Leto VIII. — Št. 6.
Rožnik 1911.
Misijonska kapela.
Sv. Anton, prijatelj afriških misijonov.
V teku zadnjih dveh desetletij je češčenje sv. Antona v zvezi z darovi za kruh sv. Antona zelo napredovalo. Velikansko je število onih, ki so v stiskah prosili pomoči svetega Antona in ki so, ker so bili uslišani, obljubili iz hvaležnosti za to darove za kruh ubogim. — Ali le malokaterim je morda znano, kateri so posebni ljubljenci sv. Antona in kako se vsak najlažje in za vedno zagotovi pomoč sv. Antona.
Sv. Anton je bil že v svojem življenju poseben prijatelj misijonov, tako da se po vsej pravici domneva in kar uči tudi izkušnja, da je sedaj v svojem poveličanju naklonjen misijonskemu delu.
Ko je bival še pri avguštinskih korarjih v Koimbra, so prenesli tjakaj ostanke prvih petero mučencev iz reda frančiškanov. Te krvave priče so prelile svojo kri med Mavri v severni Afriki. Pogled na te svete ostanke je tako vplival na njega, da je bila odslej njegova vroča želja preliti kri za Jezusa. Mnogokrat je rekel: »Odrešenik je dal življenje in kri za tebe in kaj si storil že ti za Njega?" — Premišljeval je, kako da bi prišel do mučeniške krofie. Mislil je, najlažje pridem do mučeništva kot misijonar, zato je hrepenel vedno bolj po misijonskem delu. Vstopil je zato v frančiškanski red, kjer se je pripravljal za misijonarja. S silo je iskal priložnosti, dobiti od predstojnikov dovoljenje, da sme iti med
pogane. V njegovih prsih je kar gorelo od hrepenenja po misijonarstvu in mučeništvu. Ko je bil že od samega hrepenenja skoro onemogel in je njegovo srce bilo edino le še za misijonarstvo, je prosil predstojnike, da naj ga pošljejo v severno-Afriko za misijonarja med Mavre.
Njegovi prošnji se je ustreglo.
Stopil je torej na ladjo, od veselja je vriskal, ko se je bližal afriški zemlji. Kako srečen je bil sedaj, ko mu je bilo mogoče oznanjevati nauk Kristusov v Afriki, v oni Afriki, ki je sprejela pod svoje okrilje otroka Jezusa, ko je moral bežati pred Herodovo besnostjo. V oni Afriki naj sedaj poučuje, kjer so v prvih stoletjih tako cvetele krščanske občine, ki je bila rojstni kraj in delokrog toliko imenitnih svetnikov. Sedaj naj deluje na obnovitvi kraljestva Jezusovega, naj deluje pri izpreobrnjenju v temi in smrtni senci se nahajajočih narodov afriških. Z veseljem stopi na afriška tla in s sveto pobožnostjo pride na kraj svojega dolgega hrepenenja.
Božja Previdnost pa je sklenila drugače. Komaj začne svoje apostolsko delovanje, že nevarno zboli. Njegovo stanje postaja vedno opasnejše, tako da je treba misliti na izpre-membo zraka. Mora se torej podati nazaj v Španijo. Si je o svojem vkrcanju nazaj v Evropo pač mislil, da ne bode predmet svoje najgorečnejše želje, ljubljenega afriškega mi-sijona, nikdar več videl? O kako s težkim srcem se je pač ločil!
Med vožnjo nastane hud vihar, ki poškoduje ladjo in jo zanese po daljših blodnjah na sicilsko obal.
Sv. Anton ni videl več Afrike v življenju, toda afriškega misijona ni mogel več pozabiti. Ostal mu je najljubša misel.
Ako pa je že v svojem življenju tako ljubil afriške misi-jone, ako se je toliko trudil zanje, koliko bolj bode skrbel v nebesih za one, ki sedaj izvršujejo na zemlji to, kar bi tudi on rad, a ni mogel. Koliko blagoslova bode izprosil onim, ki podpirajo afriške blagovestnike in skrbijo za blaginjo ubogih zamorcev!?
Po pravici trdimo, da si oni, ki delajo za Afriko, ki svoje darove darujejo afriškim m i sij on o m zagotovijo ljubezen sv. Antona in se tako morejo zanašati na njegovo pomoč in priprošnjo.
Ne bode odveč, ako navedemo en slučaj, kako sveti Anton plačuje m isi j o 11 s k o delovanje, daje poseben v a r i h misijonskih prijateljev.
Naša zgodbica je v zvezi z početkom naprave >/ kruh sv. Antona".
Ko je v Tulonu, v južni Franciji, neka gospica Bouffier, zjutraj dne 12. sušca 1890 hotela odpreti svojo trgovino s
platnom, je zapazila, da je to nemogoče vsled potrte ključavnice. Prišel je ključavničar, ki pa vkljub vsem ključem ni opravil ničesar. Kaj sedaj storiti ? Najboljše vlomiti. Dočim gre ključavničar po orodje, obrne se gospica Bouffier do sv. Antona Padovanskega, obljubivša mu kruh za uboge, ako se ključavnica odpre brez vse sile. Vrnivšega ključavničarja prosi še enkrat, naj poizkusi še enkrat odpreti s ključem. In glej, sv. Anton je pomagal, kajti že prvi ključ je odprl brez vse težkoče.
Ko se je razširila novica o tem po mestu, obljubilo jih je mnogo darove za kruh, ako bodo uslišani v svojih težavnih zadevah. Kar trumoma kakor v procesiji so hodili sedaj ljudje v trgovino prinašajoči svoje prosilne in zahvalne darove za kruh sv. Antona.
Majhna trgovina s platnom v Tulonu je bila sedaj prava nabiralnica darov za kruh sv. Antona, pravo središče naprave »kruh sv. Antona", odkoder se je ta pobožna navada razširila po celem Francoskem in po celem svetu.
Težko bode najti kje kakšnega častilca sv. Antona, kateremu bi bilo vse to neznano. Ali le malo jih bode menda vedelo, kaj da je bil pravi, važnejši vzrok, ki je naklonil sv. Antona, da si je izbral ponižno prodajalko za ustanoviteljico tako imenitnega dela, naprave, čigar blagodejnega delovanja so deležni dandanes že ubogi celega sveta, in s katero nam je takorekoč dan ključ do srca sv. Antona.
Brez vsega pomisleka lahko trdimo, to veliko milost nam je zaslužilo delovanje gospice Bouffier za misijo n e.
Oospica Bouffier je namreč prosila očeta Antonija, iz reda kapucinov, za blagoslov pri njenem misijonskem delu. Vesel zakliče pater, kateremu niso bili neznani blagodari, ki jih prejemajo — vsled naprave » kruha sv. Antona" — tako podpirani ubožci, kakor tudi uslišani darovalci, ki pa še dozdaj ni slišal nič o misijonskem delu gospice, presenečen : »Tako, moji otroci, sedaj je odkrita skrivnost! Vedite, da vam je vaše delo za misijo ne pridobilo naklonjenost sv. Antona. Za plačilo za vaše darove vam je sv. Anton dal milost, da je izbral vašo majhno in skromno trgovino, da je pokazal moč svoje priprošnje. Kdor v usmiljenju seje, žanje čudeže! Vaše misijonsko delo je bila cvetka, katere sad je »kruh sv. Antona".*
Sv. Anton je torej prijatelj misijonskemu delovanju. Kdor podpira misijone, temu pomaga tudi on. Posebno se
* Po »Sv. Anton in kruh sv. Antona", Luksemburg, str. 16.
zanima za afriške misijone, kjer je nekdaj tudi sam želel delovati. Zato se smejo dobrotniki in prijatelji afriških misijonov posebno zanašati na njegovo priprošnjo.
Dokaz, da je ta trditev utemeljena, je zgoraj navedeni slučaj in da dobiva Družba sv. Petra Klaverja vedno pro-silne in zahvalne darove za kruh sv. Antona v prid afriškim misijonom. Leta 1908. je prejela družba črez 14.000 K, leta 1909. pa okoli 17.000 K iz vseh delov sveta za »kruh sv. Antona za zamorce v Afriki". O kolikih uslišanjih, o koliko priprošnjah nam govorijo te vsote!
Družba sv. Petra Klaverja porablja ta denar za podpiranje najbolj ubožnih zamorskih misijonov, za telesno in dušno hrano zamorcev.
Te navidezno ogromne vsote pa nikakor ne zadostujejo, da bi mogla Družba sv. Petra Klaverja povsod uspešno pomagati. Neštetim prošnjam se ne more ustreči, ali se misijonarju le malo pošlje, ker nabrane vsote na zadostujejo. Da, desetkrat, celo stokrat več bi ne bilo preveč. Kajti Afrika je zelo velik in povrhu še zelo nesrečen del sveta.
Pogosto vlada tamkaj velika suša, kakor v zadnjih letih. Suša pa je takšna, ki ni naši niti podobna. Umevno, da ni potem nobene žetve. Ako pa le še kaj ostane, pobije to navadno toča, ali pa požrejo kobilice. In ta nadloga kobilic ponavlja se skoro vsako leto v nekaterih pokrajinah.
Kadar takšen roj kobilic leti skoz pokrajino, tedaj se pokaže — kakor poročajo misijonarji — na obzorju kakor hudourni oblak, ki zakrije solnce in je včasih več kilometrov široka in skoro brezkončna proga. Zgodi se, da je včasih to krdelo kobilic toliko, da traja samo prehod več ur. Predstavimo si sedaj, koliko škode da napravijo takšna krdela. Kjer se ustavijo, pokončajo vse. Oglodajo celo skorjo in korenine dreves. Uničijo krmo za živino in tako nastane sedaj lakota in živinska kuga, ki uniči cele pokrajine. Cele pokrajine izumrjejo.
Te in enake nezgode pa se ponavljajo v Afriki skoro leto za letom.
Takšne nadloge oblažuje Družba sv. Petra Klaverja z nabranimi darovi za h kruli sv. Antona".
Je-li morda eden med častilci sv. Antona, ki bi ne želel, da se porabijo njegovi darovi za »kruh sv. Antona", za olajšanje takšne brezmejne bede? Kdo bi ne želel, da se porabijo za ljubljeni namen sv. Antona, za afriške misijone? Kdo bi si ne želel na ta način zagotoviti naklonjenost sv. Antona ?
Družba sv. Petra Klaverja ima na vseh svojih postajah in podružnicah kipe sv. Antona, v katerih so nabiralniki za darove in skrinjice za pisma, za priporočila v molitvi in za zahvale. Izhaja tudi poseben list z molitvico za odpustke, katere je dovolil Leon XIII. vsem darovalcem za „kruh sv. Antona", da bi tako povsod razširil to delo ljubezni do bližnjega. Na željo pošlje pisarna v Filialka Družbe sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Pred škofijo 8, II." ta list vsakemu rada zastonj.	4
Razširjajmo ta list med znanci in častilci sv. Antona. Navdušujmo druge, a darujmo tudi sami za »kruh sv. Antona afriškim misijonom". Sv. Cerkev je odobrila to napravo, sv. oče je podelil odpustke vsem darovalcem, sv. Anton izkazuje vsem svojo posebno naklonjenost, Bog sam pa navdušuje k temu blagodejnemu delu z besedami prerokovimi, ki se nanašajo na stanje v poganstvu in sužnosti trpečih zamorcev tako, kakor da bi bil prerok gledal v duhu ta narod, ko nam je govoril na srce; >/ Razveži vezi brezverstva, oprosti jih vezi stiskanja .. ., lomi lačnim svoj kruh. Ako si lačnemu v obilici daroval in nasitil dušo trpečemu: tedaj se ti zjasni v temi", ker si pripomogel, da je mogla prodreti luč v temo src, po svoji lastni nezgodi se bode izpre-menilo vse na dobro »in tvoja tema bode kakor poldan", za žalostjo pride veselje. »Bodeš tedaj klical, Gospod te bode uslišal, bodeš kričal, tedaj ti bode rekel: Glej, tukaj sem!" — (Is. 58.) Kajti, kdor seje božje usmiljenje, bode žel božje usmiljenje!
Nove ustanovitve misijonskih postaj v Zambezi na angleškem ozemlju.
(Pogosto stori dobro, ki hoče hudo.)
Vsem čitateljem, ki so se velikodušno odzvali moji prošnji, izrekam sedaj najsrčnejšo hvalo. Gotovo jih bode zelo potolažilo, ako jim povem, da se je načrt za popravo razdrtega portugalskega misijona že uresničil. Apostolski prefekt o. Gar ti an v Buluwayo je prejel naročilo, naj podpira ustanovitve takšnih postaj; tudi misijonarji so bili navdušeni za vztrajanje. Njihova poročila so res prav vesela. Tako nam piše o. Bacher, predstojnik v Miruru, iz Lu-fundza dne 11. prosinca sledeče:
»Visokorodna gospa glavna voditeljica!
Sedaj je v pregnanstvu 13 oseb: 3 duhovniki, 1 učitelj, 4 bratje in 5 sester. Vsi smo veselo navdušeni, kljub vsakor-šnemu pomanjkanju, ker smo lahko ostali blizu svojega priljubljenega misijona in nam ni bilo treba zapustiti svojih novokrščencev. Mi smo tukaj na angleški strani mejne reke Roangwa, komaj 21/2 ure od Miruru; nekaj naših podružnic postaj je sedaj še bliže, ena leži ravno na nasprotni strani. Naši kristjani so nas prav moško in vztrajno podpirali, da smo lahko rešili svojo premičnino. Z njimi smo vedno v dotiki. Mnogo se jih bode tudi semkaj preselilo. Prebivalstvo je tukaj gosto, in majhne in večje deklice že prihajajo trumonia k sestram, ali da se pogovorijo kaj, ali pa učit se katekizma. Stanujemo v dveh velikih slamnatih kočah, spimo pa v dveh pločevinastih barakah — dosti ubožno v sedanjem deževnem času. Denarja nimamo prav nič! Kako naj se še nadalje živi 13 oseb? Trpimo sicer radi, če le moremo s tem koristiti misijonom. Zaupamo v sv. Jožefa in na Družbo sv. Petra Klaverja."
Tako o. Bacher. Družba sv. Petra Klaverja je poslala razen 2000 K o. M os kopu in 2000 K o. Hillerju, katere so gotovo že prejeli, še takoj 10.000 K apostolskemu prefektu o. Gartlanu za ustanovitev postaj in je obljubila še 20.000 K, kakor hitro se bo začelo z delom.
Bomo pa tudi imeli to vsoto? Bi li ne bili lahko še več obljubili? 30.000 K bode komaj zadostovalo za nakup potrebnega zemljišča, ne da bi se še vračunali izdatki za osobje.
Ljubi čitatelji! Zanašam se na vsakega izmed vas! Kdor še ni ničesar daroval, naj da vsaj sedaj. Lepše priložnosti pač ni najti zlepa, naložiti si zaklad, katerega ne morejo ugrabiti niti anarhisti, ne teroristi — a tudi ne portugalska ljudovlada.	M. T. L.
[□] Misijonski dopisi. [□]
Apostolski vikariat Zahodna Nyanza.
Posneto iz poročila o misijonskem delovanju od velikega srpana 1909 do velikega srpana 1910.
Katoliško prebivalstvo v vikariatu, tako piše škof S t r e i c h e r, dne 14. vinotoka preteklega leta, šteje sedaj 193.127 duš, in sicer 107.647 novokrščencev in 85.480 katehumenov. V teku 12 mesecev je bilo krščenih na naših postajah: 4098 odraslih, 3739 otrok krščanskih staršev in 2948 v smrtni nevarnosti. Skupaj
torej 10.783 krstov. Razentega še čaka na naših postajah na sv. krst 3793 katehumenov, od katerih bodo nekateri čez nekoliko dni, drugi čez nekaj tednov, vsi pa še pred osmimi meseci krščeni. Število krščenih in^ birmanih v enakem času znaša 5677, cerkveno poročenih 856. Število spoved je naraslo na 530.690, in število obhajil čez en milijon, natančna številka je 1,007.449, ne vračunjenih 2809 prvih obhajil novokrščencev. Naših 459 šol obiskuje dnevno 13.628 učencev: 8339 dečkov in 5497 deklic. V naših, vsekako skromnih bolnišnicah, kjer nadomestuje razkošje snaga, se je oskrbovalo več mesecev 1104 bolnikov, in v naših sirotišnicah je dobivalo čez 388.505 ljudi hrano in zdravila.
Te majhne številke, ki pričajo o našem trudapolnem delovanju, kažejo le slabo podobo o našem delavnem življenju, pričajo pa vsekako, da se vaši darovi za Ugando takoj porabijo, tudi če bi bili še desetkrat večji, ker se porabijo sedaj v tem, sedaj v drugem delu našega apostolata.
Nova apostolska prefektura v Afriki.
(Severni Transval.)
Meseca mal. travna 1906 sta se dva benediktinska očeta in en brat iz kongregacije Subiaco v Antverpenu vkrcala, da bi v Transvalu v duhu svetega Benedikta ustanovila misijon. Kakor so delali nekdaj ti sloviti sveti misijonarji v Galiji, Nemčiji itd., po istem načinu naj bi tudi dandanes postal samostan središče vsega misijonskega dela. Iz samostana hodijo misijonarji na svoje delo in postaje; po končanem delu se vračajo zopet nazaj, pridobivat si novih moči — kakor pravi redovniki ostanejo vedno v najtesnejši zvezi s samostanom.
Naloga naših očetov je torej bila, vse potrebno za takšno naselbino pripraviti. Z dovoljenjem ondotnega škofa, apost. vikarja msgr. M i 11 e r j a, so se podali najprvo v mesto Pieters-burg v provinciji Coutpansberg, kjer je že ena katoliška kapelica in tudi nekaj katoličanov. Tukaj so pričeli svoje prvo delo. Tukaj je ostal o. Tomaž, D. B., ker si je nabavil veliko posestvo — Rondefontein, o.Viktor, D. B.. pa se je naselil med Kafri. Tako se je začelo misijonsko delo, temelj za večjo ustanovo je položen.
Pred kratkim je kongregacija de propaganda obe provinciji Coutpansberg in Waterberg ločila od Transvala in ustanovila lastno prefekturo. V kratkem naj bi se tudi sezidal samostan. Skrb za zidanje so prevzeli benediktinci v Subiaco. Pomagali bodo samostani Affligem, Termoude,
Steenbruge v Belgiji, kakor tudi nemški v M e r -kelbeek (v Gangeltu, renska provincija) in Corneli-miinster. Obseg prefekture je tako velik kakor Bavarsko, Badensko, Virtemberško skupaj, ali ona je manj obljudena. Belokožci, Angleži in Buri, so tukaj le v malem številu naseljeni, število Kafrov pa je zelo veliko. Natančnih podatkov nimamo. Govori se angleško, afriško-nizozemsko in kafriško, kar dela največje težkoče. Razen Pietersburg naj še omenim večje kraje kakor: Nylstroom, Potgietersrust, Leyds-dorp, Louis-Trichard,Warmbad in Haenerts-burg. V verskem oziru najdemo tukaj že tudi protestantske sekte in samo v Pietersburgu imajo 12 cerkev različne verske občine; pri Burili prevladuje kalvinizem. Misijonarji imajo tudi veliko polje; že čakajo pridni sinovi sv. Benedikta z veseljem dneva, ko bodo mogli iti med črnce, jim prinesti luč sv. vere in »pax" (mir), geslo svojega reda Prej ko mogoče bodo poslali prvo večjo kolonijo pod vodstvom ravno sedaj imenovanega apost. vikarja o. Ildefonza L a n s 1 o t s, D. B.
Poslušni želji predstojnikov, zaupajoči v božjo milost in pomoč, bodo šli benediktinci v to deželo; in kakor toliko drugih, prosijo tudi oni Družbo sv. Petra Klaverja — ki jo je odločila božja Previdnost za Afriko — jih sprejeti za svoje duševne otroke in jim pomagati z molitvijo in drugače, da se »Bog časti" tudi v srcu zamorske dežele!
Poročila propagande.
Vsled odloka sv. kongregacije De propaganda fide so bili pred kratkim imenovani:
Za apostolskega prefekta v Liberiji preč. o. Oge, iz Lijonske misijonske družbe kot naslednik o. Kyne, ki je postal vodja irskega semenišča te družbe; za apostolskega prefekta v Ghardaia (Sahara) o. Henrik Bar d on iz družbe belih očetov, in za apostolskega prefekta v novoustanovljeni in benediktincem na Monte-Casino izročeni prefekturi v severnem Transvalu, o. lldefons Lan slot s, D. B.
Sveta stolica je ravnokar povzdignila misijone italijanskih kapucinov v koloniji Erythroa, sedanjo prefekturo tega imena je izpremenila v apostolski vikariat in imenovala za apostolskega vikarja o. Kanilla Carrara Albino (Bergamo), dosedaj provincijal v Milanu.
Kratka misijonska poročila, [®
Sv. Jožefa misijon v Rhode-	ljubega osla ne morem dobiti brez
siji. O. Hornig D. J. piše: „Delo	denarja, brez osla pa tudi težko
te postaje sicer napreduje ali pola-	opravljam svojo službo, ker bodem
goma. V enoletnem bivanju tukaj	kmalu že 56 let star in od teh sem
sem krstil 28 odraslih. Preč. o. su-	že 28 let v tej vroči Afriki. Umevno
perijor je bil zadovoljen pri svojem	je, da moram imeti tudi majhen vo-
obiskovanju, ali obljubiti mi ni mo-	ziček, predstojnik misijona pa nima
gel nobenega pomočnika. Kakor	denarja, misli, da se bodem že kako
kaže se bode vse naše delovanje mo-	rešil iz zagate. Večjega zidanja se
ralo osredotočiti na domačine in	tudi noče oprijeti, bode rajši poča-
ne na farme. Deževni čas se je že	kal, kako da se bode misijon razvil,
začel pred štirinajstimi dnevi. Vesel	Po sreči pa je bil vendar prisiljen,
sem, da bom mogel letos vsaj na	da je moral ostati pri meni nekaj
suhem spati, ker sem popravil svojo	dni in je tako videl marsikaj korist-
slamnato streho. Moje stanovanje	nega. Da bi le na vse ne pozabil
zgleda kakor Mašonovo domovje, a	in da bi me še prišel v tem dežev-
brez nesnage, in sicer deset koč z	nem času obiskat v moj „hotel".
enim vrtom. Hlev je še vedno prazen	Jaz sam sem vajen vsega, ali na te
in pričakuje prav potrpežljivo osla.	črve v lesu — zalubnike in prah, ki
Bolj se pač ne moreni ponižati. Ali	ga narejajo, se ne privadim nikoli.
Kako so se razdelili naši darovi leta 1910.
V naslednjem podajamo našim čitateljem poročilo, kako da smo razdelili misijonske darove v preteklem letu. Kakor razvidno, smo razpolagali z 10.000 K večjo vsoto kakor v prejšnjem letu. Predvsem srčna zahvala Gospodu, ki daje voljo, in potem vam, ljubi čitatelji in misijonski prijatelji, ki ste voljo izpremenili v dejanja. Posebej še hvala vsem onim, ki so razširjali naša posebna dela, kar je posebno povzdignilo skupni znesek. Tu poudarjam posebno »Mašno zvezo", ki donaša tako lepo vsoto misijonom. Tudi »Misijonska zveza", še. komaj ustanovljena je že darovala 4904' 15 K. Da bi naši prijatelji tudi še vpri-hodnje obračali svojo pozornost na ustanavljanje in razširjanje teh naprav! Pred drugimi darovi, ako tudi večjimi, imajo te naprave to prednost, da se darovi stalno, enakomerno pošiljajo. To velja posebno o »M i si j o nski zvezi" in »Otroški zvezi".
Popuščati in nazadovati ne smemo. Afriški misijoni potrebujejo naše pomoči in dela, in hvalimo IJoga kleče, da je potrebujejo. Gotovo je največja milost in največje veselje v tem resnem in navidez veselja praznem času, sodelovati pri razširjanju kraljestva božjega na zemlji in pri pomnožitvi duš v nebesih. O da bi vsi, katerim ]e mogoče, kaj darovali — ali, kar bi bilo še boljše - samega sebe darovali temu najplemenitejšemu delu!
^^^gglg	Ledochowska.
Kako je razdelila Družba sv. Petra Klaverja misijonske doneske iz leta 1910.*
Družba	Vikariat ali prefektura		Skupni znesek kron
Beli očetje Lavigerie	flpost. vik. Sahara . . . flpost. vik. Zg. Kongo . . flpost. vik. Zg. Viktorija- Nyanza....... flpost. vik. Juž. Viktorija- Nyanza....... flpost. vik. v Unyanyembe flpost. vik. Tanganjika . . flpost. vik. Nyassa . . . Nadškofija fllgier .... Provincialna hiša v Trieru Vozni stroški.....	3228-99 1.208 56 5 013-26 4.479-72 3.371-67 2.202-67 6.109-67 200'— 177 — 67-18	26.058-72
Očetje Sv. Duha	flpost. vik. v Senegambiji flpost.pref. Francoska Gvineja ........ flpost. vik. Sierra Leone . flpost. pref. Spodnji Niger flpost. vik. Gabun. . . . flpost. vik. Loango . . . flpost. vik. Ubanghi . . . flpost. pref. Ubanghi-Chari flpost. pref. Spodnji Kongo Misijon v Angoli .... Misijon Kunene (Huilla) . flpost. vik. Severni San- sibar........ flpost. vik. Bagamoyo . . Vozni stroški.....	80-37 221-89 2.248-32 2.711-64 1.459 28 4.052-92 3.496-40 1.529-09 892-20 48'-270 91 1.787 90 7.842-67 397-86	27.039-45
Očetje Jezusove družbe	flpost.vik. Centralni Madagaskar ....... flpost. pref. Rodezija . . Misijon v portug. Zambezi Nakup predmetov in vozni stroški.......	3.185-49 6.442-59 6.73531 115-63	16.479 02
Sinovi presv. Srca	flpost. vik. Sudan . . . Misijonska hiša v Briksnu Za „Delo Odrešenika" . . Vozni stroški.....	1.44966 1--50-90 2 60	1.504 16
	Odnos .		71.081-35
* Tej vsoti so prišteti tudi maSiii štipendiji.
Družba	Vikariat ali prefektura		Skupni znesek kron
	Prenos .		71.081-35
Frančiškani	flpost. pref. Tripolis . . . Misijon v Zgor. Egiptu Misijon Mozambique . . Nakup predmetov in vozni stroški.......	218-12 1.754-64 1.222-49 12-53	3.207-78
Kapu čini	flpost. pref. Erytrea . . . flpost. vik. Gallas dežel Misijon Somali .... Mednarodni misijonski kolegij (Rim)..... Prokura v Rimu ....	1.740'— 1.845-45 4 202-02 480--13-44	8.28091
Misij, družba l sv. Benedikta i	flpost. vik. Dar-es-Salaam		2.588-33
Družba „Božje i besede" (Steyl) l	flpost. pref. Togo.... Misijonska hiša sv. Gabriel	1.022-36 2-40	1.024-76
Pobožna misijon- i ska družba (Palotinci) 1	flpost. vik. Kamerun . . . Misijonska hiša vLimburgu Vozni stroški.....	3.805 28 6-84 39-73	3.851-85
Oblati Marije Brezm.	flpost. pref. Sp.Cimbebazija flpost. vik. Natal .... flpost. vik. Basato-dežela. flpost. vik. Kimberley Vozni stroški.....	1.075 40 2.246-93 5.727-93 211-06	11.221-32
Oblati sv. Frančiška Šaleškega	flpost. vik. Oranje-reka . flpost. pref. Vel. Namaqua- dežela....... Provincialna hiša na Dunaju Vozni stroški.....	3.16407 3.95882 1.176-73 153--	8.452-62
Lijonska misijonska družba	flpost. pref. Liberia . . . flpost. pref. Slonokoščeno obrežje....... flpost. vik. Zlatega o. režja flpost. vik. Dahomey . . flpost. vik. Benin .... flpost. pref. Zg. Niger . . Nakup predmetov in vozni stroški.......	1.406-14 2.889-84 3.326-65 1.686-97 478'-4.437-35 14715	14.372-10
Lazaristi <	flpost. vik. flbyssinija . . Vozni stroški.....	3.863 07 2-25	3.865-32
	Odnos .	j 127.946-34	
Družba	Vikariat ali prefektnra		Skupni znesek kron
	Prenos .		127.946-34
Očetje Brezm. ) Srca Marijinega (Schent) J Premonstratenci	flpost. vik. Belgijski Kongo flpost. pref. Zg. Kassai. .	2.104 68 2.039-70	4.144 38
	flpost. pref. Uele ....		1.804-57
Mašniki ( Srca Jezusovega \	flpost. vik. Stanleyevi slapovi ........ Vozni stroški.....	2.814-12 2-30	2.816-42
Misij, družba ^ sv. Jožefa v Mil-H11 tu J	flpost. vik. Zg. Nil (Uganda)		4.872-30
Očetje v Mont- \ fortu t	flpost. vik. Shire ....		2.403 94
Misijonarji de la i Salette l	Misijon v apost. vik. Sred. Madagaskar.....		1.612-02
Misijonarji della \ Gonsoiata 1	flpost. vik. Kenya . . .		1.005-90
Sinovi Brezm. i Srca Marijinega 1	flpost. vik. Fernando Poo		1.000-
Trinitarci	flpost. pref. Benadir . . .		2.154-24
Bazne miši- \ jonske družbe 1			52-64
Misijonarji ) posv. duhov, j	Misijon preč. o. Fr. Mayra (Natal).......		72660
Bele sestre N. Ljube Gospe v Atriki	Misijon v Rubaga (Severna Viktoria Nyanza) . . . Misijon v Issavi (Južna Viktoria Nyanza) . . . Misijon Marije Pomagaj (Unyanyembe) .... Misijon vMangu (Sansibar) Materinska hiša St. Charles (nadškofija fllgier) . .	11-90 685-13 108-65 688-53 100--	1.594 21
Črne sestre \ N. Ljube Gospe v Afriki '	Misijon v Karema (Tanga-njika).......		500"-
	Odnos .		152.633 56
Družba	Vikariat ali prefektura		Skupni znesek kron
	Prenos .		152.633-56
Dominikanke	Mis. v Bulawayo (Rodezija) Mis. Marije Pom. (Vzh.Nos) Misi on Marij, vnebovzetja (Vzh. Nos)...... Mis. v Izeli (Vzh Nos) . . Misijon v Kingwilliamstown (Vzh. Nos)......	174-67 142-90 50-24-78 500-	892-35
Sestre dragocene ) Krvi	Mis. v Kibošo (Bagamoyo) Mis. v Rombo (Bagamoyo) Mis. v Neukoln (Bagamoyo) Mis. Mlingano (Bagamoyo) Vozni stroški.....	384'— 100--1.200'— 125-68 68'52	1.878'20
Sestre n. 1]. G. Apost.	Misijon v Dabou (Slonokoščeno obrežje) . . . Misijon v Mousso (Slonokoščeno obrežje) . . . Misijon v Porto Novo (Dahomey) .......• Mis. v flgoue (Dahomey) . Mis. v flssaba (Zg. Niger) Mis. v Matarich (Egipt) .	5-- 500-- 231-86 252-35 497-51 12-29	1.499-01
Oblatinje sv. Frančiška > Šaleškega	Mis. v Matjeskloof (Oran je- reka)....... Mis. v Warmbad (Vel. Na-maqua~dežela) .... Vozni stroški.....	1.074 11 718-18 4-20	1.796-49
Sestre božje 1 Previdnosti 1	Mis. v Betafo (Sred. Madagaskar) ......		702-82
Sestre n. Ij. G. 1 Narmurške |	Misijon v Nlemfu (Belgijski Kongo)....... Misijon v Kisantu (Belgijski Kongo).......	463-79 19--	482-79
Sestre sv. Jožefa | Klimškega	Mis. v Ambohipo (Sr. Madagaskar) ...... Vozni stroški.....	488-55 39-95	528-50
Avguštinke J	Misijon v Pietermaritzburgu (Natal).......		633-69
Frančiškanke v Calais (Kalš)	Misijon v Harar (dežela Gallas).......		408-18
	Odnos .	161.45559	
Družba	Vikariat ali prefektura		Skupni znesek kron
Sestre ( sv. družine 1	Prenos . Misijon v Loretto (dežela Basuto).......		161.455-59 951-27
Pie Madri della 1 Nigrizia j	Misijon v Omdurman (Sudan) ........ Materinska hiša v Veroni	200-1 445-56	1.645-56
Usmiljen ke | v Gentu \	Materinska hiša v Gentu (Zg. Kassai).....		1.133-12
Usmiljenke r sv. Vincencija l	Misijon vFarafangani (Juž. Madagaskar.....		1.218-74
Franftiškanke [ v Mill-Hillu l	Misijon vNagalami (Zg. Nil) Vozni stroški.....	687-91 3486	722-77
Misijonske sestre ( iz Menzinga \	Misijon v Gauthing (dežela Basuto).......		737 75
Razne misijonske 1 sestre 1			7172
Za en misijon	po želji sv. Očeta . . .		4.000- -
Afriške družbe [	Marijina družba dunajske nadškofije......		44'—
Družba sv. Petra \ Klaverja J	Mašni štipendiji ....		9-84
Darovanje na dan ( sv. Treh kraljev l	Sv. kongregaciji de Propaganda fide se je odposlalo		119-80
Razni izdatki J	Nakup cerkvene obleke, poljedelskega in drugega orodja, tisk afriških knjig		21.195-27
Za ustanove	Za Črne seminariste. . .		22.122-80
	Skupna vsota .		215.428-23
Rim, dne 31. suSca 1911.
Zapiski Družbe sv. Petra Klaverja.
Rim, 4. sušca. Našo rimsko hišo je doletela danes prav posebna čast. Njega vzvišenost kardinal Vincenc Vanutelli, spoštovani apostolski odposlanec evharistične kongresije, je blagovolil obiskati našo glavno voditeljico. Ljubeznivo se je pogovarjal precej časa z glavno voditeljico, nakar se je podal v našo kapelico, kjer ga je čakalo majhno iznenadenje. Kardinal Vanutelli, rojen v Genezano, v kraju milosti in sam velik častilec Matere božje dobrega sveta, je spoznal v podobi Matere božje dobrega sveta, ki visi v kapelici nad oltarjevo podobo sv. Petra Klaverja, podobo, ki jo je nekdaj sam napravil umrlemu kardinalu Le-dochowskemu, od katerega smo jo mi prejeli. Ta najdba ga je zelo razveselila. Še bolj pa je razveselilo Njega vzvišenost poročilo, da nam je sv. oče Pij X. Marijo dobrega sveta dal za posebno varihinjo. Ogledal si je še tudi naš afriški muzej, nato nam je podelil svoj blagoslov, nakar je odšel zapustivši nam prijeten vtis svoje vzvišene osebe.
Sreda, 15. sušca. Preč. škof Kamil Carrara, iz reda ka-pucinov, novoimenovani apostolski vikar v Eritreji, je med svojim večdnevnim bivanjem v Rimu obiskal našo glavno voditeljico, da ji je tako razodel važnejše zadeve svojega misijona. Spremljal ga je preč. o. Fulgentius iz GossenzaB, generalni definitor kapucinskega reda. Prečastiti gospod je obljubil, pogosto poročati o svojem misijonu, zaradi česar nam bode mogoče, njegov misijon bolj podpirati kakor doslej. Škof se bode vkrcal v spremstvu peterih očetov in štirih bratov 19. sušca v Neapolju.
Četrtek, 16. sušca. Dolgo goreča želja naše glavne voditeljice je sedaj vsaj deloma izpolnjena. Temelj za tiskanje v več jezikih je postavljen v naši rimski osrednji hiši. Postavili smo na primernem mestu v pritličju pisalni stroj »Necessaria" (iz tovarne strojev Arbizzoni Citerio. 8 kom. v Monci) in tudi rezalni stroj. Preč. o. Ledochowski, D. J., je danes blagoslovil tiskarno in tudi stroje. Ob tej priliki je izrazil željo, da bi se tako storilo še veliko več za čast božjo, želja, ki odgovarja tudi popolnoma našim srčnim težnjam.
K naši naslovni sliki »Misijonska kapela".
Gotovo meniš, ljubi čitatelj, da slika predstavlja kako kapelico v notranji Afriki, tako preprosta in uborna se kaže. Seveda je to misijonska kapela v širjem pomenu, vendar pa nje ne išči v
veliki daljavi! Obišči našo osrednjo hišo «Maria-Sorg" pri Solno-gradu in ondotno kapelico in boš na pravem kraju. Ker so sredstva za zgradbo nove, čedne kapele manjkala, napravili smo za silo kapelo v podstrešju hiše. In tako je dozdaj, ker naša družba ima na mislih predvsem zidanje kapel in cerkva v Afriki, ne pa v domači svoji hiši. Zraven pa je ta kapelica s svojim preprostim podstrešnim stropom in s svojo živo podobnostjo z afričan-skimi revnimi kapelicami vsem domačim ljudem drag spomin in obenem tudi izpodbuda, ki bi je ne zamenjali lahko za kako drugo, čeravno tam poleti vročina, pozimi pa mrzlota neizmerno hudo pritiska, ker je, kakor rečeno, kapela naravnost podstreho.
Tudi dragi spomini so združeni s to kapelico. Tamkaj je je že marsikateri afričanski škof ali duhovnik že daroval Vsemogočnemu sv. mašo, kakor n. pr. škof Roveggio, apostolski vikar v egiptovskem Sudanu, škof Spreiter, pogumni apostolski vikar v Dar-es-Salaamu, dalje škofa Bieter in Simon, misijonar Ohrwaider iz Omdurmana, jezuita Hiller in Hor-nig in veliko drugih oznanjevalcev sv. vere.
In koliko se v tej preprosti kapelici vsak dan moli in daruje za afričanske misijone, za njih varovance in dobrotnike, tisto vedo predvsem angeli v nebesih, ki prinašajo vse te molitve in prošnje kot posvetilno daritev pred božji prestol.
Popolni odpustek,
ki ga lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja meseca rožnika.
Dne 4. rožnika, na binkoštni praznik.
Dne 11. rožnika, na praznik sv. apostola Barnaba
Dne 29. rožnika, na praznik sv. apostolov Petra in Pavla.
Pogoji: Vreden prejem zakramenta sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa, obiskanjc cerkve in molitev po namenu sv. očeta za razširjanje sv. vere.
Vsak prvi torek v mesecu daruje eden vlč. misijonarjev v Afriki eno sv. mašo za žive in mrtve ude.
Ponatis člankov iz ,Odmeva iz Afrike" ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in poročil le z natančnim podatkom virov.
Izdaja Klaverjeva družba v Solnogradu.	Odgovorni urednik: Dr. J.JerSc.
Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani.