kdor pozdravi liberalca. Ob takih okoliščinah je seveda nemogoče, da bi učitelji iz svojih učencev napravili vljudne ljudi.
Krvavo Manje med — menihi.
Solun. 14. junija. Na Sv. Gori atolški iso se v samostanu Iver med sabo stepli menihi. Ker so menihi rabili orožje, je nastalo v kratkem) krvavo klanje. Dva meniha sta bila na mestu mrtva, 16 pa jih je težko ranjenih. Tukaj-
šnji namestnik valija je s posebnim parnikom odplul na Sv. Goro, da preišče dogodek im kaznuje krivce.
Toča je hudo pobila, kakor se
piše iz Savinske doline, dne 10. junija popoldne, pri Žalcu in Grižah ter okolici in učinila neizmerno škodo zlasti v hmcljni-ki!h. — V Št. Petru je strela udarila v telefonsko napeljavo v hiši nemškega Lenkota, ki je ravno sedel z nekimi gosti za mizo. Lahko si, je predstavljati, kako so se prestrašili, ko je naenkrat hz telefona švignil velikanski plamen, ki pa ni nič zlega provzro-čil. —
Anarhisti v Trstu. 14. junija je izvršila tržaška policija |dve hišni preiskavi, in sicer pri- 261etnem modelirju Mrfriju Rlasiču iz Pulja, stanujočem v ulica Franoesco D o menico Guerrazzi 16, in pri l‘71etnem stavcu Romanu Rezzici, stanujočem' v ulici della Seal i na t-ta 3. Policija pravi, da je prišla na sled nevarnim anarhistom.
Med inštalacijo župnika. Dne
l.	maja L 1. so inštalirali na Po-lenšaku na Štajerskem novega župnika Poplatnika. Ob takih prilikah je že navada, da je ljudstvo bolj navdušeno. V takem navdušenju je prišlo v neki gostilni do pretepa, v katerem je Horvat zabodel Vilčnika z nožem. Villnik izkrvavel in u-mrl. Pred mariborskim porotnim sodiščem je bil Horvat obsojen na tri leta težke ječe.
Senzacionalen proces o ruski policiji. — Pariz, 15. junija. — Pred tukajšnjo poroto je pričel proces proti Rusu Mihalju Ripsu, ki ,je lani metseca maja v nekem hotelu izkušal ulbiti ruskega šefa politične policije polkovnika pl. Kottena. Rips se je potem sam javil policiji' in povedal, da je stori atentat, ker ga je Kotten hotel angažirati kot “spi-cla” ruske tajne policije. Ripsa ■zagovarjata odvetnik Tomagini in sodrug Wollim. Kot priče so povabljeni poslanec Jaureš, Pres-sense, znani Burcev. ki je razkril Azeva, ruski socialist Robanovi«, in drugi. Razprava bo zlasti zani-miVa zato, ker se bo govorilo o najvažnejših aferah ruske politične policije sploh.
Samomor. Iiz Laškega trga ob južni železnici se poroča dne 17.
m.	m.: Danes v jutro se je 22iet-na celjska poštna ofieijantinja Ela Sadnik, ki je bila v substitucijo četz poletje prideljena tukajšnjemu poštnemu uradu, vrgla pod vlak, ki jo ie ravno preko brka razdvojil. Mlado, brhko in zdravo dekle je baje gnala v zad-njb. prostovljno smrt. — nesrečma ljubezen. Njen oče,, ki je ibil poštni uradnik v Celju, se je pred leti tudi iv-mrtil.
Izkopan zaklad. V Belgradu že dlje časa kopljejo ulice v .svrho kanalizacije mesta. Pred 4 tedni sta dva delavca pri kavarni “Se-Ibastopol” v ulici kralja Petra, našla zaboj, poln zlatega denarja. Delavca si nista dolgo pomišljala; prilastila sta si zaklad in izginila. Zasledovati jih pi bilo mogoče, ker nihče ni vedel, kako se pišeta, samo za enega se je znalo, da mu je ime Štefan. Enega izmed teh delavcev so te dni prijeli. Toda mož, ki preje še nikdar ni videl toliko zlatega denarja, še manj pa se nadejal, da bi bil ta denar njega'v, je ob pogledu pa zaklad — zblaznel. Reveža so prepeljali v blaznico, kjer se zaman trudijo poiizvedeti, kam je izginil -njegov tovariš, in kam sta spravila cekine. Drugi delavec je izginil brez sledu. O tem dogodku govori danes ves Belgrad.
Nemška justica. Pred višjim vojnim sodiščem v Wiirzburgu je bil te dni obsojen neki topničar na dve leti ječe. Človek bi mislil, j da se je mož kdove kako pregrešil, ampak stvar je čisto malenkostna. Topničar je bil malo pijan, pa se je sprl z nekim podčastnikom. Seveda bi bilo to po vojaških postavah že precejšnje “hudodelstvo”, ako bi bil namreč topničar vedel, da ima oprav-j ka s podčastnikom. Tega pa ni mogel vedeti, ker je bil podčastnik oblečen v civilno obleko, topničar pa. je bil pijan. Sodišče pa je'.podprlo svojo drakonično razsodbo s te/m-le razlogom': Vsak častnik, vsak podčastnik, četudi je civilno oblečen, se natančno razločuje od čivkne pakaže po — strumnem držanju. Med tisoči civilno oblečenih ljudi mora vojak takoj spoznati dvojega predstojnika, če tuldi je — pijan. To so ' argumenti, ki tudi — drže.
*
*
Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
M denarje v staro domovino 1
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh.


Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser Co.
e
f
»f»
•č
® 82 Cortiandt St.,	New York, N. Y., f
ali na njeno podružnico
6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,	S
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,	iti
i|i
kar mu je šlo.

aaaaaaaaiaaaaa aaaaaaasaa aa aaaaaaaaaaaaa®
®	t£i
®	Severoma Ztl/mla je preizkusil čas in spoznal kot zanesljiva. I®
jjjj	Zato se lahko zan sete nanje.	i®
E
DOBER TEK
je vedno znak dobrega zdravja in kjer ga ni, tam je nekaj v neredu. V tej letni dobi „skoro vsakdo potrebuje nečesa, da si poživi in okrepi tek, ki je izgubljen vsled slabečih vplivov toplega vremena. V to svrho je ni boljše stvarce, nego je
SEVEROV
ŽELODČNI
GRENČEC
Priznan daleč in široko kot n a.j zanesi ¿ve jše zdravilo za okrepljeni« želodca in poživljenje prebave. Imeti steklenico t-eigia gren-čeca doma, pomenja, občuvati želodec vseh nered n osti, ki se tako navadne ob vročem vremenu.	Ceno $1.00.
Na prodaj v lekarnah. Vedno zahtavajte pristnih Severovili Zdravil.
G*
a
&
a
a
a
a
a
a
a
a
E
a
s
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
ra
a
a
a
a
a
a
a
a
Otekanje	Napor
obraza, rok in no?, kakor tu di medle oči in oslabelost so navadrii znaki obistnebo'ezni. Nikar jih ne preziraj marzeč začni takjj uživati.	modernega živi jenja pritiska p edvsem na živčevje. Posledica skrajne delavnosti, skčoiinie-e ež.včoa oneiniglost in slabost. Vaši živci potrebujejo tonike in najboljše je
Mnn Žirafi za olisti ia .jalra	Seveso/ Nervotoa
To zalaga obisti z upr 1 v tisto tvartoo, kije potrebujejo v pjži zljenje obolelih i. osla-belin celic, tako ia j n občuza onemoglosti. Cena 50c in $1.00.	Njegov vpliv je pomirjev len na razdraženi in >r 0 iSrae it ce. povrača jim život-n) moč, pr-ganja potrtost in zagttavlja zli ivo, Jošivlj ajoči spanje. Csn.$l 00.
ZANESLJIV ZORlVhVIŠil SVET ZAST0JÍJ.
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
isj
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
ODVETNIK
PATENTI
GIRL STROVER
B ¡feig
1009-140 Washington St.
Tel. 3989 MAIN
CHICAGO.
Dobra linijska Gostilna, oÄS Jos S. Stasiny
zek.
2005 Blue Island Ave.
deliki Dvorana za društvene in nnijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
z lepo nrejenim keglišeem in sveže Schoenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
937 Bine Island Ave. Chicago Ul
*1 «S «K
pitrebu e* e Obleke ali obnče, za se ali vaše dečke tedaj 4l priditeknam. Največja zaloga moške obleke, srajc klo-bukov in spodnega perila na zapadni strani.
«S
«s
Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu.
gj. J. DVORAK &
wi	....—	—
48	1853-55 Blue Island Ave.
Telefon Canal 1198.	. .
4M
Hr
M»
m
M*
Co.
M»

Velika francoska revolucija 1789 do 1815. .
spolnil pet in dv&jset let, smel se
Od začetka revolucije do Napoleona.
Bo tej osnovi volil je “tretji stan" toliko poslancev, kolikor prvi in drugi skupaj. To je bilo dobro; ali slabo je kilo, da Nec- zn večkrat shajali med seboj ker ci določil, kako da bodo v državnem zbora glasovali, ali po glavah ali po stanovih; celo brezumno pa je bilo, da je o tem pre-imenitnem vprašanji imel prihodnji zbor sam odločiti. Meščanskih in kmetiških poslancev bilo je namreč 600, iplemenitnikov 300, duhovnikov pa tudi 300. Ko 'bi vsak stan za se zboroval v ločenih oddelkih ali zbornicah ter v vsaki stvari posebej sklepal ter oddal sklep svoj kot en glas, je po tedanjih francoskih razmerah bilo skoraj gotovo, da bi se plemeni talki in duhovniki ujemali * dveh enakih g.a o'v ih, ter ua bi s tem odločili nad enim edinim glasom 'kmetov in meščanov, katerim potem ne hi bilo prav nič koristilo, da so imeli 600 poslancev.
To Ibi 'bilo tem krivičnejše, ker je na .Francoskem takrat bilo 24 milijonov kmetov in meščanov, a samo 'kakega pol milijona pleme-nitnikov in duhovnikov. Da bi se tej 'krivici v okom prišlo, so svobodoumni možje visak dan po časopisih in posebnih knjižicah pre-tresovali, kaj da je prav za prav ta tolikanj zaničevani “tretji stan" in kake pravice da mu gredo. Od vseh teh knjižic 'bila je najimenitnejša ena, katera je na naslovnem listu za napis imela vprašanje: “Kaj jc tretji stan”?
V razpravi pa odgovor: / “Vse”.
Knjižico 'je napisal duhovnik ab-<>e iSieves, ki je sam bil priproste-iga rodu- in je dobro--poznaval in čutil nadloge naroda svojega, kateremu je Iželel pomagati do bolje prihodnosti. Obširno je razlagal ime krivice, ti se gode “tretjemu stanu1’’, dokazoval, da je ta stan najimenitnejši za obstanek in ■razvoj vsake države; da bi torej le on, ki zdaj nima nobene veljave, moral kaj veljati v državi in zahteval je kar naravnost, da se imajo zatreti vse plemenske pravice in da na Francoskem v prihodnje ne. sme biti več nobenega razločka med stanovi. Rekel je, da Francoska ne potrebuje go-siFskciga državnega ■zbora, ampak da jej je treba splošne “narodne skupščine”.
Omeniti pa moramo še druzega moža, ki si je tudi s peresom pridobil veliko veljavo pri rojakih svojih. Ta mož bil je grof Mira-beau. Rojen leta 1749. živel je v mladosti svoji' jako razuzdano, potem pa se je ubožan lotil pisanja. Pisal je o stvareh, ki so takrat najbolj zanimale francosko •ljudstvo in zato je vsako novo knjižico prav hitro razpečal. Pa ne le stvar sama, tudi predrzna p'sava njegova in bistroumne misli -mikale so ljudi, da so hlastno segali* po njegovih spisih. Znal pa je Mirabeau- tudi govoriti kakor malokdo, a s prejtiibeznivim svojim ponašanjem znal se je takoj v-sakemu prikupiti. Daši po rodu grof, je 'z ostrim peresom svojim Ivrezobzirno podiral vse plemenske pravice ter zahteval, da mora vsak Francoz biti svoboden državljan. Za republiko nikakor ni bit, paejpa je hotel, da bi splošen državni zbor .postavno omejil moč kralja in sam ol a slino st, ministrov. Bil je torej v tedanji razburjenosti zmeren in trezen mož. ki. se ni vezal-na nobeno stranko tor je do svoje smrti odločno branil kraljevo oblast.
Kakor Sieyes in Mirabeau so tudi drugi možje pripravljali narod svoj za volitve v državni /bor. Toda bolj rego knjige in časopisi so leta 1788. slaba letina, dragina, lakota in nenavadno huda zima zdramile nesrečnega francoskega kmeta, da je prav jasno sprevidel žalostno stanje ^voje, ter se nadejal pomoči od mihodnjega državnega zbora, v kateri je zdaj tudi on smel voliti svoje poslance. Pa še več. Kralj je volilcem dovolil, da smejo zastopnikom svovm razodeti vse svoje želje ter jim dati vodilo, po katerem- se imajo v zboru ravnati. In kmetje niso mol'«1’, am.psk odkritosrčno so ■povedal’ kar j‘h je težilo, a duhovniki, učitelji in drutgi zaupni možje morali so jim vse to napisati v pismo, ki so g« potem, poslancu svojemu dali na pot. Kdor je plačeval davke ter 1
\
je udeležiti volitve volilnih mož, a ti so potem izvolili poslanca. Volilni'možje pa so si tudi po vo-litvi še lastili nekako državljansko o-blast ter so se zlasti v Pari-
Y
shode ali “klube”, v katerih so se vtikali v državne stvari ter se posvetovali s svojimi poslanci. Vsakdo je moral sprevideti, da se pripravljajo velike do-godbe in da bodo seje državnega zbora jako Ihude. Le Necker vsega tega ni videl ter j-e mislil, da bo vse dobro," če se bodo plemenitniki sami odrekli davkovske svobode svoje, kajti zastopniki “tretjega stanu” (bodlo potem tudi odjenja-,li in gladko in mirno se bode zborovanje dalje vršilo po volji plemenitili gospode, ki si bodo za nekoliko davka ohranili vse drage državne pravice. Oslanjaje se na to svoje krivo prepričanje Ne-cker ni hlotel določiti, kako da naj v zbora glasujejo', ampak prepustil je državnemu zboru, naj o tem sam* odloči. To je 'bila velika pomota, ki je le še b-olj pospešila veliko prekucijo. Isti kralj spoznaj je v tej neodločnosti veliko nevarnost za vladarkko oblast svojo, ali naposled se je udal Neuke rj-u, v katerega so Francozi tudi takrat še imeli veliko zaupanja.
Ustavodajna narodna skupščina.
Po «iin en j enih pripravah napočil je naposled težko pričakovani 1. maj 1. 1789. V 'Versaillesu so se prvikrat sešli zastopniki celega franeoi.-kega naroda, a sešlo se je tudi mnogo drugih ljudi j, da vidijo začetek usodepolnega zborovanja, Dragi dan so poslanci šli pred kralja. Pri tej priliki je splošno nejevoljo obudil ukaz dvorskega obrednika, da zastopniki “tretjega stanu” morajo biti čisto črno opravljeni- brez vsakega lišpa, kajfi svit!a oblačila z zlatom in srebram* obšita da se spodobi-jo samo p-lemenitni gospodi. Dne 4. maja bilo je cerkveno opravilo in že' od ranega jutra so v Versaillesu* vse ulice od kraljevega dvora do velike cer? kve mrgolele radovednega ljud-tva; z oken gledale so gizdave -gospe, a po sredi so v dveh dolgih vrstah stali vojščaki mož pri možu, da so omejili prostor, na katerem se je pomikal svečani sprevod. Najprej stopali so poslanci kmetov in meščanov v priprosti črni obleki. Med njimi bil je grof Mirabeau, katerega je izvolilo mesto Aix, ,ko ga plemenitniki niso hoteli imeti za svojega; a bil je tudi abbe- -Sieyes, zastopnik pariškega mesta. Ljudje so veselo pozdravljali poslance “tretjega stanu”, a niso se mnogo zmenili za plemen-itno gospodo, ki so se karvbliščali od svile, zlata in dra-zega' kamenja. Tudi kralju so navdušeno “slavo” kričali, a ko ¿e je pokazala kraljica, ni je nihče pozdravil, amipak proste ženske vpile so: “Živio vojvoda Orleanski'”! Ta vojvoda, za katerega na dvora niso marali, je namreč največ nesramnih lažij trosil o Mariji Antoin-etti, a če je o njej govoril, imenoval jo je vedno le “ Avstri-janko”.
Dne 5. maja pa se je začelo pravo zborovanje. Sredi prostorne dvorane za svečanosti sedeli s-o ob kraj eh na eni strani plemenitniki, na draigj duhovniki ; na do’njem -koncu so povprek v gostih vrstah sedeli poslanci kme-
tov in meščanov; spredaj na odra je na prestolu sedel kralj*, obdan od naiimenitnejše dvorske gospode, pod njim pa so pri- zeleni mizi (bili ministri; a okoli po galerijah bilo je nad dve tisoč gledalcev, gospodov in gospa v -predragih prazničnih opravah. Najprej je govoril kralj, kratko in jeder-nato. a -za njim* je isto obširno in ■Lilgočasno ponavljal minister ’’’o-‘ker. Oba sta poudarjala ža-’nc‘no denarno stanje francoske d-žave, a -kako da bi se temu po-’rnFo. to da je prava in edina r>a’r,ga državnemu zboru. Poslanko napeto poslušali, kedaj da čeli o kaki osnovi za novo ■i’žrvro ustavo, pa zastonj; ne kypli ne minister njegov se tega vpraSaoia nista dotaknila niti z «no besedico ne. Ko je Necker lovršil svoj go-vor. je kralj hitro vrtal ter šel iz dvorane, a za ’(’iim vzdignili so se tudi poslanci ‘v drava gospoda in prva seja b‘la je bončana.
n
h,- -1,
Dragi dan potem zbraii so se zastopniki “tretjega stanu” zopet, ali zastonj so čakali plemé-nitnikov in duhovnikov, ki so trdovratno- zahtevali, da bi vsak stan imel za se svoje posebne seje. Trdovratni pa so 'bi.i tudi po-lanci kmetov in meščanov, ki so ¿ah-tevali skupne seje, in tako j-e minulo celih šest tednov, a ne da -bi prišli do kakega sklepa. Že tu se je pokazalo, kako škodljiva je bila kraljeva neodldpnost, kajti en sam njegov ukaz 4n konec- hi bilo jalovemu prepira-; a -ker se Necker tega ni upa' kralju nasvetovati, postali so možje “tretjega stanu” čim dalje ipredrznejši ter so naposled sami odločili. Dne 10. junija so namreč po Sieves-evem predlogu pozvali p-lemenit-nike, naj pristopijo k njim, da bi skupaj pretres-o vali volitve; a ko se jim -gospoda, ra-zun nekoliko duhovnikov, niso hoteli udati, so se sami lotili dela ter odobrili volitve vseh pričajočih poslancev. Kmalu potem, dne 17. junija, pa so se isti poslanci “tretjega stanu1” z velikim- navdušenjem oklicali za edino veljavno “narodno skupščino” ter si s tem lastili najvišjo oblast v državi. Ta pre-imenitni sklep je pravi začetek francoske -revolucije. Mnogo duhovnikov je na to pristopilo k tretjemu stanu”, le plemenjtni-ki so se še zmiraj branili skupnih obravnav in silili so v kralja, naj skupščino razpusti. Hote ali nehote se je kralj zdaj moral odločiti na eno ali drago stran ter je •oznanil, da bo dne 23. junija sam prišel v sejo. Po tedanji šegi je za tako zvano P kraljevo sejo” bi-'o treba marsikaj prirediti in zaradi teh- priprav. so zbornico že 20. junija zaprli. To pa nikakor ni .bilo po volji poslancem, ki začetega zborovanja niso hoteli pretrgati, in strašno so razsajali pred zaprtimi vrati. V tem pride predsednik njihov, učeni Bailly, jih potolaži, da lahko tudi drugje zborujejo, ter jih pelje v bližnjo prostorno dvorano, v kateri so dvorska' gospoda navadno imeli svoje veselice. Tu zbrani poslanci so -svečano prisegli, da se ne bodo prej razšli, dokler ne bodo francoski državi dali nove ustave. Zdaj je Necker mislil razburjene duhove ¡potolažiti s tem, da bi od plemenitnikov in duhovnikov sestavil nekako gospo-ko zbornico, kakoršno imajo na Angleške-m, a-li bilo je prepozno. Dne 23. junija sešli so se zopet vsi trije stanovi v svečano okinčanej velikej dvorani, kjer je bila napovedana “kraljeva seja”. Kralj je najprej očitno grajal stanovske razprtije ter preklical veljavo dotedanjim sklepom; potem je obljubil po-tri-ibne spremembe v državni ú-pravi ter -priznal zboru pravico, da razsoja o teh stvareh; naposled pa je ukazal, da se imajo
poslanci ločiti v tri stanove, ki
o
bod-o v.-ak za se zborovali. Na to je kralj šel iz zbornice, a za njim šli s-o tudi -plemenitniki in duhovniki. le poslanci “tretjega stanu” so osupnjeni ostali na svojih sedežih. S prva niso vedeli, kaj -bi -začeli, ali bi- slušali kraljevo zapoved*, ali bi se jej uprli, -dokler še ni vzdignil Mirabeau ter' jih opomnil svete njihove prisege od 20. junija. To je odločilo. Zastopniki “tretjega -stanu” ostali so v dvorani- in zborovali so dalje, kakor da se ne bi bilo ničesar pripetilo. V tem stopi pred nje vrhovni dvorski obrednik in ponovi kraljevo zapoved, da se imajo pri tej priči raziti. Yes razkačen piane zdaj Mirabeau kvišku in se izdere nad njim: “Povejte Vašemu gospodarju, ki Vas je le-sem poslal, da smo se tu zbrali po volji naroda francoskega in da se ne umaknemo, razun koj bi nas razigm-ala vojaška bodala.” Do-brovoljni Kralj je zopet odjenjal in rekel je: “Če gospodje “tret-iega stanu” nočejo iti iz dvorane, naj pa notri ostanejo.” Omahljivi Necker je zdaj sprevidel veliko nevarnost in hotel je izstopiti' iz mimi-sterstva; kralj in kraljica mo-rala sta ga prav silno prositi, da je ostal; Ko je slabi kralj videl, da se niti na vojščake ne more več zanašati, je dne 27. iu-nija plemenitnike in duhovnike pismeno pozval. da naj se » i‘tret-iim stanom*” združijo v eno edino narodno .skupščino. Duhovniki.
Cesnik knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE*’ Co.
1518 W, 20 Street, Chicago, 111.

Cankarjevi spisi:
Vinjete .......................$1.30
iakob Ruda......................—.60
¿a narodov blagor..............$1.00
Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25
Kralj na Betajnovi.............$1.00
Hiša Marije Pomočnice..........$1.00
Gospa Judit.....................$1.00
Vina ..........................$1.00
Krpanova kobila ...............$2.00
Hlapec Jernej...................—-75
Zgodbe ........................$1.00
Za -križen ....................$1.50
V h zori ......................$1.50
Avstrijski junaki ..............—.75
Znamenje štirih ................—.30
Veliki trgovec .................—.60
General Lavdon .................—.30
Črni Bratje ....................—.25
Andrej Hofer ...................—.20
Princ Evgen Savojski.............—.25
Viljem baron Tegetthoff..........—.30
V	tujih službah ..............-*-.50
Na bojišču .....................—.40
Marjetica ......................—.50
V	gorskem zakotju .............—.15
Ilijada ........................—.75
Krištof Kolumb .................—.25
Uporniki .......................—.60
Htap”i. .. ..... . .	. . . . .V........ .$1.00 Vojska na daljnem vzhodu.$2.40
1 Zadnja kmečka	vojska...........—.80
Kersnikovi spisi.	|	Odkritje	Amerike .............$1.00
Cyklamen, I. snopič............$1-25 Gozdovnik 2 zvez. skupaj.........—.90
Materina	Žrtev	...............—.50
Repoštev	.....................—.20
Agitator, II. snopih............$1.25
Va žerinjah, III. snopič........$1.25
Lutrski ljudje, IV. snopič.-----$1.25
itošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.25
fara gospoda, VI. snopič........$1.25
Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ..........................$2.50
Ppri*e novice. IX. snopič.......$1.75
Kritika-Komentar XII zvez..........75
Trdinatovi spisi:
skupščino, od katerih so -mnogi- že prej pretočili, s*o brez obotavljanja slu-^ali ukaz preblagega vladarja, ''lemendniki pa so se prav nera-T udal1) v us-odo, katere niso več mogli ubraniti.
Dalje prihodnjič.
Bahovi huzarji . . 		 Bajke in povesti, Z zvezek....	.$1.59
	.$1.00
	 II		.$1.00
„ „ III. „ 		.$1.00
.. , „IV		.—.80
.. ' ., V. „ ....	.$1.25
Jurčičevi spisi:	
I. zveze-k 		.—.60
II			.—.60
III. 		.—.60
IV		.—.60
v 		.—.60
VT 		.—.60
vn 		.—.60
VIT! 			.—.60
IX 				.—.60
X 		.—.60
XI 		..—.60
Sienkievviczovi spisi:	
Rodbina polaneških v 3 delih..	. .$5.00
Mali vitez v 3 delih		..$3.50
Potop I. in II. zvezek		. .$3.20
Križarji v 4 delih..-.		. .$2.60
	. .—.15
7. ognjem in mečem, v 4 delih.	. .$2.50
Brez dogme 				..$1.50
Stritarjevi spisi:	
Pod lipo 			..—.60
Jagode 		. .—.60
	. .—.60
	. .—.60
j Knezova knjižica:	
I. zvefeek 		..—.40
H		..—.40
VII		. .—.50
IX. „ 		. .—.40
X		. .—.40
XI. 		. .—.40
Kil		..—.40
XV		. .—.75
I.
n.
hi.
TV.
V.
Tavčarjeve povesti:
zvezek .....................$1.35
...........................$135
........................  $1.35
..........................$1.35
..........................$1.35
Tolstojevi spisi:
Rodbinska sreča .......,......i>.—.40
Ana K-aranina ...................$3.20
Kazaki ..........................—.80
Venec slov. povesti:
III. zvezek 	 IV		. .—.60 ..—.60
V		.. .—.60
VI. 		. . .—.60
VII		.. .—.60
VITI. 		...—.60
IX.	.. .—.60
Zabavna knjižnica: 43. zvezek 	 14		.. .—.50 .. .—.30
15		. . .—.60
16		.. .—.75
17		. . .—.40
20		. . .—.75
Knjižnica Nar. zal. v Celju:
l. zvezek .....................—.40
tl. „	1....................$1.00
Razni drugi spisi in prevodi:
Momenti .......................$1.50
Spomini....................,.. .$1.00
Iz naših krajev ...............$1.25
Obsojenci .....................$1.25
igračke . ... .................$1.00
Tilho in drugi ................$1.00
v
Reformacija ...................—.50
Spolne bolezni ................—.25
Dodbra gospodinja...............$1.50
Primož Trubar....................50c
Dobra kuharica..................S3.00
vledvedji lov .................—.50
Kapitan Žar.....................—.60
Ma divjem zapadu ..............—.60
Ožungl .........1..............$1.00
Na rakovo nogo....................50c
Irce ..........................$1.00
Slovanski fantje v Bozni, 2 zvez.
po........................j...—.75
Marica ....................L..—.40
Spominski lieti ...............—.25
Babica .........................—-60
Robinzon .......................—.60
Pripovesti o Petru velikem......—.80
Pod turškim jarmom...............—.20
Štiri povesti ........'.........—.20
Izdajavec ......................—.60
Križem sveta .............—.30
Zlatarjevo zlato ...............$1.00
Miklova Zala ...................—.40
Zmaj iz Bozne...................—.50
Pri stricu .....................—.40
V delu je rešitev................—.30
Knez črni Jurij .................—-20
Nikolaj Zrinjski ................—.20
Na -krivih potih.........1......—.40
Domači zdravnik ................—.60
Navodilo za spisovanje raznih pisem ...........................—-80
Pravila dostojnosti .............—.20
Slovenski pravnik, vez..........$2.80
Občna zogodovina, skupaj 5 delov ..........................$7.50
Kitajci in Japonci...............—.60
Ročni sloven sko-a-ngleški in angl e ško-s-1 oven s*ki slovar .—.60
Avstralija in nje otoki.........—.75
Razporoka .......................$1.00
Ponižani in razžaljeni..........$1.50
Luči ............................—-75
Ruska moderna ...................$2.00
Ben hur ........................$2.25
Iz knjige življenja II. zvez....$1.50
Vaška kronika ...................—-85
S'epni -kralj Lear .............—-60
S-traža .........................$1.25
Islandski ribič .................—-60
Z viharja v zavetje ............$1.00
Reliefi ........................$1.00
Slučaji osode ..................—.75
Beračica .....................—-20
Mladost ........................—-40
Božična noč .....................—-40
Kirdžali .......................—.80
Pot za razpotjem................$1.50
Novele In črtice................$1.80
Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30
Pred nevihto....................—.30
Strahovale! dveh kron 2 zvez----$1.00
Barvaste črepinje ............—.30
Mož Simone .....................$1.00
Malo življenje...................—.50
Deteljica ......................—.30
Oče naš .........................—.75
Doktor Holman ..................—.25
Tartariniz Taraskona...............60c
Trije mušketirji ...............$2.50
in Dvajset let pozneje..........$3.00
O te ženske ....................$1.00
Grof Mon-te Cristo I. zvezek....$2.00
II. „	,.....$2.00
Dama s kamelijami...............$1.00
Preko morja ....................—.40
Korotan s*ke povesti ...........—-60
Čez trnje do sreče_____\^. ......—.60
V	znamenju življenja............—.75
Bolgarija in Srbija..............—.75
Utrinki ........................$1.00
Dolina krvi .....................$2.10
Tolstoj in njegovo poslanstvo...—,30 Veliki punt...........'..........—.80
V	naravi ......................—.60
Zadnji rodbine Benalje...........—.75
Iz nižin življenja...............—.50
Blagor na vrtu cvetočih.........—.75
Dve noveli .....................—.50
Rdeči spreh .....................—.75
Mali lord ......................—.80
Kratka zgodovina...................50c
Kako pišejo ženske..............$1.50
Navihanci.......................$1.25
Znanci...........,......’■......$1.00
Jari junaki .....................$1.25
Ljudska knjižnica 3. zvez........—.30
Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50
Naš dom 8 zvezkov po.............—.25
Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25
Zarnik I. zvezek................—.50
Soince in senca ................—.15
Človek in pol.............. • • • • .*1.25
Pesnitve, Aškerc.................S2.00
Pesnitve, Aškerc VI zvez.........$1.25
Stara Devica........................30
Kacijanar...........................70
Morski razbojnik.................$1.25
Lazarič Lindarski...................80
Kako sem se jaz likal...............60
Grča, igra .........................50
Quo Vadiš, vezan.................$2.75
Pra Diaolo..........................30
Pariški zlatar......................25
Mu soli no..........................35
Skrivnosti srca.....................60
Skrivnost najdenke. ................30
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nalkaz nlci ali poštnih znamkah po en ali dva centa. Poštnina Je pri vseh teh
KRIŽARJI.
Nadaljevanje z 5. strani. Podeduje Ladislavove nadeje s-o se razpršile kakor dim. Poslancema -zasmeha pa je odgovoril :
Mečev imamo sami {Dovolj, sprejmem- pa tudi ta -dva kot znamenje moje zmage. Jaz se povsem udarni v božjo pravičnost ter naprtim* v90 odgovornost na vašo prevzetnost”.
IX,a to p,a jamejo vitezi, v sipremstvui kralja, vpiti:
Nemci se vmičejo in nam odstopa j*o bojmo polje!”
Poljske -čete so prišle iz hoste in s,e postavile v bojni red. Spredaj je stalo- -krdelo tak-oim-e-nova-n-o načelno, v katerem, so isluži-li najgroznejsi vitezi, za njimi je stal iglavni oddelek in -za tem pešci in najemniki. MecP temi krdeli ste bili dve dolgi ulici, po katerih sta jezdila Zindram* iz .Maškovi-c in Viltold, Bitka se je imela visak čas pričeti.
Veliki mio-jster pa je ogledoval kraljeve čete !kako so vrele iz hoste. Neisprestano je zrl zamišljen; !iee mu je obledelo, ustnice za-drgnetajo in solze so se miu vlile po eund bradi.
“To je res 'kaj ugoden čas, za solze,’ ’ ’ m*u je očital strahoviti Henrik, komtur eLhovski, iki je trdil, -,da a*ko veliki mojster ne začne Vojtske, da se bo sam z dvema mečema zakadil med Poljake. Veliki ikomltur Kuino Lv.cbtenstein pa miu reiče: “Javno ti to očitam, mojster, kajti tvoja dolžnost je spodbujati, vitežka srca, ne pa jih oslalb-ovati. Takega te še nikdar poiprej nismo videli. ’’
•Končno se je le nekoliko pre-magal, pogledal ¡s, strogim pogledom- Iko-mtarje. ter j|i-m ukazal: “K praporom!”
Kot bil trenil -stal je ,vcaik pri svojem* praporu, Ulrik pa je stegnil svojo roko proti oroižjenoseu ter velel: “Daj rad čelado!”
Prvi spopad.
Med tem j*e nastal vihar, v ho-sti je aa&umelo, dvignilo- klopčilče prahu >in ga neslo naravnost križarskim četami v oči. V tem -hipu zadoni presunljiv glas rogov, tromb in piščalk in vse litovsko krilo se dvigne i.n zleti nalilk neizmerni jati iptiie naprej. Jezdili so tako kakor po navadi, skokoma. Konji so stegnili vratove in zdrvili naprej na v*3o moč. Jezde-ci- so m-ahaili- *z meči in /sulicami ter so leteli z groznim krikom proti levemu- krilu Križarjev, t Pri tem krilu se je nahajal veliki mojster Ulrik. Njegovo raz-čiljenje je že prešlo, a mesto iso-lz so -m,u švigale iskre -srda in boja. Zagledavši pred seboj litovsko konjico, se obrne k Fridri.k-u W-aEjenrocki, M je zapovedoval na tej strani in reče: “Vito*ld je prvi stopil v vojno, stopite tudi vi, -»t imenu božjem !’
In* kot,mahne -z .roko, krene z mosta štirinajst čet železnih vitezov.
“Got.t mit uns (Bog z nami) !” 90 vpili, pobesili kopja .-ter po-četka jahali korakoma. Toda -kakor skala, ki se vtrrga na gori, štrki ja .navzdol s čimdalje večjo? naglico, tako iso šli tudi oni, »po-eetko-ma 'korakoma, potem skako-m-a in š'i -go »tako strašno, ne vzdržljivo kakor lava, ki podira in vgonablja vse pred seboj.
Zemlja je ječala in stokala pod ujr.mi-.
Bitka se je pričela na vsej črti. Fcfljlski pbl-ki so jeli prepevati staro boj-no pesen svetega Vojteha. Žvenket orožja, razgetanje konj i.n glasen kiriie bojevnikov se je mešal z glasovi ipesiki.
' “Kyrie Ečejsoh!” Krič na des-nemi krilu *se je povečal, toda nihče ni mogel niti videti, niti razločiti. kaj se godi tam. kajti veliki mojster Ulrik, ki se je z višine o-ziral- po bitki, je odposlal -nndpoveljnik a Liehtensteina z dvajsetimi prapori .nad Poljake.
K pol iškemu načelnemu krdelu, v katerem so 'stali najbolj1 vitezi, pa pni-dirvi naliik -gromu Zindram iz Maškov-ic. nakaže z me-čeimi na bližajoči se oblak- .Nemcev, ter zakriči tako glasno, da so -se kar konji- v prednjih vrstah po vzpenjali na zadnje noge:
“Nad nje! Naprej! Nad' pasje ‘brate!”
Inkyitezi so se sklonili na vratove svojih tkonj, namerili pred seboj kopja in zdrveli naprej.
(Konec prihodnjič.)
Burska vojska ......................—.30 cenah U> všteta.
Celoletna naročnina na "Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja).