Učiteljeva stanovska zavest. Šola je zavod, ki je ustanovljen v vzgojo in pouk narodove dece. Zato jo imenujemo ljudsko ali narodno šolo. Činitelj, ki je poklican, delovati na tem zavodu, je Ijudski ali naroden uČitelj. Imenitna in težavna je njegova naloga! Da ji more biti kos, je izprva potreba, da je popolnoma mož na svojem mestu, t. j. imeti mora stanovsko izobražbo ter mar mu mora biti, da si jo neprestano dopolnuje. Kdor tej zahtevi ne zadostuje, oni ni za učiteljski stan, on torej i ne more biti prešinjen o imenitnosti svojega poklica, ker ga zaradi nedostojne naobražbe ne pozna. Kdor pa tega nima, tudi nima stanovske zavednosti. V interesu našega ugleda, y pospešitev naše stanovske zavesti je tedaj v prvi vrsti treba to, da glasno zabtevamo : nMed ljudako učiteljstvo ne sprejmite nikogar, ki za to poslovanje ni povsem kvalifikovan!" Vestno izpolnjevanje dolžnosti pridobiva učitelju spoštovanje in zanpljivost pri narodu. Bodi torej vesten, dragi tovariš, v vsem svojem stremljenju! Učitelj, ki si je svest, da stori, kar mora, tudi ve, da ga ljudstvo ceni, da se zaupljivo obrača do njega ter da mu radostno izročeva svoj najdražji zaklad, svojo deco, v izobraževanje. In to kaj velja! Ta zavest je pravemu učitelju ponos. Ljudski učitelj, ki mu je res pri srcu njegov stan, pri vsaki priliki kaže občinstvu, da je rad to, kar je, da je ponosen na svoj stan. Neustrašeno in odločno se potega za svoj in svojcev interes! To mu okrepi stanovsko zavest! — Ead, da, najrajše zahaja med svoje kolege. V učiteljskib drnstvib mu je najljubše zavetišče! Kdor se rajši z drugimi nego z učitelji tovariši druži, ta kaže pač malo stanovske zavesti! V občevanju z neučitelji bodi učitelj sploh prav previden! Ako je prepričan o ceni in o važnosti svojega stanu, potem itak ve, s kom mu je občevati. Ne daj se vsakemu v zobe, ne pobrati se s komurkoli! Bodi previden na vseb potih. To ti veleva tvoj ponos! Dostojno se vedi vsakomur nasproti, a ne usiluj se nikomur. To bi bilo proti tvoji stanovski zavesti. Ne klečeplazi, v brk povej vsakomur svoje mnenje! Lizuna nihče ne mara. Bodi odkrit značaj, ker moraš vzgojiti sam značaje! Bodi mož beseda! Pošteno se bori in poteguj vselej za pravico! Vse to zahteva tvoj vzvišen poklic. Ce pa tega vsega ne zmoreš, potem si izgrešil življensko nalogo, potem pač ne moreš reči, da ti je stanovska zavest voditeljica in kažipot pri vsem tvojem početju! Bodi veren sin svojega naroda! SpoStuj njega jezik in navade! Ali moremo misliti ljudskega učitelja, ki ne sočuvstvuje z ljudstvom, katerega otroke poučuje in vzgaja? Ne! To je neizogibno protrebno. Kdor naroda ne ljubi, tudi ne more biti njega učitelj. Brez ljubezni ni vzgoje! Kako ti more ljudstvo uSitelja spoštovati, o katerem je prepričano, da mu je v vsem nasproten? Kako se more pač pri takem možu dokumentovati stanovska zavest ?! Ne daj se ničesar usiljevati in zaukazovati — in naj si bo od kogarkoli — v kar ni nikjer zakonite podlage, kar je samo izbruh samosilja in dostikrat birokratične nagajivosti! Takemu počenjanju se je treba ustavljati: to zahteva stanovska zavest! Drži se vedno zakonitih potov — in ni se ti treba bati! S časom si utrdiš svoje^stališče, ukrepiš svoj ugled! Upoštevali te bodo tudi navzgor! To vse pa te ojači v tvoji stanovski zaresti!