DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
T R S T - 5. aprila 1989 - Leto XLI. - Štev. 6. - Petnajstdnevnik - Quindicinale - Abbon. postale - Gruppo il/70 - 1400 lir
Kongres očiščenja in pomlajenja? A zdaj, k evropski preizkušnji!
18. Kongres KPI je za nami. Lahko bi ga (Cankar nam tega ne bo zameril...) Označili za Kongres očiščenja in pomlajenja.
Očiščena je dvomov, nejasnosti in opotekanja politična smer KPI: pot zavezništva zoper oblast KD, zoper njeno ptolomejsko središčnost v italijan-
Pokrajinsko tajništvo KPI v Trstu o dogodkih na Kosovu
Tržaški komunisti kličejo k razumu ter k vrednotam nenasilja za zgolj politično razrešitev kosovskega vozla, da se neha prelivanje krvi.
Nevarno je, da se požene vrtinec nasilja s težko predvidljivimi posledicami. Meniti, da se je teh vprašanj mogoče lotiti s stopnjevanjem prisilnih ukrepov, bi pomenilo neodgovorno igro z usodo srbskega in albanskega naroda v prvi vrsti, drugih narodov Jugoslavije ter z občimi interesi miru v Evropi.
Silam, ki se potegujejo za združeno Evropo ob spoštovanju narodnostnih, jezikovnih in kulturnih razločkov, nalagajo razmere opozarjanje pred osamitvijo, ki bi se ji izpostavil, kdorkoli bi napetost na Kosovu razpihoval in izkoriščal v oblastniške namene ali pa za rušenje državne trdnosti, ki sloni na enakopravnosti federativnega sporazuma med narodi Jugoslavije.
skem političnem sistemu. Pred to nalogo naj se izkaže združena levica naprednih laiških in katoliških sil. Komunisti smo torej na ta izpit pripravljeni. Lahko računamo na socialiste?
Pomlajen je naš pojmovni zaklad. Suče se okrog osi planetarne soodvisnosti med človekom in naravo, razvitim severom in obubožanim jugom, zahodnimi svoboščinami in vzhodno enakosti-jo. Zavest o skupni usodi se iz obzorja nacionalnih držav, celin seli v svetovno razsežnost. Samo v tem merilu je mogoče danes krotiti brezumje jedrskega razdejanja, ekološkega razsula, množičnega stradanja.
Berlinguerjeva preroška zamisel o svetovni vladi ter o strožjem, umnem gospodarjenju s svetovnim bogastvom si vztrajno krči pot. Svojo moč lahko danes črpa iz znanja in dela, iz pristne, nezamenljive vloge ženske polovice človeštva, iz stremljenj in hrepenenj novih rodov, ki jim brezumje današnjosti krade bodočnost.
Očistili smo tudi naš partijski dom in ga prezračili s svežimi demokratičnimi
sapicami. Pospravili smo na podstrešje nekaj častitljivega starega pohištva. Želimo si novih gostov in sostanovalcev.
Lažjih nog in jasnejših misli se odpravljamo k junijski preizkušnji volitev v novo evropsko skupiščino. Ne navdaja nas puhli zanos prazničnega a min-lijvega kongresnega vzdušja, temveč trezna zavest o temeljito opravljenem delu.
Pot, ki nas čaka, ni položna pa tudi ne z rožicami postlana. Toda nanjo smo se dobro pripravili.
Zdaj pot pod noge...!
Ravel Kodrič
V nedeljo, 2.4. na openskem strelišču: zvestoba spominu protifašistčnih žrtev in zahteva po ureditvi spomeniškega parka.
Kosovo:
soodvisnost in
Svaril pred krvavim razpletom dogajanja na Kosovu ni manjkalo. Kljub temu je določen tok jugoslovanske politike nezadržno zdrvel vanj. Nepremišljena proglasitev «kontrarevolucije» na Kosovu je pred osmimi leti legla kot težka senca na peruti prizadevanj po demokratizaciji, gospodarski prenovi ter preosnovanju mednarodne vloge in ugleda Jugoslavije po Titovi smrti.
Po krvavem zatrtju vstaje na Kosovu so vse naloge težje. Pa ne le zato, ker so se v zgodovinskem spominu Albancev v Jugoslaviji odprle stare, prerahlo zaceljene rane in krvavo zaznamovale njihov najmlajši rod: to pač prispeva h kroničnosti kosovskega sindroma. Težje so zavoljo dveh vidikov.
Prvič. Kosovski razplet vnaša v
nenasilje zoper
ospredje jugoslovanskega političnega življenja element oborožene prisile. Njeni prednostni nosilici — policija ali vojska — ter prednosti cilji — pregon, kazen, maščevanje, militarizacija družbenih, gospodarskih, političnih odnosov ali pa premirje, dolgoročna pomiritev in sprava, zaščita pravnosti — bodo odločali, ali bo prevladalo oblastniško sa-modrštvo in ponovno osvojilo neprešte-vilne izgubljene postojanke (tudi zdajšnje vodstvo ZK Slovenije ni pred tem čisto varno!) ali pa bo razprlo prostor demokratičnemu pluralizmu, političnim svoboščinam ter uravnovešenemu so-nadzoru samostojne zakonodanje, izvršne in sodne oblasti.
Drugič. Stopnjevanje napetosti v osrčju Balkana in razhajanja v jugoslovanskem političnem vodstvu odpirajo vse večje vrzeli prodiranju tihe, anarhi-zirane internacionalizacije kosovskega (pač jugoslovanskega) vprašanja; obujajo se stari, trdovratni računi in interesi, ki jih tako rekoč z jekleno logiko narekujejo razmerja sil. Oblast ne prenese vacuuma!
Zastavlja se zato vprašanje, ali ne utegne postati prizadevanje po mednarod-
brezumje krvi!
nepravno urejeni in javno nadzorovani internacionalizaciji kosovskega vprašanja del bitke za mir in demokracijo na tem koncu Evrope.
Evropska levica lahko ob jugoslovanski krizi izmeri lastno življenjskost. Njena cinična ravnodušnost, pa naj se še tako odeva v tradicionalno držo obzira do jugoslovanske posebnosti in spoštovanja njene predhodniške vloge v uporu proti Stalinu, bi pomenila, da s svojimi častitljivimi vrednotami preprosto še ni kos pragmatizmu evropskih konservativcev. Potolaži naj se s tem, da je nekdo iz onstranstva pravočasno sklenil poklicati k sebi Franza Josefa Straussa?...
R.K.
Pobuda mladih komunistov
Tole pismo je zveza komunistične mladine Italije naslovila vsej demokratični mladini in vsem organizacijam, ki to mladino zbirajo in predstavljajo. Primorski dnevnik je objavil le nekatere odlomke pisma, zato ga tokrat v celoti objavljamo na straneh DELA.
Namen, ki si ga ZKMI s to pobudo zastavlja, je ta, da se zdramijo slovenska javnost in slovenske kulturno-poli-tične organizacije iz politične otrplosti glede vprašanja zaščite naše narodnostne skupnosti. Prvi omevi na predlog so bili pozitivni, upamo pa, da bomo s tem v bližnji bodočnosti spodbudili ne le mnenja, pač pa konkretne politične nastope.
Cenjeni bralci,
že dalj časa je slovenska narodna skupnost v Italiji na političnem področju popolnoma pasivna. V parlamentu se z našim zaščitnim zakonom nič ne dogaja. Minister Maccanico sicer nekaj obljublja, a nihče ne ve, kaj. Po Travniku in manifestaciji v Trebčah nismo Slovenci praktično nič storili, da bi pospešili parlamentarni postopk za sprejetje zaščitnega zakona.
Obstaja upravičena bojazen, da nam bo — zaradi naše pasivnosti — Macca-
nico pripravil tak zakon, ki bo za manjšino povsem nesprejemljiv. Da bi se naša skupnost otresla te pasivnosti, je KPI predlagala sklicanje zbora vseh izvoljenih Slovencev, ki naj bi bil najreprezen-tativnejši organ naše manjšine. Nedvomno je ta predlog doslej edina konkretna zamisel za to, da bi se manjšina zdramila. ZKMI ga zaradi tega podpira. Manišina pač potrebuje neko predstavniško telo. Šibka stran te zamisli pa je v tem, da ne odpravlja odtujenosti ljudi od političnega dogajanja. Zavedamo pa se tudi, da imamo mladi priložnost, da se taki nevšečnosti izognemo. Zaradi tega Zveza komunistične mladine Italije predlaga Mladinskemu Odboru SKGZ, Mladinski Sekciji Slovenske Skupnosti in Gibanju mladih socialistov, da bi skupaj sklicali zbor slovenske mladine, na katerega bi povabili brez izjeme vse mlade Slovence. Ta zbor
bi bil javen in odprte narave, na njem bi lahko spregovorili vsi demokrati, tudi italijanski. Vsakdo, ki bi se ga udeležil, bi lahko svobodno povedal, kaj misli. Zbor bi se nato demokratično domenil za akcije in nastope v prid slovenskim zahtevam. Skrb za uresničitev teh pobud pa bi si prevzel odbor, ki bi ga zbor sam izvolil. Odboru bi mandat zapadel v trenutku, ko bi domenjeno akcijo uresničil in dokončal. To bi bil preprost in učinkovit mahanizem neposredne demokracije znotraj naše skupnosti. Menimo, da imamo mladi zadosti politične kulture, da bi to zamisel tudi uresničili. Prepričani smo, da se bodo tudi prej imenovane organizacije strinjale s tem našim predlogom. Nekatere so se že ugodno izrazile.
Mladi komunsti pa že zdaj predlagamo mladinskemu zboru, da bi složno z vsemi slovenskimi in italijanskimi demokratičnimi društvi, organizacijami in strankami priredili protestni shod slovenskih in italijanskih demokratov, da bi tako podprli zahtevo slovenske manjšine v Italiji, naj parlament končno izglasuje globalni zaščiti zakon.
V upanju, da bo naš predlog naletel na ugoden odziv javnosti, se vam iskreno zahvaljuljemo za pozornost.
Zveza komunistične mladine Italije
Tudi v parku je zasebna lastnina nedotakljiva!
Tržaška družina se v nedeljo zvečer vrne domov, potem ko je popoldan preživela na kakem travniku v Bregu ali na Krasu. Hišna vrata, ki so jih bili skrbno zaklenili, so odprta. Iz dnevne sobe se sliši televizija. Na kavču pred televizijo sedijo neznani ljudje in mirno srebajo pijačo. Kaj takega se verjetno še ni dogodilo; če pa bi se, si ni težko predstavljati nadaljevanja: prepir, mogoče celo pretep, nato pa orožniki, advokati in sodnija, saj je stanovanje zasebna last zovici nepremostlijve ovire za gradnjo in je ta v vsaki pravni državi v mejah zadružnega hleva, ki ne bi naravi prav zakona nedotakljiva. Toda le redek me- nič škodil, temveč bi bil za ohranitev ščan upošteva, daje tudi travnik, na ka- kraške gmajne celo dobrodošel, terem brez dovoljenja parkira, opravi Podoben je odnos številnih ljubitel-piknik, brca žogo in nazadnje pušča jev živali in lovcev, ki vidijo le živali, smeti in pomendrano travo, prav tako škode, ki jo povzroča, pa ne. zasebna last kot stanovanje. Da pa do- Na Krasu je srnjadi preveč, kar povz-bro ve, da je tako, nam kaže dejstvo, roča škodo v gozdovih. Divji prašiči pa da ko si kupi kos zemlje nekje na pode- bodo kmalu ponekod vdirali v hiše. zelju, si navadno najprej zgradi mogoč- Omejitev števila teh živali je nujna celo no, neokusno ograjo, ki se kaj malo za ohranitev narave same. Tiste živali sklada z okoljem.	pa, za katere smatramo, da morajo
Podobnega odnosa do okolice nima- ostati ali se celo na novo naseliti, pa ne jo seveda vsi meščani. Saj mnogi olika- smejo živeti na škodo kmetov, temveč no hodijo po poljskih poteh, stezah, bo treba tam, kjer škode ni mogoče dru-gmajnah, gozdovih, spoštujejo naravo gače preprečiti, zagotoviti lastnikom re-in človeka, in ne puščajo znakov za se- snično in ne le simbolično odškodnino, boj. Zelo številni pa so žal tisti, ki tujo Pri spremembi namembnosti površin, lastnino imajo za nikogaršnjo in se te- npr. ene vrste gozda v drugo in podob-mu primerno, ali bolje neprimerno ob- no pa je potrebno soglasje lastnika. To našajo. Podoben odnos do mestne oko- pa je možno le s politiko primernih pod-lice zasledimo tudi med nekaterimi «na- por. Te naj nadomestijo izgubo v do-ravovarstveniki». Ti seveda ne parkirajo hodku, kjer ga spremembe zmanjšuje-na travnikih, ne puščajo smeti in po- jo. Kjer pa spremembe ne prinesejo ne mendrane trave, toda njihov odnos do izgub ne dobička, zahtevajo pa določe-lastnika zemlje je isti. Zanje lastnik in no delo, naj bo to pošteno plačano. Vse njegove lastniške pravice preprosto ne tradicionalne kmečke dejavnosti, ki si-obstajajo. Če bi mogli, bi mu prepreči- cer ne prispevajo k ohranitvi narave, li košnjo, pašo, sečnjo in druge dejav- morajo biti dovoljene. Tiste pa, ki prinesti, ki so pogosto za ohranitev okol- spe vaj o k ohranitvi ali ovrednotenju ja nujne. To se lepo kaže v odnosu do okolja, pa morajo biti deležne spodbu-naših živinorejcev, ki imajo npr. v Ba- de in podpore.
Stojan Sancin
V petek, 31.3. so na shodu v Bazovici Slovenci in naravovarstveniki vnovič obsodili samovoljno oblastniško razmetavanje k raškega prostora pri izbiri lokacije za tržaški sinhrotron.
Sekcije KPI na Vzhodnem in Zahodnem Krasu
V petek, 7. aprila 1989, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah javno zborovanje naslonom
Kakšna naj bo usoda Krasa?
Kakšen Kras nam hočejo vsiliti in kakšnega si zamišljamo mi.
V petek, 7. aprila, ob 20. uri, bodo sekcije Vzhodnega in Zapadnega Krasa priredile v Prosvetnem domu na Opčinah javno zborovanje o problemih tega območja.
Kot stranka relativne večine se KPI zaveda odgovornisti, v tem kritičnem trenutku. Stranke, ki tvorijo večino na tržaški Občini in ki odražajo sedanji večini v rajonskih svetih za Vzhodni in Za-padni Kras, ne kažejo nikakršne volje, da bi iskale rešitve neštetim problemom tega območja.
Komunisti, ki so v zadnjih letih vodili rajonske svete in ki so si prizadevali, da bi rešili kraške probleme, izražajo zaskrbljenost nad dejstvom, da so v letošnjem občinskem proračunu in triletnem planu izostala že itak skopa sredstva, ki so bila že predvidena za to območje, kar je nov dokaz «kolonialističnega» odnosa oblasti do Krasa.
Komunisti smatrajo za potrebno soočanje z vsemi dejavniki tega območja, z organizacijami, društvi, ekonomskimi silami, da se preveri možnost skupnega nastopa pri oblasteh.
Zaradi popolnosti...
Zaradi popolnosti... Deželno tajništvo SSK je na seji 10. februarja poudarilo «nesprejemljivo dejstvo izvolitve socialističnega predsednika italijanske narodnosti v krajevnem sosvetu za Vzhodni Kras z odločilnim glasom misovcev in ob novi izključitvi Slovencev iz vodstva tržaških krajevnih uprav». (Novi list)
Uredništvo Dela pripominja: deželno tajništvo SSK pa ni poudarilo nesprejemljivega dejstva izvolitve socialističnega predsednika italijanske narodnosti v krajevnem sosvetu za Zahodni Kras z odločilnim glasom melone in lipove vejice ob novi izključitvi Slovencev iz vodstva tržaških krajevnih uprav.
Boris Kobal in Sergej Verč na zgoniškem kongresu kominterne (komične internacionale) v nedeljo 2.4. popoldne.
Spoštovani senator!...
Spoštovani senator Spetič,
zahvaljujem se vam za celo stran, ki ste mi jo posvetili v Delu in za tako imeniten naslov (kar drugi po velikosti), še vedno pa pričakujem odgovor na moje pismo.
Žal mi je, da še vedno skušate podtikati, da me ja na predavanje poslal profesor Pahor, seveda pa vsak sodi po sebi. V celoti mi dajete vtis precej neodločnega človeka, začnete dvomiti v mojo iskrenost, pa je ne preverite. Iz Rima ste telefonirali na Radio Opčine, da sem magnetofon skrivala, v Delu pa pišete, da sem ga nervozno mencala. Oboje hkratu ne more biti res.
Mislim, da je vsak bralec razumel, da ste priliko, ki se je ponudila, izrabili ne toliko, da bi meni brali levite, ampak, da bi napadli profesorja Pahorja. Zdi se mi, da je tega napadanja s strani obeh že kar dovolj. Borita se za isti cilj, problemov pa se lotevata z različnimi prijemi. Dobro bi bilo, da bi se usedla za mizo in si uskladila svoja stališča. S tem, da se nenehno napadata, samo po nepotrebnem izgubljamo energije.
Kar pa se tiče v bistvu žaljive pridige, ki mi jo delate, se skorajda ne splača odgovarjati, saj se sama komentira. Rada bi samo precizirala, ker se čutim dolžna do drugih, ki so bili v društvu Žive naj vsi narodi, da to ni bil nikakršen klub fansov Sama Pahorja. Sodeloval je z nami, ker je eden izmed redkih, ki pozna dobro predpise, ki omogočajo rabo slovenskega jezika in ki te stalno uporablja. Zato nam je lahko nudil dobro tehnično pripravo za dejavnost, ki smo jo želeti razviti.
Dragi Tomaž!...
Dragi Tomaž,
zgleda, da se ne spominjaš zelo dobro, kako je bilo z društvom Žive naj vsi narodi. Edini član ZKMI, ki se je
udeležil ustanovnega zbora, je odstopil takoj po prvi akciji. Nihče ni bil nezaželen v društvu, nasprotno, ob vsaki priliki smo vabili člane ZKMI, naj pristopijo. Že takoj po zapletljajih v zvezi z denarjem, namenjenim profesorju Pahorju, ki ga je Primorski dnevnik prepustil dijakom, smo se večkrat sestali s profesorjem Pahorjem v Dijaškem domu. Žal pa te ni bilo na nobebem od teh sestankov. Na teh sestankih se je začela oblikovati zamisel, da bi ustanovili mladinsko društvo. Dijaki so bili o tem informirani, saj smo za prve sestanke izobešali plakate na šolah. Če si ti hotel dobiti pismeno vabilo, mi je žal, da nisi povedal, gotovo bi poskrbeli, da bi ga dobil. Duhovni vodja, kot ga ti imenuješ, je bil že od vsega začetka v društvu, dijaki smo namreč menili, da potrebujemo osebo z dobrim tehničnim znanjem glede uveljavljanja rabe slovenskega jezika, če hočemo napraviti nekaj uspešnega.
Verjetno bi bilo tvoje stališče do društva Žive naj vsi narodi bolj jasno, ko bi povedal, s katerimi stališči in miselnimi navadami, ki naj bi jih društvo pozneje prevzelo, nisi mogel soglašati.
Gotovo se spominjaš, da si bil na enem izmed sestankov, ki smo ga imeli pred učiteljiščem. Dana ti je bila možnost, da si lahko besedilo na razglednicah, namenjenih predsedniuku republike, spremenil, ker se ti je zdelo zafrkljivo, žal pa te ni bilo več na spregled.
V odgovoru praviš, da je problem priznavanja slovenske manjšine političen in kultueren problem. Strinjam se s tabo, ampak vsi vidimo, kam so pripeljali institucionalni boji v 40 letih. Zato je logično, da se posamezniki, ki so razočarani nad takimi bojem, odločajo za druge oblike.
Tudi jaz trdno upam, da bodo druge mladinske sile pristopile k vaši pobudi in da bodo vsaj mladi situacijo zmigali z mrtve točke, če poklicni politiki tega niso uspeli napraviti.
Jasmina Grgič
Uspeh levice med visokošolci
Na tržaški univerzi so se 14. in 15. marca vršile volitve za obnovo študentskega dela upravnih organov. Glasovnic, položenih v žare res ni bilo veliko: 1.799, kar odgovarja 11,49% volilnih upravičencev; kljub temu pa velja poglobiti nekatere vidike. Nizka prisotnost na voliščih ni preprečila, da bi levičarska lista, odraz javnega zborovanja, povečala rezultat, ki ga je dosegla pred dvema letoma, s 736 glasovi je namreč dosegla 43%, kar odgovarja relativni večini in 5 sedežem. Lista «Partecipazione Cristiana», odraz gibanja «Cattolici popolari», pa je tokrat beležila poraz in dosegla z 38% le 3 sedeže. Ostali dve listi: «FUAN univerzitetna desnica» (11,3%) in «reformistična levica» (7,6%) nista dosegli nobenega sedeža.
Razlika glasov, ki jih je na teh in na predlanskih volitvah prejela katolišca lista, odgovarja približno razliki med številom volilcev v zadnjih dveh volilnih preizkušnjah, kar označuje globoko krizo gibanja, ki si na univerzi lasti zadrugo, ima ekskluzivo nad tiskanim gradivom, ki ga ustanova proizvaja. Zmago levičarske liste gre pripisati njenim osnovim načelom in njenemu originalnemu programu, ki se zoprstavlja logiki zapiranja in nagnjenju k zaslužku, ki označuje upravo univerzitetne ustanove.
Levičarska lista je tudi edina, ki je v svojih vrstah kandidirala tudi slovenske študente, njen uspeh pa gre pripisati tudi podpori tujih študentov, do katerih se je lista obrnila s posebnim zanimanjem in z originalnimi predlogi glede pravice do študija vseh mladincev, tudi tistih, ki ne živijo v našem mestu ali naši državi.
Tomaž Ban
Darovi in prispevki
Ob poravnavi naročnine so v sklad Dela prispevali tovariši:
Angel Veljak - Domjo 8.000 lir, Ludvik Maver - Boršt 3.000 lir, Danilo Sancin - Boljunec 8.000 lir, Cveto Čok -Boljunec 5.000 lir, Mario Prašel - Dolina 135 3.000 lir, Albin Orel - str. del Fiume 10.000 lir, Zofka Radovič - Nabrežina 3.000 lir, Stanko Caharija - Nabrežina 3.000 lir, Carlo Žar j al - Boljunec 3.000 lir, Sulčic Kristjan - Nabrežina Kamnolomi 8.000 lir.
Ob 44. obletnici smrti tov. Ota Dušana iz Bolj unča daruje vdova 20.000 za sklad Dela.
Ob 20. obletnici smrti naše drage mame in none se je z žalosto spominjata družini Sossi in Sedmak ter darujeta 20.000 lir za sklad Dela.
DELO - glasilo KRI za slovensko narodno manjšino - Direktor ALBIN ŠKERK - Ureja uredniški odbor - Odgovarja FERDI ZIDAR - Uredništvo in uprava: Trst - Ulica Capitolina, 3 - telet. 76.48.72 - 74.40.47 - Dopisništvo v Gorici: Ulica Locchi, 2 - telet. 0481/84436 - Poštni tekoči račun 14454342 -
Letna naročnina 12.000 lir - Tisk: Stella s.r.l. - Ulica Caboto 20 - Trst