POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI MENTOR DIJAŠKI LIST DVAJSETO LETO III V tem zvezku sodelujejo! Janko Mlakar/1. Brnčič/ Stanko Poderžaj D. J. /1. Dolenec / Moj mir Gorjanski / St Petelin / Fr. Grafenauer / Dlugoš / Dr. V. Bohinec MENTOR I DIJAŠKI LIST / XX. LETO I 1932 I 33 Vsebina. Janko Mlakar / Spomini...............................................................49 Ivo Brnčič I Kvarner ................................................................53 Stanko Poderžaj D. J. / Mavricij.....................................................o* I. Dolenec / Na gori kralja Matjaža..................................................56 Mojmir Gorjanski / Blodnje v teminah....................................... 5*) St. Petelin / Marširala legija koroška...............................................60 Fr. Grafenauer / 1/. zemlje kraljeviča Marka.........................................62 Dlugoš / Jesen.......................................................................Mi Ernst Eckstein / Obisk v karccrju....................................................67 Mojmir Gorjanski / Jesen v polju...............................................69 • Obzornik / Nove knjige....................................................................70 Naši zapiski...................................................................70 Pomenki........................................................................72 Zanke in uganke......................................................................72 Uredništvo lista: Prof. dr. Joža Lovrenčič, Ljubljana, Zrinjskega cesta 7. / Na uredništvo se pošiljajo vsi rokopisi in dopisi, ki so namenjeni za objavo v listu. Rokopisi se ne vračajo. / Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. / Na upravo se naslavljajo vsu naročila in reklamacije. Vsak uuročnik, naj dobiva list naravnost uu svoj naslov ali pa pri poverjeniku, mora poravnati vso naročnino v prvi polovici letnika, sicer ne bo dobil več 6. štev. Mentor izhaja med šolskim letom vsakega l. v mesecu. Urednik prof. dr. Joža Lovrenčič, izdaja Prosvetna zveza (dr. Jukob Mohorič), tiska »Slovenija* (predst. Albert Kolman, Ljubljana, Celovška cesta 61). / Celoletna naročnina za dijake druge in zavode Din 40'—. Posamezna številka Din 4—. Plačuje sr naprej. / Štev. ček. računa pri poštni hranilnici v Ljubljani 14.676. / Naročnina sV V0, l0‘~ za dijake. Lil. 15‘— za druge; za Avstrijo: S 4— za dijake, • i Zv V — Plačuje se po italijanskih, oziroma avstrijskih čekovnih polož- nican »Katoliških misijonov* v Grobljah pri Domžalah. — Naročnina za Ameriko dolar, za vse druge kraje vrednost 4 Ivic. frankov. / Poverjeniki dobivajo za vsaKin plačanih izvodov enajstega zastonj. Plačali pa morajo vso naročnino za vse naročene izvode pred izidom šeste številke vsakega letniku. Janko Mlakar / Spomini. Na lastnih nogah. Navadno so študentom starši edini vir, iz katerega jim dotekajo denarna sredstva. I a okoliščina je včasih prav neprijetna, zlasti če roditelji nimajo pravega razumevanja za različne študentovske potrebe. Moja mati, ki je opravljala naše »finance«, je bila sicer jako skrbna in mi je dala vsega, česar sem potreboval: le to je bilo nerodno, da se včasih nisva strinjala glede tega, kaj je študentu potrebno. 1 ako sem na primer jaz trdil, da mora dijak zahajati v gledišče, če se hoče vsestransko izobraziti. Mati je pa menila, da ima gledišče prav toliko pomena za izobrazbo, kakor tisti »Gašperček«, ki je takrat na prostoru današnjega »Pratra« stalno nastopal. Še ostrejšo sodbo je izrekel oče. »Za mladino je najbolje, da ne zahaja v gledišče, ker se v njem ne izobraznje. ampak le pohujšuje.« Moja roditelja sta bila v tem oziru pač nekoliko »starokopitna«. Starši 20. stoletja so veliko »naprednejši«. Ljubeče mamice nosijo svoje otročičke v gledišče in v kino. kakor hitro znajo sedeti v naročju. In kako naglo se vam potem tako dete izobrazuje! Kot petletno dekletce zna že koketirati ter pozna vse igralce in filmske zvezde. \ sedemnajstem letu si z lizolom celi srčne rane, če ne. je pa v začetku tretjega desetletja svojega prevar polnega življenja že prvič ločena od moža, ki je ni hotel »razumeti«. Mentor, 1032133, št. IH. 49 Seveda, v minulem stoletju je bila mladina še zelo nazadnjaška. Tako so na primer sedemnajstletne deklice le nerade prepuščale svoje punčike mlajšim sestram; ločene so pa bile takrat v Ljubljani samo vdove. Jaz sem bil prvikrat v gledišču, ko sem hodil v peto. Igrali so znano žaloigro »Mlinar in njegova liči«. Ker nisem bil še dovolj izobražen, se mi je zdela vsa zadeva nekam smešna. Ženske so si brisale oči. meni je pa šlo na smeh, ko sem videl, kako so si na odru prizadevali, da bi bili jezni, žalostni, obupani, čeprav jim ni bilo sile. Se pač nisem mogel zamisliti v to, da se togoti stari mlinar, ne pa Borštnik, ki ga je igral, da obupuje Konrad, ne pa Danilo. Najbolj zabaven je bil prizor s strahovi. Počasi in dostojanstveno so korakali duhovi čez oder, ko se naenkrat enemu izmed njih ponesreči, da je kihnil. Fant, ki je poleg mene stal, mu je pa rekel: »Bog pomagaj!« Moja nedolžna veselost je pa lako razburila »damo«, ki je pred menoj sedela v zadnji vrsti (jaz sem stal v prvi), da me je lakoj nažgala. »Smrkavec, ali ne veš, da je pri žaloigri prepovedano smejati se?« Najbolj čudno se mi je zdelo, da so na stojišču luko ploskali, in to za prazen nič, kakor sem mislil v svoji priprosiosti. Danilo sc je moral, potem ko je treščil piščalko ob tla in oddivjal z odra, najmanj petkrat prikazati pred zagrinjalom. »Čemu pa tako ploskajo?« vprašam sošolca Ogelnika, ki je rad klel. »Nalašč, da se pride hudič na oder priklanjat.« Ker je bilo staro gledališče pogorelo, je slovenska » lalija« stu-novala v čitalniški dvorani, ki je bila pa nekoliko pretesna. Zato je vse izobrazbeželjno občinstvo težko pričakovalo novega gledišča, lo se je pa počasi gradilo. Usoda »lirama modric« je bila namreč v rokah deželnih poslancev, ki so pa bili glede njegove potrebe različnega mnenja. Neki zastopnik kmečkih občin je celo izjavil, naj /grade gledišče tisti, ki sc hodijo vanj zabavat, torej Ljubljančani, lo nerazumevanje »glediščne potrebe« je pa izzvalo na nasprotni strani velikansko ogorčenje. »Gledišče ne služi zabavi, ampak izobrazbi«, so trdili zagovorniki dramatične umetnosti. »Vanj ne zahajajo h* Ljubljančani, marveč tudi rodoljubi z dežele in študenti, ki so večinoma kmečki sinovi. I ako se bo potok izobrazbe, ki bo tekel iz gledišča, razlival ne samo po Ljubljani, ampak tudi po deželi.« (Tu potok je menda naslikan v opernem gledišču na zagrinjalu.) 'V debati v našem domačem krogu je oče izrazil mnenje, da bi bilo za izobrazbo jako slabo poskrbljeno, če l)i morali čakati na tisto, ki si jo obe tu j o iz gledišču. Danes se mi zdi. da je bil moj oče moder mož. V sedmi sem se v nekem oziru postavil na luštne noge. Sestra nekdanjega mojega kateheta Gnezde me je naprosila, da sem poučeval dva dijaka, ki sta bila pri njej na stanovanju. Tako sem prišel do stalnih dohodkov, da sem lahko kril potrebe, katerih niso hoteli starši priznati. Največ denarja sem naložil v potovanje. Po končani sedmi sem prepotoval Štajersko in Koroško, po osmi sem pa prišel celo do Prage. Svoje dni so dijaki »viaticirali«. Hodili so navadno po župniščih in kazali spričevalo: »Pauper studiosus sum, peto viaticuin.«7 Prebredli so včasih lep kos sveta in nazadnje še denar prinesli domov. Nekateri so tudi goljufali in potovali s tujimi spričevali. Na take je imel posebno piko rajni postojnski dekan Gornik. Vsakemu dijaku je dal primerno nalogo iz matematike. Če jo je naredil, ga je imenitno pogostil in obdaroval; če je pa pisal »nezadostno«, ga je pa nažgal s »sleparjem« in spodil. Kakor mi je sam pravil, je tudi on v dijaških letih »viatieiral . Nekoč je prišel z nekim sošolcem v Bruck ob Muri. Tu srečata na glavni cesti duhovnika. »Pauper studiosus sum, peto viaticuin.« »Vesta kaj. fanta, če nimata denarja, ostanita lepo doma. Beračenje je za dijaka nespodobno, in viaticiranje je le drug izraz .fiir. das Fechten*." Ker pa morata nekje prenočiti, vama pokažem gostilno, kjer bosta dobro in poceni postrežena.« Da se jima duhovnik s tako popotnico ni bas prikupil, je samo ob sebi razumljivo. Zabavljala sta glasno zoper »skopuhu«, zlnsti še. ker stu vedela, da ju nihče ne razume. Ko hočeta drugo jutro v gostilni plačati. zvesta, du je »Herr Cooperator*9 vse plačal in še za vsakega goldinar pustil. Gospod dekan ni šel potem nikdar več viaticirat. Jaz sem potoval na lastne stroške; suj sem pu tudi toliko denarja nuhrunil, du sem se koncem letu čutil kapitalista. Sicer je bilo pu takrut viaticiranje že strogo prepovedano. V gledišče sem šel večkrat. Veseloigre in tudi burke sem imel rajši, kakor žaloigre. ker se mi je zdelo, du v njih igralci naruvnejše igrajo. Jezilo me je pa, če sem slišal z odra neumne ali celo kosmate dovtipe. Pri tem sem včasih opazoval, kako se je občinstvo obnašalo. Pri res duhovitih dovtipih se jih ni veliko smejalo, ker jih marsikdo zaradi pomanjkanja inteligence ni razumel. Kadar je pa padla kakšna kosmata, je dvorana kur odmevala od krohotu, in zudišalo je po zakajenih beznicah, politih mi/uh in pijanih ljudeh. 7 rbog Študent »em, prosim popotnice.« " Z« prosjačenje. 0 Gospod kopitni. Pri neki taki priliki je Pleteršnik. ki je redno obiskoval gledišče, ostentativno vstal in zapustil ložo. Škoda, da ni bilo več Pleteršnikov: morda bi jih potrebovali tildi dandanes ... Slovenske opere takrat še ni bilo: igrali so pa tuintam kake odlomke. Ko sem bil v osmi, je prišla neka nemška opera gostovat, menda je bila iz Celovca. Solisti so bili dobri, zbor pa jako slab. Pri neki priliki smo mu dijaki prav nalašč sredi dejanja ploskali. Pevci so dovtip razumeli in eden izmed njih, majhen čokat mož, ki smo mu rekli »korifajos«10, se nam je lepo s prijaznim poklonom zahvalil. S ploskanjem smo imeli sploh veliko zabave. Tgralce in igralke smo po štirikrat in še večkrat klicali na oder. Iz parterja in lož so sicer leteli na nas divji pogledi, pa se nismo zanje zmenili, marveč smo še huje ploskali in tolkli z nogami ob tla. Vodstvo gledišča bi bilo prav lahko odpravilo tako zlorabo odobravanja. Igralskemu osobju naj bi prepovedalo več ko enkrat pokazati se pred zagrinjalom, pa bi bil mir. Nekoč sem bil v inozemstvu v gledišču, v katerem je bilo umetnikom prepovedano zahvaljevati se za ploskanje. Pri nekaterih predstavah bi bila taka prepoved že zaradi njih vsebine umestna. Jako čudno, če ne celo smešno, je na primer, ko se pridejo po-•kazati Leonora, Azucena in Manrico, torej vsi. ki so pred nekaj tre-notki umrli, samo grof Luna ne, ki je edini ostal — živ. V sedmi smo dobili »gostilniško koncesijo«, to je. smeli smo tudi v gostilno. To je bila za tiste krokarske čase dragocena pridobitev. Za pravega študenta je namreč pri mnogih veljal samo oni, ki je pridno krokal. Drugi, ki se niso mogli s tem ponašati, so veljali za manj vredne. Med njimi sem bil tudi jaz. Kakor še danes, tako že takrat, ko sem hodil v gimnazijo, nisem mogel uvideti, kaj je prijetnega in mikavnega na kroku. Zato so se mi fantje, ki so se po prekrokani noči vsi bledi in oslabljeni v šoli borili z zaspancem, naravnost smilili. Seveda so bili tudi taki, ki so se morda pozno v noč učili, potem so se pa v šoli ponašali, da so celo noč krokali. »Butanje« je bilo pač študentu v sramoto, krokanje v čast. Da pa ni moja pravica do gostilne zastarala, sem tudi jaz šel takole kako soboto popoldne na kozarec pive, in sicer vedno v isti družbi treh ali štirih sošolcev, samih treznih fantov. Vsak je izpraznil večjemu tri kozarce. Edini Kovač je delal izjemo, ker je svojo c \ anajstorico žemelj, katere je pospravil s čudovito virtuoznostjo, pop a nil z enim samim vrčkom. Pri računu je navadno priznal samo ( va kruha, ostale je pa nam naprtil; kajti bal se je, da bi mu Voditelj zbor« v starogrškem gledišču. natakarica ne rekla, naj gre drugič rajši v pekarijo na žemlje in si ukaže pivo tja prinesti. Krok je danes menda med srednješolsko mladino popolnoma izginil, in prav je tako. Koliko drugače pametnih in nadarjenih dijakov je pač tisto nespametno ponočevanje ugonobilo! Sploh je pa krok inozemska rastlina, ki so jo uvozili iz Germanije; zato je najbolje, da jo dijašlvo izpuli s korenino iz domačih tal in vrže za mejo. (Dalje.) Ivo Bmčič I Kvarner. I. Obala. 'Pod so lica trda, stroga, kakor da ni v njih krvi. Tihe, črne žene kakor romance hodijo, starci ko izpiti, blazni žreci blodijo. Z burjo (u vsak grm, vsak žleb, vsak val ihti. I od iz vsakega semena raste samo kamen, lehe tod ko ledja so mozga sestradanih. Človek <11 sc bije za zemljo, ko da je sramen greh razsut v rebreh, od sončnih kopij izprebadanih. O, ne vidim krivde v teh pogledih ranjenih! V slehernega vžgan je strašne vere vonj grenak. In zaman spokorniško mornar in ribič in težak čaka lepših dni, nevidenih, nikdar oznanjenih... II. Skrivnost. Razpaljcno sonce večerno /.žarilo gladino je z nebesom v neizmerno šumečo, penečo, iskrečo se reko, ki nosi bela jadra, meniš, naravnost v odprto nebo. Vso je vase utihnilo. Morje jc zadnjič v globeli zavzdihnilo in sc upokojilo v otokov naročju. Samo še ko romarske trume gredo glasovi zvonov po razbitem, razritem pobočju. Glej: vijugasta pota, ki so že toliko bede prenesla, vinogradi, ki se s strmino bore, koče, ki siromašno klečijo ob produ, trpina — težak na izsesani, rdečkasti lehi in ribič kraj vesla —, pa še to ljubljeno, grenko, široko morje in še ta veliki ogenj voda in neba na zahodu. Tiho!... Ko čez modrino gre zlata cesta miru, kakšna orjaška znamenja, kakšna to srcu hijo v nezuslutenem dnu, o, kaj jo živu voda te zemljo koščenega kamenja? — Veli Jože strmi preko gora brez glasu ... Stanko Poderžaj D. J. / Mavricij. Te <111 i mi je prišlo v roke pismo starega misijonarja. Zgodbica je tako mična, da Vam jo sporočam, kol sem jo bral: Krasen uraonski tip: temno zrasčen, kodrastih las. vsak čas pomežikujoč, prsa ko< mlad bik, tak je naš Mavricij. Vedel je to in to ga je pokvarilo. Bil je ponosen in trmast, vendar pa še ne domišljav, kar je tudi nekaj. Star je bil takrat devetnajst let. Ko bi ga samo videli pri igri! Vedel je, da zna. in je hotel, da to vedo tudi drugi. t‘e je igro hotel dobiti, je gotovo zmagal in je izredno užival, ko so inii vzklikali. Prav dobra zemlja za obdelovanje je bila to. ko bi samo kdo mogel zlomiti njegov veliki ponos. Bila sva velika prijatelja. a nikoli sc mi ni nudila prilika, da bi ga spravil na pravo pol. Nekoč pa sc je ponudila in nisem je zamudil. Takole je bilo: Mavricij je bil v višjem razredu iu se je skregal z učiteljem. Ta ga je poslal k meni z usodnim naznanilom: Prosim, dajte dečku par gorkih!« Aha, nekaj navzkriž, Mavricij? Kaj si storil? Učitelj me prosi, naj ti jih par odmerim. Takoj te ne morem kaznovati. A kakor hitro bom o vsem natančno obveščen, se ti bo zgodilo pa zasluženju. Ne pa prej, dokler mi ne poveš, da kazen rad sprejmeš.* Divje me je pogledal, ustnice so mu vztrepetale, glas se mu je tresel: Kaj?« je rekel, — »tepen? Nikdar, dokler bom živ!« — »Kakor hočeš, lantie! Pokori se ali pa pojdi!« sem se smehljal. Pazi se! le me ue ubogaš, bo še slabše: tudi mene s tem žališ.» Izbulil je oči: »Naj bo,« je dejal, »ampak z jermenom ne!« — Dobro, dečko! Zbogom!« sem ga odslovil. Pojdi zdaj in pridi kasneje, zaenkrat si še preveč razburjen.« Zapustil je sobo in je godel nekaj sam zase. Medtem sem preiskal slučaj iu dognal, tla je izzival učitelja iu ni hotel ubogati. Po šoli se je okrog Mavriciju zbrala cela gruča, ker je bil laut splošno priljubljen. Disciplina pri takih »zborovanjih« sicer vedno trpi, a da kaj ne pokvarim, sem se delal, kot da nereda ne vidim. In bilo je prav tako. Kajti kmalu je prišlo k meni par Mavricijevih prijateljev: »Res je nerodna ta reč, oče! Mavricij je kriv, kaznovan pa noče biti.« — »Nič ne de, vi ot njegovi prijatelji morate poskusiti, da ga k temu nagovorite. Jaz bom '/'Vi*' IU čakal.« šli so iu so se čez deset minut vrnili, pa s kom? /. Mavricijem! »Dobro, dečko, velja?« Da!« so odgovorili zanj prijatelji, 1° * J,U ■**“• (l‘l *e bo pokoril.« - Kaj? Pokoril se? Temu jermenu? Nikoli!* n o< vi nul j e iz sobe. Pri meni je pustil osuple tovariše same. — Slučaj je ' -t I »Recite Mavriciju,« sem dejal, »da mu dam časa še do < * st i i zvečer, p« nttj st. otlloči. Zadeva mora biti rešena še danes. Naj sobe .».kil-'"1'm<)rU. V/ ^a/t u teK“ povejte uslužbencu, naj iz študijske ničesar dati « UJWgOVe knjige iu perilo iz shrambe; tudi kuhar mu ne sme To so Mavrici j u povedali in videl je, da se stvar neprijetno zapleta. Vse popoldne je izgubljen taval okrog, nekajkrat je zašel prav pred mojo sobo, a ko bi moral potrkati, je zacepetal in stekel proč. Kakšen boj se je bil v tej mladi duši! Zmaga ali poraz bosta odločilna za vso bodočnost! Štiri popoldne... Šole je konec. Druga gruča je pripeljala Mavricija. »Dobro, oče, ubogam«, je dejal tresoč se. »Bravo, fant. Pridi, saj ne bo bolelo.« Ko pa sem se obrnil iu segel po jermen, je Mavricij že zbežal iz sobe in vpil: »Ne maram, ne maram.« — — Potrpežljivost je koristna čednost in dostikrat zelo pomaga k srečnemu izidu. Ob osmih zvečer... Po večernem študiju. Mavricij vstopi z odločnim korakom: »Oče, ubogam! Udari, samo ne v prisotnosti drugih.« — »Do desetih zvečer lahko prideš k meni, kadar hočeš, ko boš videl, da ni nikogar blizu...« Mavricij je jokal. Boj je bil res težak in molil sem, da bi ubogi dečko vzdržal v dobrem sklepu in res prišel. Vseeno sem še malo dvomil. Sola misijonske postaje v Dosolili ju. Ob pol desetih je potrkalo na moja vrata. Spet je bil Mavricij. »Prav, Mavricij! Pridi, dečko!« sem dejal po očetovsko. »Je težko? Nič ne maraj, zmaga je tvoja! Kako bodo tovariši zadovoljni. Bog sam te je vesel.« — »Oče, pripravljen sem, samo vrata zapri... in potem... primaži...« — ►Mavricij! Ti si imeniten dečko! 'la tvoj notranji boj je bil že kazni dovolj. Ne bom te tepel!« — »Kaj?« je zaklical odločno, »hočem, da me nabiješ!« Ker je še silil vame, sem pokazal na mizo: »Prav, tam je jermen, a jaz se te ne bom dotaknil.« — To je bil prizor, ki ga nikoli ne pozabim. Zgrabil je za jermen iu je začel tako strahovito udrihati po sebi, »la sem se zbal, fant si bo še kaj naredil. Izvil sem mu orodje iz rok: »Dosti je, dosti, moj dečko!« sem dejal ginjen. »Danes si popolnoma zmagal, čestitam ti!« iu stresel sem mu roko. Mavricij je od takrat krasen dečko v vsakem oziru — odločen in pogumen, priden in ubogljiv pn kot majhen otrok. Vsi gn imajo radi povsod, kjer se pokaže. K.o je dogodek zvedel sedanji misijonski škof v llančiju. je dejal: Imenitno!« in obrnil sc ji- vstran, da ne l>i pokazal, kako ga je zgodita ganila. Medtem pa se je že solza prikradla iz oči in mu je spolzela po licu — — — Zgodbica je bila vredna solze, prav gotovo... I. Dolenec / Na gon kralja Matjaža. 4. Na Ped. Kralj Matjaž je dober kralj — dober tudi do romarjev, ki ga hodijo častit. Lepo jih vodi po zložni kolovozni poti do višine 1654m. kjer čuku nanje z vsemi dobrinami bogato založena Uletova koča. (Baš bob so cvrli, ko sem vstopil — nikdar še nisem videl v planinski kori tako slavnostne jedi.) Pod kočo je močan neusahljiv studenec ledeno mrzle vode. vredne*, da jo pije sam Matjaž. Na gori Lisci nad Zidanim mostom je studenec, ki mu pravijo Lačni studenec-, ker postaneš kmalu lačen, če sc ga napiješ: tako ti pospeši ta gorska studenčnica prebavo. Tudi studence pod Uletovo kočo bi zaslužil to ime. Da. res. na visokih planinah je zdravje doma*. Pa pustimo luko vsakdanji* stvari, ki se tičejo jedače in pijače, saj stojimo pred kočo. v kateri prebiva incoguito sam kralj Matjaž. Kipar Niko Pirnat ga je bil izrezal iz lesa. pred kočo so mu baš kopali votlino in postavljali v njej prestol, na katerem ga bodo čez dober teden dne -I. avgusta ustoličili. Spoštljivo sem sc mu šel pokloniti v skromno shrambo, kjer sc jc skrival očem radovednežev. Z resnim, modrim in dobrohotnim obrazom jc zrl zamišljeno predse. Da. takega si jc moral misliti Matjažu Zupančič, ko jo pel o njeni: Veš. kaj je dolgih, težkih tisoč let? Veš. kaj izsanjal v njih jc kralj Matjaži' Moj narod moder je kot kralj Matjaž, moj narod star je težkih tisoč let! Kralj Matjaž, pridi zopet k nam! leže nego kdaj le pričakuje kmet. i mn poje boben, ker mu nehvaležno mesto tako slabo plačuje njegove ptidelkc, potreben si brezposelnemu delavcu, ki mu vsi sociologi, narodni gospodarji iu politiki ne morejo preskrbeti dela, in študent sanja o tebi, “Tč. paziti na pot v strahu, da se boš kam prevrnil: ves čas krog sebe in uživaš razgled po Mežiški dolini in sosednjih !•" s!inv' ,H‘ Vl“*> kako ti mine čas, in že stojiš na najvišjem vrhu ncLjii na OI< 'I/, v' (-!-<> m). Peca ima namreč vrhov kar na izbero: severi!/1 ' v nekateri v Avstriji; najvišji iu najlepši je nas. njega sc ti odpre »razgled kakor kraljestvo« (Izidor Cankur). C'e si planinec, so ne boš mogel ločiti od pogleda na Kamniške planine, kjer stoje pred teboj v vrsti Kočna, Grintovec, Skuta. Brana, Planjava in Ojstrica, mali) stran od njih pa samotna Radoha. Dolgo raztegnjeni hrbet znamenite Olšave vidiš tako lepo pred seboj, da bi g.i kar slikal. Na njenem pobočju je v višini 1700 m širom Slovenije in izven njenih mej znana Potočka zijavka. 115 m dolga. 20 do 40171 široka podzemna veža. v kateri je prof. Brodar iz Colja odkril najstarejše doslej znano bivališče pračloveka v Sloveniji. Vhoda v votlino pa ne vidiš s Peco. kor se nahaja baš na nasprotnem pobočju nad Solčavo. Pogled na Mežico. Prevalje, Cuštanj in na hribovje, ki loči Jugoslavijo od Avstrije, ji' tako slikovit, da prodajajo v koči posebne razglednice, ki ti kažejo vsaj dol tega pisanega mozaika, sestavljenega iz temnih gozdov, zelenih travnikov, rumenih žitnih polj. belih vasic in cerkva. Najlopši je pa pogled, ki se ti odpira na Koroško. Podjuna jo pred teboj razprostrta kot na ogromnem Uletova koča na Puci (l()34in). zemljevidu. Posebno lepo vidiš Pliberk. Nobena vasica ti pa ni' bo tako ostala v spominu kakor mični Šmihel, rojstni kraj ljubljanskega škofa dr.Gregorja Rožmana; Šmihel spoznaš po tein, da se lik nad vasico, ki loži v ravnini, dviga samoten gozdnat hribček, ki ga venča cerkvica. Sedaj pa. prijatelj, no bodiva sentimentalna in 110 pojva pesmi o potujčeni zemlji, le bi naju slišal Matjaž, bi so nama lahko zgodilo, da Iti kaj slišala... še vest bi nama začel izpraševati rudi Koroško... Upajva, da bo končno le Matjaž pomagal zdraviti to pekočo rano. Ker h 1110 že na vrhu Pece. skušajmo še ugotoviti, kod jo neki kn|ot vozil z Ogrskega vino na Koroško in prišel na svojem potu skozi veliko dobravo do visoko goro , kakor jo pričel znano povest o kralju Matjažu Matija Majar. Tu jo mogoča samo ena pol: voziti jo moral približno po isti poti. po kateri vozi danes železnica iz Prevalj v Pliberk. (Na sliki, ki kaže razplod s Pece, vidiš dol železniškega mostu.) Kajti na vseh drugih straneh je okolica Peco zelo težko dostopna brez ozira na to. da kaže sedanja železniška proga Maribor—Celovec najbolj naravno in najkrajšo /vezo Ogrske s Koroško. Vse popoldne do večera sva s prijateljem uživala gorski zrak, planinsko solnce in božanski razgled, proti večeru sva se pa. polna svečanih misli, vračala v kočo. kjer so nama odkazali prenočišče v sobi ob balkonn (na sliki Uletove koče vidite prav ta balkon z vrati v sobo in z oknom na vsaki strani vrat). Vrata na balkon sva pustila odprta, tako da sva v jasni noči gledala zvezde, čuječne plamene: ko spi naša zemlja, le ono nad njo skrbe z Matjažem, bede nad nočjo. Po pobočju Pece so migljale acetilenke. V shrambi pa je čakal Matjaž, da zasede svoj prestol v votlini. 5. »Sanjr« o kralju Matjažu. Ljudstvu je treba dopovedati. da s pričakovanjem kralja Matjaža ni nič. Kdor misli, da ho / odprtimi usti in kri/.cmrokami pričakal dobrot od zgoraj, se moti. Zeli bomo mi iki jugu samo to. kur si bomo /. zavihanimi rokavi sami pridelali in priborili. Krekove besede, sporočene po hi n/.ga rj n. Ob zaključku prejšnjega odstavka je bržkone ta ali oni bravec pričakoval. da bom v naslednjem poglavju pričel lagati, kako se mi je ponoči sanjalo o Matjažu. Tega pa ne bom storil, radi tega ne. ker bi premalo bravcev verjelo. Povedal bom rajši po pravici, kaj bi se nii bilo sanjalo, če bi imel toliko pesniške domišljije, da bi si bil lahko za svoj skromni sestavek naročil še lepe sanje. Sanjalo bi si' mi bilo tole. V votlini je oživel kralj Matjaž, okoli njega so pa stali vojaki: sami delavci z acetilenkami v rokah. S prijateljem sva pristopila in se čudila, kako da Matjaža ne obdajajo vojaki s konji, sulicami in čeladami. Kralj Matjaž je naju grdo pogledal in nad nama zagrmel: »Sram vaju bodi! Že vsak prvošolec ve. da sem jaz knez miru in da .ne ene kapljice ne bo prelila krvi nedolžne vsa oborožena moja sila. Ali ne učita otrok v šoli. da bo v moji državi razglašena le ena postava: .Usmiljen bodi. ker svet bo prerojen in izveličau le v dobroti.’? Vsako leto pišeta naloge o miru. sklicujeta se na Prešerna, da smo ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi; celo to trdita, da sta Prešernov narod, ki je tako lepo zapel svojo himno: _ . . ... Žive naj vsi narodi. Ki hrepene dočakat' dan, Ki. koder sonce hodi. Prepir iz sveta bo pregnan. Ki rojak Prost bo vsak. Ne vrag. le sosed bo mejak! luko govorite z ustnicami, v srcu me pa Se vedno žalite s tem, da nu o ubijate z orožjem in pričakujete od mene. da vam bom z vojsko piuaia na svetu boljše čase. Vedno naglašate: .Vojno vojni!’, vedno trdite. • a |t vojna /ločin nad človeštvom mene pa smatrate za tako nazadnja--V" !Utj\r., T**- /l,l*'h časov od novih — zločinov! |V| VrJob. Vam m ^°IM * vojsko, prinesel vam jih bom * * aN(1 • b "ista videla, da vsak dan po trikrat zahajajo v mojo Hujec-Sovri-Hupol-Solar, Slov. Čitanka I, 54. goro delavci? To so moderni borci za boljše čase! Pošteno delo — to je tisti mogočni prstan, ki vam bo olepšal in obogatil vašo zemljo, zgrudil vam ponosno stavbo tvarne in duševne kulture. Kadar me boste vredni po svoji poštenosti in pridnosti, takrut bom pa prišel med vas.« Pa sva ga vprašala, kdaj bo to. Tedaj se je pojavila ob Matjažu podoba — Janeza Evangelista Kreka. Po vrsti visokih odlikovanj, ki jih je nosil (— tu na zemlji ni imel nobenega! —). sva sklepala, da je 011 sedaj prvi minister na dvoru kralja Matjaža. Ob pogledu nanj se je za hip zjasnilo lice Matjaževo in nadaljeval je: Poglejta ga, ta je l)il moj predhodnik, ta je bil moj odposlanec k Slovencem. Poslal sem vam ga. da bi vam po njem prišli boljši časi. Tudi on vam je pel mojo himno: Narod naš je narod dela. Slave dom mu ni bojišče, bojnih zmag si ne želi: v vztrajnem delu si je išče. v delu zarja mu vesela V delu ima 011 oblast, trajne zmage se blešči. v delu slavo, v delu čast.« Zastokala sva: »Zakaj si nam pa vzel svojega odposlanca, preden smo ga mogli popolnoma razumeti? Saj veš. kako bridko ga še danes pogrešamo.« Matjaževo lice se je zopet nabralo v mrke gube. »Zakaj sem vam ga vzel?! Zato, ker ga niste bili vredni! Kar izprašajte si malo vest. pa se potrkajte na prsi! Kadar se bo vsak izmed vas pošteno potrudil, da bi vsaj nekoliko hodil za Krekom, takrat bom pa zavladal jaz med vami. l)o tega je pa še daleč, saj se tako malo zavedate, kaj ste imeli, da temu mojemu največjemu glasniku n isti* niti spomenika postavili v Ljubljani. Saj jaz ne dam bogve kaj na spomenike — a kar sc spodobi, se spodobi!« Zajecljala sva: Nekoliko zbiramo za spomenik. Toda. saj veš, kriza je —« • V vaših glavah je tudi kriza! — No. koliko ste pa že nabrali?« Pogledala sva drug drugega, a nobeden ni vedel točne številke. Pa sem začel malo mencati: »Če prav vem. je bilo ob najinem odhodu iz Ljubljane nabranih kakih 4000 Din.« Preko obraza Matjaževega je šinila zaničljiva senca in pokazal nama je z roko, naj se spraviva — spat! Mojmir florjanski I Blodnje v teminah. Sive konture gora se izgubljajo v mraku, veje brczlistih dreves v mrzlem vetru drhte, puste planjave v temnih daljavah ječe in kriki črnih ptic odmevajo votlo v zraku. Ali. sam nocoj sem ostal v tej težki samoti... le roža bela v večer poleg pota strmi, v daljavi nekje zvon večerni pritajeno ihti in moj trudni korak odmeva v kričeči praznoti. St. Petelin / Marširala legija koroška... Neknj spominov iz lota 1919. 2. V kasarno. Še enkrat smo se zbrali k posvetovanju. Odhod je bil sklenjena stvar in priprave so bile gotove. Preizkušeni vojaki iz svetovne vojne, ki so se prejšnji veter odlikovali s svojo prevdarnostjo in z resnobo, so oznanili: »Jutri bomo odšli z dopoldanskim vlakom v Ljubljano v kasarno. Ni več časa za oklevanje, potrebujejo nas. domovina nas kliče. Mnogo bi jih še lahko šlo z nami in marsikdo se bo morebiti še odločil. Pokazati moramo, da smo korajžni, da ljubimo domovino in našo ubogo Koroško, /ato se bomo zbrali in skupno odkorakali čez trg na postajo!« Povelje je bilo od vseh zbranih z navdušenjem sprejeto. »France, ti pa prinesi harmoniko s seboj, godba mora biti. da bo naš odhod bolj paraden!« so pozivali navdušeni rekruti. »Bom.« je obljubil vdano sedmošolec France, »a kaj pomaga, ko najbrž ne bom mogel z vami: doma sem danes tako prosil očeta, naj mi dovoli, a nisem ga mogel omečiti. Saj bi najrajši kar ušel z doma. Nekaterim tovarišem je torej doma še bolj trda predla glede dovoljenja, kakor Tonetu in meni. Začeli smo se kar kmalu razhajati. Ob uri slovesa je človek nekako nemiren, misli na to in ono in nikjer nima pravega obstanka. Odšli smo v nestrpnem pričakovanju, kaj nam bo prinesel prihodnji dan. Ko so zjutraj dijaki odhajali v šolo. mi je postalo naenkrat tesno pri srcu. »Bog ve. kdaj bom zopet takole pod pazduho nesel knjige v šolo. morebiti pa nič več.« Kar s silo sem odpodil take neljube misli. še gospodinja, stroga študentovska mati. je morala žaliti moje domovinsko navdušenje. »Kaj pa vendar mislite, da ne greste v Solo? Tudi včeraj niste bili!« me je prijela, preden sem mogel povedati, da sem se prišel poslavljat. »Saj tudi ne bom šel.« sem se odrezal precej nejevoljno, grem k vojakom, v legijo, na Koroško!« Da bi videli, kako me je čudno prezirljivo pogledala! »Kaj. vi vojak? Ali nimajo drugih pripravnejšili in boljših? Nič >i ne rekla, ko bi morali! Neumni ste. V šoli boste zaostali, če se vam ne zgodi še kaj hujšega. Ali nič ne pomislite? Oče mi je dovolil.* sem na vse to trdo odgovoril. » e je oče dovolil, potem je prav. samo neumno se mi zdi. if < eia a že bolj mehko. Poslovil sem se hitro, oprtal sem nahrbtnik Naša čela se je zbirala. Razen nekaj starejših študentov — bivših vojakov so bili skoraj sami golobradi, zeleni študentje, ki so okušali stradanje med vojno, a vsi resnih obrazov. Nekateri so bili opravljeni popolnoma po vojaško, drugi deloma, tretji civilno, le ogromni nahrbtniki so kazali nekaj vojaškega. Duh in razpoloženje: nič si' nam ni tožilo po Minervi — bili smo vsi pravi Martovi sinovi! Ljudje so se zbirali in so nas z velikim zanimanjem opazovali. Temu ali onemu je bilo kar nerodno: imel je občutek, da ocenjujejo njegove vojaške sposobnosti. O. te »rekrutne komisije« bi že slišale krepke odgovore, če bi se predrznile svoje misli glasno izražati! Formirali smo četverostope. Uniformirani so vstopili v sprednje vrste. dr>*gi lepo za njimi. Pred četo se je postavil kapelnik Franci' in zagodel koračnico. Mahnili smo jo skozi mesto, čez trg. »Živio naša Koroška! Živeli Korošci!« smo navdušeno vzklikali in v vrstaii opazovalcev je odmevalo vse do kolodvora. Živahno vrvenje je nastalo na peronu. Naenkrat se je pojavil med nami sum gospod profesor Šimen. »Kaj gre z nami?« , »Zares?« »Da. gotovo, suj je vendar opravljen kakor mi in tudi sam je pritrdil!« Naša namera je gotovo prava in sedaj je nekako uradno z zgledom resnega in strogega profesorja še potrjena!« Navdušenje raste. Celo gospod župan našega mesta se pojavi. Spregovori, pozdravi in se poslavlja od nas. Vzklika navdušeni mladini in celo junake nas nazivlje. Tudi gospod profesor Jakob nas pozdravlja in sc poslavlja. Še ni konec! Spregovoriti mora še visoko-šolec in sc posloviti od srednješolcev. Živio legijonnrji. naša je Koroška in bo!...« »Živio!« Pozdravljajo nas kot junake, ki se vrnejo iz boja kot zmagovalci . sem si mislil. Saj še nismo nič naredili na Koroškem. Celovec še ni padel, a tudi ne vem. če bomo vprav mi kuj pripomogli, da bo. Kako sc bomo šele vračali iz Koroške! Takrat nas bodo šele pozdravljali. gotovo kot zmagovalce v Olimpiji. In če bomo padli, nam bodo postavili vsaj kak spomenik, kol so ga postavili (Irki Leonidi in njegovim tovarišem, ki so padli pri Termopilah. Na pravi poti smo. to je gotovo! Domovina nas kliče. Koroška nas poživijo!« \ lak jo prisopihal, so ustavil in ob navdušenem vzklikanju smo vstopili. Kapelnik Iranec jo pobito gledal za nami... \ vlaku smo ugibali, kdaj neki bomo odrinili na Koroško. Nekateri so menili, da nas bodo poslali takoj, ko bo pripravljenih dovolj legijonarjev za novo četo. Prva četa je namreč že odšla. Drugi so oporekali. češ, da nas morajo prej vsaj v glavnem izvežbali v orožju. »Saj veste, kako se je prvi četi godilo? Sila je bila, samo zato je morala takoj odriniti. Naglica pa ni prida! Četa se ni mogla izkazati in popolnoma je bila razbita!« Za trenotek nas je ta novica potrla, da smo se pomembno spogledali. a že smo ugibali, koliko se jih je zopet prijavilo v legijo. Bili smo optimisti. Vlak je pridrdral v Ljubljano. Stopili smo v vrsto, stvorili četverostope in odkorakali po blatnih ulicah v Belgijsko kasarno. »Živio Koroška!« smo pozdravili številne tovariše na dvorišču. »Živio, živio!« »Lepo število vas je! Odkod?« »Z Gorenjskega, študenti smo!« »Bravo, kar naprej v pisarno!« (I)uljp.) Fr. Grafenauer / Iz zemlje kraljeviča Marka. /. Zemljepisni pregled. Ni jih krajev v naši državi, o katerih sc je toliko in tako s prezirom in posmehom govorilo in pisalo kakor o Macedoniji. Urednik »Gelscn-kirchner Allgemeine Zeitung« je napisal v svojem listu septembra 1929 tole: »Oe bi se človek ravnal po informacijah, ki se dobe v Zagrebu ali Beogradu, hi moral misliti, da je Macedonija še danes zemlja večnih neredov.« Res je, da je- ta pokrajina naše države živela in d oživel a drugo zgodovino kakor Ljubljana, Zagrel) ali Beograd, toda s tem ni rečeno, da so danes trditve o večnih neredih na mestu. Maccdonija se še vedno tudi danes tako imenuje, čeprav je uradno Vardarska banovina. Ime Macedonija se omenja prvič za vlade Kilipa 11.. ki je imel svojo prestolnico v Pelli, torej na ozemlju današnje Severin* Grčije, med Solunom in Djevdjolijo. Že za vlade Aleksandra Velikega se nazivajo vsi kraji južno od Save in Donave do grških mej Macedonija. L. N85. p. Kr. se selijo begunci Klement. Navm. Angelar, učenci sv. Girila in Metoda, z Morave na Balkan. V Belgradu. tudi Belgrad je bil namreč tedaj v Macedoniji, jih sprejmejo in pozdravijo uradniki bolgarskega kana Bo-V|SU* krW‘‘m‘«“ Mihaela. Na kartah, ki so izdelane v letih I!»(M) 1H30, sega Macedonija na sever skoraj do Skoplja, nekako do veleške soteske. — ko osvobodili Rusi Bolgarijo izpod turškega jarma. Bolgari so smatrali, da st-ga Macedonija od Mitroviče na Kosovu, od Niša in Pirota na jug »o Bistrice v <• rčiji in na vzhodu do Mcste. Cela ta pokrajina je spa- • a a po mnenju Bolgarov v njihovo narodno, jezikovno in politično ob-mo je. ato je bilo tudi delovanje sofijske ali tretje Bolgarije usmerjeno pio t jugozapadu in ne proti jugu ali vzhodu. Ta njihov smoter je prišel si v* * a s m >s imi pravicami navzkriž. Odtod izvira tudi neslovansko držanje n 111 1,1 (U'l« balkanske vojne in v svetovni vojni. Po London- ;»»11 !' “r ‘,|n miru 1912/13 je zemlja nekdanje zemljepisne Maee- o jt ozemlje, omejeno na zapadu z Jablanico, Mokrajusko goro. Vojnovo in Pintlom, na severu s Šur Planino. Osogovskimi in Rodopskimi planinami, na jugu in jugovzhodu s tesalskim Olimpom in Egejskim moljem. — razkosano in porazdeljeno med Grčijo, Bolgarijo in Srbijo, oziroma Jugoslavijo. Dolino Strunu* je dobila Bolgarija, ozemlje od Olimpa in Egejskega morja do južne meje kraljevine Jugoslavije Grčija, porečje Vardarja s Skopljem, Bitoljem. Ohridom in Štipom je pripadlo Srbiji in Jugoslavija je dobila I. 1920. Se Struinico z okolico. Po naj novejšem zakonu o razdelitvi kraljevine Jugoslavije na banovine, spada vse ozemlje južno od Kosovske Mitroviče in Niša do albanskih, grških in bolgarskih meja Vardarski banovini. Je to po obsegu naša največja banovina. Šteje 38.879 km3 in 1,386.091 prebivalcev. Na knr pride 36 duš. II. Zgodovinski pregled. Zgodovina, posebno predzgodovina Povardarja nam je še nejasna in meglena. Toda izkopanine, ki se vsako let«) množe. izpričujejo, da se začne prazgodovina teh krajev že v mlajši kamencni dobi ali najpozneje v prc- Stobi. hodni eri iz kamenem* v bronasto dobo. To je danes že deloma dokazano n« podlagi izkopanin v Prilipu in v okolici Skoplja. Arheologi so prepričani, da bodo naleteli na izkopanine iz mlajše kamenem* dobe tudi v Stobih. balkanskem Pompeju. 18 km južno od Velesa, kjer se cepi cesta v Gradsko. Prilip, Bitolj, Ohrid. Nemški znanstveniki kopljejo sporazumno s Srbsko akademijo v Beogradu že drugo leto v ohridski trdnjavi. Prepričani so tudi oni. da bodo odkrili neolitska najdišča. Slučajno odkrita najdišča Bolgarov letu 1917. pri izdelavi ceste Ohrid- Prilip v bližini Ohrida dokazujejo, da so bili kraji okrog Ohrida središče neke dosedaj neznane države. Odkopali so tedaj sedem moških grobov. Nikola Vulič, profesor univerze v Beogradu, je na istem mestu lani odkopal osmi moški grob, ki je po svoji vsebini naj bogatejši. V teh grobovih so našli zlate naličuicc, zaponke, sandale in trinožnike. V letošnjih počitnicah je le-ta na istem mestu odkril tudi več ženskih grobov. Kraji z Ohridom in okolieo ter Polagonija so prvi. ki se dosedaj omenjajo v zgodovinskih virih na ozemlju kraljevine Jugoslavije. Gravitirali so v Filipovo, v Aleksandrovo državo, v državo epigonov na Balkanu, kateri so tudi od I. 379.— 14(>. pr. Kr. z južnim Povardarjein vred pripadali. Leta 146. pr. Kr. so po treh zaporednih težkih vojnah zagospodarili Rimljani tem krajem. Nakopičena bajeslovna bogastva nekdanje Aleksandrove države so odpeljali v svojo prestolnico, kar jim pa ni prineslo sreče. Bogastvo je kvarno vplivalo na dalj 11 j i razvoj rimske republike. Dolgo so vladali Rimljani v teh krajih. Lahko rečemo do I. 1282. po Kr. Rimski cesar I eodozij Veliki je razdelil vesoljno rimsko cesarstvo leta 395. po Kr. med svoja sinova. Tako je nastalo zapadno in vzhodno rimsko, romejsko ali grško cesarstvo. Smoter te delitve naj bi bila lažja obramba države pred prodirajočimi Germani. Slovani in še pred azijskimi narodi. Meja med rimsko državo in Bizancem je tekla od Kolubure na Roko Kotorsko in Veliko Sirto v Afriki. Ta črta ni bila samo .meja med dvema državama, temveč jo postala tudi meja med vzhodom in ztipa-(lom, med Rimom in Carigradom, med vzhodno in zapadno kultur«;). Ta meja med vzhodom in zapadom je usodna tudi za nas. Ko so si' naši predniki naselili na Ralkauu. so oni na zapadli prišli pod vpliv Rima, vzhodni pod vpliv Carigrada. Skozi dolga stoletja (rihN. I()|N.) se je vršila ločitev čustvovanja in kulture to in onstran umetno povlečene meje. Za preseljevati ja narodov je Povardarje mnogo trpelo od zahodnih Gotov. Hunov in vzhodnih Gotov. Mnoga cvetoča mesta i/. grško-ritnskili časov so se izpremenila v ruševino iu razvaline, kakor Skoplje, Stobi. Ohrid. Tudi zaporedni potresi v začetku šestega stoletja, posebno oni ."»IM., so napravili svoje. Vendar je romejsko cesarstvo vse vsiljivce izpodrinilo iz Balkana z orožjem ali /. zvijačo iu denarjem. Po odhodu Longobnrdov iz Panonije v Italijo r>()H, leta je pa vendar Ralkauski polotok dobil novo prebivalstvo. Ze desetletja so čakali na južnem robu Panonskega in Sarmatskcga niž.avja. ob Savi iu Dravi naši predniki v upanju, da bodo našli na sončnem jugu novih, ugodnejših in plodnejših solišč. Mikalo jih jo tudi legendarno bogastvo ( arigrada, katero so pa že Goti in Huni odnesli. Po letu (»02. so Slovani, ki so prežali ob Donavi, svoje načrte uresničili. Revolucija v Carigradu jim je to omogočila. Dotedanjo prebivalstvo Balkana: Iliri, I račani iii rimski naseljenci so bežali na jadransko obalo in otoke iu v planine uk o-Sarskoga gorstva, na ozemlje med Skadrom, Dračem in Tirano. (V Um ti i kol ii se je v teku stoletij izoblikoval narod Albancev. Arnavtov ali * ipitaiov.) Razen ( arigrada iu okolice, Soluna in delov Peloponeza ter ri ota Skader, Drač. liraua so preplavili Slovani ves Ralkauski polotok. novih področjih se si' sicer še selili iz doline v dolino, iz kraja v kraj. !s a jot sc boljših in ugodnejših solišč, bistveno se pa položaj ni več izpre-meni . o je trajalo vse do polovice 9. stoletja. Pastirji med Pivo. Taro in .miom so si pi«v tedaj ustanovili svojo državo, da bi se lažje branili proti o garom, i so prišli |. preko Donavo na Ralkau iu se vrinili med . 'ant na ozemlju med Douavo iu Balkanskim gorstvom ter ustanovili tam R^zan™''or VI/»VV’ imstirMka .avu je postala priroden zaveznik ('imiak v»l. 4 (’K“y>m 'or*" *° "• trajalo dolgo. Močni Ivan > nortmski niajordoni, si je pokoril zopet vse ozemlje med Balkanom in Donavo — Preslavsko Bolgarijo. '7.q dve le(i potem se je dogodilo 1o tudi z državo med Pivo, Taro in Limom (971.). Čez šest let pa si- je izoblikovala nova slovanska država s središčem v Ohridu in Prespi, država carja Sumuela, sina Nikole, brsjaškegu knezu. Obsegala je v letih ‘J7().—1018. ozemlje med Črnim, Egejskim in Jadranskim morjem tja do Zadra. V tej pokrajini so delovali učenci sv. Cirila in Metoda: Klemeni. Navili, Angelar in Savu. Prvi je bil škof ohridski, drugi je zgrudil prekrasni samostan na južnem koncu Ohridskega jezera, na izviru Drima, ki je še danes zelo dobro ohranjen. Ohrid je tako postal v nekaj desetletjih žarišče slovanske kulture, prosvete in cerkve. Tvorba carju Samuela je bila oseben uspeh njegov, kakor nekoč država kralja Sama in država Ludvika Posavskega. Za nekaj let zagospodari zopet Carigrad v teh krujih. L. 1054. postane Zeta. Dukl ja ali Črna gora središče tretje srbske države. Tudi Po-vurdurje in Pomoruvje sta se hotelu priključiti tej tvorbi. Uporu Deljunu iu Petrila stu dokaz temu. Upora sta se končala brez zaželenega uspeha. Povardarje ji' ostalo last Carigrada. S\. klenimi \ Ohridu. Preti četrto križarsko vojno, med njo iu po njej so bile na Balkanu velike zmede iu teritorialne spremembe vsakdanje, l eta 1202. ji' osvojil Kalojan, cur velike druge bolgarske države, Povardarje s Skopljem, Ohridom in Heroin, /e 21 let pozneje gospodarijo v istih krajih Epirci, katerim je teda j vladal despot, pozneje kralj Toilor Koinnen, ki je bil I. 1230. od bolgarskega kralja Asena II. pri Klokotnici. danes Semidže, popolnoma premagan. Povardarja so se polastili zopet Bolgari. Asen II. je v zahvalo za to zmago zgradil cerkev 40 mučencev v I rnovem. Napis nad glavnim vhodom pravi, da mu je Klokotnica omogočila zavzetje grških, albanskih in srbskih zemelj. Toda že po (> letih zagospodarijo Povardarju zopet Bizantinci, ki so v letih I2.14. .r>(>. zavrnili ponovne bolgarske vpade. L. 1261. si osvojijo tudi Carigrad ter napravijo s tem zavzetjem konec latinskemu cesarstvu, ki je bilo sad 4. križarske vojne. Hudi teh hudih bojev, ki so trajali več kakor pol stoletja, si tildi Bizanc ni mogel opomoči, živel je le še dozdevno življenje. Raška, ki se je javila v negotovih obrisih po smrti kralja Bodina kot četrta država, si je s prihodom Nemanjičev na njen prestol zagotovila dominanten položaj na Balkan«. Podvrgla si je nekdanjo Zetsko državo in od kralja Uroša I. stremela v Povardarje. Kralj Milutin je izpodrinil Grke iz Povardarja. Zavzel je Skoplje (1282.), Ovčje Polje, Zletovo in Pijanec Polog (ravnina med Tetovom in Gostivarjem), Kičevo in Deber. Njegov sin in naslednik je z uspehom ubranil novo osvobojene kraje pred Bolgari in Grki s slavno zmago pri Velbuždu ali Čusten-dilu (1330.). Car Dušan si je izbral za svojo prestolnico Skoplje, naravno središče Povardarja in vsega Balkana. Tu se je na veliko noč 16. aprilu 1346. pred cerkvijo sv. Spasa, v navzočnosti srbskega in bolgarskega patriarha, nadškofa ohridskega in velikega števila menihov s Sv. gore, proglasil za carja Srbov, Grkov in Bolgarov. Bolezen in nemoč carja Uroša, fevdna ureditev njegove obsežne carevine in moderna turška država so bili grobarji Milutinove in Dušanove tvorbe. Vse ozemlje nekdanje Dušanove države južno od Šare in Skopske črne gore tja do grških in turških meja se je I. 1366. od nje odcepilo. Na tem ozemlju od Marice o srce v občutju težke zapuščenosti gorelo. Ernst Eckstein / Obisk v karcerju. (I lumoreskn.) 2. »Kuj sle pruv za prav zakrivili, gospod Rumpf?« je vprašal sluga, ko sta šla po stopnicah. »Nič.« I oda oprostite, nekaj ste morali vendar napraviti?« Kaj sti' /ukrivili, gospod Rumpf!’« »Samo to. kar dela direktor vedno!« »Kaj ?« »No, poslušajte: Visle, moj lul>i Kvadler. Rompf je nečvridne/. ino zasluži eksemplarično kaziti...« »Moj Bog!« je sluga začudeno zajecljal in sklenil roke nad glavo. »Ne, če bi mi kdo pravil, da je kaj takega mogoče... Toda to je nekaj groznega, gospod Rumpf! Bog mi je priča, če bi Vas ne videl tu pred seboj s svojimi lastnimi očmi, prisegel bi, da sem slišal pravi pruvcati glas strogega gospoda direktorja. Permejkokoš, da je res! Bog ve, kaj boste s takim znanjem še dosegli v svojem življenju! Veste, oni dan sem bil v gostilni pri Locu in tam je bil neki komedijant, ki je oponašal vse: žvrgolenje in rezget, lajanje in pridigarje. Tako kakor vi me pu le ni presenetil!« »Virjem, virjem, lubi Kvadler!« je menil Rumpf, še vedno oponašajoč ravnatelja. »In tako ste govorili, ko je bil navzoč? Ne, veste, nič ne zamerite, gospod Rumpf, a vse, kar je pruv. Kaj takega se ne spodobi' Gospod ravnatelj je po pravici nejevoljen.« »Ris?« »Prav lepo vas prosim, du bi zduj s svojo norčijo nebuli, ker ne gre, da bi vas poslušal v svoji resni službi. — Tu, kur blugovolite vstopiti!« »Iz veselum!« »Gospod Rumpf, gospodu ruvnntelju povem, da je izrečena kazen premajhna...« »kej vus brigu moja kuzin. Vi stari, trupusti Kvudler!« »Kaj me brigu Vušu kazen? Nič! Ni mi pu vseeno in mi ni. če boste nadaljevali in gospoda ravnatelja tako brezobzirno sramotili./ »Jaz lahko delam, kar hočem.« »Ne, ne smete!« »Smem, Kvadler. Jest lehko govorim, kuker se mi lubi, ino uko ni komu všeč, lehko gre ali pa nej si zumuši ušesu!« »O, le počukujte!« »Kuj nuj čukum?« »Gospodu ruvnutelju bom sporočil.« »Povejte mu. du ga lepo pozdravljam!« »Boste že še videli!« Kvudler je znobrnil ključ in odhucal počasi po stopnicah. 3. V osmem ruzredu so medtem pridno interpretirali Sofoklu. Hep-l)ei,\^e'mer Praykar prevajal v veliko zabavo ruzposnjene družine judikovanje nesrečnegu Filoktetu: »Aj, aj, aj, aj ...« Ravnatelj Samuel Heinzerling ga je prekinil. » etite ,Av, av, av, av\ ker ,aj‘ ni kot medmet bolečine v duhu jezika.« »Mislil sem, da rabimo ,av* samo za izraz telesne bolečine,« jo pripomnil Heppenheimer. »Nu, kej morde mislite. de je Filoktet samo duševno trpel? Zdi se, de niste posebno pazlivo sledili poteku tragedije.« »Gospod direktor, nekdo trka!« se je oglasil Knebel. »Knipcke, pogledite, kdo je!« Knipcke je hitel odpirat. »Kej? Vi, Kvadler? Zakej nas liže zopet motite? Kar kratko govorite!« »Z vso spoštljivostjo sem se predrznih da bi ponižno povedal, da osmošolec Rumpf še vedno tako govori, kakor radi česar ste ga kaznovali.« »Kej? S komedijo nadaluje? No. bodem že vse potribno ukrenil! Knebel, vpišite — čakejte. ne. raje ne! Je uže prav. Kvadler! Heppenheimer, nadaluje! Torej: .Av, av. av. av\ ne ,Aj, aj. aj. aj‘. Naslidnje bi lehko prevedli, recimo, z: .Ah, vi vični bogovi!' ali z: .Milostno nebo!'« Heppenheimer je prevedel svoj odstavek še nekako tako, da jo bil ravnatelj »zadovolin«. Za njim je prevajal še Schwarz, a »nezadostno«, potem pa se je oglasil Kvadlerjev zvonec. Pisatel j »Latinske slovnice za šolsko uporabo« je končal s svojo uro in v vratih se je prikazal doktor Klufenbrecher. profesor matematike, ki je moral od treh do štirih zabavati osmo s skrivnostmi analitične geometrije. Samuel Heinzerling je segel »cenjenemu gospodu kolegu« s svojo jamičasto desnico dostojanstveno, a vendar nekam blagohotno naklonjeno v roko in odšel potem v svojo direkcijsko sobo. kjer je zamišljeno sedel na svojo uradno in službeno stolico. Kvadler je hotel medtem kar moči izrabiti prosto uro in se je marno lotil dela. Krepko je mešal s čopičem v loncu, v katerem je imel klej, in je nato mazal z vonjivim lepilom preprogo za preprogo. Viljem Rumpf pa je zehajoč sedel na prični in sum s seboj govoreč ugotavljal, da je do grla sit gimnazije z njenimi neutemeljenimi omejitvami svobode. (Dulic.) Mojmir Gorjanski I Jesen v polju. Ajdu v polju šumečem zori. nizko m* sklanjajo beli cvetovi... Kakor pozabljeni bajni vrtovi v soncu trepečejo dalj ne ravni. V polju zorečem pa joče nekdo kakor topoli na mrtvi dobravi... Tiho glase h«* otožni pozdravi divjih gosi, ki lete čez nebo. OBZORNIK Nove knjige. R a d o B (■ d 11 n r i k : V tri smeri. Izdali) književna zaloga Sigma-. Tiskala Katoliška liskama. Gorica 1‘)M2. Str. 174. Zadnjič smo videli, kako nas Rado Bednarik — tiskarski škrat je njegovo ime spakedral - seznanja z goriško in tržaško pokrajino, to pot pa nas pelje daleč, daleč. Klie severa ga je izvabil v prvo smer, na južni tečaj ga pelje druga smer. skozi zračne višine do sosednih planetov pa gre v tretjo smer. V uvodnem poglavju -Obzorje se Siri« nuni pregledno pokaže našo zemljo, kakor so si jo predstavljali antični narodi, ter potem hronološko zasleduje \se ekspedicije do najnovejšili časov. Pripovedovanje je tako živo in prijetno. da bereš knjigo ko roman. Zemljevidi in druge slike, uvrščene med tekst, omogočajo, da s pridom slediš pisatelju \ vse tli smeri. Knjigo kar toplo priporočamo. zlasti dijuštvu. ki mu pride prav. ko si širi svoje zgodovinsko in zemljepisno obzorje! K t b i n B oje: Slomšek, naš duhovni vrtnar. Napisal . Ponatis iz Slovenskega učitelju . V l.iubliuni 1932. Založila l.eonovu družba. V komisiji Nove založbe v Ljubljani, lisk Jugoslovanske tiskarne. Str. 62. Cena broš. 12 Din. vez. 30 Din. Za sedemdeseto obletnico Slomškove smrti nam je poklonil Ktbin Bojc temeljito razpravo. v kateri nam vsestransko oriše Slomška kot vzgojitelju in ustanovitelja naše narodne šole. Z ljubeznijo je delal Slomšek za kulturni dvig nušega narodu in je zato prav in primerno, da se ga spet iu spet spominjamo in st' poglabljamo v njegovo delo. iz katerega nuj nas vsevdilj budi in bodri njegov veliki duh. Bojčevo knjigo bi prav posebno priporočili našemu dijuštvu \išjili razredov, uko hoče prav doumeti Slomšku in njegov ve-kon it pomen. L e w i s Wulluce: Bcn-llur. Povest iz Kristusovih časov. PMI. Jugoslovanski! knjigarna \ Ljubljani. Prevci Griša Koritnik. Tiskarna J. Krajec nasl. v Novem mestu. I. del str. 201, II. del str. 27*). ('ena I. in II. del vez. ‘M) Din. broš. 70 Din. Ni je bilo knjige v dijaški knjižnici, ki bi jo dijaki tako radi brali, nego je bil prvi prevod Bcn-Hurja. Ko je bila slovenska knjiga že tako zdelana, da se ni držal v njej ne en list več in jih je mnogo tudi izginilo, so začeli obiskovalci knjižnice s pruv tako vnemo seguti po ilustrirunem hrvutskem prevodu. Jugoslovanska knjigarna je poskrbela za nov prevod, ki je izšel v dveh zvezkih ljudske knjižnice. Prevod Griše Koritnika je neprimerno boljši, nego je bil oni stari, iu. kar je tudi važno, popoln je. Bcn-llur je ena onih redkih knjig, ki jo z nujvečjim zanimanjem bere vsakdo in je znana njena snov tudi že po filmu. Ob napeti /godbi te scziiuni VVullacc (r. IH27. v Bro-okville. Indiana) z življenjem v Palestini v Kristusovih časih iu z življenjem Rimljanov, ko so dosegli višek svoje moči. tako nazorno in verno, da bi te še tako dobra kultimioliisloričiia knjiga ne mogla bolje. Menim, du ne bi smelo biti dijaka, ki je ne bi prebral! Nasi zapiski. Ali so železniški tiri povsod enako široki? četrtošolci bodo kar takoj odgovorili: Ne! Znano jim je iz zemljepisne ure. da imumo že v Jugoslaviji različno široke kolotcčinc in da govorimo o normalno- in ozkotirnih železnicah. Nuše gluvnc proge. ki služijo medna rodnemu prometu, so vse normulnotirne, iu siccr znaša pri njih razdalja med notranjima tirničnima robovoma 1,433 m. Normalen imenujemo ta tir zato. ker ga ima večina železnic v Lvropi in v Severni Ameriki, torej veči-uu svetovnega železniškega onirežju sploh. Pravijo, da je bila ob času, ko so iz. noši i lokomotivo, uti Angleškem običajna kolo-tečinu cestnih vozil 1,41(5 m, kar je služilo za podlago tudi prvemu železniškemu tiru. Ker so pa gradili prve železniške stroje in vozove tudi za druge držuve na Angleškem, je ta kolotečinu prešiti brž na kontinent iu tuko postala >normalna i'. Ozkotirne pu so vse železnice, ki imajo kolotcčiuo t m ali umuj. V naši državi imumo več vrst ozkotirnih železnic. \ Slavoniji je blizu 200klil železnic z Im široko tuko z.vuno francosko kolo-tcčiuo, v Dravski banovini ima železnica Pol jčane Kon jice Zreče širino 0,76 ni in isto širino imajo tudi vse bosanske in hercegovske železnice iu nekatere v Srbiji. V Vardarski banovini so pa celo proge s širino 0,60 m, in sicer so to vo jaške železnice, ki so jih gradili med svetovno vojno (Skoplje Ohrid s kratko stransko progo Podmokli Struga in Grudsko Prilep Bitolj). Značilno je, da so bosanske železnice vse ozkotirne. Madžari namreč svojčas niso pustili, du bi se grudila nor-uialnotiriia železnica do morju, ker bi s tem bil močno ogrožen promet tedanjega mndžnrskegn pristanišču ob Jndrnn-skem morju. Ilcke. Tudi drugod po svetu je medsebojni! zavist in ljubosumnost v trgovini bila vzrok, dn so železnico gradili v različnih širinah. V .splošnem jc le malo komu znano. da imajo nekatere evropske države kolotečino, ki se bistveno razlikujejo od normalne. To seveda zelo otežkoča mednarodni promet. Španija ima najširšo ko-loteeino na svetu sploh, namreč 1,676 ra; sprejele so jo tudi španske kolonije v Ameriki, deloma še Indija in Cevlon. Široko kolotečino imata tudi Irska (1.6 m) in Rusija (1.52 m). Rusko železniško omrežje, ki jo zelo obsežno, saj mu prištevamo tudi sibirske in mandžurske progo. jo hotelo s to kolotečino za slučaj vojno otežkočiti sosedom prevoz čet na rusko ozemlje. Toda v svetovni vojni so Nemci in Avstrijci velik del prog v zavzetih ruskih pokrajinah pretvorili v normalno-tirne tako. da so eno tirnico preložili, pomagali so si pa tudi s tem. da so iznašli železniške vozove s premakljivimi kolesi. Tu pa tani so postavili norinalnotirue vozovi- kar na odprte širokotirne tovorne vozove in jih tako prevažali. Ovira pa je seveda vendarle obstajala in povzroče-vala občutne zamude. Ozkotirne železnice so se udomačile predvsem v goratih pokrajinah ali tam. kjer so notranjščino tujih zemljin odpirali svetovnemu gospodarstvu s kratkimi železniškimi progami. To se je dogajalo /lasti v kolonijah in zato imamo celo vrsto kolonialnih kolotečin med t.t in 0,9ni širine. Poglavitna angleška kolonialna ko-lotečina je »kapska« kolotečina (1,067 m), medtem ko imajo Francozi 'kolonialno kolotečino I m. Obe se borita za prvenstvo v Afriki, vendar je kapska razširjena tudi v Avstraliji, na Japonskem in na Norveškem, medtem ko se je francoska udomačila razen v Afriki še v srednjem dolu Južne Amerike, v Indoneziji, na Grškem in. kakor smo videli, v man jši meri tudi v Jugoslaviji. Ilcdžušku železnica. ki veže Damask s svetimi kraji v Arabiji, z Medino in Meko, in ki se z njo ne sme peljati noben neiniisliiuuu. ima kolotečino 1,030 m. Večina ozkotirnih železnic pa je široka 0.762 do 0,750, oziroma 0.61 do 0.60 m. Tri četrtine vseh železnic na svetu so nornialnotirne. 12% jo široko-. 14% ozkotirnih. Zmešnjava v prometu je rudi različnih kolotečin mnogokrat prav velika: tako imajo n. pr. Združene države brazilske devet različnih kolotečin. medtem ko ima Argentina v severnem delu enometer-sko kolotečino, na zahodu in jugu široko-tirne proge, na vzhodu pa nornialnotirne. Vsi tudi vemo, kako sitno je n. pr. prestopanje / naše glavne normalne na sarajevsko ozkotirno progo v Slavonskem, oziroma narobe v Bosanskem Brodil. Zato se ogltiša vedno več železniških strokovnjakov, ki hočejo uvesti vsaj za glavne proge svetovnega železniškega omrežja tako zvano »svetovno« kolotečino. Ali naj bi bila to normulnu ali kutera druga, je seveda še odprto vprašanje. Kajti svet ima danes rešiti važnejše probleme, kot je vprašanje železniških kolotečin. (Večjidel po K. Ilasscrtu. Allgemcine Verkehrsgeo-gruphic I, Berlin und Leipzig 19111.) Dr. V. Bohinec. Misijonar Stanko Poderžaj D. J. Bilo je 21. novembra 1929. ko se je poslavljal v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani magister Stanko Poderžaj D. J. in odšel naslednji dan /. redovnima bratoma Francetom Drobničem in Janezom Udovčem na dolgo pot v Indijo, kjer so dobili naši očetje Družbe Jezusove svojo misijonsko provinco v Bengaliji. Mg. Poderžaj je tri leta še študiral pod Himalajo v Kurse-ongu. Sedaj je dokončal študije in 21. novembra 1932 bo posvečen v raašniku, na kar bo drugi dan pel novo mašo ter pozneje odšel v Došonti, kjer že delujejo naši misijonarji gg. oo. Anton Vizjak. Jožef Vizjak in P. Mesarič ter br. Krance Drobnič. (Jospod pater liovomašnik je ves čas, odkar je prišel v Indijo, poročal v razne slovenske list«* — tudi v ameriške o življenju in razmerah v pravljično-daljni deželi. Misijonskim prijateljem pošilja od vsega početka redno tudi zanimiv list Bengalski misijonar«, ki je njegova zamisel. Črtico »Mavricij« je poslal g. pater uredništvu Mentorju«, ki ga jo naprosilo, da bi se še večkrat oglasil. Kdor bi hotel dobivati »Bengalskega misijonarja«. naj piše g. patru. Njegov na- » slov je: Kurseong, I). II. Rv (St. Mary's) British lndiu. — Gorenju slika predstavlja g. patra Poderžaja pred njegovim odhodom v Indijo, spredaj pa ga vidite \ indijski džungli v družbi njegovih tovarišev s klobukom na glavi. Gospodu patru želimo ob njegovem novomašniškem dnevu, da bi ga Bog ohranil zdravega in blagoslovil njegovo misijonsko delovanje! Pomenki. Ažmanov, Št. Vid. Pri/.nnti iminiin, (Iti sle ros pridni, n vendar ni Se nič. Imate misli, imate čuvstva, prave oblike jim pn Se ne najdete. Borite so Se z vsem, kar bi morali obvladati, da bi bila Vaša pesem res pesem in ne /.veri/eni verzi. Kadar hočete res kaj lepogu povedati, se Vam vse izmaliči v banalnost, ki je morda niti ne čutite. Naj to dokažem? Poslušajte: »Od časa do časa I se nebo je r a z p o -č i 1 o«(!). ali »Božji godci ’ dušo so mi opijanili...« In takih neokusnosti je še več! Ne bom tu ponavljal, kar je Mentor o oesniškem jeziku že pisal v 17. letniku. Vzemite ({a in berite, morda ob onih vrstah v literarnih pomenkih le doumete in spoznate, kaj Vam manjka. Ko se Vam razodene, boste drugače peli. Sicer Vam moram povedati, da »Ptički« morda o priliki še priobčim. Proza je boljša. Nemara pa jč v njej Vaša moč in postanete kdaj še dober pripovednikI Dlugoš. Prav, du ste se zopet oglasili. Spremljal Sem Vaš razvoj kljub temu, da ste se lansko leto Mentorju izneverili. Ugotovil sem. da rastete in da so pomen -karjeve besede, čeprav so Vas bolele, vendar dobro vplivale. Samo dve pesmi ste mi to pot poslali. Kno priobčim, tudi drugo bi, a oni verz in v moji duši glojo črv večer mi jo je zagrenil. In še naslednja verzu, ki bi morala biti vsebinsko tehtna radi nadaljnjih izvajanj, sta ne- kam prisiljena in z zaimenskim aposlro-firunjom kar plehka. Ali se Vam ne zdi? Menim, tla ste sedaj že tako daleč, da Vam ni treba posebej pripovedovati, kako mora človek tudi v pesmi paziti ne samo na zvenečo besedo, temveč tudi na njeno vsebinsko vrednost in zvezo! Mojniir Gorjanski, Novo mesto. Vaše pošiljke sem bil zopet vesel. Vidim, da se v Vas nisem motil. I.e pogumno naprej do še lepših uspehov! F., Ljubljana. Vaš prvenec »Planina — moja domovina!' je na splošno kar dober. Morda ga o priliki nekoliko opilim zlasti zadnia kitica je potrebna pile in ga na pomlad priobčim. Ko se seznanite' /. našo pesmijo izza moderne, bo tudi Vaša drugače pela. Pridno se učite pa mislite tudi na Mentorja«, ki mu skušajte pridobiti med svojimi tovariši kar največ pri iatel jev-naročnikov. F. K., Celje. V mladostnem zanosu ste govorili, besedo gladko teko in prijetno toplo je človeku ob Vaših izvajanjih, a vendar se mi zdijo premalo izrazita, da bi mogel sestavek priobčiti. — Dajte, oglasite se s čim drugim, saj v svojem študiju naletite gotovo na marsikaj, česar naš dijak še ni slišal in bi trn zanimalo. T. Podgorski, Hrastnik. Na pokopališču ie lepa domača naloga, ki bi Vam jo profesor mogoče celo odlično redoval. /a »Mentor je pa Se preslaba. 1’oskusite kaj drugega! ran, Ptuj. Porabimo. Pošljite še kaj! ZANKE IN UGANKE Posetnica. (-ran.) Stanko Ruuurič in Nikola Narina Punčov o. Kaj sta tu dva moža? Rek. (-run.) . * . v . I . V . T . O . H . K . M . I. . S . N . A . K # Pike nadomesti s črkami, tla dobiš citat i/ Prešerna. •I zapovedi za dijake. (-ran.) t. Mžpuchhliušupiž! -. Nogcmžgkštpzhrččlče/.lzoinblgiz! :i. Minvškvgmnvšluvoklkvnlukfkl! Ključ v številkah, ki označujejo zaporednost zapovedi, katerim se pridružujeta uredništvo in upravu! Skrit pregovor. (-run.) Mina O. Toča l.ikn Rešitve in imena rešilcev prihodnjič. » Rešitev zank in ugank. Pru\ so rešili: Krume iz Središču, Jug I ran jo. Studenci pri Mariboru in Martin Obran, osmošolec. Ptuj. I. Konjiček. Prebrisana glava in pridne roke so boljše blago kot zlate gore. A. Mart. Slomšek. J. I Z/ m u d }. u r s k o - s 1 o \ e n s k e g a slovar j a. Jemlji prvo črko madžarskih in prvo črko slovenskih besed, pa dobiš: Kolikor jeziko\ znaš. toliko veljaš. X fr kov uica. I. J: 2. jug; M. lega c: 4. letopis: Miroslavu: <>. Ju gos In v i- ju; 7. poslanica: H. Slavina: *>. griva; in. oje: II. a. 4. Skrit pregovor: Dobrota je sirota. KNJIGARNA Nova Založba TRGOVINA S PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI R. Z. Z O. Z. LJUBLJANA NA KONGRESNEM TRGU priporoča dijakom in njih staršem bogato izbiro vsakršnih šolskih in pisarniških potrebščin, vse knjige za šole, zvezke, pisalno in risalno orodje, barve, papir za risanje in za načrte itd., itd. Kdor kupi z« 100— Din, dobi na izbiro: Podobe iz suni (Cankar), ali dramo Kusijo (Majcen), ali pesmi Tristia ex Siberia (Mole) kot dur. — Pri Novi Založbi je izšlu Literarna veda (dr. Keleminova). Najstarejša knjigarna Jugoslavije I Ustanovljena leta 1782 MM S Ulil LJUBLJANA Miklošičeva c. 16 Telefon 31-33 Največja znloga tu- in inozemskih knjig in časopisov, muzi-kalij (not) za vse instrumente, ki jih potrebujete in si jih želite: učne in leposlovne, inlu-dinske, znanstvene itd., knjige v slovenskem, nemškem, francoskem, angleškem in vsakem drugem jeziku. — Originale in prevode grških in latinskih klu-sikov, enako tudi kompletno »Reclnms Universal-Bibliothek«, »Miniatur Bibliothek« in »Samm-lung Gocschen«, športno in šahovsko literaturo itd., kakor tudi vse pisurniške potrebščine. Torej ne pozabile knjigarne Kleinmayr & Bamberg I Za nakup šolskih in tehničnih potrebščin se priporoča trgovina s papirjem M. TIČAR LJ U BLJANA Obvestila. Uprava Mentorja opozurju vse, ki bi si rudi naročili prejšnje letnike, da jih •nia še nekaj v zalogi. Letnik I‘»J7/2H (četrta številka manjka) Din ')• , letnik 1928/2‘» (celoten) Din 30' , letnik 1929/30 (celoten) Din 30- letnik 1930/31 (brc/. 11. štev.)* Din «• in lanski letnik sc še dobi. Poverjenike prosimo, du bi se kakor prošla leta zavzeli /a Mentorja ter mu pridobili čim več novih naročnikov, da se bo mogel Še lepšo ru/.viti. Uredništvo in iipruva se bosta potrudila, da bo list ustrezal iu nudil naročnikom od številke do številke lepo opremljen izbrano in koristno Čtivo. Prosimo tudi, da bi poverjeniki im posamezni poravnali zaostalo naročnino /u lanski letnik! Kdor kupuje knjige gre v Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani Zahtevajte prospekte! Zbirke žepnih slovarjev in učbenikov / Leposlovne knjižnicc / Ljudske knjižnice / Zbirke domačih pisateljev / Zbirke mladinskih spisov / Zbirke »Kos-mos« / Možnost mesečnega odplačevanja. Naročuiki knjižnih zbirk uživajo 25% popusta pri nakupu drugih knjig iz naše založbe izvz. šolskih LJUDSKA POSOJILNICA REG. ZADRUGA Z NEOMEJ. ZAVEZO V LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega kredita. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. • Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani Se pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo In drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomej. jamstvom za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov Din Trgovske knjige in šolski zvezki I Vedno v zalogi: glavno knjige, ameri-kanski joumali, itra-c«*, spominske knjige, bloki, mape itd. ANE2IČ LJUBLJANA, FLORIJANSKA 14 Knjigoveznico, industrijo šolskih zvezkov in trgovskih knjig. ANT. J ISKARNA SLOVENIJA OKUŽBA Z o. Z. LJUBLJANA WOLFOVA UL. I TELEFON 27-55 < livrtuja vaa v Unitarnim stroko upadajoča dola po imarnlh ca-nah. — Caiopial, knji««, ravlje, lirotmo, vabila, letaki, plakall Ilci. Zaloga belolnlh koledarjev. —