Pavšalni Iranko v drlavl SHS.
263. Stev.
V Ljubljani, v petek 19. decembra 1919.
n -m i 'TWTTwrrj—■—c —n-mr wi	»r.-, Jivotv" ut« w—pi ■ ■ Ul ■■LIT<W^M3—— -
Leto III.
Izhaj-e razen r:«.Cselii En praznikov v s c k «žan popescsati.
Uredništvo je v Ljubljani,
Frančiškanska ulica Ll. C J., Učiteljska tiskarna.
Dopise franldrati in podpisati, si«cr se jih ne priobči. i!ok<ipise se ne vrača.
Ojjlasi: Enostolpna j ctit-vrstica K 1*20, osmrtnice in zahvale po K 2‘50, razglasi in poslano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
dlasilo jugeslov. soc
Klerikalni hujskali.
S. L. S. je v svojih listih začeia veliko ofenzivo proti socijalni demokraciji. Z nesramno in lažnjivo pisavo se odlikujeta zlasti »Slovenec* in »Večerni list*. Za nlima lajajo drugi klerikalni psički. Pri tein sc ravnajo po svetopisemskem izreku: Udari pastirja in čreda se razkropi. Zato blati klerikalna ofenziva predvsem posamezne naše sodruge na najširši način. Vrženo nam rokovico sprejmemo, gospodje!
Morali bi porabiti ves naš Ib' samo za klerikalce, če bi hoteli odgovarjati na vse laži. Vedeli smo že pred vojno, da politični klerikalec ni pošte« človek. Vojna jih ni popravila. Ti ljudje, ki so od samih grehov vsi črni. bolj od zamorcev, si upajo na dan in mečejo iz svojih mlakuž blato na ves svet. Spomnimo se le na leta pred vojno, kako so tlačili ljudstvo, kako so ga sleparili in ga končno nesramno, neizbrisljivo za vse večne čase. denuncirali cesarju in njegovim krutim biričem. Ko se je pričela vojna,, vemo vsi. kako so hujskali na vojno, proti Srbom, proti Rusom, proti vsemu svetu. Možem in fantom so zapovedo* vali. da morajo v boj proii »sovražniku« z geslom: »Vse za vero. dom, cesarja!« In kdor si ie upal le na tihem drugače misliti, ie moral v ječo in na vešala. Na tisoče in tisoče naših ljudi so pogubili, njih župani pa so gonili zapuščene rodbine do kesti. Prišel bo čas. ko bomo pona-tiskova’1 »Slbvenca« in »Domoljuba« in »Bogoljuba« na debelo, da se bo v jarki luči pokazala vsa nesramnost. vsa ostudna golota klerikalne politike slovenske. Ti habsburški žandarji, ki so pomagali kot pravi rabili goniti ljudi v mesnico, so danes zopet razljučeni in znova hrepene priti zopet do politične moči. Ko so hjiliovi ljudje, dr. Korošec in Gostinčar, sedeli v ministrstvu, se je znova pokazala vsa njih fciferijor-nost za vse, kar bi bilo ljudstvu res v korist. Dr. Korošec ie bil minister prehrane pred zadnjo žetvijo in lahko bi kal pametnega ukrenil y varstvo revnih ljudi. Tedaj, ljudje, 5e bil čas zato. Toda dr. Korošec ga je neznansko polomil. Namesto, da bi kupil ljudem hrane in obleke in obutve, je nakupil ženske modrce in parfem v takih množinah, da še sedaj ves Belgrad po njem diši. Uvedel le prosto trgovino, s tem ie uči-
nil iiaivečjo budalost na svetu in povzročil sedanjo neznosno draginjo. Z mlinarji-veleindustrijalci ie sklenil tako oderuško pogodbo na škodo ljudstva, da je strah in groza, (i Gostinčar. sicer pošten človek, se ie kot minister izkazal povsem nezmožnega. Napravil ni absolutno nič — ker ni nič znal. »Večerni list« kriči, da je on izdelal zakon o osemurnem delu in da ga je sodrug Ko-rač, ki je prišel za njim, le podpisal. Tudi to je laž. Na tem zakonu ni niti praška od Gostinčarja, ker ga ie izdelal naš sodrug Jaklič, ki ie bil tiste čase v Belgradu. Tako bi lahko ovrgli laž za lažjo, toda ljudje in zlasti naši sodrugi vedo, da sc to ne izplača. ker politični klerikalec brez iaži ne more živeti.
Klerikalci so udarjeni na glavo; zato sedai kriče in hočejo znova na površje. Pri tem se poslužujejo vseh mogočih sredstev. Drže se jezuitskega načela, da namen posvečuje sredstva. Poslužujejo sc celo propagande za boljševizem. Nam je to prav. ker v srcu smo vsi boljševiki. pripravljeni, da v danem in primernem trenotku tudi za *es udarimo. Kdai bo to, pa nam ne bo predpisoval koruptni in zalnmpanl ter do glave zamočvirjeni klerikalizem, temveč to bomo mi sami presodili. Psi lajajo, dokaz, da mi iašemo.
Za nas je jasno: Velik boj le še prod nami, zakaj dve internacijonali se tudi pri nas pripravljate na odločilni boj. — črna in rdeča Internacl-jonala. Prva zbira okoli sebe vse. kar pri naš še cesarsko in kraljevo misli, vse reakcijonarne elemente, kapitaliste in nevedneže. na katere računa v prvi vrsti. Doma radikalne besede in sleparska gesla; v Švici, pri zadnjem habsburškemu poten-tatu pa ima svojega diplomatičnega zastopnika dr. Šušteršiča. Po Ljubljani pa se i/prehaja žena slednjega kot kurir med obema.
Klerikalna igra je vsem jasna. Morda bi tudi uspela, če bi ta temna družba ne imela toliko masla na glavi kot ga ima. Niso pozabljeni strašni grehi njene predvojne in medvojne brezvestne, protiliudske in .barbarske politike. V tem se varajo klerikalni akterji. Še je spomin na preteklost in polpreteklost živ. Zato doli s klerikalizmom, boj črni lnter-nacijonali!	*
Antanta in samoodločevfme narodov
V Transkavkaziji obstoja mala državica Georgija, ki Je bila že pod rusko caristično vlado stalno samostojna. Ob razpadu ruskega carstva, so nastale na ozemlju ogromne Ru-
sije razne samostojne republike, od katerih nekatere so sociialistične. druge pa meščansko demokratske, med slednje spada tudi Georgija. Scdai so li pa še to borno samostoj-
-■rTTKmm TmiSBauamy*n
efamokrafiin© stranke,
PossKiestta štev. Klane —- SO vinarjev. ——
Naročnina: Po pošti ali y. dostavljanjem na dom za
celo ioto K 81, za pol leta K 42, s:a četrt leta K 21, sta mesec K 7. Za Nemčijo celo leto K 89, za ostalo tujino in Ameriko K 93. — Kekkunac je za list so poštnine proste,
Upravništvo ;e v Lubijani,
Frančiškanska ulica št.61,, Učiteljska tiskarna.
T«5ftfor*3fea ži, 312.
nost oavzeli a reteli,bivši mit vladi, ki je Go ko pritožuje p rijatu in piše
leški generali. Ce-:ier v Kerjenskijevu ginec. se zato brid-angleškem proleta-ed drugim sledeče: »V decemb|u lanskega leta je angleška vlada uradno naznanila georgijskcfmn n|rodu. da popolnoma priznava njegove težnje po svobodi. Ko so angleške čete vkorakale v Transkavkazijo,. so takoj stopile v stike z ruskimi reakcijonarji. Sedaj sta_ olic zaveznici vpeljale v deželi režim, ki je veliko hujši od caristič-ne vlade. Angle&j se niso zadovoljili
samo s tem, da Djenikina neposred- zemstvo, a mi naj bi umirali tu gla-
no podpirajo z denarjem, da mu v velikih množinah preskrbujejo puške in strelivo, temveč so mu tudi izročili artilerijo s trdnjave georgijske republike. Tudi upravo dežele so popolnoma spremenili. Namesto občinskih in mestnih uprav, ki so tudi pod carizmom bile v rokah georgljskega naroda, so nam vsilili ruske komisarje, ki se regrutirajo samo Iz ruski!) reakcijoarnih elementov«.
Tako je autantino samoodloče vanje narodov.
Dttliovirfkpm dve milijard i — a kmetom deset litrov žgaaja!
Zagrebška »Nova istina« piše: 3. t. m. je imela »Pučka stranka« v Zagrebu »kmečki sabor«, na katerem je bilo zbtajiih samo pav zaslep-l.jcnih popovskih privržencev in kmečkih bogatašev, ter duhovniški in jezuiski gojenci. Na tem shodu so duhovniki morda zato, da bi se jih smatralo za proletarce na poseben način hujskali proti gospodi, da sc ubogi kmeti ne bi domislili, da so ravno duhovniki največji steber gosposke polivke.. Sedaj ker se jim oblast odmika nasprotujejo ji ter žele. da bi po možnosti prišli na vlado sami. zalo da bi mogli delati nemoteno tako, kakor bi ukazovali duhovniki, zbrani okolo ljudske stranke, ki so zagrizeni klerikalci in neizprosnisovražntkL_vsa!ic vede in prosvete.
O eni izmed glavnih točk, o katerih se ie največ razpravljalo, ie bila sprejeta naslednja resolucija:
»Ilrvatski kmečki sabor na svoli. seji 3. decembra najodločneje protestira proti vladini nameri, da sc ve-ronauk odpravi iz ljudskih in srednjih šol. Sole so kmetje zgradili. Ti imajo vsled tega pravico, da odločalo o vzgoji otrok. Zato ne bodo nikdar dovolili, da se našemu narodu odvzame njegovo največje bogastvo, vera«.
»Sklene se zato, da imajo šolski odbori pravico, nameščati učitelje.;.
To pomeni, da hočejo duhovniki še nadalje imeti neomejeno oblast nad šolo. Nikdo ni nastopil proti veri. -Vsak roditelj ima pravico, da pošilja svoje otroke k pouku vero-nauka. a ta pouk se mora popolnoma izločiti od šolskega pouka. Tako ne bo treba kmetom plačevati velike šolnine, katero duhovniki'dobivajo za poučevanje verouka v šolo. V šolskih odborih so gospodarji duhovniki, ter volijo sijmo učitelja, o katerem so prepričani, da bo njihov poslušen hlapec. A človek, kateremu ?e poverjena vzgoja mladine in nje izobrazba za bodoče življenje, ne sme biti od nobenega odvisen, in
•=r T-f---.—- -
mora biti dobro plačan za svoje delo. Kakor žele starši, da bodo njihovi otroci telesno zdravi, ravno tako morajo postopati glede duševnega zdravja svojih otrok, da ne bodo duševni reveži.
Resolucija o agrarni reformi 5e bolj razsvetljuje bistven program klerikalcev.
Zahtevajo odkup zemlje! Zahtevajo. da se graščakom da odškodnina za zemljo, katero so vzeli kmetom. Kmetje bi morali dolgo let plačevati ogromne davke za odkupnino. A dn bi pred nevednimi prikrili. kaj pravzaprav hočejo, pravijo, naj da država čim manjšo, toda pravično odškodnino, a cerkvcna zemlja sc nagradi z zlatom. Eto, kaj zahtevajo:
»Država nai plača čim mautšo, a pravično odškodnino lastnikom zemlje. Cerkvi naj se pa Izplača cela odškodnina. ker ona vzgaja za duhovnike ravno kmečke sinove, duhovnikom pa kakor tudi ostalim posestnikom naj se pusti najmanjša površina zemlje, a ostalim posestnikom toliko, da se jim omogoči pričetek začasnega življenja*.
Torej zato, ker duhovniki vzgajajo v svojih šolah par kmečkih sinov za duhovnike, naj. vsi kmetje plačajo tem bogatim škofom in kanonikom mastne odškodnine. Duhovniki hočejo, da se jim plača zemljišče po današnji vrednosti. To bi pomenilo, plačati jim par milijard lšron odkupnine. Krasna rešitev — za klerikalce.
Ta slavni sabor se je zavzel šc za drugo vprašanje.
Sklenili so sledeče:
»Poslanci kmečke demokracije nai zahtevajo odločno od vlade, da se ukini naravnost blazno visoka izvozna carina na poljedelske produkte, a zniža uvozna carina na obleko, obutev in slično blago«.
To pomeni, da bi se moralo dovoliti. da židovskPtrgovcl in krščanski agenti Avstrije takol pokupijo vse blago, da ga izvozijo v ino-
du. Socijalisti pa zahtevamo, da se ne zniža carina na obleko in obutev, nego da se popolnoma odpravi, a da se zato vse primernejše zviša na razkošne predmete. Preostanek poljedelskih proizvodov naj sc zamenja za industrijske proizvode zunanjih držav. Vsa trgovina naj bo vezana ir. pod strogim nadzorstvom.
Svobodna trgovina ie star program klerikalcev, ki'ga ie pričel izvajati Korošec.
Najlepša je pa ta, da so h koncu zahtevali, da sc mora zagotoviti kmetom tedensko najmanj deset litrov carine prostega žganja na osebo.
Dovelj. To je vrhunec! Duhovniki dobro vedo,da se pijanemu svetu more vse povedati, pa tudi to, da so prijatelji kmetov. V to more verovati samo vsled žganja uničen in pijani človek. Ljudje, ki imajo zdrav razum, nikdar.
Sabor Koroščeve »Ljudske stranke« ie pokazal, da ie ta »Ljudska stianka« naša narodna poguba in sramota ...
Tako »Nova Istina«, o kateri ne bo »Slovenec« menda trdil, da )e združena z buržuaziio.
Pogajanja za sestavo slovenske dež. vlade.
Kakor znano, so se vršila med našo stranko in pa med JDS in SKS pogajanja za sestavo nove deželne vlade. Naša stranka le stala na stališču, da mora, dokler sedi njen zastopnik v centralni vladi, sodelovati tudi v deželni vladi. Seveda, tudi to sodelovanje je pa mogoče le tedaj, če se ustvarijo potom sporazuma med strankami predpogoji, ki iam-čijo. da bo deželna vlada mogla uspešno delovati in pa, če se politična moč v deželni vlad; razdeli td-ko. da ne bo naša stranka igrala !e vlogo pasterke. Tak sporazum med stiankaml pa se ni dosegel, vsled odklonilnega stališča ostalih dveh strank napram nekaterim našim zahtevam. Naša straka je_ zato sporočila g. predsedniku dr. Žerjavu, da smatra ta pogajanja za pretrgana In da sl slede nadalinfh korakov orldržl Dopoloma proste roke. Tej neiasni situaciji le bilo treba napraviti konec, ker vendar ne gre, da sc kriza pri deželni vladi vleče tedne in tedne. Ko pride naš zastopnik v centralni vladi sodr. Kristan iz svojega potovanja v tujini zopet v Belgrad, bo morala tudi centralna vlada zavzeti stališče napram zahtevam naše stranke. — To pojasnilo dajemo našim somišljenikom, ki pogostoma nomotema mislijo, da sodelujejo na?l zaupniki v ljubljanski vladi.
LISTEK.
GLAD.
Spisal Krnit H a ms u n. — Poslovenil Fran Albrecht.
(Dalie.)
Ponovil sem svoje vprašanje in stopil bliže.
Urednika še ni tu. je reke! navsezadnje, ne da bi se ozrl kvišku.
Kdal da pride?
Povsem negotovo, zares povsem negotovo.
Kako dolgo da le pisarna odnrta?
Na to nisem dobil odgovora: moral sem iti. MoZ se ni ves čas niti z enim uogledom ozrl r/ur.e: slišal le moi glas in me suoznal oo nlern. Tako slabo si tu zapisan, da ne »matravo niti za vredno, da bi ti odgovarjali, sem pomislil. Ako se vr.šl to pač na urednikov ukaz,? Res ie, da sem ga bil, odkar le sprejel moi slavni feljton za deset kron, preplavljal z dopisi, mu skoro vsak dan naskakoval duri z ne-porabnimi rečmi, ki lih le moral urebr2ti in vračati mi. Temu !e nemara hotel napravti konec, ukreniti vse potrebno nroti temu... Podal sem se na pot v predmestje«
Hans Pauli Pettersen je bil študent s kmetov. ki je stanoval v petem nadstreoiu na dvorišče v podstrešnici: Hans Pauli Pettersen le; bil torei reven fant. Ako pa ima vsai eno krono. io bo rade volie dal. Tako gotovo io dobim. kot da lo imam že v žepu. Po vsei poti sem se veselil na to krono, — tal« o siguren sem ie bil. Ko sem dospel do hišnih vrat. so bila zaprta in moral sem zvoniti.
-Rad bi govoril s študentom Petterso-nom.* sem rekel in hotel notri. »Vem za njegovo sobo.«
■'S študentom Pettersonom?« ie ponovila služkinja. Ako ie bil to tisti, ki ie stanoval gori na podstrešiu? Ta se le preselil. Knin. da ji ni znano; pisma si ie dal poslati k Hermansenu doli v Taldboldgade; nato je povedala še hišno številko.
Poln vere in nad stopam preko vse ulice, izprašujoč po Hans Pauliievem naslovu. To ie bil poslednji izhod in moral sem ca i/iabiti Medpotcma sem šel-mimo neke nove stavbe, pred ko.io sta stala dva mizaria in stružila. Zgrabil sem v kup, vzel z njega nekai svežih iveri in vteknil eno v usta In drugo v žeo za pozneje. Nato sem natlaHeval svoio rot Ječa! sem od lakote. V pekovski izložbi sem zapazil čuda veliko desetvinarsko štručko nalvečlo štruco, kar }c ie sploh bilo dobiti za takšno ceno
»Prišel sem. da bi mi povedali, kle sta-n»ie študent Pettersen.«-
»Bernt Ankerjeva ulica št. 10. pod streho«. — Ako nameravam tja ven? Na, ko bi hotel biti tako dober in vzeti nekaj pisemc sabo, ki so prišla zanj?
Napotil sem se gori v mesto, po isti poti, kot sem prišel, šel zopet mimo mizarjev, ki so zdaj sedeli tam s svojimi pločevinastimi lonci med koleni in zavživali svojo dobro iužino iz parne kuhinje; šel mimo pekarije, kjer Je še vedno ležala desetvinarska štruca na svojem mestu in sem nazadnje že napol mrtev od izmučenosti dospel v Bernt Ankerjcvo ulico. Vrata so bila odprta in šel sem preko številnih napornih stopnic pod streho, potegnil pisma 'j. žepa, da bi Hans Paulija takoj na en mah spi a-vil v dobro voljo, ko bom vstopil v sobo.
Gotovo da mi ne bo odbil te prijaznosti, ako mu razložim svoje razmere, čisto gotovo ne. Hans Pauli je imel tako plemenito srce, tolikokrat sem ga že proslavljal za to...
Na vratih sem našel njegovo vizitnico: *H. P. Pettersen, stud. theol. — odpotoval domov.«
Sedel sem, sedel sem na mrzla tla, top, truden, strt. Parkrat sem mehanično ponovil: »Odpotoval domov! Odpotoval domov!« Nato sem bil čisto tiho. Ne solze v mojem očesu, ne,
misli, ne čustva. Z izbuljenimi očmi sem sede! tam in strmel v pisma, ne da bi se lotil česa. Minilo je deset minut, nemara dvajset, ali še več; sedel sem neprestano ua istem mestu in nisem ganil niti s prstom. To topo ždeitle je bilo skoro kot spanje. Zdajci sem začul nekoga ua stopnicah; vstal sem in rekel:
»Študenta Pettersena iščem, tu ie dvoje pisem zanj.«	,	*
»Odpotoval je domov.* le odvrnila ženska. »Ampak po počitnicah se vrne. Ako hočete,' lahko shranim pisma pri sebi.«
»Da, hvala, to mi je zelo ljubo,« sem rekel, »potem jiii dobi. kadar se vrne. Lahko io kaj važnega v njih. Zbogom!«
Prišedši doli. sem obstal izrekel naglas, sredi na cesti, s §krčemmi pestmi: Preljubi moj oče nebeški, zdai bi ti rad nekaj povedal: ti me piši v uho! In pokimal sem kot besen in zakričal s stisnjenimi zobmi gori proti oblakom: Jaši ; e vrag, ti me piši v uho!
Še! se i nekaj korakov in spet obstal. Spremenil srn pozo, sklenil roke in nagnil glavo na stran in vprašal s sladkim, pobožnim
glasom;	,	.
s,Ali pa si tudi lepo imml k njvtmv, dč»c
moje?«
To se ni glasilo prav
(Dalje prih.)
Glose.
O plebiscitu na Koroškem. Bel-
grajski list »Politika* poroča, da sebe plebiscit na Koroškem vršil črez dva meseca. Jugoslovanske čete se bodo. kakor pravi list. morale za čas plebiscita odstraniti zato. da se bo mogel plebiscit izvišiti nepristransko. Pravico do glasovanja bodo imeli vsi moški in ženske nad 21. letom starosti. Demarkacijsko črto bo-bo blebiscit na Koroškem vršil čez ozemlju samem pa radi varnost ostane del jugoslovanskega orož-ništva.
lužni Tirolci za avtonomijo, južni Tirolci so predložili italijanski vladi načela avtonomije, ki jo zahtevalo za južno Tirolsko. Pro-vinciia bi se imenovala Tirol. Zahtevana samouprava ne bi kršila suve-renitete italijanske države. V območju centralne države ostanejo vojaštvo, zastopstvo na zunaj, davki. carinska in trgovska politika, sodišča, promet in vse druge panoge. Jd ne spadajo izrecno v kompetenco avtonomnih oblasti. Za izvrševanje
avtonomnih pravic se ustanovi deželni zbor s sedežem v Bolcanu. Provincija Tirol bo samostojen okraj za volitve v poslansko zbornico. Nemško pleme na južnem Tirolskem se prizna kot samostojna narodnost. Vsak Nemec se sme pred vsako oblastjo posluževati nemškega jezika in zahtevati odgovor v nemškem Jeziku. Nemška krajevna imena ostanejo veljavna tudi v uradnem poslovanju. Vsi sedaj nameščeni uradniki ostanejo na svojih mestih. V provinci]« Tirol pristojne osebe so oproščene vojaške službe in se smejo samo v vojni uporab Hati kot milica za obrambo lastne provincije.
Zionizem. D. A. Cameror. piše v »Times«, da Je sionistično gibanje, oziroma kolonizacija Palestine z židi popolnoma zgrešena stvar in nikakor ne bo rodila tistega uspeha, ki ga pričakuje svet, t. j. da bi se dali Židje zbrati kot en narod na lastni zemlji. Carneron pravi, da so doseljeni Židje začeli zapuščati Palestino hi odhajajo v Egipt, kjer nadaljujejo svoje slovite »kšefte«.
Brzojavne vesti,
Jugoslavija.
POVIŠANJE DRAG1NJKIH 00-KLAP LRADNIŠTVU,
LDU Betgrrc; Daaes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta na kateri sc n razpravljalo o o jv 1 šanju dracmbkih doklad uredništvu. Sklenilo se Je. da se povišajo vsi dihodki razen akilvitetnih doklad po že znani lestvici od 40/e do
120 h'.
OBČINSKE VOLITVE.
LDU. Belgrad, 16. »Beogradski dnevnik« javlja: Začele so se priprave za Izvedbo občiskih volitev, ki se bodo vršile koncem januarja pr. 1. Volitve se bodo vršile po vsi državi, in sicer na podlagi srbskega volilnega reda.
PREDPISOVANJE MAKSIMALNIH CEN.
LDU. Belgrad, 16. Ministrstvo za prehrano ta obnovo zemUe le razposlalo vsem občinam okrožnice, v katerih Jih opozarja da redno predpisujejo maksimalne cene za živila In živtjenske potrebščine.
Lvoz tnunlcll«.
LDU. Belgrad. 16. Ministrstvo vojne in mornarice Je izdalo nared* bo glede uvoza lovskega in vojaškega orožja, streliva, razstrelil itd. 7a uvoz Je ootrebno dovoljenje omenienega ministrstva. Prepovedan je uvof črnega brezdimnega smodnika Ta naredba urejuje tudi monopole in uvozne pristojbine, ki se imajo plačati varinamlcam.
Po svetu.
D'AununzIo na potu v Rim.
LDU. Berita, 16. (CTU.) Preko Kod a n la javljajo iz Rima: IVAnnun-zio Je na potu v Rim. Od ministrskega predsedmka Nittija se pričakujejo v lutraišnjl sej zbornice važne izja ve glede reškega vprašanja.
ITALIJA UKINILA BLOKADO
PROTI SOVJETSKI RUSIJI.
Berlin, 16. (DunKU). »Imkalan zeiger« poroča iz Kodanja: Semkaj Je dospela brzojavka iz Rima, ki javlja, da se je italijanska vlada pridružila sklepu poslanske zbornice, da se ustavi blokada proti sovjetski Rusiji In da se stopi takoj v odno-Kaje z vladami obmejnih držav Rusije. Oiasom te brzojavke se D’An-nunzio nahaja na potu v Rim.
USTAVITEV ŽELEZNIŠKEGA PROMETA v AVSTRIJI.
Dunaj, 16. (CTU.) »Staatskor-
respondenz* poroča, da Je državna železnška uprava vsled pomanjkanja premoga sklenila ustaviti preko
božiču hi praznikov ves železniški
Novice.
— (Števna komisija za kolkovanje kron ic odredila, da morajo vse carinarnice brezpogojno kolkovati vse bankovce kronske vrednosti, ki se nahajajo v njih blagajnah. Teda) veljajo za carinarnice predpisi glede kotkovanja kronskih bankovcev, izdani po finančnem ministrstvu.
— »Srbskemu narodnemu kaza« Hfta« v Novem Sadu je v oporoki zapustila pokojna Julijana Kovačevič iz Mola v Bački 20 lancev zemlje, Radovedni smo, ako bodo igralci ali pa člani uprave obdelovali to zemljo.
— Učiteljska stavka v Istri)! se
nadaljuje vkljub grožnjam, da se
potniški promet, In sicer v soboto,
20.	t. m. opolnoči do nedelje, 28. t. m. opolnoči.
FINANČNI ZAKON ČEHOSLOVA-ŠKE ZA LETO 1920.
Praga, 16. (ČTU.) V današnji seji narodne skupščine je bil predložen finančni zakon za leto 1920. Dohodki znašajo 7.750.770,773 kron*, izdatki, in sicer redni 4,926.691,823 kron in izredni 5,489,484.207 kron. Vlada se pooblašča, da si preskrbi denar za nepokrite državne izdatke do zneska 2666 milijonov potem kreditnih operacij. V primeru s skupnim proračunom za leto 1919. izkazuje proračunski načrt skupne potrebščine za 1.008.830 828 kron večje in skupno pokritje za 4,041.066,673 kron večje, torej skupni primanjkljaj za 2,240.186,445 kron manjši.
MOBILIZACIJA NA MADŽARSKEM.
Dunaj, 16. (CTU.) »KoTrespon-denz Nova« javlja, da Je po zanesljivih poročilih ogrska vlada odredila mobilizacijo 23- do 40!etnih in da Je zaprla meje proti čehoslovaški republiki.
Glasovi o londonski konferenci.
LDU. Pariz, 16. (CTU.) Pariško časopisje se bav' z londonsko konferenco ta veli, da le finančni uspeh zelo zadovoljiv, ne pa politični. O brambni zvezi ni nobenega govora, ltaliiarisko vprašanje še ni ieešno. filede Jadranskega problema so Italijanskemu ministru za zunanje posle izročili pismeno sporočilo, da želita Anglija in Francija odstranitev d'Auruuzia z Reke.
PROGON SINFAJNOVCEV NA ANGLEŠKEM.
, Berlin, 16. (DunKU). »Berltaer Tageblalt« Javlja iz Bazla: Kakor poroča »Daily Maii«, je britanska vlada odredila, da se vsi Sinfajnčv-c! pošljejo v pregnanstvo. V petek so jih v Dublinu aretirali Angleški vojaki ter Jih spravili na že pripravljeno vojno ladjo. Na tej ladji so bili potem prepeljani v neke angleško pristanišče, kjer ostanejo Internirani do dalnje zapovedi.
Petljura brez vojske.
LDU. Haag, 16. (CTU.) Usti poročajo iz Moskve: Vojska Petljure Je v popolnem razsulu. 5000 mož Je prešle k rdeči armadi.
ZANIMIVI OBRAVNAVA.
Praga. 16. (CTU.) Obravnava proti sekcllskemu načelniku Jiraku, ki Je poizkusil podkupiti ministra za zunanje posle. dr. Beneša, bo 28.
t. ra,
zadušena v postelji z premogovim plinom. Soproga Marija je že umrla, a Vicka so prenesli v vojaško bolnišnico v zelo nevarnem stanju. Ker sumijo, da je tašča dogovorno z ostalimi domačini otrovala sina in njegovo ženo, so vse zaprli in je uvedena proti njim preiskava.
— Za 400,000 kron srebra so zaplenili pred nekaj dnevi na praškem Wilsonovem kolodvoru. Bilo je v dveh zabojih tehtajočih 140 kg. Na voznih listih je bila naznačena cena 20.000 kron. Ko je praški urad prod oderuštvu odprl zaboja, je našel v njih — srebro, ki mu praški zlatarji cenijo vrednost 400,000 kron. Poizvedbe so našle za lastnika srebra — bivšega praškega nadškofa Huvna. Stvar je v rokah finančnega ministrstva. — »Slovenec* bo gotovo rekel, da je Huyn nedolžen ozir, da Je irnel le smolo . . . Črna hiternacijo-nala se mora braniti. ..
Premoženje Habsburžanov. Ustavni odsek avstrijske narodne skupščine Je sklenil, porabiti premoženje Habsburžanov, v kolikor se ne bo uporabljalo v druge svrhe. za ustanovitev fonda za vojne pohabljence.	/
— Stanovanjska beda v Londonu Je zelo velika, Vlada bo začela g ra diti lesene hiše po norveškem tipu.
V	teh hišah, ki bodo zadostile vsem potrebam modernega človeka, bo našlo prostora pol milijona ljudi.
— Verlžnlk ustreljen. Na Poljskem so vsled veriženja v velikem obsodili nekega milijonarja Žida Brotheima na smrt in ga takoj tudi ustrelili.
— Požar v gradu Complegne.
Dne 14. t. m. ponoči je izbruhnil požar v gradu Compiegne. Strop Napoleonove spalne sobe z znamenitimi slikami ta veliko dragocenih gobelinov je ogenj uničil. Vendar pa Je bilo mogoče rešiti večino oprave in bo najbrže tudi mogoče popraviti poškodovane prostore.
Dnevne vesti.
»Živela socialistična občina!«
Da, živela socialistična občiua. brez klerikalnih zastopnikov avstrijske slave, ki so gnali slovenske fante v boj za zmago krščansko-soci-lalnega Franja Josipa 1. in hvala boga zadnjega. Živela socijalistična občina, brez klerikalnih huiskačev na boj proti plemenitemu srbskemu narodu, brez plačanih vohunov c. kr. rimsko-katoliškega Šušteršiča, brez rimskih kreatur, prodanih nemškemu in Italijanskemu imperijalizmu. brez krščansko socijalnih odiralcev, zaslepijevalcev in pobijalcev slovenskega ljudstva!
Stara cerkev.
Neki avstrijsko reakcijonarni list iz slovenske prestolice piše o novi cerkvi, ki se Je združila z buržuazilo. in se po težkem naporu povzpenja do neverjetno duhovitega zaključka, da bi se moral »Naprej«- imenovati »Nazaj«. Za *poč’t« od smeha. Ker je delo stare cerkve vendar bolj poznano od nove, vprašamo zaenkrat revolucijonarno SLS. na strani koga se Je postavila takrat, ko Je pisala v svojem listu, da morajo slovenski fantje do zadnjega v smrt, da zmaga habsburška Avstrija in propade roparska Srbija, ter koliko lepih tisočakov je v to svrho dobila iz Dunaja. Ko bo to vprašanje razjasnjeno, bomo povedali, odkod dobiva denar sedaj.
Za državne nastavljene©.
skrbite, da »e bo orožnik mogel preživljati ta omogočite mu napredovanje.
Stavka Javnih nameščencev.
Združeni javni nameščenci sklicujejo po celi državi na dan 18. t. m. javne protestne shode vsled zavlačevanja rešitve njih življenskih vprašanj. V Ljubljani se bo tak shod vršil ob 10. uri dopoldne v Mestnem domu. V znak protesta bodo ta dan zaprti vsi uradi, vse ljudske in vse srednje šole.
Neupravičeno zvišanje mesa.
Mesarji v Ljubljani so včeraj zvišali cene mesa za 4 krone. Deželna vlada smatra ta povišek za neupravičen in bo, če se takoj ne vzpostavijo prejšnje cene. nastopila z no. trožjiml represalijami na podlagi naredbe zoper navijanje cen.
Svoboda zborovanja In shodov.
LDU. Ljubljana, 17. Dogodili so se v zadjem času ponovno obžalovanja vredrp slučaji, da se je svoboda zborovanja in shodov, zajamčena v okvirju ministrskega sveta z dne 20. maja 1919, uradni list št. 98. kršila po nepoklicanih elementih, ki zboro-vaja in shode nasilno motijo ali celo razbijajo, da se celo osmeiijo zborovalce same ogrožati. Da se v bodoče vsakršna slična nasilja preprečijo, je naročilo predsedstvo deželne vlade, da se pristojne oblasti (okr. glavarstva, policijske oblasti itd.) strogo ravnajo po določilih §§ 15. do
17.	zakona o varstvu zborovalne svobode z dne 26. januarja 1907.. D. Z. L št. 18.
Dotična določila o varstvu zborovalne svobode se glase:
§ 15. (Preprečenje zborovanja). Kdor premišljeno sam ali v zvezi z drugimi onemogoči zborovanje volilcev, ki Je bilo sklicano zato, da bi volilci poslušali kandidate, da se pogovore o volitvah ali da se jim podajo poročila o delovanju, ali kdoč onemogoči pod društveni ali zborovalni zakon spadajoče zborovanje, zakonito sklicano, da bi se razpravljalo o javnih stvareh, s tem da zabrani vstop osebam, ki Imajo pravico udelžiti se ga. da neupravičeno udero vanj, da izrine navzoče ali osebe, ki so poklicane za vodstvo in red. ali da se s silo upira njihovim formalnim zaukazom, zadevajočih tek zborovanja, še zaradi prestopka kaznuje z zaporom od enega tedna do treh mesecev. V obtežilnih okolnostth, zlasti zoper povzročitelja, ali one osebe, ki v družbi ta dogovorno onemogočijo zborovanje, je prisoditi težki zapor do šest mesecev. Pri zborovanjih, ki jih ni presojati po društvenem zakonu, veljajo sklicatelji za tiste osebe, ki so poklicane za vodstvo ta red zborovanja, dotlej, dokler ne določijo zborovalci teh oseb,
§ 16. govori o neopravičeni udeležbi na zborovanjih ta se glasi Kdor se vedoma neupravičeno udeleži kakega zborovanja v § 15. označene vrste, ki Je po sklicanju določeno za volilce ali za določno omeleno skupino volilcev. za ude kakega društva, ali za vabljene ude-ležnike, ta ne zapusti zborovanja vkljub pozivu za vodstvo ta red poklicanih oseb. se kaznuje z globo od 10 do 200 kron.
Slednjič določa § 17., da so za postopanje ta razsojevante o prestopkih. določenih v teh §§. kompetentna okrajna sodišča, dočim imajo političa oblastva kaznovati one osebe, ki se neupravičeno udeleže kakega zborovanja.
učitelji takoj odslove iz službe, ako se ne povrnejo na »vole mesto. Stavko vodi centralni odbor (coml-tato d’ azioue) v Puljn pod vodstvo pa ima «Slov. učiteljsko društvo za Istro«.
— Ravnateljstvo belgrajskega vseučilišča Je razpisalo mesto docenta za logiko.
— Dubrovniški »Dvor« preide po ukazu kot zgodovinski spomenik v državno last.
— Umor. JuraJ Vleko Nikin v Šibeniku se Je v starosti 26 let oženil proti volji svollh roditeljev z Marijo Brkič. Doma Je živel sin % očetom ta materjo v zelo napetih odno-iajili. Dne 13. L m. so našli JuraJa Vleka ta niegovo soprogo Marilo
Iz orožniških krogov nam pišejo: Eno leto je že, odkar so se orožnikom zadnjikrat regulirale plače. Med tem časom so se cene življen-skitn potrebščinam potrojile. Plače državnih in privatnih uslužbencev ta plače delavcev so se tudi zvišale, gamo orožniki dobivamo Se vedno prejšnje slabe plače, ob katerih nam ne bo mogoče več izhajati. Dolgo smo prenašali svoje gorje in upali, da se predstojuištvo zavzame za izboljšanje naših gmotnih razmer. Ker se to še ni zgodilo, pojasnimo tem potom javnosti naš slabi gmotni položaj. ter poživljamo merodajno naše predstojmištvo. da se nemudoma zavzame za povišanje naših plač. Zavzame naj se tudi za pravično po ■ deljevanje šarž, ker so faktično vsi, tudi 20 do 30 let službujoči podčastniki bili degradirani do najnižje šarže. Dajte orožništvu poleg vsega tega pravice, katere/ že uživajo drugi vojaki 1 Tako n, pr. dobi vsak oženjen podčastnik v vojaški služb! doklado za ženo hi sprejema brezplačno drva, orožnik pa ne dobi ničesar. Ravno tako drugih stvari, ki bi Uh moral dobivati te vojaškega skladišča, orožaik m dobiva. Prt-
okotico. Delo je na razpolago: hlapcem, deklam, težakom, služkinjam, kuharicam, gospodinjam, vajencem razne stroke, mizarjem, dninarjem* dninaricam, ključavničarjem, plo-tarjem, tesarjem, pis. močeni, steklarjem. žagarjem, čevljarjem, šiviljam. kolarjem itd.
Gospodična, ki je pozabila v nedeljo zvečer v »Unionu« klobuk, naj se zglasi pri gospe Cigler. Slomškova ulica št. 3.
Prireditve.
—	Slovensko Planinsko Društvo.
Osrednji odbor tega društva sklicuje svoj redni občni zbor na soboto, dne
27.	decembra t. 1. ob 20. uri v Malt dvorani Narodu, doma v Ljubljani, Dnevni red je sledeči: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo knjigovodja. 4. Poročilo revizorjev računov. 5. Volitve. 6. Odborov) in samostalni predlogi. 7. Slučajnosti.
Ste prehlajeni? Imate boiečme v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjov pravi Elza fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 24 K. -- Zagorski sok zoper kašeli in prsne bolečine 1 steklenica 4 K.
Slaba hrana Vam le pokvarila želodec? Feilerjeve prave Elza-k.ogljice ga spraviio v red! 6 škat-Ijic 12 K. — Omot !n poštnina posebej, a najceneje! Eugeo V. Feller, Stupica donja, Elza trg št. 252, (Hr* vatska).	—B—.	930
— častniška oblačilnJca d. z. o. z. v Pulju, Via Specola 13, le zaključila dne 20. maja t. L razpustitev In likvidacijo tega društva. Vsi upnik! ta člani se pozivajo, tvoje zahteve prijaviti pri »Ufficio uniformi in ti-quidazione Pola, Via Specola 12.
— Akademiki, begunci! Vse aka-demike-begunce poživljamo, da se takoj v lastnem interesu vpišejo v »Udruženje Jug. akad. beg,.« odsek Ljubljana, Pražakova ulica 3,1. nad.
—	Tovariši, ki se javijo pismeno, nai obenem pošljejo osebne in hnoviu-ske podatke. Vpisnina znaša 3 K In celoleta naročnina 2 K. — Odbor.
Obratno ravnateljstvo Južno železnice v Ljubljani je upeljalo z današnjim dnem na nastopnih lokalnih progah te-le mešane viake: Proga Ljubljana - Vrhnika: Vlak št. 2701, 2702, 2703 ta 2704; Proga Slovenja Bistrica — Slov. Bistrica — mesto: Vlak ŠL 3202, 3203, 3212 ta 3213; Proga Poljčane-Konjice: Vlak It. 2301 a, 2302a, 2305 in 2306?.. Outaod In prihod vlakov sta razvidna iz stenskega voznega reda.
— »Državna posredovalnica za deta«, podružnica sa
Izpred sodišča«
Tatinska družba.
Pred poroto so se včeraj zagovarjali Matija Žigon st., An trm M. in Adolf K. A. M. in A. K. še nimata 20 let. Obtožnica očita Žigonu, da je napeljal M. k tatvini 2 zabojev egiptovskih in damskih cigaret (60.000 komadov), 1000 zavitkov hercegovinskega tobaka, 3 bal tobaka za pipo in 1 bale tobakovih klobas (šUuig) v skupni vrednosti 14.065 K, To tatvino je izvršil z Žl-gonovo pomočjo M. V zločin rta! bi bila zapletena tudi neki Ravnihar in neki Kokalj, ki sta pa menda izmišljeni osebi. Tatvina se ie izvršila v avg. 1.1. v skladišču škof jel. kolodvora. Majcen pa Je popre! pri preiskavi že obstal, da je bil februarja letošnjega leta izvršil še drugo tatvino v družbi z Adolfom K., in sicer sta ukradla Primožiču v Škofji l.oki 7 plišastih klobukov, nekaj mesa, malinovca, drož i. dr., v skupni vrednosti 1400 kron. M. ta K. sta svoji tatvini priznala, dočim ie Žigon zatrjeval svojo nedolžnost. Na podlagi dokazilne razprave so porotniki M. in K. krivdo potrdili s soglasnim »da«, a Žigonovo z 8 proti 4 glasovi« nakar so bil obsojeni M. na eno leto težke ječe, Zigoo na 18 mesecev, težke ječe in K. na 5 tednov Ječe, vsem vštevši preiskovalni zapor. K. ie svojo kazen že prestal. Žigonov zagovornik Je prijavil ničnostno pri-•uLuo.
Iz stranke.
SHODI.
V nedeljo, dne 21. t. m. se vrši političen shod
v Št. Vidu na Dolenjskem ob 8. uri zjutraj v gostilni Facini;
v Zatlčn! na Dolenjskem ob 2, url popoldne v gostilni pri Hrastu f
v Radečah pri Zidanem most« ob 11. uri dopoldne v gostilni lialier.
Poročevalci iz Ljubljane.
V Tržiču se vrši v nedelio, dne
21.	decembra ob 9. uri javen ljudski shod o političnem položaju. — Člansko zborovanje konsumnega društva se viši ob 3. uri popoldne.
Pevski odsek »Svobode« za Sp. šiško vabi vse pritatelie Detla, da sc zberejo v petek, dne 19. t m. točno ob 7. ur! zvečer v gostilni ori »Celarcn« k sestanku in eventuclno tudi k vali. Zberimo sc vsi. da bomo imeli kmalu lep pevski zbor. Na delo, sodrugi! — Odbor.
Sodrugl — učitelji se vabijo na sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne
28.	dec. t- 1. ob 10. url dopoldne v. Mahrovt hiši I. nadstr. pred Meta * nim domom.
Delavska predstava se vrli v nedeljo, dne 21. t. m. v dramskem gledališču ob pol 8. uri zvečer. Igra se izvirna drama: »Na Pologu«. Vstopnice se dobe v tajništvu »Svobodo« v Šelemburgovi ulici št. 6, II. nadstr. in pri delavskih zaupnikih.
Telovadni odtok del. izob. orna nizaeije »Svobode« priredi dne 28. decembra v hotelu Tivoli (švica* rlja) »Božičnico«. Spored: Nagovor, obdarovanje otrok članov »Svo-
bde<-, petje, godba, recitacije, itd. — Po 6. uri zvečer prosta zabava in Ples.
Društven? shod podružnice »Svobode v Zagorju se vrši v soboto, dne 20. t. in. ob 4. liri popoldne. Poroča sodr. Vehovc iz Ljubljane.
Kultura.
„GIasbena Matica** v Ljubljani le
izdala v svoji zalogi klavirski album za slovensko mladino od profesorja Pavčiča. Ta album obsega vse naj-iepše slovenske narodne pesmi, prirejene 7.a klavir ter se uporablja tudi lahko v svrho pouka. Izvod stane 16 kron in se dobiva v zalogi ..Giasbe-ne Matice" v Ljubljani, Gosposka ulica št. S.
»Priroda«, številka 10. le izšla s sledeče vsebino: F. Tučan: Kameni ugali: Szavits-Nossan: Važnost i zanimliivost niihala: Mitchell-Rado-Ševič: Niegovanie podmiatka u utica. Pabirci: Nešto o suncu — Izko-riščivanie »modraga ugllena« Solnčni mrak in brezzični brzoiav
—	Vietar u visokim slolevima atmosfere — Motorl na acetilen. Razgovori. S to številko se zaključuje deveti letnik »Prirode«, edinega Jugoslovanskega prirodoslovnega časopisa. Kdor se hoče naročiti na »Prirodo«, nai vcošiie takoi naročnino 20 K, za dilake in učiteiie 12 K. ker bo naklada odmeriena vsled velikih tiskarskih stroškov. Članarina »Hrvatskega prirodoslovnega društva« znaša letno 30 I(. Naslov: »Priroda«, Zagreb, Demetrova ulica štev. L
Glasnik ministrstva narodnega fcdravla. Izšla le tretia številka glasnika za mesec november s sledečo vsebino: Prof. dr. Jovanovič-Batut: Glavni principi zdravstvene politike: dr. M. Dž. Pooovič: Lekari in reforma škola: dr. Stevan Ivanič: Naše potrebe: dr. Saza Markovič: Potreba rasno-bigiienske reforme braka. Iz stran ih listova: Zdravstveno stanje u Poliskoi — Zdravstveno stanie u Rumunlskol. Proučavanie in Doticavanie naroda. Školska higi-lena: Nastava iz hiariiene u našim školama -- Senat grada Sombora. Tuberkuloza. Veneričke bolesti — O suzbiianju veneričkih bolesti u Dalmaciji. Alkoholizain. Zdravstvena služba. Razno. Statistika. Lične vesti. — Glasnik ministrstva narodnega zdravja le strokovni list in ga dobivalo vsi zdravniki, kt so v državni ali drugi Javni službi brezplačno. Letna naročnina znaša za druge 20 dinarjev.
Gospodarstvo.
»Gospodarska komisija za stvarno dcmobllizacllo v Ljubljani ima med demabilizacilskim blagom naprodaj zlasti sledeče:
Nekaj Pločevinastega In kotnega železa, večlo množino voz in tudi samo že!e>:3a razbitih voz, veliko množino 2 mm žic, starih rabljenih železnih obročev, starih o!S in nekaj iermenlc. Večina tega blaga je spravljenega v saoerskein skladišču ua Eriškovcu v Ljubljani, le železni obroči so v škofjeloškem skladiščil.
V	Zalogu je med staro bodečo žico tudi nekaj take, ki le porabna za ograjo. V Jugoslovanski rnllarnl v Slškl je večja množtna trdega špirita in še precej praznih sodov. V Škofji Loki in v Zalogu so še velike množine starega železa, ki se oddaja veleindustrijam, da je prelije. Kdor reflektira na tako železo, nal si je hitro ogleda, iti če najde kaj primernega, takoj prosi zanje. — Ogled saperskega skladišča in Jugoslovanske milarne le dovoljen samo nroii vstopnici, ki se dobi v pisani! Gospodarske komisije, Sodna ulica 1. pritličie.	918
Gospodarska komisija za stvarno demobllizacllo (Ljubljana, Sodna ulica 1) opozarja a naslednje predmete, ki pridejo v bodočih dneh na prodaj: Pekarski s (rol za mešanje testa, za večje obrate in velike zavode. Več strojev za izdelovanje sodavice, večje število svedrov za vrtanje kamenja v različnih velikostih, v doglednem času bode na razpolago vtčie število železnih postelj in železnih nočnih omaric. Svedri se nahajajo v Litiji, ostali predmeti v ljubljanskih skladiščih. Vstopnice za ogledanje se dobijo pri Gospoda! slu komisiji. Jave naprave hi zavodi, kakor tudi zasebni interesen-tje, ki bi te predmete dejansko uporabljali, se opozarjalo na to. Prošnje je vlagati pn Gospodarski komisiji. Za postelinake naj se vlože za sedaj pismen.* i 'ošnje. Oddaja se ref*ck!enlojn poseje razglasi. — Predsednik: dr. P Pestotnik. 953.
Poštne pristojbine za pisma v Rumunljo. Po odloku kr. ministrstva za pošto in brzoiav od 20, novembra
t. i. štev. 27.322 preneha posebni
onštnl in brzojavni dogovor, katerega sta sklenila poštni in brzojavni upravi Srbije in Rumunile dne 18, decembra 1913. koncem tekočega leta, — Vsled tega se pristojbine po-čcnši s 1. jnnrarjetn 1920. v medsebojnem promet h kraljevine StiS ter kraljevine Rumunske za vse vrste poštnih pošiljk (kolikor so sedaj dovoljene) plačujejo po odredbah svetovnega (mednarodnega) poštnega ter nakaznlčnega in paketnega dogovora.
SODRUGI! ŽELEZNIČARJI!
Danes, v četrtek, dne IS. t. m. ob 7. url zvečer vsi na JAVEN ŽELEZNIČARSKI SHOD
ki vrši v veliki dvorani »Mest-neca doma«.
Udeležite se ga polnoštevilnol
Iz Slovenije, J
S	shoda v Mostah.
Zadnji shod naše stranke Je bil zelo zanimiv. V gostilni »Pod lipo« se je zbralo mnogo ljudi, ki so z zanimanjem sledili izvalanjem sodruga dr. Lemeža o političnem položaju. Sodrug dr. Leinež se je dotakni! tudi zadeve občinskega sveta, nakar se Je oglasil k besedi pristaš klerikalne stranke g. Matavzel. Imenoval Je nekatere osebe, ki so sokrive na občinskem gospodarstvu bivšega župana Oražma. Imenovan! so bili gg. Hamberger. Kavčič In Krušič, pristaši demokratov. G. Lapajne je vso krivdo zopet zavračal na klerikalce, tako da je besedni dvoboj da! mnogo povoda za smeh. OovoriH so nato sodrugi Glavan, Kamnikar, Rejc hi sodrug dr. Lemež. ki je navzoče opomnil na treznost pri občinskih volitvah ter jih poživljal, da se trdno oklenejo nitše stranke, ki edina more v občinah uvesti pravičen red, in da podpirajo naše časopisje. Sodrugi so s. dr Lemežu hvaležni za njegova poročila in sl žele še več takih shodov. Navzoče ženstvo je Izrazilo svojo željo po shodu zoper draginjo. Kmetje izjavljajo, da podražijo v kratkem mleko na 5 K za liter.
Litija.
Odkar obstoja pri nas organizacija naše stranke, Je opaziti med delavstvom večjo živahnost In Izpre-glednost. Na drugi strani pa stoje detavstvu nasproti nekateri ljudje, ki bi delavstvu najrajše izčrpjfle vse moči, ne da bi mu priznali pošteno eksistenco. Gred<) še cHo t?*ko ds-leč. da se niti ne drže zakona o
Sladkorni kredit bo dala Francija Čehoslovaški. Čehoslovaška se bo zavezala, da bo Franclji dobavljala sladkor. (Dobava sladkorja i z Čehoslovaške bo torej za druge države vedno težka).
Poljski državni proračun znaša f90 milijonov funtov šterlingov za vojaške svrhe, 5.8 za blagajniška posojila, 41 milijonov za železnice, 2.2 za pošto in brzojav. Inozemstvu dolguje Poljska 5.728 milijonov mark.
osemurnem delavniku. Tako dela n. pr. lesni trgovec g. Franc Kunst-ler. ki s svojimi delavci dela 10 in tudi več ur dnevno. Merodajno oblast na to stvar tem potom opozarjale. Se drugega možakarja imamo pri nas, ki se kaže pravega delavskega terorista. To je g. Dol-šek. ki si domišljuje, da mu bodo delavci delali morda po 20 ur na dan za 2 ali 3 K. Večkrat namreč bahato izjavlja, da bodo delavci še prav radi delali -za 80 in tudi 40 vinarjev dnevno. Mi mu za danes ne rečemo še ničesar, opomnili pa ga bi radi na njegovo ubožno preteklost in če Inče tudi na mast in zabelo, ki jo je svojčas dobavlja! za svoie lesne delavce. Iz prihodnjih volitev izide najmanj kot narodni poslanec za litijski okraj . . .
1/ KvU. ..'.kov.
.Tukajšnji lesni trgovec, ki je bil še pred kratkem navaden drvar, se je s pomočjo aprovizacije vspel na sedanje mesto prvovrstnega veriž-nika, Pred vojno ni imel ničesar, priženil pa tudi ni ničesar, kajti njegova gospa je bila prej vse urugo kot imovita. Apn-vizacijo je oškodoval za pnoiižno 30.000 K, katere morajo sedaj odborniki plačevati. Kot drvar je stanov■<! v skromni bajti v Podlomku, od um sc je prevjlil kot trgovec, katerega žrtev je postala aprovizacija, v Češnjico; sedaj pa kot vele tržeč in verižnik pašuje po Bohinju ter sklepa kupčije jako dvomljivega značaja. Ker i.am je na te:n, da Lijejo vsi vojni dobičkarji In verižniki iz površja, se obračamo na merodajne faktorje, kateri dobijo potrebna pojasnila pri odbornikih opeharjene aprovizacije v Cesnici. Le na ta način namreč bo mogoče priti do rednega trgovskega poslovanja.
Iz Krškega.
V	nedeljo, dne 14, t. m„ Je bil pri Jermanu shod roper draginjo, ki mu le predsedoval sodr. Hočevar in na katerem je poročal dr. Lončar, Po poročilu Je bilo nekoliko razgovora. Sprejeta je bila predlagana reiolu-
clja in izvoljen draginjski odsek za Krško. Pri nas manjka krajevne politične organizacije: želeti bi bilo. da se čim prej osnuje. Prebivalstvo se pritožuje nad krškim okr. glavarjem, češ, da pristransko vodi apro-vizacljo nn korist svojim sorodnikom Treba kontrole!
Razmere na Železniki progi l.jtib-Ijaua -Karlovac.
Prejeli s:r:o: Že ko je bila ta proga zgrajena, so zavladale na njej čudne razmere. Vsled umetnih mej med Hrvat s ko in Kranjsko se je moglo voziti samo do Bubnjarcev in tam si lahko čakal po celi dan na zvezo z Karlovcem. Ko so meje padle, smo upali, da se te razmere spremene. Toda zelo se smo motili. Treba je bilo mnogo hudih in dolgih bojev, da se je v začetku dosegla direktna vožnja od Ljubljane do Karlovca. Kmalu so si pa bile zopet direkcije v Zagrebu in v Ljubljani v laseh in sedaj so potegnile same mejo in pretrgale direktno vožnjo v Karlovac. S tem nečuvenim in lahkomišljenim postopanjem odgovornih faktorjev je bilo ljudstvo in uprava železnic ogromno oškodovana ker nihče ni bil tako neumen, da bi se dal za nos voditi in bi se vozil po progi, kjer potrebuje iz Ljubljane v Kariovac cela dva dni, mesto 6 ur. Vrhunec tega Je pa delstvo, da se mora danes voziti iz Ljubljane v Metliko od 7. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ker vlak stoji po noči celih
6	ur v Novem mestu in vozi samo en vlak na daai. Tako postopanje železniške uprave napram občinstvu nam je nerazumljivo in zahtevamo. da poklicani faktorji to zadevo urede in ne izrabljajo potrpežljivega ljudstva. Razni elementi so to priliko že dobro izrabili in na novomeški postaji se dogajajo dan za dnevom velike tatvine. Občinstvo, mora v tej zimi v nezakurjenih vagonih prenočevati. Zahtevamo, da se takoj vpostavi direktna zveza med Ljubljano in Karlovcem in da se opusti tudi nepotrebno prestopanje v Btibnjareih. kjer je treba sedaj celi dan čakati, da se dobi zveza do Karlovca. Upamo, da bodo te vrstice zadostovale, ker sicer bi morali storiti še druge korake.
Iz Celi«.
Miklavžev večer, katerega je priredila dne 6. t. m. Jugoslov. soc. dern. stranka, krajevna organizacij« Celje v hotelu »Union«, le v vsakem oziru izborno uspel. Obisk je bil takšen, da hotel »Union« še takšnega ni videl. Odbor izreka na tem mestu vsem plemenitim darovalcem in vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli do častnega gmotnega in moralnega uspeha tega večera ter obdarovanju nad 1000 otrok najl-skrenejšo zahvalo.
Maribor.
„Naprejeva“ notica o petroleju v Ljubljani velja tudi za Maribor. Pred dvema mesecema je imel nekaj petroleja trgovec Zentner. Pred tremi tedni pa ga naenkrat že ni imel. V „Marburger Zeitung“ pa razglaša, da je za razdelitev določeno množino petroleja že prodal. Kduj in komu? In kdo je bil sploh obveščen, da je bil petrolej na razpolago? Sredi oktobra je komisar dr. Pfeifer na shodu drž. uslužbencev obljubil strogo postopanje proti trgovcem, ki ne bi hoteli prodati petroleja. Kje je sedaj ta strogost? Kaj naj si ml mislimo? Kje Je tudi ona mesnica, ki Jo Je dr. Pfeifer obljubil za javne uslužbencc? Ali so fudi to verižniki pobasali? Prosimo pojasnila. Skrajni čas Je, ua se trgovce perijodično in temeljito kontrolira, da ne bo toliko neredov po trgovinah in da Izgine vendar enkrat grdo odiranje občinstva In skrivanje zalog tako živilskih kot tudi drugih, predvsem pa petroleja!
St. Peter pri Maribora.
Naš kraj že dolgo ni doživel ničesar posebnega. Precej nejevolje med ljudmi pa je povzročila neka svatba, pri kateri se ie vsled obnašanja našega župnika škandalizlraU vsa vas, ko sta namreč ženin In nevesta stopila pred oltar, Je župnik zahteval vpričo vseh prisotnih, da mora nevesta sneti raz glavo venec iz rož in izjavil, da je drugače ne poroči. Zunaj cerkve se le to tudi zgodilo. Ogorčenje je bilo splošno. Ko se je Izvršil obhod okrog oltarja, pri čemur se je doprineslo veliko darov, ie župnik poročil zaročenca. Nato sta novoporočenca hotela Iz cerkve; cerkovnik pa ie slučajno izgubil ključ In ga Je našel šele, ko se mu Je darovalo 20 K. V župnišču pri potrjevanju poroke Je župnik na surov način metal denar, s katerim Je ženin plačal stroške, ob tia In v nevesto. češ, da od takih ljudi ne sprej-
me nobenega denarja. Zabeležili smo ta dogodek, ker prav dobro riše značaj duševnih pastirkiv. tlačiteljev in voditeljev revnega ljudstva, s katerim ima klerikalizem bale toliko sočutja.
Sp. Dn; veforad.
Pred kratkim časom nas ie zapustijo vse vojaštvo, le kolodvorsko poveljstvo še obstoja z nekaj možmi. Ti sami ne vedo zakaj so pravzaprav tu, ker nimajo nobenega vojaškega posla, temveč strežejo in opravljajo razne posle kapitalistu Času, gotovo na povelje nadporočnika Kranjca, ki ima svojo pisarno v kuhinji Časa v družbi nežnega spola. Ne verjamemo, da J3 kolodvorsko poveljstvo radi kapitalista Casa tu, da mu kopiči kapital Zahtevamo, da se kolodvorsko poveljstvo v Dravogradu takoj opusti, ker je samo v napoto in v nikako korist za tukajšnje prebivalstvo.
A provizacija.
CLNEJŠA PREHRANA.
Vprašalne pole za ceoelša živila
se bodo izdajale v petek, dne 19. t, m. od 8. do 12. ure dopoldne pri vseh krušnih komisijah. Krušno legitimacijo mora prinesti vsaka stranka s seboj.
Pravico do cenejše prehrano Imajo le resnični reveži, dalje delavci, nameščenci in uradniki, ki so odvisni le od svojega zaslužka.
Kdor bi neopravičeno prejemal cenejša živila bo kaznovan z globfli do 20.000 K in z zaporom do 6 mesecev.
Kdor je upravičen do cenejše prehrane, pa ne pride v petek h krušni komisiji po vprašalno polo, j« dobi šele tedaj, ko se zopet objavi V! listih nova izdaja vprašalnih pol.
Aktivnim železničarjem ki članom »Samopomoči« sploh ni trebi Izpolniti vprašalne pole. Če pa imaja poleg plače še lastno premoženj* dobe vprašalne pole pri železniški!* aprovizacljah oziroma pri »Samopomoči«.
Vprašalne pole se smelo Izpolniti le s tlnto in tih mora sopodpisati hišni gospodar ali upravitelj hiše.
Kdor ne zna dobro pisati, naj naprosi koga drugega, da mu lo izpolni. Nepravilno ali slabo izpolnjene vprašalne pole se ne bodo sprejemale In reševale.
Dveh pol ne dobi nobena stranke. Odklonjenim prosilcem se vprašalne pole ne vrnejo.	947!
*
Krompir za ubožno akcUo B se
bo delil pri MOhleisnu. Dunajska cesta, in sicer: na št. 500 do 700 dne
18.	dec. dopoldne, na št. 701 do 908 dne 18. dec. popoldne, na št. 901 de
1100 dne 19. dec. dopoldne, na štev«
1101 do 1300 dne 19. dec. popoldne, na št. 1301 do 1500 dne 20. dec. dopoldne. na št. 1501 do 1700 dne 20. dec. popoldne, na št. 1701 do 1900 dne 22. dec. dopoldne, na št. 1901 da
2100 dne 22. dec. popoldne, na štev,
2101 do 2300 dne 23. dec. dopoldne, na št. 2301 do 2500 dne 23. dec. popoldne, na št. 2501 do konca dne 24. dec. dopoldne, — Vsaka oseba dobi deset kilogramov krompirja. Kilogram stane 1 K 50 vin. 	946
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik* Rudolf Golouh. Tisk »Učit, tiskarne« v Duhi ani.
Rimo Milt fr*# aoili koMn
ca prodajo »Ntipreja*. Prednost imnjo invalidi, pa tudi dečki sad 14 let. Služba 7,a par w dnevno jo lahka, zaslužek izdaten. Tudi in> vorne Jenske so pripravne za ta posel. Oglasiti se je pri upravniku Naproja*, Ljubljana FranSiikanska ulica 0/1.
VnrfifMnrionra Miadenis, ,e$ stnr, s* t*s
nUIcipOiluclilu. vsled pomanjkanja znanja, tem potoni seznanit; i gospico ck! 17 do 24 let Pri obojestranskem ugajanju ožji stiki niso !•-kljuicni. Ponudbe * sliko ruj se nošljej* upravi .Naprej* pod .Ulag znaCaj 893*.	948
Ifitnim dobro ohranjen bentin motor, 3 do 8 fjUpInl konjskih sil. Ponudbe na Jos. Doltir,
Črnomelj.	879
" "i‘8
Mncnrnn rnhn mcblovano s proitlm uhodom Sflcicleu SIHitt in z električno lučjo i3tc za takoj J. SKOJIC, urednik, Jadranske banke, centralni oddelek, Ljubljana.	058
Ljubljana, Valvasorjev ti® št. 7, jiasprot! Kri-Sansike cerkve.	8*9
fnnn mi nrnih* I zimska suknja iu 1 o#-IvuU n Uklllfl. njati suknji? (Lcdevrockl lav# se: Ambroiev trg V, „prl konjičku'1.
Prlporofn ee trgovina * ielezr.iiso in poljedelskimi »troji
ZALTA & ŽILIC
Ljubljana, Marije Terezije cesta 10.
(Gospoavebka cc^ta.)	253
poreflte.
(Vesti LDU,) DEFINITIVNA UREDITEV URADNIŠKIH PREJEMKOV.
Belgrad, 17. Služberto.Ministrski svet je v seji od 16. t. in. definitivno sklepal o ureditvi uradniških prejemkov ter popolnoma sprejel zahteve lavnim nameščencev vseh kategorij. Minister za konstituanto jo povoiien, da izdela besedilo na-redbe, ki bo radi obsežnosti gradiva izgotovljena v 2 do 3 dneh in potem takoj objavljena v službenih novl-nah. Vsi tl prejemki stopajo v veljavo z dne 1. deccmbra t. I.
PREPOVEDANI PROTESTNI SHODI.
Ljubljana, 17. Ministrstvo za notranje stvari je vse uradniške protestna sliodei ki so se nameravali prirediti za jutrišnji dan. prepoveda-
lo,	ker je vlada že iz lastnega nagiba z naporom vseh finančnih moči ugodila uradniškim željam.
PROTI KRŠENJU INTEGRITETE AVSTRIJE.
Pariz. 17, (DunKU.) Danes ob 11. je prišel k državnemu kancelarju uradnik vrhovnega sveta, da mu osebno vroči po Clemenceauju podpisano noto. Nota se glasi: »Oospod državni kancelar! Zvezne In pridružene države so bile opozorjene na agitacije, ki z različnih strani ogrožajo skupnost in celo integriteto ozemlja avstrijske republike. Koraki, ki Jih Je predarelski deželni zbor storil pri dunajski vlade glede priznanja pravice samoodločbe te dežele, se strinjajo z onim gibanjem, ki meri na to. pritegniti bodisi Salzburško okrožje, aii Tirolsko v gospodarsko območje' sosednih držav, kakor tudi z gibanjem, ki Je nastalo v nekdanjih zahodnjih ogrskih komi-tatili radi izvedbe plebiscita, ki ni omenjen v pogodbi, katera te kraje prisoja Avstriji. Zvezne in pridružene države so mnenia. da bi. ako hi
na katerikoli teh točk prodrle odbe-žtie siie, povzročila taka ločitev popolni razpad Avstrije In razrušila ravnotežje v Srednji Evropi. Ne pripustimo torej nikakega dvoma o tem. da hočemo, da ostanejo teritorialne in druge določbe saintger-mainske mirovne pogodbe v veljavi in da se izvedejo. S tega stališča Je danes vrhovni svet sprejel nastopni sklep, ki ga hoče izvesti in katerega mi je čast Vam sporočiti. Želeč, da se zagotovi obstoj Avstriie v mejah, ki so se Ji določile, in odločene, uveljaviti določbe saintgermainske mirovne pogodbe. Izjavljajo zvezne in pridružene države, da se bodo protivile vsem poskusom, ki bi utegnili kršiti integriteto avstrijskega ozemlja ali neodvisnost Avstrije proti določbam člena 28. omenjene pogodbe na katerikoli način bodisi posredno ali neposredno, poiitične ali gospodarsko. Spreimite, gospod kancelar, izraz posebnega spoštovanja. Clemenceau s. r.«
PRODIRANJE RDEČE ARMADF,
Moskva, 16. (DunKU. — Brezžično.) Po 12urni bitki v okolici Kijeva so rdeče čete premagale armado generala Denjikina in vkorakale v Kijev. Istočasno so rdeče čete zavzele mesta Kupijansk. Pereiaslav in Bog učar.
SOCI.IAL1ST BRUNNOT PREDSEDNIK BELOUŠKE ZBORNICE.
Curih. 17. (CTU.) »Malitu poroča, da je bil bruseljski sociialističnl poslanec Brunnet izvoljen za predsednika belgijske zbornice.
EKSPLOZIJA.
Berlin, 17. (CTU.) Vsled nepre-videga ravnanja z granatnim vžigalnikom se je včeraj popoldne zgodila v muicijskem skladišču Marien-see velika eksplozija, pri kateri je bilo 40 oseb ubitih in nad 100 oseb ranjenih.
■■■BBBMHHBKSB«SHNBff£S&S!BKEa
|||jj	l^t^dlv.©	S	T?OCf	I	gjjj
jP	Usnjati nrJ Stki zžcbijičUi, za moške in ženske čevlje.	®
garnitura po K 2*—, za otroške po K 150, se zopet do-	;
| ■.:-}	Sil e— ■ ■. iot—c *«LiCx>MMBaaww»gaaaMMPij»aaaMH«fKgB riMiii'ra^.‘ir<&.-nMnp=yi'VTniti ■■■  .. i ?at-. j—n««a—	[V ;-;i
gg|	bivajo v ljubljanski zalogi tovarno ,, P E K O “- čevljev	;
| PETER KOZINA & Co., Ljubljana, Breg20. g
g* Preprodajalci popusti	gszzsrrsssaszjs^aa	Preprodajalci popust!
BjiU z enim nadstropjem s štirimi stranka-liLa mi in velikim vrtom 10 min. od stolnega trga »e poceni preda. »Vpraša se pri Golob, posestnik v Jo*efinental 4, Studenci, Maribor".	928
te.*™rL2fciKfceIBBdaC—WBaC l ■ MWI»--^WSMB«T^»»Wg«==3
IJnJi-Hfm	tovarna Domžale, prejema
Mlisi IsfilM vsako soboto na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani staro ženske in ir.oske klobuke v popravilo. Druge dni v tednu &a iiii pobira zame g. Suhadolnik, slaščičarna, Gradišče St. 3,	737
:j|. izurjen v Jpecerijs ki in
»H, delikatesni trgovini išče Ji na ciežeii. Cenj. ponudbe .Marlilv“.	«22
iMailt star /6 tel. moženjem*in veliko trgovino po cg kolodvora, se žeii v svrho ženitve sctnanitfz gospodično c-d IS—24 leta, ki bi bila trgovsko izobražena. Ponudbe s sliko n s j se pošiiejo upravi .Naprej1* i. R. 1C00 922
Vam nadomesti impregnirano kurivo. riClflKi. —Naročite, dokler še kaj zaloge 1
i)rva vsake vrste se Vari dostavijo takoj na dojil. Motorna Saga brezplačno ssa razpolo-
BO. SREBOTNJAK, Kolodvorska ul. 31.	924
v MarEboru
sprejme več spretnih in vestnih
P¥“ sSaveev *®8S in dve stoeinika
enega izmed tth, ki zna tiskati na nnierikanskcm stroju „Miehle“. Plaea boljša, kakor drugod. Ponudbo na vodstvo nekdanje MostbOčkove tiskarne v Mariboru. 912
UrBUASA	cra	ii	Unv.	11».	UVBIJAM
Šivalni ffliii in streli n pisiEi.
is tovarno v Lineu. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno..........-................................
Dfirkopp, Styr!a, Waffemad,
233
Popravila se sprejemaj«, lasma de.svnica.
GARJE
Državna puškarska strokovna šola v Borovljah._________________
srbečico, hraste, lišaje uniti pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 6 K. Po pošti 7 K, poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6cisy v Ljubljani, zraven rotovža.	531
Začetkom meseca januarja 1920 se prične na državni puškarski strokovni goli v Borovljah na Slov. Koroškem z rednim poukom v vseh 4, letnikih.
Dosedanji učenci kakor tudi oni, ki se želijo posvetiti puškarski stroki, se naj v svrho vpisovanja zgla-se v spremstvo starišev ali njih namestnikov v ravnateljski pisarni puškarske zadruge vsak dan, iz-vzeinši nedeljo in praznik, od 9. do
11.	ure n obenem prinesejo seboj zadnje spričevalo te Sole. novinci zadnje ljudskošolsko spričevalo ir. krstni list ali domovnico.
Pismene prošnje za sprejem je treba predložiti do 30. t. m. na ravnateljstvo zavoda. Tem prošnjam :e priložiti, kakor je že omenjeno: krstni list ali domovnico, zadnje šolsko spričevalo in spričevalo o vedenju in izjavo starišev oziioma varuha.
Šolnina se ne pobira
Preskrba učenca s stanovanjem, hrano, obleko Itd. je stv?ir starišev oziroma varuha.
Za sprejem se zahteva kot najnižja starost 14 let, telesna sposobnost za puškarska dela tn z dobrim uspehom dovršena ljudska šola.
Ravnateljstvo drž. puškarske strokovne šele v Borovljah na Slov.
Koroškem,
935	T.	č.	ravnatelj;
inž. dr. Viktor .leločulk 1. r.
gšgr Kuplsn vsa k© ssinoISno
cinka m svinca
po nasiljih cenait. 941
Meks Ussar, Upnica,
Marlbcr, ScitHtei-Jeva ulica Stev. 17.
E®i3lšS8S3ffig®^sa
= Maribor, Grajski trg 1
Najmodernejše oblike. Najnižje cece. Najmodernejše oblike.
krojaški, dobro ohranjen,
S® takoj kup!« IGLIC, Kolodvor* ska ulica 28 pr. 931
Inženir dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbeni inženir. Spccijelno stavbeno podjetje za betonske, železoktonske in vodue zgradbe
▼ Ljubljani, IlilSerjeva ulica St. 7. Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in 2o!ezobelons.ke jezove, mostove, ielezobetonska tovarniška poslopja, •kladiSča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in f.eiezobetonsko konstrukcije.
Prevzema v strokovno izvrSitev vec naJrto stavbeno inženirske stroke. TehniSka mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah.	184
od divjih in domačih kupuje po najvišjih cenah
Ivan Suslgovc, Šoštanj,
izdelovalnica klobukov, zamenjava tudi klobuke vseh vrst za kože.
impex
ki meri nad 300 oralov, s hišo in gospodarskimi poslopji; gozda je okoli Mahrova hiša, Krekov trg 250 oralov, drugo njive, travniki in vinograd; 1 uro od postaje. Natančne Št. 10, I. nadstr. 757	podatke	pova	gosp.	Josip	Cimperšek,	trgovec	v	Sevnici	ob	Savi.	»35
Nfsrifeorska eskompSna banka v Mariboru
Poilv na subsEtfipcije
Upravni mmt
Mariborske ^skomptne
RTjlS
II WIITTWBHrir-'"J,*MWJWaaKinaniaMBBMIIBI,ia .■■■■!■ H 1Wia IITIfifliriMBlMifTIlBiTillIlIB llMIilBfflffBTIlSžSBčHB&iMHBBSHfflBOBSIBBSOjftMffiKi
obrestuje hranilne vlage po čistih	A $j
Rezervni zaklad nad K l,100.c00.	Q	L
brez odbitka rentnega davka.
■bobeho Ustanovljena 1. 1881