LETO XLII, ŠT. 31
Ruj, 17. avgusta 1989
CENA 5500 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
(Prizadetih) Haloz ne smemo pozabiti! (stran 2)
SI(ok na bistriško Poborje (stran 4)
Umiramo skupaj (II) (stran 5)
Kaj je s ptujskim kartingom (stran 7)
Italijanski recept za turizem (stran 10)
SANACIJE KOZODERČEVE
JAME VSAJ ŠE NEKAJ
MESECEV NE BO
Je kriv
napačni
vrstni red
ukrepov?
Vse bolj jasno postaja, da je
bila strategija reševanja proble-
ma onesnaženja podtalnice na
Dravskem polju narejena prena-
gljeno in da bo glavni razlog
onesnaževanja še naprej ostal
skrit iz preprostega razloga, ker
ni 200 starih milijard, da oi pri-
čeli sanirati Kozoderčevo jamo.
To smo od predstavnika Zavoda
za zdravstveno varstvo Stanka
Brumna izvedeli na drugem se-
stanku razširjene komisije za iz-
vedbo gradme vodnih virov pri
Komunalni skupnosti Maribor.
Na tem sestanku naj bi po na-
povedih mariborskega izvršnega
sveta in novinarjev večera izve-
deli, kaj bo s sanacijo Kozoder-
čeve jame. Predstavnik je pove-
dal tudi to, da so rezultate s pre-
seženimi koncentracijami pesti-
cidov dobivali že prej, pa se in-
špektorji niso odločili za prepo-
ved uporabe vode. Pa tudi, da se
je po najnovejših rezultatih ones-
naženost vode zmanjšala za po-
lovico, kar pomeni, da je v Skor-
bi neoporečna, v Šikolah so kon-
centracije alaklora v enem vod-
njaku 16 nanogramov na liter, v
drugem pa 26, v Kidričevem in
Cirkovcah pa bodo še naprej
brez vode iz vodovoda, saj so
koncentracije še vedno nekaj de-
setkrat prevelike.
Stanko Brumen je dejal, da
lahko trdimo, da je s sanacijo ja-
me pri Križu povezano zmanjša-
nje vsebnosti pesticidov v vodi,
da pa Kozoderčeva jama še na-
prej čaka na sanacijo. Trenutno
zavod izdeluje oceno onesnaže-
nosti materiala v njej, do konca
avgusta pa mora podati stroko-
vno oceno in predlog varne sana-
cije te jame, v kateri je po prvih
ocenah, 6 tisoč kubičnih metrov
s pesticidi onesnaženega mate-
riala. Na žalost je bila prioriteta
v interventnem republiškem za-
konu narejena tako, da je bilo
mogoče pogodbo za regionalno
povezavo vodovodov narediti
najprej in je sanacija jam šele na
koncu.
Ne vem. kako to, da se naši
občinski možje niso lotili zadeve
vsaj s tolikšnim premislekom, da
bi zahtevali najprej sanacijo gra-
moznic in takoj zatem gradnjo
vodovodnega omrežja. Kajti po
tej poti bo onesnaževalec najver-
jetneje ostal skrit, ker pač ne bo
200 starih milijard ali pa bodo
šele čez dve leti. V tem času bo-
mo imeli regionalni vodovod, za
vodo v Skorbi pa bomo brez sa-
nacij gramoznice še naprej vsak
dan znova trepetali, kaj bodo na-
šli v njej. Res, da bomo v sili do-
bili vodo iz Dobrove, a nikoli
več ne bomo mogli zanesljivo iz-
koriščati najbogatejšega vira
podtalnice na Slovenskem. Sebe
oomo rešili, generacij, ki prihaja-
jo za nami, pa nikakor ne. Pro-
blem jim bomo samo otežili.
D. Lukman
Gradbena dela na trasi nove vodovodne povezave od Skorbe do Dobrove potekajo pospešeno.
(Foto: M. Ozmec)
Vodovodna povezava v mesecu dni
Medtem ko v ptujskih krajevnih skupnostih že
dobrih štirinajst dni lahko pijemo vodo iz javnega
vodovodnega omrežja (iz črpališča v Skorbi), oskr-
bujejo krajane iz KS Cirkovce in Kidričevo še na-
prej iz zajetja v Lancovi vasi. Od onesnaženja na-
prej so je gasilci in vojaki na ogrožena območja
prepeljali že več kot 4.500 kubičnih metrov. Anali-
ze vode v šikolskih vodnjakih namreč še naprej ka-
žejo previsoko vsebnost pesticidov, medtem ko je
stanje v vodnjakih v Skorbi že povsem normalno.
Sicer pa ptujski in mariborski komunalni delav-
ci na vso moč hitijo z gradnjo vodovodne poveza-
ve med ptujskim in mariborskim vodovodnim si-
stemom. Na 13 km dolgi trasi od Skorbe proti Do-
brovcam brni gradbena mehanizacija od jutra do
poznega večera. Kot je povedal Albin Pišek, vodja
tozda Vodovod in kanalizacija pri KGP Ptuj, pri-
čakujejo, da bodo ob pomoči mariborskih Hidro-
gradenj vodovod zgradili v dobrem mesecu dni —
če bo le vreme naklonjeno, saj dela potekajo po-
spešeno. ,
Sredstva za to izredno investicijo bodo zagotovi-
li iz zbranih sredstev interventnega zakona. Glede
na to da se bodo ta zbrala šele čez dve leti, bodo
manjkajoči delež zagotovili z najetim kreditom pri
mariborski banki; najela naj bi ga Zveza obmo-
čnih vodnih skupnosti izključno za ta namen. Po-
manjkanje sredstev pa bodo poskušali ublažiti tu-
di iz sredstev tako imenovanega ekološkega dinar-
ja in 50-odstotne podražitve vode. V KGP Ftuj so
se namreč odločili, da od 15. avgusta veljajo polo-
vico višje cene te življenjsko pomembne tekočine.
Za kubični meter vode bo treba tako namesto se-
danjih 5.130 dinarjev odšteti 8.390 dinarjev.
M. Ozmec
Brigadirsko poletje že končano
član predsedstva RK ZSMS
Roman L^utar je 12. avgusta
zaprl ZMDA Slovenske gorice
89. Slovesnosti pred ptujskim
domom učencev so prisostvovali
še Stanko Šalamun in Mirko
Vaupotič, vodja in sekretar pri
RK ZSMS, in Vika Potočnik, de-
legatka v zveznem zboru, ter se-
veda gostitelji, predstavniki
DPO občin Ptuj in Lenart in in-
vestitorja, DO Komunala, grad-
beništvo in promet Ptuj. 187 bri-
gadirjev prve in 136 brigadirjev
druge izmene je izkopalo 2500
metrov vodovodnega jarka v
ptujski in ravno toliko v lenarški
občini. V ptujski so kopali pri-
marni vod, ki bo povezoval vo-
dovod v Leskovcu, pomagali pa '
so tudi po ujmi v Halozah, v le-
narški pa so sodelovali v KS Be-
nedikt in Videm ob Ščavnici.McZ:
Pšenice kljub vsemu dovolj
Slabo vreme je letošnjo pomlad in poletje precej neugodno vpli-
valo tudi na razvoj in zorenje pšeničnih posevkov. Tudi poplave in
plazovi so vzeli del pridelka. Kljub vsemu pa lahko ob koncu oceni-
mo žetev in odkup pšenice z ugodno oceno.
V ptujski občini smo pridelali nekaj manj kot I 1 tisoč ton tržne
pšenice. V Kmetijskem kombinatu 8.220 ton. povprečni pridelek na
njihovih njivah je bil sicer nekoliko nižji kot sicer, vendar še vedno
5.100 kilogramov. V Kmetijski zadrugi Ptuj so odkupili 2.300 ton, v
Kmetijski zadrugi Lovrenc pa 390 ton pšenice. Tudi v jugoslovan-
skem merilu sta bila žetev in odkup pšenice uspešna. V silosih je nad
Iri milijone ton pšenice, dovolj do prihodnje žetve in še za izvoz.
JB
^UVODNIK
O šolskih knjigah
nič novega
Tudi letos ni nič drugače kot že toliko let zapored: šolsko le-
to je pred vrati, učbenikov pa še ni. Mnoge pričakujejo v knjigar-
nah šele prve septembrske dni. Manjkajo tako knjige za osnovno
šolo kot knjige za srednješolce.
V juniju se je sicer pričela akcija Modri Janez, kije vključe-
vala osnovne šole in prvi letnik srednjih šol, vendar če so starši
pričakovali, da bodo zaradi sodelovanja v akciji imeli knjige še
pred začetkom šolskega leta, so se krepko ušteli. Naročene knjige
so lahko vsaj odplačali v treh obrokih, kar je malo ohladilo jezo
nad tem, da se stara zgodba o učbenikih ponavlja. V tem počitni-
škem času je težko zvedeti oziroma poiskati krivca.
Sicer pa na področju šolskih učbenikov na splošno vlada
zmeda. Učbenik, na katerega so še včeraj vsi prisegali, danes več
ne velja. Če že velja, imajo učitelji svoje zahteve. Učni načrti se
spreminjajo, da jih že skoraj aprilsko vreme ne dohaja več. To ve-
lja še posebej za srednje šole, kjer bojda že »reformirano usmerje-
no« izobraževanje že spet spreminjamo, saj na primer uvajamo
spet splošne gimnazije, kot jim po domače rečemo, in še bi lahko
naštevali poti in stranpoti našega šolstva.
V zadregi so učitelji, malo manj učenci, .še najbolj pa to ob-
čutijo v denarnici starši. Včasih so šle knjige iz roda v rod, vsaj
med otroki ene družine, danes pa . . . Učbeniki so praviloma vsa-
ko leto novi, cene pa tudi. Od junija, ko se je pričela akcija Modri
Janez, pa do danes so se knjige podražile skoraj za 100 odsto-
tkov. Tako stanejo na primer knjige, zvezki, torbica in druge šol-
ske potrebščine za prvi razred osnovne šole 1.752.000 dinarjev. V
tej ceni pa ni prvo berilo, ker je še v tisku. Knjige za prvi letnik
srednje šole pa ta hip stanejo 3.728.000 dinarjev. Pa naj vas viso-
ka cena ne zavede, da je mogoče knjige dobiti; velike večine še
vedno ni.
Starši, ki bi pred jesenjo radi vedeli, kako in kaj bo z družin-
skim proračunom, ostajajo brez knjig in jezni zapuščajo knjgar-
ne, ki pri tem seveda niso nič krive. Ponekod v ptujski občini ne-
katere od šol organizirajo skupno nabavo potrebnih šolskih knjig,
drugod spet ne. V Mladinski knjigi v Ptuju pa pravijo tudi, da od
Srednješolskega centra ne morejo dobiti podatkov, koliko učbeni-
kov in za katere usmeritve potrebujejo.
Na koncu hi si človek zastavil vprašanje: So tisti, ki skrbijo
za učbenike, študirali iz »pravih« učbenikov in končah »prave«
šole ?
NaV
Žiroračun
»Za pomoč ob elementarni nesreči v
občini Ptuj«
52400-743-41021
JUBILEJNI FESTIVAL BO 31. 8., 1. 9., 2. 9. in 3. 9.
NA POLETNEM PRIREDITVENEM PROSTORU
V PRODAJI SO ŽE PRIPONKE - ŽREBANJE ŠTE-
VILK, KI SO NA HRBTNI STRANI, BO NA VSEH FE-
STIVALSKIH VEČERIH
Priponke lahko kupite v upravi Radio-Tednika,
Raičeva 6, hotelu Poetovio in MIP-CMC (v bifeju)
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
17. avgust 1989 —
TEDNIK
(Prizadetih) Haloz ne smemo pozabiti!
Marsikdo je že slišal — kdo
mogoče celo poznal — za člove-
ka, ki so se ga sorodniki, prijate-
lji ali sosedje spomnili šele ta-
krat, ko se mu je zgodila težja
nesreča ali pa ob njegovi smrti.
Vse do takrat pa jim je lahko
osamljen tiho hiral pred očmi.
Ce je imel bogate sorodnike,
so se mu ti oddolžili z osmrtnica-
mi v časopisih, grob preobložili z
dragimi venci . .., a čez čas je bil
spet pozabljen. Enako ali pa še
bolj kot prej.
To ni seveda v današnjih časih
vse večje odtujenosti med ljudmi
nič čudnega.
Je pa čudno, da lahko tako hi-
rajo in umirajo cele pokrajine z
nekaj tisoč prebivalci. Še bolj
čudno — to se dogaja v razviti in
bogati Sloveniji. Najbogatejši re-
publiki v Jugoslaviji, ki vsako le-
to nameni ogromna sredstva v
sklad za nerazvite, od česar pa ni
nobenih učinkov, kakor sedaj
ugotavljajo tudi na najvišjih rav-
neh.
Ena od teh slovenskih od boga
in posvetne republiške oblasti
pozabljenih pokrajin so prav go-
tovo Haloze. V tem stoletju so bi-
le v središču pozornosti dvakrat.
Pred vojno, ko je o njih pisal
Franjo Žgeč, in pa drugič ob
koncu šestdesetih let (Vladimir
Bračič, ekspedicija slovenskih pi-
sateljev po Halozah in Kozjan-
skem).
V obeh primerih so bile zani-
mive zaradi socialnih problemov
in revščine ter zaostalosti.
V pomoč prizadetemu ha-
loškemu območju sta se učin-
kovito vključili predvsem ob-
činski organizaciji Rdečega
križa Ptuj in Ormož. Poročali
smo že o zbiranju pomoči v
sosednji — ormoški občini.
Tovarna Siporeks iz Hrastni-
ka je ponudila tovornjak svo-
je opeke siporeks, IGM iz
Zagorja pa tovornjak apna.
Tudi ormoški Optyl je pripra-
vljen prevzeti eno od prizade-
tih družin in ji zagotoviti nor-
malne življenjske razmere.
Prosimo, da na uredništvo
Tednika ali na izvršni svet
SO Ptuj sporočite svojo odlo-
čitev o pomoči Halozam, da
bomo lahko o tem seznanili
javnost. V imenu vseh priza-
detih in v imenu vseh, ki skr-
bijo za Haloze, za pomoč
iskrena hvala!
Tretjič pa so postale »medij-
ska zvezda« in cilj novinarskih
ekspedicij pred nedavnim, ko jih
je prizadela vremenska ujma v
razsežnostih naravne katastrofe.
Pred tem pa so živele svoj pribli-
žno 20-letni interval, ne da bi se
.kdo posebej zanimal zanje, ob-
činski možje pa so jih ob obiskih
iz Ljubljane »kar nekako srame-
žljivo skrivali«. Kdo ve, ali ni bi-
lo vmes tudi kaj slabe vesti.
Dejstvo je le, da so tudi v tre-
tje bile v središču pozornosti le
kratek čas ...
Kajti potem je prišla zastrupi-
tev vode na Dravskem polju, na-
to lov za sladkejšim življenjem iz
blagovnih rezerv .. ., na račune
za pomoč Halozam pa je začelo
pritekati vse manj sredstev.
Vztrajno pa se približuje zima
in bo treba poskrbeti za rešitev
stanovanjskih in drugih najnuj-
nejših problemov 19 najbolj
ogroženih oziroma podrtih do-
mačinstev.
Zaradi tega je predsednik
kmetijske sekcije Društva novi-
narjev Slovenije Branko Vodu-
šek skupaj z IS SO Ptuj sklical ti-
skovno konferenco in povabil na
ogled Haloz.
Haloze si je ogledalo 12 novi-
narjev iz različnih redakcij sku-
paj s predsednikom tiskovnega
sveta pri RK SZDL Slobodanom
RaVočevičem in pa republiškim
kmetijskim ministrom Milanom
V našem uredništvu seje pred dnevi oglasila Marta Ekart,
z njo sta bila še osemletna hči Klavdija in petletni sin Uroš.
Skupaj z možem in očetom Stankom so pred neurjem živeli na
Jelovicah 3.
Družina Ekart se toplo zahvaljuje delovnemu kolektivu
Planike Majšperk, kjer je Marta zaposlena; Planika je namreč
družini dodelila stanovanje. Prisrčna zahvala pa velja tudi ko-
lektivu Pleskarja, saj so Stankovi sodelavci poskrbeli za nakup
kuhinjske opreme. Prav tako se družina zahvaljuje Rdečemu
križu in vsem, ki so jim kakorkoli pomagali. Zelo se veseli, da
imajo znova streho nad glavo.
Kneževičem. Za vodstvo so po-
skrbeli občinski funkcionarji ra-
zličnih strok, ki so na tem terenu
preživeli od neurja naprej kar
precej uric.
Cilj, ki je bil zastavljen, je ta,
da je treba prek sredstev javnega
obveščanja storiti čimveč za od-
pravljanje posledic neurja. Tako
bo potekala akcija za zbiranje
sponzorjev za 19 najbolj ogrože-
nih (glej spisek), pa tudi za zbira-
nje sredstev zanaprej, saj bo za
dokončno sanacijo potrebno še
veliko denarja.
Celotno akcijo bo koordiniral
IS SO Ptuj.
Pomagajmo danes - jutri bo-
mo pomoči potrebni morebiti sa-
mi!
PREDVSEM PA - NIKAR
SPET NE POZABIMO!
Krajevna organizacija Slovenske kmečke zveze Cirkovce
je v nedeljo že izvedla nabiralno akcijo za pomoč haloškim
prebivalcem. Nabrali so 7.800 kilogramov pšenice, 950 kilogra-
mov krompirja, 60 kilogramov koruze in 15 kilogramov čebule.
Krajevna organizacija Rdečega križa Cirkovce je že pred tem
nabrala pomoč v vrednosti trideset milijonov dinarjev, vred-
nost pomoči Kmečke zveze pa znaša 40 milijonov. Kot je po-
vedal predsednik krajevne organizacije Kmečke zveze Milan
Unuk, so zbrano pomoč v torek v sodelovanju tajnika krajevne
skupnosti Majšperk in tamkajšnjega župnika razdelili ljudem,
ki so pomoči najbolj potrebni.
Kakšni naj bodo dolgoro-
čni ukrepi za sanacijo Haloz?
— Čimprej zastaviti akcijo
za dodatna sredstva republi-
ške solidarnosti. V vsej repu-
bliki naj bi delovni ljudje pri-
spevali enodnevni zaslužek.
— Oprostitev davkov in
prispevkov ljudem na priza-
detem območju do dokončne
sanacije območja.
— Uporabiti sredstva za
nerazvite (v ta namen bi bilo
potrebno spremeniti sedanjo
zakonodajo)
— Bistveno povečati sti-
mulacije za kmetovanje na
manj razvitem haloškem ob-
močju
— Razviti dejavnosti, s ka-
terimi bi se lahko ljudje v Ha-
lozah dopolnilno ukvarjali.   \
Krušičeva domačija sicer ni porušena, je pa resno ogrožena in se bodo
morali izseliti (v 20 letih že drugič!).
Pri obnovi haloških cest sodelujejo tudi vojaki.
Seznam porušenih,
poškodovanih
in ogroženih objektov
KS MAJŠPERK
V ta konec Duričeve erabe se življenje ne bo vrnilo. Na stiki ruševina nekiUnttPurgov^ domačije..
OBČINSKA ORGANIZACIJA RKS ORMOŽ
Poročilo o zbrani in razdeljeni
pomoči prebivalcem Haloz
Prebivalci Haloz iz sosednje občine so v neurju,
ki je bilo pred dobrim mesecem dni, bili hudo pri-
zadeti. Razdejane so hiše in oprema v njih, opu-
stošena so polja, uničene ceste, voda in zemlja sta
marsikje spremenili prejšnjo podobo krajev.
Čutili smo dolžnost pomagati ljudem v stiski,
predvsem tistim, ki so ostali brez domačij, obleke,
hrane in drugega. Z dejanji smo želeli pokazati, da
haloških ljudi v nesreči ne bomo pustili osamlje-
nih. Zato smo se odločili za akcijo.
S tem namenom je občinska organizacija RKS
Ormož na seji predsedstva 13. julija sklenila, da
prek krajevnih organizacij Rdečega križa in v de-
lovnih organizacijah organizira solidarnostno zbi-
ranje pomoči za prebivalce Haloz. Predlog za zbi-
ranje sredstev je posredovala vsem krajevnim or-
ganizacijam RKS v krajevnih skupnostih, delov-
nim organizacijam in delovnim skupnostim v obči-
ni Ormož razen krajevne skupnosti Ormož, kjer je
svet KS organiziral samostojno akcijo zbiranja in
razdelitve zbrane pomoči.
Do 9. avgusta je prek občinske organizacije
RKS Ormož za Haloze zbranih skupno 80,222.820
din.
Denarna sredstva so prispevali:
Krajevna organizacija RKS Tomaž 16,188.000 din
Krajevna organizacija RKS Ivanjkovci
10,353.000 din
Krajevna organizacija RKS Središče
14,596.200 din
Krajevna organizacija RKS Miklavž 5,484.000 din
Krajevna organizacija RKS Podgorci
4,365.000 din
Pri zbiranju sredstev po vaseh v teh krajevnih
organizacijah Rdečega križa je delalo skoraj 40
aktivistov. V krajevnih organizacijah RK Velika
Nedelja in Kog je nastal organizacijski zastoj. Pri-
čakujemo, da bodo aktivisti tudi tu opravili člove-
koljubno delo, čeprav nekoliko pozneje.
V delovnih kolektivih Droga-Gosad Središče,
upravnih organih SO Ormož, Pekarna Ormož,
Marles — PE Središče, Tovarna sladkorja Ormož,
delovna skupnost skupnih služb SIS družbenih de-
javnosti. Osnovna šola Velika Nedelja in Slovin —
TOK Kooperacija je bilo skupno zbranih
20,4''3.000 din. Delovni organizaciji Mercator
Ograd in Mercator Zarja Ormož sta darovali skup-
no 7,000.000 din. Tovarna sladkorja Ormož je po-
leg zbranih sredstev med zaposlenimi podarila še
2 toni sladkorja v vrednosti 33,280.000 din.
Občani so darovali še pohištvo, ležišča, odeje,
koče, posteljno perilo in oblačila, vse v zgledno
ohranjenem stanju.
Zgleden pristop pomoči je zastavljen še prek
aktiva Rdečega križa tovarne Jože Kerenčič in Op-
tyl Ormož, kjer so se odločili, da bodo pomgali
družini Vinka Sirca in Kočic 56 v KS Žetale. Po-
magali jim bodo z denarnimi prispevki zaposlenih
v obeh delovnih organizacijah, in to za nakup
gradbenega materiala za gradnjo hiše, ker je prej-
šnja popolnoma uničena. Družina je v ta namen
že prejela več kot 10,000.000 din. Zbiranja sred-
stev poteka. Ocenjujejo, da bo skupno za to druži-
no zbranih 30,000.000 din. Pomagali jim bodo tudi
z delovnimi akcijami ob gradnji hiše.
Vodstvo občinske organizacije Rdečega križa
Ormož v izbiri družin, ki so potrebni pomoči, so-
deluje s Centrom za socialno delo Ptuj, ki ima pre-
gled nad socialnim stanjem prizadetih družin.
Predstavniki občinske organizacije RKS Ormož
so 9. avgusta opravili prevoz zbranega in druge
opreme po krajevnih skupnostih, se pogovorili z
nekaterimi družinami, izročili naročilnice za na-
kup ter se dogovorili o načinu nabave gradbenega
materiala za dve družini. Po tehtnem premisleku
je izdana naročilnica za 30,000.000 din za pomoč
družini Marije Vajskopf v KS Majšperk. Stano-
vanjska hiša je razdejana, sedaj biva v počitniški
prikolici na dvorišču Postaje milice Majšperk.
Naslednja denarna pomoč je namenjena druži-
nam Antona Krušiča in Veronike Pulko iz Kočic
43/a v KS Žetale. Ti dve družini sta živeli v skupni
novozgrajeni hiši, a jo je neurje uničilo. Nov dom
si bodo morali ustvariti v drugem kraju, ker biva-
nje na dosedanjem kraju ni več varno.
Sladkorje razdeljen glede na število družinskih
članov 144 družinam v KS Majšperk, 31 družinam
v KS Žetale, 16 družinam v KS Stoperce, 51 diuži-
nam v KS Podlehnik in 30 družinam v KS Lesko-
vec in Dolena.
Pohištvo, posteljnina in posteljno perilo je raz-
deljeno družini v KS Majšperk, oblačila pa izroče-
na tajništvu KS Stoperce in Podlehnik.
Akcija zbiranja pomoči ni končana. Vse, kar bo
zbrano še nadalje, bo razdeljeno na podlagi dogo-
vora s Centrom za socialno delo Ptuj.
Prevoz zbranega pohištva, sladkorja in drugih
stvari po haloških krajevnih skupnostih so opravili
delavci OCM-TOZD Koloniale - Pivo, slatina
Ormož.
Vsem, ki so kakorkoli z delom, denarjem ali ma-
terialom pomagali ter se v organizaciji RKS Or-
mož pridružili solidarnostni pomoči za prebivalce
Haloz, se vodstvo občinske organizacije Rdečega
križa iskreno zahvaljuje. Predsednica
Gabriela KUHAR
iz Haloz poročata:
Milan Fridauer in Jože Bračič
TEDNIK - 17. avgust 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Seznam nakazil sredstev za pomoč
Govori se ...
... da se zaradi vse slabšega standarda med ljudmi vsebolj širijo igre na
srečo. Tako bi skoraj težko našli človeka, ki že ne bi bil kdaj kupil kakšne sreč-
ke ali izpolnil stavnega listka. Pri tem niso nobena izjema niti novinarji. Tako je
pred kratkim ena naših novinark v hazarderski vročici spregledala, da ima v de-
narnici premalo denarja in — vzela srečke na kredo ...
... da so ostra novinarska peresa, ki so v petek hodila po zahodnem delu
Haloz, bila neustrezno opremljena za hojo po haloškem blatu. Najbolj je to ob-
čutil direktor Kmečkega glasa, ki je — ob tem, ko je zarezal do gležnjev v blato
— izjavil: »Firmo dam za škornje!« pogledal v zrak in obžaloval, da ni Stanov-
nik...
... da pa si je bil tega kriv čisto sam, saj je hotel iti po svoji poti in je zavil
z že izhojene in preizkušene poti. Tako je na najbolj krut način spoznal eno od
tržnih zakonitosti: - Ce ubereš napačno pot, se znajdeš v blatu ...
Radgona in sejem vabita
Sedemindvajseti mednarodni kmetijsko-živiiski sejem v Gornji Radgoni
bodo odprli v soboto, 19. avgusta, ob 10. uri. Letošnja sejemska prireditev na
stičišču treh dežel je znova bogatejša za tisoč kvadratnih metrov zaprtih razstav-
nih površin. Na njej se bo predstavilo 1.200 domačih in tujih razstavljaicev,
družini stalnih pa se letos pridružuje še 40 novih.
V osnovnem razstavnem programu bo predstavljena primarna proizvodnja,
živilska industrija, varstvo rastlin, industrijska oprema, hlevska oprema, kmetij-
ska mehanizacija in reprodukcijski materiali. Strokovne razstave in posvetova-
nja bodo letos namenjeni predstavitvi dosežkov v govedoreji, prašičereji, konje-
reji, reji drobnice.
Pomembna naloga sejma je tudi pospeševanje prodaje in vzpodbujanje ka-
kovosti. Strokovnjaki so že pred časom ocenili mesne izdelke; te ocenitve so se
letos prvič udeležile tudi firme iz držav članic skupnosti Alpe-Jadran. Tudi le-
tos pripravljajo organizatorji parado kmečkih običajev in navad; na njej bo kar
okoli tisoč udeležencev. Organizatorji pričakujejo okoli 200 tisoč obiskovalcev
in potrudite se, da boste med njimi tudi vi. Sejem bo odprt do vključno 27. av-
gusta.
J. Bračič
Z nenehnim obremenjevanjem
gospodarstva se v sindikatu
nismo in ne moremo strinjati
Zdaj, ko je sindikat odrinjen nekako na obrobje dogajanj, vse manj vemo,
kaj je prav in kaj ni. Lahko bi celo rekli, da je včasih domala smešno. Že dolgo
namreč govorimo o razbremenjevanju gospodarstva, vsi povprek ali pa celo
najbolj glasno tisti, ki ga najbolj obremenjujejo. Vsak v »svojem« sindikatu tiho
pristajamo ali celo navijamo za čim hitrejšo rast cen svojih izdelkov, vsi skupaj
pa se zgražamo nad divjanjem cen, ki nas potiskajo v vse težji položaj in bedo.
Vse večji apetiti družbene nadgradnje požirajo ustvarjeni dohodek gospo-
darstva, ki pa je zaradi premajhnih vlaganj v posodobitev in razvoj na vse bolj
trhlih osnovah.
Konferenca OO sindikata AGIS-a je bila zato že pobudnik zahtev za racio-
nalizacijo vseh družbenih dejavnsoti, kar bi hkrati pomenilo možnost zmanjše-
vanja obremenjevanja zdaj že dodobra zdelanega gospodarstva. Prepričani
smo, da je gospodarstvo tisto, ki mora reči, koliko in kolikšne družbene dejav-
nosti potrebuje, in jih tako tudi na primernem nivoju vzdržuje.
Zahtevali smo, da se cene osnovnim življenjskim artiklom zadržujejo v nor-
malnih okvirih. Nesporno namreč je, daje veliko divjanje cen posledica mono-
polnega položaja posameznih dejavnosti. Zato bi morali ustvariti razmere za ši-
ritev privatne in s tem konkurenčne iniciative na vseh področjih življenja in de-
la.
Žal pa vse bolj spoznavamo, da smo v sindikatu prev na teh strateško po-
membnih področjih popolnom nemočni ter bolj ali manj opazovalci včasih že
nemogočih in nelogičnih odločitev.
Ob teh in mnogih drugih problemih pa smo se pri konferenci sindikata z
vso resnostjo in odgovornostjo lotili razreševanja nastalih problemov naših lju-
di, ki so bili v julijskem neurju najbolj prizadeti. Takoj po nesreči smo kot prvi
predstavniki sindikata obiskali vse krajevne skupnosti na prizadetem območju,
kjer živijo naši delavci. Na podlagi priporočil krajevnih skupnosti smo sestavili
listo, po kateri smo odobrili denarne pomoči od 1,5 do 10 milijonov dinarjev.
Čeprav smo se in se še vedno zavedamo, da sredstva, s katerimi razpolagamo,
ne zadostujejo za učinkovito pomoč, so pa vendarle kamenček v mozaiku, ki
mu pravimo solidarnost. Hkrati s to akcijo pa smo podprli predlog, da vsi zapo-
sleni namenimo en dan za pomoč prizadetim v neurju.
Nalog je torej za sindikat vedno dovolj, le možnosti, včasih pa tudi energi-
je in volje za njihovo razreševanje vedno zmanjkuje. Maks MENONI
Poročilo prognostične službe
VINOGRADNIŠTVO
v vinogradih bomo uporabili pripravke proti peronospori, oidiju in botriti-
su. V nekaterih vinogradih se je pojavil tudi rdeči pajek, predvsem na šiponih.
Uporabljali bomo naslednje pripravke: PROTI PERONOSPORI: 0,5-odstotni
cuprablau Z 0,4 ali 0,5-odstotni bakreni antracol; PROTI BOTRISU: 0,1-odsto-
tni ronilan ali 0,1-odstotni sumilex. Če imate močnejši napad botritisa, lahko
doze povečate do 0,15-odstotkov pri obeh pripravkih. Proti rdečemu pajku bo-
mo uporabili 0,04-odstotni nissorun 10 EC ali 0,30-odstotni mitack 20.
JABLANE
V nasadih jablan bomo škropili proti škrlupu v razmaku 14—17 dni. Upo-
rabljali bomo 0,25-odstotni dithane M 45 ali 0,2-odstotni captan. Opraviti je po-
trebno tudi temeljit pregled listja. Ce opazimo več kot 10 odraslih pršic rdečega
pajka, bomo poškropili še z 0,04-odstotnim nissorunom 10 EC ali z 0,3-odsto-
tnim mitacom 20. Upoštevajte karenco!
Pred vsako uporabo pesticidov preberite navodilo proizvajalca!
Strokovna služba za varstvo rastlin KK Ptuj, TOZD »Slovenske
gorice — Haloze«; dipl. ing. agr. Albert Gonc
Prispevajmo avgustovski
enodnevni zaslužek za pomoč
Halozam!
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta ZSS Ptuj je že na svoji julij-
ski seji Pozvalo vse zaposlene delavce v ptujski občini, da enodnevni zaslu-
žek v avgustu prispevamo za pomoč prizadetim ljudem za odpravo škode
ob neurju v Halozah. V ta namen je pozvalo izvršne odbore osnovnih sindi-
kalnih organizacij, da skupaj s samoupravnimi in poslovodnimi organi za-
stavijo aktivnosti med delavci za uresničitev te humane in solidarnostne ak-
cije za Haloze. Predsedstvo je prepričano, da bomo vsi zaposleni delavci z
razumevanjem pomagali prizadetim ljudem, ki so v hudi stiski, da bodo do-
bili občutek topline in jamstvo, da čutimo z njimi ne le z besedo, ampik z
dejanji. Naše minimalno dejanje naj'bo, da vsak zaposleni delavec v ptujski
občini prispeva svoj enodnevni zaslužek v avgustu!
Predsedstvo ptujskega občinskega sveta je poslalo tudi republiškemu
svetu slovenskih sindikatov pobudo, naj zastavi aktivnonosti med zaposle-
nimi v vsej Sloveniji, da se pridružijo solidarnostni akciji delavcev ptujske
občine.
FB
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
17. avgust 1989 - XEDNIK
TUm BREZ MORJA JE LAHKO OO^T UEP
Skok na Bistriško Pohorje
Ni drago, tudi ni poceni, ni kot
na morju, vendar je veliko boljše
kot sedeti doma. je med drugim
zapisano v neki pesmi. Tokrat bo-
mo poezijo izpustili in iskali lepote
v našem bližnjem okolju.
Dopustniška sezona je na vr-
huncu, za jugoslovanski in tudi
slovenski turizem pa letos slabo
kaže. Vzrokov za to je veliko, ne
bomo jih obnavljali. Eden je go-
tovo v splošni gospodarski krizi,
ki prizadeva slehernega izmed
nas. Za mnoge je postalo tradi-
cionalno dopustovanje ob morju
predrago. Delovni človek potre-
buje dopust. Ce ga ne preživi ob
morju, lahko dopustuje tudi v
planinah, ob jezerih ali na vasi,
pa tudi v toplicah.
Zdravniki priporočajo morje
vsem, ki imajo težave z dihalnimi
organi, saj je morje najboljši na-
ravni inhalator. Na morje bodo
šli tudi tisti, ki imajo težave s
kostmi. Ne priporočajo pa ga
osebam s srčnimi in ledvičnimi
težavami ter nekaterim drugim.
V planine gredo starejši, v zad-
njem času pa tudi vse več mla-
dih. Jezera bodo izbrali tisti, ki
želijo združiti dopust, sprehode,
kopanje in drugo.
Medicina vse bolj priznava tu-
di topliško zdravljenje, zlasti še
pri zdravljenju množičnih kroni-
čnih bolezni.
Že v naslovu smo povedali, da
bomo tokrat šli na bistriško Po-
horje, kjer je veliko videti, marsi-
kaj pa še čaka, da bo odkrito.
Stuhčev dom pri Treh kraljih je
zlasti obiskan pozimi, v zadnjih
letih pa tudi poleti. Za njegovo
poletno afirmacijo pa bo potreb-
no še marsikaj narediti. V bližini
so zrasli novi bungalovi. Že več
stoletij nase opozarja cerkev
Treh kraljev. Zgrajena je bila že
pred letom 1648 v gotskem stilu.
Po cesti od Štuhčevega doma
proti Slovenski Bistrici vodi pot
do partizanske bolnišnice Jesen.
V njej so se od leta 1944 zdravili
ranjeni partizani in je eden po-
membnih pomnikov NOV na
Slovenskem.
Do partizanske bolnišnice Je-
sen je dobre pol ure hoda.
Na širšem območju Treh kra-
ljev si lahko ogledamo tudi Smo-
larjev mlin, in to v smeri od Štuh-
čevega doma proti Tinju. Med
vojno je bila tod javka za kurirje.
Jasa ob potoku in cesti pa je ure-
jena za piknike.
Petinštirideset minut boste pe-
šačili od Treh kraljev prek zasel-
ka Močnik po označeni planin-
ski poti v smeri Slovenske Bistri-
ce do naravne znamenitosti —
najdebelejše še zeleneče jelke na
Slovenskem.
Le dobrih petnajst minut od
Štuhčevega doma je oddaljen če-
trti najvišji vrh pohorskega hri-
bovja — 1345 metrov visok Veli-
ki vrh. Z njega je čudovit pogled
po pohorskih gozdovih in v doli-
no.
Osankarica je od Treh kraljev
oddaljena štiri kilometre. V do-
mu je na ogled lepo urejen mu-
zej NOB in prikazana zgodovina
le-te na Pohorju. Po gozdu je še
petnajst minut hoda do pomnika
poslednjega boja Pohorskega ba-
taljona. Osankarica z bojiščem
Pohorskega bataljona je najbolj
obiskan pomnik NOB na Sloven-
skem. Vsako leto ga obišče okrog
70.000 ljudi.
Kot smo že zapisali je na bi-
striškem Pohorju marsikaj videti.
Odgovorni za njegov razvoj pa
bodo morali še veliko narediti,
da bo ta biser turistične ponudbe
živel vse leto, ne pa samo pozi-
mi.
Tekst in fotografije: MG
Štuhčev dom pri Treh kraljih leži 1200 metrov visoko. Ob našem prvem
obisku pred tremi leti sta v njem v začetku julija bivali le dve družini.
Danes je stanje bistveno drugačno. Ljudje odkrivajo, da lahko dopustu-
jejo tudi drugje, ne samo ob morju.
Črno jezero je pravi biser tega dela Pohorja. Je bogato z ribami in, kar \
je najpomembnejše, še neoskrunjeno, takšno, kot ga je naredila narava.
Za plavanje ga odsvetujejo, saj je voda tudi v najbolj vročih dneh mrzla. ■
Cerkev Treh kraljev je v zadnjem času doživela nekaj lepotnih spre-
memb. V njeni neposredni bližini pa je pogosto najti to, kar tudi drugim
okoljem ne more biti v ponos...
Pogled na novo naselje bungalovov
Okrog Štuhčevega doma se pasejo krave, ovce...
Na poti v bolnišnico Jesen boste naleteli na spomenik, postavljen ob 40.
obletnici KPS, 40-letnici vodstva ZKJ in 85-letnici tovariša Tita.
Franc Fideršek
EPIDEMIJA KOZ

ODKRITA TOLPA V GEREČJI VASI
Za boljše razumevanje vzdušja, ki je vladalo na našem podeželju v
času ustanavljanja kmečkih obdelovalnih zadrug, bom opisal primer Ge-
rečje vasi. Podatke navajam izključno iz objav v ptujskem glasilu Naše
delo.
»Morilska tolpa na Dravskem polju uničena« — pod tem naslovom
je bil v Našem delu št. I z dne 13. 1. 1949 na prvi in drugi strani obja-
vljen članek z naslednjo vsebino:
» V noči med 6. in 7. januarjem je v spopadu z organi državne varno-
sti bila likvidirana morilska banda 5 ljudi, ki se je že od začetka leta
1946 zadrževala v Gerečji vasi in okolici pod ilegalnimi pogoji v interesu
zaviranja delovnega poleta naših ljudskih množic pri zgraditvi socializ-
ma v naši deželi. Vse to je hotela doseči s teroriziranjem poštenega ljud-
stva in raznimi zahrbtnimi napadi na funkcionarje ljudske oblasti, orga-
ne državne varnosti in pripadnike NM (narodne milice). V začetku mese-
ca februarja 1946 so zahrbtno umorili in zakopali v gozdu dva pripadni-
ka KNOJ-a. v decembru 1948 pa napadli pat rolo postaje NM v Ptujski
gori. pri čemer je bil umorjen miličnik tov. Berdon Franc. V času njihove-
ga skrivanja pred oblastjo so na sramotni način ropali in strašili mirno
prebivalstvo' Značilno za vse bandite je. da so kot Hitlerjevi hlapci služili
v fašistični vojski.
Pri tem spopadu so bili ubiti banditi Tomanič Martin. Pečnik Ivan
in Burjan Franc, vsi iz Gerečje vasi. Turk Ivan iz Gerečje vasi in njihov
pomagač Utes Milko iz Slovenje vasi pa sta bila ujeta. Banditi so bili
oboroženi z brzostrelkami, pištolami in ročnimi bombami. Pri ubitem To-
maniču so naši organi našli ročno uro. ki jo je snel zahrbtno napadene-
mu miličniku Berdon Francu.
Podporo in pomoč pri njihovem zločinskem delu so jim nudili pre-
možni kmetje iz Gerečje vasi. ki so sovražno razpoloženi do ljudske obla-
sti. Poznejša preiskava je razgalila in potrdila vso njihovo moralno niz-
kotnost. ko so naši organi našli pri bližnjih sorodnikih banditov velike
zaloge raznega pokradenega blaga.
Ujeta zločinca in njihovi pomagači pa se bodo zagovarjali pred ljud-
skim sodiščem.« i
V preiskavi, ki se je začela takoj po spopadu, je bilo aretiranih veliko
ljudi. Ljudje so .šepetali, da so v Ptuju z aretiranimi napolnili vse kleti v
ustreznih zgradbah, ker prostor v zaporih ni zadoščal.
Preiskava je bila končana v dobrih šestih lednih, saj je 22. in 23. fe-
bruarja 1949 v kino dvorani Titov dom v Ptuju že zasedal senat maribor-
skega okrožnega sodišča.
»Dvorana Titovega doma je bifa nabilo polna. Ljudje ii podeželja
in mesta so z zanimanjem poslušali po vseh zvočnikih v mestu prena.iani
potek razprave« ~ je bilo zapisano v Našem delu že 24. februarja 1949,
to je dan po končani razpravi. -
Sam sem bil takrat v tečaju v Ljubljani, zato dogajanj nisem mogel
neposredno spremljati. Glede na to, da se na tehnične možnosti tiska te-
denskih časnikov nekoliko spoznam in ob dejstvu, da je bilo celotno gra-
divo z razprave, vključno s sodbo, objavljeno že v 4. številki Našega dela
z dne 24. 2. 1949. lahko sklepam, da je ta številka izšla z zamudo, dati--,
rana pa je bila z dnem, ko bi morala iziti. Drugačna razlaga ni možna.
Povzemam nekaj podrobnosti iz obtožnice in razprave: '
Iz Gerečje vasi so bili obtoženi: Ivan Koren, roj. 1923, kmečki sin,-
sedaj v begstvu, Franc Turk, roj. 1921, železostrugar, poročen. Franc To-
manič,-roj. 1882, posestnik, oče sedmih otrok. Angela Tomanič, roj.
1922, kmečka delavka, samska, Neža Tomanič, roj. 1921, poljska delav-
ka, samska, Ivan Kajzerberger, roj. 1896, posestnik, oče štirih otrok. Ro-
ža Burjan, roj. 1894. gospodinja, mati petih otrok, Franc Pečnik, roj.
1929, strojni ključavničar, Janez Turnšek. roj. 1921, posestnik, oče dveh
otrok, Alojzij Požgan, roj. 1928, mizarski pomočnik, samski in Marija
Koren, roj. 1926, kmečka delavka, samska.
Nadalje so bili obtoženi:
Iz Slovenje vasi: Milan Ules. roj. 1924. poljski delavec, samski, in
Martin Jerenko, roj. 1909. posestnik, oče treh otrok.
S Hajdine: Franc Planinšek, roj. 1887, duhovnik in Vekoslav Sku-
hala, roj. 1895, duhovnik-župnik.
Iz Zlatoličja Ludvik Toplak, roj. 1924, poljski delavec, samski.
Iz Lovrenca na Dravskem polju Neža Osenjak. roj. 1926. knjigovod-
kinja v KZ, samska.
Potem je javni tožilec prečilal obtožnico, ki jo dobesedno navajam iz
Našega dela:
»Obtoženi Koren Ivan in ubiti banditi Tomanič Martin, Burjan
Franc in Pečnik Ivan so koncem leta 1945 z orožjem pobegnili iz J A in
nato februarja 1946 zahrbtno ubili dva borca KNOJ-a. ki sta ju aretirala
in vodila proti Strnišču. Prišli so nato v ilegalo in se povezali v bando z
namenom, da vzpostavijo zvezo s tolpami, ki sta jih organizirala po na-
vodilu NKKJ bandit Skamlič v Slovenskih goricah in bandit Senčar v
Ptuju. Po zajetju oziroma razbitju navedenih tolp so izgubili stike z ino-
zemstvom in svojo bando uredili v roparsko tolpo. Od leta 1946 do začet-
ka 1949 je bila izvršena vrsta težkih razbojništev. Kmetijska zadruga v
Selah je bila trikrat izropana. Izropani sta bili tudi kmetijski zadrugi v
Mihovcih in Trničah. Poleg umora dveh Knoje^cev 1946 je izvršila ta tol-
pa roparski napad na patrolo NM v Podložah. Pri tem je bil ubit miličnik
Berdon. miličnik Jamnik pa težko ranjen. Pod krinko miličnikov oziroma
organov finančnega odseka je tolpa izsiljevala in ropala pri številnih
kmetih v Mihovcih. Pongercih, Loki. Doliču in Zgornjem Velovlaku. Po-
stopoma so se začeli med člane te tolpe uvrščati tudi moralni in material-
ni pomočniki, med njimi dva duhovnika, kmetje in drugi.«
Potem je tožilec za vsakega obtoženega podrobneje navedel dejanja,
ki naj bi jih zagrešil. Nekaj kratkih povzetkov:
Ivan Koren je v oktobru 1945 dezertiral iz J A. Skupaj z ubitimi ban-
diti je zahrbtno ubil dva borca Knoja — Ivana Turnška in Franca Pelu-
ca ter jima odvzel orožje. V poletju 1946 je pobegnil čez mejo v Avstrijo.
Mlan Ules je v oktobru 1945 pobegnil iz J A in pri tem odnesel s se-
boj brzostrelko. Do konca se je skrival v bunkerju na svojem domu. Se-
stajal se je z banditi in sodeloval pri roparskih oboroženih pohodih ban-
de.
Franc Turk se je prek Tomaničeve in Burjanove družine povezal z
banditi, se z njimi pogosto sestajal in postal aktivni član bande in je celo
vodil ostale bandite na pohodih.
Franc Tomanič je vzdrževal tesne stike s sinom Martinom in ostali-
mi člani tolpe, jim nudil hrano in zatočišče ter dovolil, da so si na njego-
vem posestvu zgradili bunker.
Neža Tomanič se je povezala z bratom in ostalimi člani tolpe, poma-
gala kopati bunker in skrbela za varnost članov tolpe.
Angela Tomanič je bila prav tako povezana z bratom in člani tolpe,
pomagala je bratu kopati bunker in vedela za kopanje centralnega bun-
kerja v gozdu, skrbela je za prehrano in obveščanje banditov.
Ludvik Toplak se je v septembru 1947 povezal z banditi in je tudi
obtoženega Ulesa povezal z banditi. Vedel je za delovanje tolpe in zloči-
ne, kijih je zagrešila.
Franc Planinšek je prek Burjanovih sorodnikov zvedel za bandite.
jih neke noči v cerkvi na Hajdini celo izpovedal in jim dal odvezo. Kot
kaplan je »manifestiral svoj sovražni odnos do ljudske oblasti«.
Ivan Kajzersberger je od Burjanovih zvedel za tolpo in posredoval
pri kaplanu Planinska za .sestanek v cerkvi.
Roza Burjan je vedela, da je sin bil udeležen pri umoru Knojevcev.
kljub temu mu je nudila zatočišče in hrano, enako drugim članom tolpe.
Vekoslav Skuhala je od kaplana Planinska zvedel za tolpo in sesta-
nek z njimi v cerkvi, pa je samo opozoril kaplana, da naj bo v stvari pre-
viden.
Franc Pečnik je vedel za sodelovanje brata Ivana v akcijah tolpe in
širil govorice, kijih je slišal od članov tolpe o skorajšnjem preobratu v Ju-
goslaviji.
Neža Osenjak je kot uslužbenka KZ vzdrževala stike z banditom
Tomaničem.
Alojz Požgan se je srečeval s posameznimi banditi in je vedel za nji-
hovo delovanje.
Janez Turnšek je vedel, kje so banditi skrivajo, pa tudi sam je imel
puško.
Martin Jerenko .se je sestajal z banditom Ulesom in je od njega zve-
del, kje se skrivajo ostali.
Marija Koren je od brata zvedela za umor Knojevcev, vedela je, kje
se brat skriva in da je odšel v Avstrijo.
Prihodnjič: Zagovor in .sodba v imenu ljudstva.
TEDNIK - ^7- avgust 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
V vrtu
Setev vrtnin je opravilo, ki v
procesu pridelovanja zahteva
največ pozornosti in doslednosti.
2a setev velja pregovor: »Kakor
boš sejal, tako boš žel!«
Uspešna kalitev semena je od-
visna predvsem od pravilne pri-
prave tal, toplote in vlage, časa
in načina setve. Tokrat posveti-
nio nekoliko pozornosti načinu
setve.
Ne glede na vrsto, obliko in
velikost semen vrtnin velja za vse
enako — sejana morajo biti v
ustrezni medsebojni razdalji in v
zahtevano globino. Želeni sklop
vsakega posevka bomo dosegli le
s povsem izenačeno globino se-
tve. Na velikih površinah dose-
gamo to s sejalnicami, ki sodijo
med konstrukcijsko najzahtev-
nejše kmetijske stroje. Na majh-
nih površinah, kot so vrtne gredi-
ce, za kakovostnejšo setev upora-
bljamo razno za to prirejeno oro-
dje in priprave.
Tokrat spoznajmo zelo pripra
vno, enostavno in vsestransko
uporabno orodje za setev vrtnin,
to je ROCNI CRTALNIK ali
ŽLEBICKAR. Crtalnik ali žlebi-
čkar ima na prečni kovinski nosi-
lec, dolg 60 do 70 cm, pritrjenih
pet koničastih motičic ali črtal-
nih peres. Motičice so izdelane
tako, da jih glede na število in
medsebojno razdaljo lahko na
okviru pomikamo in pritrjujemo.
Na dobro pripravljenih gre-
dah lahko z ročnim črtalnikom
napravimo do 8 cm globoke ra-
zore za setev, služi nam kot pri-
pomoček za označevanje vrst, ko
sadimo sadike, uspešneje z njim
mogoče osipavati mlade rastline,
ki so bile sejane v razore z istim
orodjem. Vrtičkarjem, ki opisa-
nega orodja še nimajo, priporo-
čam nabavo in uporabo, saj je
setev kakovostnejša kot ročna,
hkrati pa tudi gospodarnejša, saj
dosežemo boljši sklop rastlin z
manjšo porabo semena.
V SADNEM VRTU bomo sre-
di avgusta sadili jagode. Jagode
so od vseh vrst jagodičevja naj-
bolj priljubljeno sadje, pridelo-
vanje pa tudi ni prezahtevno. Tu-
di v najmanjšem vrtu jim lahko
odmerimo prostor, saj zaradi
svoje nizke rasti ne delajo sence
sosedom. Najbolje uspevajo na
humoznih, globokih in dobro ob-
delanih tleh, v katerih ni trajnih
plevelov. Čeprav so jagode bota-
nično uvrščene med zelnate traj-
nice, pa to še ne pomeni, da lah-
ko trajno uspevajo na isti površi-
ni. Za doseganje dobrih pridel-
kov je nasad najboljše obnavljati
vsakih 4 do 5 let. Tako se izogne-
mo trajnejšim boleznim, eno-
stranski izčrpanosti tal, pa tudi
trajnejši plevel uspešneje zatira-
mo, če z jagodnim nasadom ko-
lobarimo. Nikoli na izkrčeni na-
sad ponovno ne sadimo jagod,
sicer pa je najboljša predkultura
fižol ali druge metuljnice, ki
ustvarjajo v tleh precej dušika. V
avgustu sajene jagode dosežejo
Žlebičar ali črtalnik
že v prvem letu zadovoljiv pride-
lek. V dobro pripravljeno zemljo
sadimo le krepke, dobro vkoreni-
njene in neoporečno zdrave sadi-
ke. Če smo se odločili za sajenje
debeloplodnih sort, kot sta na
primer senga gigana ali senga
sengana, jih sadimo v razdalji 30
krat 40 cm v trikotni zvezi, mese-
čne jagode, ki niso vabljive samo
zaradi rodovitnosti v celotni ve-
getacijski dobi, temveč so po
zahtevnosti nege skromnejše in
primerne za sajenje na posame-
zne obrobke v vrtu, pa sadimo
gosteje  —  v razdalji 20 krat
20 m. Ob pripravi zemlje za novi
nasad na kvadratni meter prime-
šamo zemlji 10 dag rudninskega
mešanega gnojila z veliko vse-
bnostjo dušika in kalija.
V ZELENJAVNEM VRTU
avgusta pesticidov na vrtninah
ne uporabljamo več, kljub temu
pa smo pozorni na pojav fižolar-
ja, enega najnevarnejših škod-
ljivcev fižola. Fižolar je pred-
vsem skladiščni škodljivec, ki zr-
nje fižola popolnoma uniči in ga
onesposobi tudi za živinsko kr-
mo. V svojem razvoju ima več
generacij; okužba se prične na
polju ob doraščanju, konča pa v
skladišču. Zatiramo ga z 0,1-od-
stotnim actellicom, ki ima krajšo
karenčno dobo. Fižola, ki ga obi-
ramo svežega za solato ali vlaga-
nje, ne škropimo.
Na kapusnicah, zlasti pozno
sajenem zelju se pojavljajo beli
metulji kapusovega belina, kate-
rih ličinke oziroma gosenice lah-
ko povzročijo veliko škode v
kratkem času, tako da od listov
ostanejo samo žile. Če so se go-
senice pojavile, napadene rastli-
ne pa še niso pričele tvoriti glavi-
ce, škropimo z 0,2-odstotnim ba-
sudinom ali dipterexom z dodat-
_JMun.vlažiIa,________.......
Miran Glušič, ing. agr.
V HOTELU POETOViO RAZSTAVUA VLADO ŠERC
Hiše na koncu spomina
Vlado Šerc si bo prihodnji me-
sec naložil že šesti križ, kot radi
rečemo. Rodil se je 19. 9. 1929 v
Bistrici pri Rušah. Šolal se je v
Smederevu v Srbiji, kamor je
očeta zanesla pot za kruhom. Le-
ta 1941 se je vrnil v Slovenijo.
Izučil se je za urarja in je v Mari-
boru tri leta tudi popravljal ure.
Njegovemu nemirnemu duhu pa
je bilo ure in ure sedeti ob urah
vse preveč monotono. Izučil seje
za finomehanika, bil mojster za
prevmatsko vzdrževanja v Tovar-
ni glinice in aluminija, bil je in je
še televizijski snemalec. Ukvarja
se s toliko stvarmi, da je najbolje
vprašati ga, kaj je tisto, česar še
ni počel. Napisal je lutkovno
igrico, riše karikature, piše afo-
rizme, bil je pilot. . .
Danes predstavljamo Vlada
Šerca s slikarsko paleto. Povod
je njegova že 21 razstava. Tokrat
predstavlja 18 olj pod naslovom
Hiše na koncu spomina. V resta-
vraciji ptujskega hotela si lahko
ogledate haloške hiše, ki se podi-
rajo, ki jih jutri več ne bo . . .
Tednik: ZaJcaj prav Hiše na
koncu spomina?
Vlado Šerc: Pod tem naslo-
vom sem naredil tudi televizijski
film, ki gaje ljubljanska televizi-
ja predvajala letos 15. aprila na
drugem programu.
Tednik: Razstavljaš osemnajst
slik — veliko. Veliko predvsem
zaradi tega, ker si vseh teh osem-
najst slik naredil letos, obiskal
vseh teh osemnajst hiš na najra-
zličnejših koncih Haloz. Do
mnogih ni bilo mogoče z avto-
mobilom, do marsikatere je bilo
treba uro, dve uri peš. Kdaj si
utegnil vse to narediti?
Vlado Šerc: Da, imaš prav . . .
Zanimivo je to, da niti poštarji
ne vedo, kje so te hiše. Veliko
sem spraševal ljudi, pa so mi re-
kli: Tu naokrog slamnate hiše ni.
Vlado Šerc
Ko pa sem se sam odpravil peš s
svojim slikarskim priborom po
Halozah, sem odkril čudovite hi-
še. Slikal sem jih z izrednim ve-
seljem, predvsem zaradi tega, ker
danes še so, jutri pa jih ne bo
več. Generacije, ki bodo prišle za
nami, jih bodo lahko videle le še
na slikah. To so Haloze, tu je do-
ma revščina, revni ljudje so tu bi-
li že od nekdaj, kako bo v bodo-
če, bo pokazal čas.
Tednik: Eno od slik si poime-
noval Hiša na koncu spomina.
Slika je naprodaj, denar pa si na-
menil za prizadete v julijskem
neurju v Halozah . . .
Vlado Šerc: Res. To sliko bi
zelo rad prodal. Sam nimam veli-
Eden številnih aforizmov Vla-
da Šerca: Na poti v socializem
največjo škodo naredijo gose-
nice tankov.
ko denarja. Slikarski material je
izredno drag, enako okvirji, veli-
ko kilometrov naredim, ko iščem
motive . . . Izkupiček od te slike
želim podariti nekomu, ki je po-
treben denarja. Zavedam se, da
ti ljudje niso potrebni pomoči sa-
mo danes, ampak vse leto, tudi
drugo leto .. . Tudi jaz se želim
po svojih skromnih možnostih
vključiti v to pomoč, da bodo ti
ljudje lahko preživeli.
Tednik: Veliko se potepaš po
naravi. Kako pa gre Vlado Šerc
najraje »na teren«: s slikarsko
paleto, z ribiško palico, s televi-
zijsko kamero?
Vlado Šerc: Zelo rad sem v na-
ravi. To je nekaj najlepšega, kar
imamo. Zaljubljen sem vanjo.
Mislim, da tega ne znam ceniti
dovolj. Sprašujem pa se, koliko
sploh znajo to drugi. Zato tudi
rib tukaj več ne lovim. Voda je
zastrupljena, ribe smrdijo po pe-
troleju. To ni več užitek. Zdi se
mi šicoda potegniti rib ven, ker si
mislim: Živi še, kolikor boš še
lahko v tej umazani vodi, dolgo
tako ne več. ..
Tednik: Kako pa je prišlo do
tega, da sj vzel v roke čopič?
Vlado Šerc: Večkrat sem hodil
po Halozah in videl to revščino,
hiše, ki izginjajo, ki jih ni več . . .
Pa sem si rekel, da je škoda. Vi-
del sem veliko razstav, videl, da
slikarji rišejo hiše, vendar le ti-
ste, do katerih je mogoče z avto-
mobilom. V haloške strmine avto
ne more in nekaj v meni je bilo
tako močno, da sem Haloze pre-
pešačil po dolgem in počez in s
čopičem na platnu poskušal iztr-
gati času hiše, ki bodo ostale in
so na koncu spomina . . .
Tednik: Vse tvoje dejavnosti
so si nekako podobne: iztrgati
času podobo neke pokrajine, po-
dobo hiše . . . Počel si to s fotoa-
paratom, počneš to s televizijsko
kamero, s čopičem . . .
Vlado Šerc: Res je. Pa fotoa-
parat ne more toliko kot kamera,
še več pa lahko čopič . ..
Tako sva se zaklepetala. In
klepetala bi lahko še ure in ure,
saj sva govorila le o slikanju; go-
vorila bi lahko še o televizijski
kameri, o radiesteziji . . . Zato je
težko reči, kdo je Vlado Šerc, pa
čeprav ga poznam že leta in leta.
Morda bo to uspelo vam, potem
ko si boste ogledali njegovo raz-
stavo Hiše na koncu spomina.
Morda?
NaV
Veliko znanja in naporov za bolj zdravo življenje
Na Trgu mladinskih delovnih brigad 2 v
Ptuju že tretji mesec dela ptujski oddelek za
epidemiologijo in higieno. Z novimi prostori
so se bistveno izboljšale delovne razmere.
»Oddelek je strokovna enota centra za epi-
demiologijo in higieno Zavoda za zdravstve-
no varstvo Maribor in ni nova dejavnost na
območju ptujske in ormoške občine. Teritori-
alna enota za higieno je dobro opravljala
svoje naloge že od leta 1971, ko je s spre-
membo zakonodaje na področju zdravstva in
zdravstvenega zavarovanja postala strokovna
enota Zavoda za zdravstveno varstvo.
Nekaj časa je naloge te enote opravljal sa-
rno en delavec, kasneje dva. Delo je potekalo
v neprimernih prostorih.
V oddelku sta zaposlena dva višja sanitar-
na tehnika, višji medicinski tehnik in zdrav-
nik, ki je tudi njegov vodja. Strokovno je od-
delek povezan s centrom za epidemiologijo
in higieno Zavoda ter drugimi njegovimi od-
delki,« je na začetku pogovora povedal vodja
oddelka dr. Ciril Korpar.
Več za osveščanje ljudi
»Za ohranitev in krepitev zdravja bomo
največ naredili, če bomo tvorno sodelovali z
inšpekcijskimi službami in zdravstvenimi de-
lovnimi organizacijami v občinah, za katere
odgovarjamo. Pri delu bomo uporabljali pre-
yentivne in dispanzerske metode. Intenzivna
industrializacija, motorizacija, vedno večja
uporaba sredstev za varstvo rastlin, nasilni
posegi in rušenje ravnotežja v naravi, kriza v
družbi . . . negativno vplivajo na zdravje po-
sameznikov, družine in družbe.
Veliko znanja potrebujemo in veliko truda
bo potrebno vložiti, da bomo živeli bolj zdra-
vo. Bogastvo človeka in naroda je odvisno od
zdravja prebivalstva. Zato moramo več govo-
riti in se učiti o zdravi prehrani, o škodljivih
navadah, razvadah in zasvojenostih, o pre-
prečevanju nesreč, o ohranjevanju in krepitvi
duševnega zdravja, o preprečevanju nalezlji-
vih bolezni, o zdravi pitni vodi, o preprečeva-
nju kroničnih in degenerativnih bolezni. Vse
to delamo in bomo delali za zdravje, njegove
ohranitve in krepitve. Skladno s tem so opre-
deljene tudi naloge oddelka.«
Nalog je veliko — prednost
nekaterim
»v enoti za epidemiologijo naj bi sprem-
ljali gibanje nalezljivih bolezni v obeh obči-
nah, proučevali epidemiološke razmere na te-
renu, cepili proti steklini in skušali s ceplje-
njem posebnih skupin prebivalstva, zlasti ne-
zaposlenih in kmetov, le-te zaščititi pred teta-
nusom. Proti klopnemu meningitisu cepimo
predvsem gozdarje, potrebno pa bi bilo cepi-
ti tudi lovca in strastne gobarje. Tu moram
omeniti predvsem težave pri nabavi cepiva.
Poleg tega pri nas cepimo proti hepatitisu
B, tifusu, paratifusu in drugemu. Ob tem ne
smemo pozabiti na cepljenje proti gripi. Le-
to je zaščita pred vsemi zapleti po gripi, ki ni-
so tako majhni, kot po navadi mislimo, če-
prav cepljenje ni stoodstotno zanesljivo.
Na področju higiene bomo spremljali na-
čin prehranjevanja prebivalstva, higiensko
stanje in urejenost obratov družbene prehra-
ne, kuhinj v vrtcih, šolah in drugod. Poleg te-
ga bomo izvajali zdravstveni nadzor v obra-
tih družbene prehrane. Zato bi bilo najbolj
smotrno, da v okviru enote za higieno opra-
vljamo tudi obvezne higienske oziroma
zdravstvene preglede živilcev.
Delo na področju komunalne higiene bo v
glavnem posvečeno skrbi za zdravo pitno.
Zdrava, higiensko neoporečna voda je osnova
za krepitev higiensko-epidemiološkega stanja.
Kakovost pitne vode spremljamo z odvze-
mom pitne vode za sanitarno, mikrobiološko
in kemično preiskavo. Poleti spremljamo tu-
di higiensko kakovost rekreacijskih voda.«
V ptujskem oddelku za epidemiologijo in hi-
gieno so prepričani, da bodo pri svojem delu
uspešni. Izboljšali so kadrovske in prostorske
razmere. Kljub temu pa ho delokrog zanje še
preobsežen, zato bodo morali nekaterim nalo-
gam in dejavnostim dati prednost. Pri tem mi-
slijo predvsem na naloge oziroma vprašanja, ki
občane ptujske občine najbolj prizadevajo. V
zadnjem času je to voda.
MG
Umiramo skupaj (II)
Razen odlagališča rdečega blata se med TGA Kidričevo in Strniščem šo-
piri odlagališče pepela, ki je postalo tudi pravcato komunalno odlaga-
lišče — seveda divje. Na njem najdete poleg odpadkov pri proizvodnji
glinice in aluminija tudi obilo embalaže preparatov, uporabljenih v
kmetijstvu.
Prav ob odlagališču pepela je najti za nekaj prikolic pločevink, v katerih
so strupi, za povrh še marsikatera ni izpraznjena. Tisti, ki je to vozil na
odlagališče, je prav spretno zažgal nalepke, a ga tu in tam le še izdajajo
napisi in majhne smrtne glave na pločevinkah.
Zasebni kmetje prav gotovo ne uporabljajo tako velikih količin kemi-
čnih preparatov. Tisti, ki pa jih, pa bi najbrž naredil tudi kaj koristi, če
bi steklo oddal na primer v poseben zbiralnik, kovinsko embalažo pa, na
primer, Dinosu.
Verjamete, da so te steklenice tako izpraznjene, da iz njih nič ven ne iz-
teka?
Tu in tam je ob odlagališču pepela tudi pogorišče, na katerem pa kljub
vsemu očem ne more ostati skrita niti količina niti vrsta odpadka. Le
kaj počnejo odgovorni, da jim ni potrebno ničesar storiti...
Besedilo: D. Lukman
Slike: M. Ozmec
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
17.
avgust 1989 - TEDNIK
Slama je pripravljena,
ostrešje tudi, sledi
zadnje dejanje: pokrivanje
(O mojstrih, ki bodo preši pri markovski šoli dali dokončno po-
dobo)
Naslov tokratnega sestavka je resda dolg, obširen je tudi podna-
slov, a mnogim bralcem se verjetno niti ne sanja, kako dolgotrajna so
šele opravila, o katerih pišem. Ce bi vas npr. vprašala: Ali veste, koli-
kokrat mlatič zamahne s snopom žita (rži), da iz njega spravi vse zr-
nje? — kaj bi odgovorili? Tudi sama sem se začudila odgovoru, da
vsaj 20-krat, vendar pa v resničnosti nisem prav nič podvomila.
Pa naj bo tokrat za uvod neka anekdota iz lastnega otroštva!
»SAJ MLATIMO PRAZNO SLAMO«
Del gospodarskega poslopja pri nas doma je nosil slamnato stre-
ho, pa tudi za druge potrebe smo vsaj vsako drugo leto manjšo njivo
posejali z ržjo. Poželi smo jo (s srpi, kosami), spravili snopje v ske-
denj, kjer smo ga zmlatili z mlatilnico oz. oče in še kdo od starejših jo
je včasih »zašopal« — torej pripravil slamo za skope za kasnejše pre-
krivanje strehe (kljub trajnosti je tu in tam začela puščati). S tem pa
delo še ni bilo končano. Slamo, ki jo je oče pri tem opravilu odstranil
iz ravnih, gladkih snopov, je bilo treba pognati skozi mlatilni stroj in
tako pridobiti še kak kupček zrnja. Moralo je biti že nekje proti kon-
cu takratnih počitnic, saj je nam otrokom bila dragocena že vsaka
prosta ura, ko nas je oče nekoč popoldan poklical, češ: »Zmlatili bo-
mo to žito!« Ubogali smo sestra, oba brata in jaz — ter prav neje-
voljno pomagali očetu okrog mlatilnice. Sama sem z lesenimi vilami
(rasohami) odstranjevala slamo izza stroja in hitro opazila, da se pod
slamo nabira prav pičel kupček rži. Da bi se stroj ne pregrel, smo na-
pravili vmesni odmor — očetu pa sem brž oponesla: »Danes pa res
mlatimo prazno slamo.« Nasmejal seje, niti ni oporekal, vendar pa je
menil, da je pomembno vsako zrno, pa še nekaj smo vsi skupaj spo-
znali — namreč da ima vsak pogovor svojo »zgodovino«, resnico . ..
JANEZ IN VSA DRUŽINA STA DELALA V SKEDNJU ...
Kakih 10 dni po žetvi rži je Janez Kristovič iz Nove vasi, kamor se
je k Strelčevim priženil iz Zabovec, po otipavanju slame odločil, da
Janez Kristovič: Zamahnem enkrat, dvakrat..., tisočkrat! (Posnetek:
Slavica Pičerko.)
odpelje vseh 54 »rastav« v domač skedenj in ga zmlati! Čeprav me je
o tej nameri obvestil, zaradi odhoda na dopust nisem sodelovala niti
kot gledalka, še manj kot »mlatička«,^ toda upam, da ne bom ničesar
pomembnega zanemarila ali prezrla. Ze od prej vem, da je bil iz svoje
dobre volje (še v torek, 8. avgusta letos, je med drugim neomajno izja-
vil: »To bom delal, dokler bom živ!«) pripravljen z močjo svojih rok
omlatiti ržene snope in jih sploh pripraviti za skope ~ torej spreme-
niti v lične snope, iz katerih bodo mojstrske roke »pokrivača« obliko-
vale ne le lepo, temveč tudi trajno, zanesljivo streho nad starinsko
prešo. Janezu, ki sicer pozna vztrajnost tudi kot dolgoletni član
MoPZ Markovci, je pomagala vsa družina: žena (že pogosto je poka-
zala vso spretnost pri peki kruha v domači kmečki peči), hčerka Joži-
ca in vsi trije sinovi, celo drobceni Andrej. No, on se je morda malo
več ukvarjal s Tarzanom, mladim psom, kot pa z mlatvijo, vmes jih je
poklicalo tudi mukanje živine in kruljenje lačnih prašičev v bližnjem
hlevu, ves ostali čas celega delovnega tedna pa so posvetili osrednje-
mu opravilu — mlatvi »šolske« in tudi domače rži. Pa računajte:
okrog 500 pripravljenih otepov ržene slame čaka zdaj na naslednje
dejanje, za vsakega je zamahnil vsaj 20-krat (to je 10.000-krat), da o
drugih ob tem niti ne govorim (ravnanje, razvezovanje, zavezova-
nje ... — vsega niti sama ne vem poimenovati). Bolj kot poimenovati
zmorem njegovo delo oz. njihovo delo spoštovati in občudovati. Tebi,
Janez, in tvojim domačim bo ostala v spomin na julij 1989 kaka foto-
grafija — dodali pa ji boste prijeten občutek ponosa, ko se boste kdaj
ozrli na streho — vanjo bo vtkano kar precej vašega dela!
MOJSTER JAKA - DOBER DAN!
V tistih zadnjih julijskih dneh me pot ni zanesla mimo preše, da
bi mojstru Jakobu Vesenjaku namenila tak pozdrav, a nekaj pozneje
sem si lahko ogledala leseno ostrešje, ki gaje »stkal« s svojimi pomo-
čniki, vrlimi tesarji. Njegovo delo sicer poznam iz lanskoletnih izku-
šenj in kot nekdanji domačin (po rodu iz Prvenec, KS Markovci) lah-
ko s ponosom pokaže delo svojih rok. Tudi za kakršnokoli drugo po-
moč tedaj, 28. in 29. julija, menda ni prišel v zadrego, saj je dovolj bli-
zu bratranec Franc Golob, pevski navdušenec in pobudnik marsikate-
re take ljudem in kraju koristne akcije.
Slama je torej pripravljena, »rušt« že čaka, mojster Lovro (Kosta-
njevec, iz Markovec), zdaj si ti na vrsti, da pod pripeko avtustovskega
sonca in njegovimi nalivi dokažeš, kako zanesljiva je lahko tvoja
slamnata streha! Pa saj ti čisto zaupamo!
Karolina Pičerko, Zabovci
9. tradicionalni kmečki
praznik na Destrniku
Člani Turističnega društva Destrnik se te dni marljivo pripravlja-
jo na svojo osrednjo prireditev ~ na 9. kmečki praznik. V nedeljo, 20.
avgusta, bodo pripravili bogat program, v katerem bodo nastopile te-
rilje in prikazale, kako se je lan pripravljal za nadaljnjo obdelavo.
Predice pa bodo drobne nitke predle v laneno nit, iz katere so izdelo-
vali laneno platno. Prikazana bodo tudi stara kmečka opravila in z
njimi povezani kmečki običaji. Prav zanimivo je staro kmečko orodje
in drugi pripomočki, ki so lajšali delo kmečkega človeka. Precej tega
orodja je še ostalo, pa čeprav ga je treba poiskati na podstrešju kmeč-
ke hiše, nekaj pa ga je izginilo v pozabo za vedno. Društvo manjše
orodje in pripomočke tudi zbira in naj bi bilo shranjeno v novem do-
mu.
Ravno sedaj urejajo notranjost doma in postavili so tudi krušno
peč. V nedeljo, na dan prireditve, že nameravajo peči kruh in gibani-
ce.
V nedeljo, 20. avgusta, vas člani Turističnega društva vabijo, da
obiščete Destrnik in njihovo prireditev. Od tam ne boste odšli ne žej-
ni in ne lačni.
MF
Bodoči sadovnjak na Tiboli pri
Slovenski Bistrici
LIPA KOT BRANIK PRED VE-
TROM
Pohorski človek je v preteklo-
sti postavljal svoja bivališča zelo
premišljeno. Zgradil jih je na
sončnih legah, vendar je pazil,
da po možnosti ni porabil zem-
ljišča, kjer bi lahko bila njiva,
travnik ali sadovnjak. Toda biva-
lišče na hribu je bilo izpostavlje-
no vetrovom. Da bi se zavaroval
pred njimi, je nad hišo zasadil
celo vrsto drevja, najraje lipe,
naš simbol, slovensko drevo. Li-
pa je namreč močno zasidrana v
zemlji in jo veter težko podre.
Od lipe je imel pohorski človek
tudi druge koristi: krmo za živi-
no, čaj, oglje za zdravje in les za
kipce.
GOZDOVI - ZASLONI
Večji kraji so se skušali že ne-
kdaj zavarovati z drevjem pred
neprijetnimi vetrovi, če jih niso
dovolj branili že hribi. Tako je
ravnala tudi stara Slovenska Bi-
strica. Okoli nje so rasli gozdovi
na krajih, kjer bi bila možna tudi
drugačna kmetijska izraba zem-
lje. Z urejanjem modernih vino-
gradov, kjer danes rastejo zna-
menita vina, se je v okolici mesta
marsikaj spremenilo. Nekdanje
zavetrne lege mesta ni več. Poja-
vili so se vetrovi, ki jih stari pre-
bivalci ne pomnijo.
TIBOLSKA VETROVNICA
Kako pride veter v mesto, se je
videlo, ko so podrli pretežno tr-
nov gozd na vrhu hriba Tibola in
uredili moderen sadovnjak, ki
vsekakor ne more zamenjati str-
njenega gozda.
Letos so se kmetijci lotili še
vzhodnega dela tibolskega gozda
(od tam je tudi naš posnetek), ga
podrli in ga sedaj pripravljajo za
ureditev novega sadovnjaka.
Mnogi Slovenjebistričani so bili
vznemirjeni, saj so spoznali, da
nimajo nobenega vpliva na ure-
janje prostora okoli svojega me-
sta. Prepričani so, da poseganje v
zeleni gozdni pas okoli mesta ni
primerno in da je izvor močnih
vetrov, ki so že dvakrat razkrili
novo športno dvorano, prav tu.
Odprli so jim pot do mesta, ne-
kdanji gozd jim ne zmanjša rušil-
ne moči.
Spomnili pa so se tudi na na-
črte pred dvajsetimi leti, ko je
nekdo načrtoval celo, da bi podr-
li vse gozdove med Slovensko
Bistrico in Pragerskim in te grič-
ke spremenili v sadovnjake. Te-
daj so na srečo to ustavili. Ni
čudno, da se danes sprašujejo,
ali Tibola ni le premeten začetek
neke podobne akcije.
Tekst in foto:
Vida Topolovec
Na vzhodni strani Tibole se gozd umika novim površinam sadovnjakov.
Interdisciplinarni raziskovalni študentski
tabor Vino — 89
ORMOŽ
Osem študentov raznih fakultet
ljubljanske in mariborske univer-
ze je v Ormožu dva tedna pridobi-
valo številne informacije o vinu,
vinski kulturi in povezavi vina s
slovensko kulturo, ki je, kot mno-
gi trdijo, dobesedno namočena v
vinu. Raziskovalno delo so jim
omogočili Pokrajinski muzej iz
Ptuja, ki bo zbrane podatke upo-
rabil pri ponovni postavitvi vinar-
ske zbirke, in raziskovalna ter
kulturna skupnost Ormož.
Dva tedna, od 8. do 23. julija,
so imeli prijetno domovanje v
lovskem domu v Veliki Nedelji.
Obiskovali so vinske kleti v Lju-
tomeru, Ptuju in Ormožu, ob tem
so se veliko pogovarjali z vinar-
skimi strokovnjaki iz omenjenih
kleti, obiskovali so tudi zasebne
vinogradnike, se zanimali za klo-
potec, proučevali povezavo in
razmerja med vinom, pokrajino,
poezijo in človekom, kulturo pi-
tja, kako je s samorodnicami in
še kaj. Njihova dognanja so za-
četek organiziranega strokovne-
ga etnološkega proučevanja or-
moške občine.
Pri svojem delu so naleteli na
izjemen odziv ljudi, veliko so jim
pomagali strokovnjaki, ki se po-
klicno ukvarjajo z vinom, in vsi
tisti, ki to delajo ljubiteljsko. Pri
snemanju videokaset jim je po-
magal Marjan Petek iz osnovne
šole Tomaž pri Ormožu, ki je
posnel 30 videokaset ali dvajset
ur slikovnotonskega gradiva. Ob
tem so imeli tudi množico zapi-
sanih pogovorov z ljudmi iz teh
krajev in okoli 400 diapozitivov
ter seveda še obilico neobdelane-
ga terenskega gradiva.
Tako so nadomestili zamujeno
pri proučevanju etnologije na
tem vinorodnem območju.
ŠMARNICA
Andrej Malnič, absolvent et-
nologije in sociologije kulture na
Filozofski fakulteti v Ljubljani,
se je lotil raziskovanja samorod-
nice (šmarnice) na ormoškem vi-
norodnem območju. Ko je delal
po ormoških ulicah in tudi na
poletnem kopališču (kjer so ga
hoteli vreči celo v vodo) anketo
o pojavi samorodnice (mnogi so
mu ob tem tudi povedali, da seje
tega lotil na napačnem terenu),
so ga vprašali, zakaj ravno samo-
rodnica? Povedal je, da je postal
pozoren na pojav samorodnice,
ko je prebral sodnomedicinsko
izvedensko mnenje iz leta 1970,
izdano v knjigi dr. Janeza Mil-
činskega. Šlo je za delikt, kjer je
obramba zahtevala preizkus, kaj
v resnici je s to šmarnico, ali je
človek, ko se je napije, res bolj
divji. Milčinski je vse to zavrnil.
Pravi, da metanol ne more biti
glavni vzrok delikta, problem je
samo preveč pijače. Prebiral je
številne razprave, vso vinograd-
niško literaturo, vse, kar je izšlo
v časopisih, predvsem pa črne
kronike. Segal je tudi po starejši
literaturi, iz let 1890 in 1940 ozi-
roma do 1944, in strastno prebi-
ral vse, kar je bilo napisano o sa-
morodnici. Seveda je ob tem čti-
vu, ki ga ni bilo malo, bilo pa je
zelo zanimivo, moral priti še na
teren.
Mnogi so mu povedali, da or-
moški teren ni tisto, kar išče, pa
vendar je bila samorodnica mo-
čno prisotna v nekaterih bolj
odročnih predelih ormoškega vi-
norodnega območja in so jo izkr-
čili šele po drugi vojni. Danes ra-
ste na brajdah, tam, kjer so kako-
vostne vinogradniške lege, pa je
ni več. V glavnem ga je zanima-
lo, kaj si ljudje o samorodnici
mislijo, pa ne samo z vinogradni-
ško-enološkega in medicinskega
stališča, temveč živo mnenje o
tem vinu in legende o njem.
Govoril je z raznimi ljudimi in
vsi so trdili, da je šmarnica pač
divja. Izvedel pa je tudi druga-
čna mnenja. Mednje sodi tisto o
zmernem uživanju vsakega vina,
ker lahko postane človek »divji«
tudi, če popije večjo količino
žlahtnega vina.
Tako zelo se je trudil okoli
šmarnice, da je celo dobil dva
vzorca in ju seveda poskusil. Vse
to, kar je odkril na terenu, bo
uporabil v svoji diplomski nalo-
gi, ki bo precej provokativna in
bo o samorodnici brez dvoma
povedala kaj novega.
VINO - POEZIJA - POKRA-
JINA
Dekleti Eva Lešnik, študentka
Tehniške fakultete — tekstilna
smer in Katarina Gačnik, štu-
dentka VEKŠ, obe iz Maribora,
sta se na terenu zanimali za klo-
potce, ki so simbol vinorodne
pokrajine. Zanimalo ju je prav
vse, kar je povezano s klopotci,
ki imajo v teh krajih še vedno ve-
lik pomen. Kljub temu sta odkri-
li, da mladi ne znajo več posta-
vljati klopotcev, ker preprosto ne
najdejo več časa, da bi se poglo-
bili v ta simbol, kljub temu, daje
pri srcu vsem ljudem, ki živijo v
tej vinorodni pokrajini.
Njuna tema je bila tudi kultu-
ra, vino in pokrajina. S poezijo,
še bolj pa s prozo na to temo sta
se srečali pri Erni Meškovi iz La-
honcev, ki je pred petimi leti na-
pisala zbirko črtic »Rada bi vam
povedala«. Še posebej lepo je
opisala klopotec v črtici »Med
griči Slovenskih goric« in v črtici
»Klopotec«, kjer opisuje veliko
ljubezen svojega vnuka Danijela
do klopotca.
Obema dekletoma je bila po-
krajina všeč, radi bosta prišli še
kdaj v te kraje, ki sta jih v tem ju-
lijskem poletju prvič odkrivali,
prav tako bosta radi obiskali lju-
di, zapeli kakšno pesem in popili
z njimi kozarček vina, veselo po-
klepetali.
VINORODNI ORMOŠKI IN
UUTOMERSKI GRiCl SO CI-
STA POEZIJA
Stane Kocutar iz Višje agro-
nomske šole Maribor je na vpra-
šanje, kako se je počutil kot bo-
doči agronom sredi teh vinskih
gričev, preprosto odgovoril: »Ti-
le griči so čista poezija. To je po-
krajina, ki te pritegne, ki te pri-
klene nase, kjer paseš oči in du-
šo, kot bi dejal pesnik, in če si po
nekem srečnem naključju tudi
strokovno, da ne rečem življenj-
sko povezan z vinogradi, potem
je to še lepše.« Za njega so bili to
nepozabni dnevi. Kot je dejal, je
eno poslušati o vsej tej lepoti,
drugo pa jo je doživljati od jutra
do večera, raziskovati to pokraji-
no in poslušati ljudi z značilno
govorico, s svojim bogatim izro-
čilom in znanjem o vinogradni-
štvu.
Pri svojem delu se je odločil,
da bo raziskoval, katere stare
sorte vinske trte so nekoč rasle v
teh vinogradih. Zelo malo jih je
ostalo, tu in tam je še kakšen trs
kot spomin na nekdanje čase.
Priporočila novega sortnega iz-
bora so se uveljavila tudi v ormo-
ških in ljutomerskih goricah, ki
so sposobne dajati vrhunska vi-
na, na katera smo ponosni in jih
imamo radi.
PRESENEČEN SEM NAD PRI-
PRAVLJENOSTJO TUKAJŠ-
NJIH LJUDI...
Aleš Gačnik, absolvent etnolo-
gije in sociologije kulture, je bil
vodja interdisciplinarnega štu-
dentskega tabora VINO-89 v Or-
možu. Dejal je, da v tem kratkem
času težko zbere vse vtise, ki so
jih dobili v raziskovalnem tabo-
ru. Najlepše pa je to, da so jim
bili ljudje ne glede na socialni iz-
vor pripravljeni pomagati pri nji-
hovem delu, za katerega so se ži-
vo zanimali. Vsi študenti so bili
prvič v teh krajih, prvič so bili v
stiku z neko drugačno kulturo,
seznanili so se z novim, za njih
nepozabnim okoljem in načinom
življenja. Tempo raziskovalnega
tabora je bil dokaj napet, tako da
bodo morali vtise urediti doma.
To je bila v bistvu samo sondaža
terena in se bodo v te kraje še
vračali po nova spoznanja in po-
trditev tistega, kar so v dneh bi-
vanja v občini Ormož doživeli.
Ob osnovnem namenu tabora,
zbrati čim več podatkov o lju-
deh, vinu, pokrajini, kulturi in
prepletenosti teh elementov, so
zbirali gradivo za Andrejevo in
Aleševo diplomsko nalogo pri
dr. Janezu Bogataju. Diplomski
nalogi bosta osnova za bodoči
vinarski muzej v Ptuju, kjer se bo
Aleš Gačnik, ko bo doštudiral
zaposlil.
Eden od ciljev raziskovalnega
tabora je tudi opozoriti javnost
na vprašanja, ki so povezana s
človekom in vinom. Nova oblika
raziskovalnega tabora in nov pri-
stop v etnologiji, raziskovanje
razmerij med človekom in vi-
nom, so pripomogli, da so vsi, ki
so jih prosili za pomoč, z vese-
ljem sodelovali in pomagali, saj
so na novo odkrivali našega člo-
veka, njegovo povezanost z vi-
nom inn pokrajino.
Tekst in foto:
Vida Topolovec
Mladi raziskovalci so bili z delom zadovoljni.
TEDNIK - 17. avgust 1989
IZ NAŠIH KRAJEV — T
Le lepa preteklost ali svetla prihodnost?
20 IH PTUJSKEGA KARUNSA
f^je so že lista leta. ko je Ptuj z ve-
likimi upi gradil kartodrom v Haj-
došah in ko so na.ši tekmovalci pri-
ttašali zlate medalje? Denar kroji
usodo tudi motociklističnim špor-
tom, in vendar nam ne gre v glavo,
jja bi na prehodu v 21. stoletje ti
športi v Jugoslaviji kar ugasnili.
Dirkališča, kot je hajdoško, nima
raym> ^^ok kraj (v Jugoslaviji so
samo še tri) in z njim hi lahko obo-
gatili turistično ponudbo Ptuja ali
vsaj tujcem, ki prihajajo trenirat,
ponudili še kaj . . .
ZANOS PRED 20 LETI
»O kartingu smo razmišljali že
dolgo. Potem pa smo našli star
motor in še starejši okvir — ne
vem, od kod sta se vzela — in
mehaniki soju sestavili. Ivan Cu-
cek, bolj ga poznamo kot pilota,
je s tem nemogočim vozilom tek-
moval v Kopru. Več so ga poti-
skali, kot se je sam peljal. Ven-
dar smo tako pričeli karting tudi
v Ptuju.
Najbolj navdušen je bil Fran-
ček Krajnc, poleg Cucka je prite-
gnil Langerholca in še nekatere.
Njihove prve dirke so bile klavr-
ne, dale pa so idejo za ustanovi-
tev kluba. Nekakšna pravila nam
je napisal pokojni Adi Šarman,
organizirani smo bili pri Ljudski
tehniki, kasneje pa pri AMD,
kjer smo še danes,« se spominja
Jože Ceh, ki že od začetka z vsem
srcem živi s kartingom.
Zametki avto-moto športa so
že veliko starejši, segajo v leto
1936 in v prva povojna leta, ko
so prirejali na Ptuju ocenjevalne
vožnje z avtomobili, motociklisti-
čne dirke. Najstarejši in še danes
člani AMD so Franc Langerholc,
Vladimir Ban in Peter Segula,
starejši.
Pravi začetek kartinga pa seže
v leto 1969, ko je naš stari F*tuj
praznoval 1900-letnico, karting
klub pa je priredil prvo državno
dirko na Ptuju, in sicer tam, kjer
stoji današnja avtobusna postaja.
Naslednje leto so se preselili na
Srbski trg: »Start in cilj sta bila
pri takratni Delti, peljali so proti
tržnici, pri mestni hranilnici obr-
nili in se vračali. To je bilo prvič
5. oktobra 1969 in nato še pet let,
do takrat, ko smo napravili dir-
kališče v Hajdošah,« pripovedu-
je Jože Ceh, ki je vodil tudi letoš-
njo dirko za državno prvenstvo
pred desetimi dnevi v ITajdošah.
MOŽNOSTI PTUJSKEGA
KARTODROMA
Da bi imeli na Ptuju pravi kar-
todrom, je bila želja vseh in izka-
zalo se je, da so tudi občinski
možje za to. Idejo za prostor je
dal Dušan Korošec, načrte je na-
risal Janez Belšak. Od 13. marca
1975, ko so »zasadili« prvo lopa-
to v deponijo gramoza ob Dravi,
je pomagala vsa občina, tudi šol-
ska mladina, brigadirji in seveda
člani kluba, predvsem pa delovni
organizaciji Komunala in Agro-
transport. Ze jeseni je bila na no-
vem kartodromu prva državna
dirka. Steza je bila namenjena
tudi avto šolam, ki naj bi na njej
učile avtomobilske spretnosti
svoje voznike.
Te se dogovora (in tudi pred-
pisov) niso držale, edini doho-
dek kartodroma so tekmovanja,
pa tekmovanja tujcev. Tako kar-
todrom še danes nima sanitarij,
umivalnice, niti vodovoda, skla-
diščnega prostora, kaj šele go-
stinskega objekta. Vse to pa bi
potreboval, če bi hotel zares zaži-
veti in se vključiti v turistično
ponudbo Ptuja. Pa kdo še misli
na to poleg članov kluba? Tako,
kot kaže, Ptuj še lep čas ne bo iz-
koristil edinstvene steze v širšem
območju (Avstrija, na primer, ni-
ma niti enega kartodroma, tudi
Nemci prihajajo). Pri nas sta še
dva kartodroma — pri Celju in v
središču Portoroža. Mimogrede
— urnik vadbe za tuje in domače
voznike na našem kartodromu
skuša določati KS Hajdina!
ZATON MOTO ŠPORTA V
JUGOSLAVIJI?
Takoj ko so ptujski tekmovalci
pričeli leta 1975 trenirati na no-
vem kartodromu, za seboj pa so
imeli tudi že nekaj tekmovalnih
izkušenj, so se pokazali uspehi.
To so bili zlati časi, časi zlatih
medalj.Ekipno so bili Ptujčani
državni prvaki v letih 1976 in
1977, drugi pa 1975 in 1978. Na-
juspešnejši posamezniki v kate-
goriji 100 ccm so bili Uroš Lan-
gerholc (zlat 1978, srebrn 1975 in
1977, bronast 1976) in Otmar Ar-
tenjak (srebro 1978 in bron
1977), Slavko Pislak (prvi 1976,
drugi 1977) in Milan Slana (prvi
1977, drugi 1976) v kategoriji 125
Zlati Ptujčani na državnem prvenstvu v Hajdošah leta 1976: z leve Slavko Pislak, Dušan Korošec, Uroš Lan-
gerholc, Stanko Vindiš, Boris Krajnc, Anton Domiter, Otmar Artenjak, Vlado Aracki, Milan Slana, Vinko
Plesec in Miran Lešnik. Manjka Franček Krajnc.
kubičnih centimetrov, Miran
Lešnik (tretji) in Armando Hvala
(prvi) v mladinski kategoriji 100
kubičnih centimetrov.
»V treh kategorijah je bilo ta-
krat na vsaki državni dirki 90 in
110 tekmovalcev,« se spominja
takratni državni reprezentant
Uroš Langerholc, »danes jih je
60 do 70, vendar v štirih katego-
rijah, od katerih je najštevilnejša
najmlajša, ki je takrat sploh ni
bilo. To so karti s 60-kubičnimi
motorji, z njimi vozijo otroci,
mladinci.«
Kaj je vzrok za upad zanima-
nja za karting, lahko seveda le
ugibamo. Nič bolje pa se ne godi
pri nas tudi drugim moto špor-
tom. Nekaj gotovo prispevata ce-
ni bencina in vozil. Za najmlajšo
kategorijo je namreč mogoče ku-
piti vozilo pri nas motor pri
Tomosu, okvir pri Crveni zasta-
vi, in to razmeroma poceni. Za
višje kategorije pa moraš vozilo
uvoziti.
»Kljub temu,« razmišlja Uroš
Langerholc, »so tudi ta vozila še
dostopna. Seveda se je potrebno
čemu drugemu odpovedati; tudi
mi smo se odpovedovali, vsak se
mora. Tisti, ki želijo pričeti s kar-
tingom, naj pridejo v AMD Ptuj,
kjer bodo izvedeli vse o trenin-
gih, vozilih . . . Naša generacija
seveda ne tekmuje več, na potezi
so mladi.«   Milena C. Zupanič
Akcija
Emone
za slepe
in slabo-
vidne
Emona Merkur Ptuj je v
okviru akcije prodaje slad-
korja, moke in olja iz zveznih
blagovnih rezerv tudi slepim
in slabovidnim v torek v svoji
prodajalni organizirala na-
kup. Slepi in slabovidni se
gotovo težko postavijo v vr-
sto za cenejše izdelke. Emona
Merkur Ptuj je tako v torek
dopoldan prodajala slepim in
slabovidnim — v ptujski ob-
čini jih je 200 — v svoji pro-
dajalni Bratje Reš in v Super-
marketu v Mariboru.
Akcija, vredna pohvale in
posnemanja.
NaV-
Praznovanje na svoj način
Minil je občinski praznik z vsemi svojimi čari. Na dvodnevnem
splošnem veselju seje gnetla množica ljudi iz Ptuja in bližnje okolice.
Prav je tako, saj so za kratek čas pozabili na tegobe vsakodnevnega ži-
vljenja. V bodoče bi morda lahko popestrili občinski praznik še z dru-
gimi aktivnostmi, bodisi kulturnimi bodisi športnimi itd.
Razumemo mladostno razigranost. Toda uničevanje družbenih
sredstev je vrhunec neotesanosti posameznikov. Poglejmo, kako žalo-
stno usodo so doživele svetilke ob Dravi. Morda je res bilo preveč
svetlo? Pa saj imamo dovolj temačnih in umazanih ulic, če je bila
svetloba v mestnem parku tako moteča.
Pred nekaj meseci je Mercator Izbira Panonija izročila svojemu
namenu BOUTlQUE M -I- M v starem mestnem jedru. Tako je prispe-
vala delček k ureditvi tega dela starega Ptuja. Res je, da je naložba
koristna, tako za kupca kot tudi za našo organizacijo združenega de-
la. BOUTIQUE M-I-M so mnogi sprejeli, saj lahko kupujejo najno-
vejše modne dosežke konfekcije, usnjene galanterije, nakita, pletenin
in drugega blaga.
Zunanjost objekta je urejena tako, da se lepo vključuje v okolje.
Na vhodu in oknih so nameščena senčila, ki pa niso bila všeč nekemu
»ljubitelju lepote«, saj je v soboto, 5. avgusta, izrezal napis M-I-M in
na svoj način dodal »prispevek« k praznovanju v Ptuju.
Tudi tako se kaže sramota nekega zelenca, ki uničuje, kar je lepo,
koristno in navsezadnje drago.
Jože Vaupotič
TOZD Maloprodaja,
Mercator-Izbira Panonija
VandalJzem v gradu
Turnišče se nadaljuje
o gradu Turnišče je v Tedniku že veliko pisalo, od zgodo-
vine do velikega požara, ki je uničil celotno ostrešje gradu. Po
požaru je za grad nastopila nova mladost, vendar le za nekaj
mesecev, ko so obnavljali ostrešje in prizidan nadzidek med
kriloma gradu. Nato pa so vrata kratkomalo zabili z velikimi
žeblji in tako zabita bi bila še danes, če jih ne bi odprla roka
marsikaterega domačina, krajana Turnišč, ki si je hotel kaj
prisvojiti. Saj poznamo pregovor »Vzemi tam, kjer je, in daj
tja, kjer ni!.« V gradu ni sicer kaj ukrasti, pa vendar se nočni
pohodi nadaljujejo. Seveda ne bom pisal, kdo je kaj ukradel in
za kaj je porabil ukradeno stvar, vendar upam, da se le-ti zave-
dajo storjenega, vedo, da uničujejo dediščino, ki so nam jo za-
pustili naši pradedje. Ob vsem pa vem le to, da se od ukrade-
nega bonbona lahko nadaljuje v celico z rešetkami na oknu.
Torej, Ptujčani in krajani Turnišč, ohranimo tisto, kar
nam je ostalo! Vzgajajmo svoje otroke v poštene ljudi, ki bodo
morda poskrbeli za tisto, za kar nismo mi!
ZB
Sladkor iz zveznih rezerv
Nedavno je bilo v prodajalnah z živilskim
blagom kar precej živahno, sploh pa v trenut-
kih, ko so iz skladiščnih prostorov pripeljali ta-
ko pričakovana sladkor in moko iz zveznih re-
zerv, ki nam ju je država ponudila po nižjih ce-
nah. V članku ne nameravam pisati na dolgo in
široko o artiklih iz zveznih blagovnih rezerv,
temveč me je vzpodbudilo razburjenje potrošni-
kov v nekaterih prodajalnah v ptujski občini. !
y začetku tedna se je pred eno od prodajaln,
v kateri so prodajali sladkor iz zveznih rezerv,
pripeljal možak z ženo. Izstopila sta iz kar pre-
cej dragega avtomobila za današnji delavski
žep. Napotila sta se v prodajalno in čakala v
vrsti za sladkor, ker pa tega nista takoj dobila,
sta začela takoj razburjeno preklinjati in zmer-
jati. Koga, nisem mogel razumeti, vendar mi-
slim, da pač prodajalce v prodajalni. Kaj kma-
lu sta prejela 5-kilogramsko vrečko, plačala ter
zapustila prodajalno. In glej ga, šmenta! Ko je
odprl prtljažnik avtomobila, sem imel kaj vide-
ti! Poln je bil seveda sladkorja. Torej je možak
romal od prodajalne do prodajalne in pridno
nakupoval sladkor po tako ugodni ceni. Mi-
slim, da ni bil edini.
Motilo me je tudi, da so v okolici Ptuja lahko
kupili sladkor tudi vsi Ptujčani, Mariborčani in
celo Avstrijci. Vse lepo in prav, če je sladkorja
dovolj. Pri tem pa v mnogih primerih ostanejo
praznih rok potrošniki, ki kupujejo skoraj vse,
kar potrebujejo za svoje življenje, v prodajalni,
v kateri pustijo več kot polovico svojega trdo
zasluženega osebnega dohodka. Mislim, da hi
bilo pravično, da lahko sladkor kupi le listi, ki
ustvarja prodajalni promet skozi vse leto in ki
nima dovolj denarja, da hi lahko razkošno ži-
vel z majhno pokojnino, socialnim dodatkom
ali slabo plačo, s katero je pač potrebno nahra-
niti več lačnih ust. Na koncu ostane praznih
rok in z žalostnim obrazom zapusti prodajalno.
Kaj se dogaja v prodajalnah, da mora v ne-
katerih primerih ukrepati tudi milica, smo lah-
ko prebrali v dnevniku Večer, vendar le o do-
godkih v Mariboru. Menim, da se podobne
stvari dogajajo tudi v občini Ptuj, morda le
brez posredovanja miličnikov.
Torej lahko sladkor kupi le tisti, ki ima de-
nar in seveda čas, da zapusti delovno mesto, se
postavi v nekajmetrsko čakajočo vrsto in kak-
šno uro prestopijo z noge na nogo. Tako nas je
ZIS s svojo ponudbo spravil kar lepo na tla. Ob
sladkorju smo skoraj pozabili, da smo ljudje,
kaj šele na honton. Naj omenim pripombo ne-
kega občana, kije dejal, da manjka še strelja-
nje, pa si lahko zamislimo leta druge svetovne
vojne in nekatera po njej.
Sladkor in druga potrebna živila za prežive-
tje ljudi naj bi po takšnih cenah namenih ti-
stim, ki jih je prizadela prav vodna ujma ali
kakšna druga naravna katastrofa. Že tako mo-
rajo vsak dinar nameniti za postavitev strehe
nad glavo, pa naj vsi ti imajo nekaj, kar je po-
ceni in kar lahko kupujejo, da nahranijo mno-
gokatera lačna usta, ne pa, da sladkor nakupi-
jo »vikendaši«. ki bodo z njim sladkali tisto
malo količino pridelanega vina ter ga nato s
prijatelji popili na zdravje ZIS.
ZB
8 - ZA KRATEK ČAS
17. avgust 1989 — TEDNUC
Dober den, vsoki den! Drgoč je tjeden mimo. Kak blisk se sučejo
toti dnevi. Kak da bi dirkalni kuj leta. Ce glih se gor na poletje jesen
sprovla, se še vsi poletno počutimo. Dnevi pa se vseeno vsoki den za
eno kokotovo zehaje krajšajo in noči dukšajo. Tudi sence so v sun-
čnih dnevih vsoki den boj duge. Moja Mica provi: Ja, ja vse se dukša,
samo pri tebi Lujz je vse čim duže boj krotko . . .
Pisa mi je Drašek, ki je na dopusti na morji: Tak se je razneža:
»Najpret tebi in vsem brolcom Tednika lepi pozdrav iz morskih da-
ljav. Vse je lepo, sunce vroče, voda solena, cene pa žarke. Šele na
morji se vidi kak nam standard vrag jemlje. Na plaži sama golotinja,
vsi so skoro nogi, samo mija z mojo Fefiko sma oblečena. Naj se vidi
razkošje. Pa saj je skoro več tujcov kak Jugoslovanov. Vse samo špre-
hen dojč, spik ingliš in tak naprej. Vse svetovne jezike čuješ, samo pr-
leščina je boj poredka. Nekaj pa me še boj skrbi: zdi se mi, da je v to-
ten poletnem cajti dosti žensk ob morju vtoplenih ali kak drgačik bo-
lenih. Greš podnevi tak malo vkraj od plaže ali pa zvečer ob šumici,
pa vidiš kak moški ženskam umetno dihaje dovlejo, tisto usta na usta,
smrček na smrček in popek na popek. To prejšji večer je mogla biti
ena fejst astmatična, saj se je tak drla kak, da bi ji gdo kožo doj slo-
ča . . . Vas lepo pozdrovlam Drašek.
Zdravo Drašek. Hvala za pismo in morske pozdrave. Resen se mi
smilita z ženskico, če sta edina Prleka v svetovni druščini revežov brez
oblek, ki nogi po plaži skočejo. Smilijo se mi tudi tiste astmatične žen-
ske. Maš srečo, da tvoja nema več totega betega, saj bi te moga tudi ti
pihati kak štora lokomotiva, ki so ji paro doj zaprli.
Pa naj bo zadosti za gnes. Cujemo se drgoč drugi tjeden, če bo-
mo še zdravi toto žemljico klačli. Srečno. Vaš LUJZEK.
<f EDNIK  - 17. avgust 1989
ZA RAZVEDRILO
10 - ŠPORT IN DRUŠTVA
17. avgust 1989 —
TEDNIK
Uspela organizacija
dvoboja
Na stadionu Slobode v Varaždinu, na katerem bo v času od 24. 8. j
do 27. 8. JUPEA, sta atletska kluba CONING SLOBODA in ATLET-
SKI KLUB PTUJ pred 1500 gledalci organizirala mladinski atletski;
dvoboj med reprezentancama Jugoslavije in Madžarske. Tekmovanje
je bilo kakovostno in zanimivo. Omeniti velja jugoslovanskega mla-
dinca Zoriča v skoku v višino 223 cm, kar je novi mladinski državni i
rekord, in madžarsko tekmovalko Kosko v metu kopja s 52,54 m. Pri
mladincih so slavili gostje, in sicer s 105:100, pri mladinkah pa je bil
rezultat 74:74.
V naši državni mladinski reprezentanci sta bila tudi ptujska tekmo-
valca Doki in Potočnik; Jerenko in Korošakova sta tekmovala zunaj
konkurence. Doki je sunil kroglo 14,57 m, v disciplini 300 m z ovira-
mi pa je Potočnik s časom 9:26,28 osvojil tretje mesto. Jerenko je v te-
ku na 400 m zunaj konkurence dosegel čas 50,12 in osvojil šesto me-
sto.
Hedvika Korošak, ki bo na bližnjem evropskem prvenstvu tekmo-
vala v sedmeroboju, je nastopila zunaj konkurence v teku na 100 m z
ovirami in progo pretekla v času novega osebnega rekorda 15,03. To
kaže, da je odlično pripravljena za bližnje prvenstvo Evrope, ki bo v
Varaždinu. Že sedaj pozivamo vse ljubitelje športa, da pridejo v le 45
km oddaljeni Varaždin vzpodbujat Hedviko kot edino tekmovalko iz
Ptuja.
Na koncu sta oba zvezna selektorja pohvalila organizatorja za iz-
vedbo dvoboja. Tako ima AK Ptuj zraven dobrih mladih atletov tudi
dobre organizatorje. J
ATLETIKA
Italijanski recept za turizem
Naš maratonec Mirko Vindiš se po osvojenem državnem bronu v te-
ku na 10 kilometrov udeležuje ta mesec uličnih tekov v Italiji.
Italijani imajo vedno bolj razvito atletiko, pa saj ji posvečajo tudi
vedno večjo pozornost, predvsem teku. Pri tem jim očitno ne gre le za
vsestranski razvoj njihovih državljanov, pač pa je atletika za njih tudi
svet biznisa, v poletnem času povezanega s turizmom.
Vsako italijansko mesto, ki kaj da nase, priredi v turistični sezoni
vsaj en ulični tek, na katerega povabijo zelo znane dolgoprogaše z
vsega sveta. Na listi povabljencev je v zadnjem času tudi Ptujčan Mir-
ko Vindiš. Udeležba lanskoletnega zmagovalca dunajskega maratona
je vedno dobrodošla.
Mirko Vindiš se vsem povabilom seveda ne more odzvati, saj
udeležbe na teh tekih zmotijo ritem treningov za pomembnejša tek-
movanja. Vendar je mesec avgust namenil gostovanjem.
V Massi je 3. avgusta pritekel na cilj tretji, za Kenijcema, 8-kilo-
metrsko progo skozi mesto je pretekel z lahkoto in ob navdušenem
vzklikanju turistov in domačih gledalcev.
Podobno vzdušje je bilo tudi tri dni kasneje v znameniti Pisi. Tu
je izgubil v finišu, »tekma je bila težja in mi šesto mesto pomeni več kot
tretje v Massi,« je povedal Mirko Vindiš po vrnitvi.
McZi
Kmečke igre v Prvencih—Strelcih
v nedeljo, 20. avgusta, bo v Prvencih že ob 9. uri zelo napeto
vzdušje. Gasilska društva se bodo pomerila v hitrostni vaji s hidran-
tom s sedmimi gasilci. Vabimo vsa društva od blizu in daleč.
Za popoldan pa smo pripravili zelo pester program. S pomočjo
vaščanov vasi Prvenci in Strelci v KS Markovci in požarne skupnosti
Ptuj na čelu s tehničnim vodjem inž. Štefanom Vidovičem ter pred-
sednikom OGZO Ptuj Francem Simeonovim nam je uspelo v začetku
tega leta kupiti novo motorno brizgalno ROZENBAUER - JUGO-
TURBINA — 800 L. Slovesno in častno jo bomo predali namenu v
nedeljo ob 15. uri. Po predaji — ob 16.30 uri — pa se pričnejo 4. VE-
LIKE TRADK lONALNE KMEČKE IGRE ZA POKAL PRVEN-
CEV - STRELCEV. Pripravili smo tri discipline: sestavljanje starega
kmečkega voza »bargla«, žaganje hloda s »cug« žago, nošenje vode z
»vagami« prek ovir in več drugih domačih opravil.
Vsi, ki želite tekmovati v teh igrah, se lahko prijavite še isti dan
pol ure pred pričetkom iger. Tekmovalna ekipa šteje 6 tekmovalcev
ne glede na starost in spol.
Prijazni gasilci in mladinci ter vaščani Prvencev in Strelcev vam
bomo postregli s pečenko iz kotla, domačo kmečko gibanico in dobro
kapljico, za dobro razpoloženje pa bo poskrbel ansambel POLETNA
NOC.
Ivan Golob.
Mlajši pionirji ekipni
prvaki Slovenije
Mladi kolesarji ptujskega kolesarskega kluba so minulo nedeljo
dosegli enega svojih največjih uspehov. Pionirji B so namreč postali
ekipni republiški prvaki, medtem ko starejši pionirji delijo drugo me-
sto z ekipo ROGA iz LJUBLJANE. V tej kategoriji so zmagali tekmo-
valci MEBLA iz NOVE GORICE.
Prvenstvo je organiziral kolesarski klub POMURJE iz BELTI-
NEC. Tekmovalo je 72 kolesarjev v obeh kategorijah. Proga je bila
dolga 7,5 km; mlajši pionirji so vozili 30 km, starejši 45. V kategoriji
mlajših pionirjev je veljal za glavnega favorita naš Miran KELNER, v
letošnji sezoni praktično nepremagljiv. Mirana so drugi tekmovalci
neprestano kontrolirali, tako da mu pobeg ni uspel. 500 m pred ciljem
ga je domač tekmovalec tako grobo oviral, da je Miran padel in je
moral odstopiti. Čeravno hendikepirani zaradi Miranovega padca se
Roman KRIŽANIČ, Matjaž ČERNENŠEK in Aleš ŠEMENKO niso
predali. Skozi cilj so pripeljali kot četrti, osmi in deveti ter tako osvo-
jili naslov ekipnega prvaka Slovenije. Zmagal je Sašo BERCE, SAVA
Kranj.
Starejši pionirji so vozili 45 km. V naši ekipi so tekmovali Zlatko
ČAJIČ, Mitja MAHORIČ, Vid LAČEN in Aleš KONDRIČ. Tekmo-
valo je 45 kolesarjev. V drugem krogu je skupini 5 tekmovalcev, med
katerimi je bil tudi Zlatko CAJIČ, uspel pobeg in glavnina jih je za-
man skušala ujeti. Vodilni tekmovalci so pripeljali v cilj s štiriminut-
no prednostjo. Zmagal je Aleš KRPAN, MEBLO Nova Gorica, drugi
je bil Andrej HAUPTMAN, ROG Ljubljana, tretji pa naš Zlatko ČA-
JIČ, tudi v času zmagovalca. Ekipno so zmagali kolesarji MEBLA iz
Nove Gorice, naši pa si z ekipo ROGA delijo drugo do tretje mesto.
Organizacija ni bila najboljša. Tekmovanje si je ogledalo okrog 200
gledalcev.
S. PAL
NOGOMET
Drava v prvo ligo?
Ni še preteklo veliko vode mimo
našega mesta od takrat, ko smo
bili priča ekscesom, predvsem pa
ležerni igri nekaterih igralcev ptuj-
skih modrih. Novo strokovno vod-
stvo in nekaj novih igralcev, pred-
vsem pa zagon celotne ekipe obe-
tajo veliko. . .
Težko se bo obdržal vsak, ki
nima novih zamisli in ustreznega
kadra, so razmišljali tudi v ptuj-
skem Nogometnem klubu Dra-
va, se kadrovsko okrepili in si za-
stavili visoke cilje za sezono, ki
se je že pričela s pokalnimi tek-
mami.
Po prvi tekmi letošnje sezone,
tekmi proti igralcem Beltinke, je
novi trener članov Miro Zorčič —
doslej je treniral mladinsko eki-
po Slovenje vasi — izjavil: »Z
današnjo tekmo sem zadovoljen.
Igralci so dobro izpolnjevali do-
govorjene naloge, dobro so se
vključevali v napad. Pred nami
je do 3. septembra, ko se prične
prvenstvo Slovenije, še veliko de-
la. Novi igralci Dobnik iz Slove-
nje vasi, brata Korošec iz Marko-
vec, Kentak s Hajdine, Glažar iz
Skorbe in golman Hlebec iz Sre-
dišča so prinesli novo vzdušje v
člansko ekipo. S tovariškim od-
nosom bomo skušali zadržati vse
igralce, vsi bodo imeli možnost
pokazati se v igri.«
Prva tekma za pokal nogometne
zveze Slovenije, ki jo je odigrala
ptujska Drava 9. avgusta na do-
mačem igrišču proti Beltinki iz
Beltince, se je končala z rezulta-
tom 0:0.
Vodja trenerjev vseh ekip je
Štefan Lukas, ki ima bogate tre-
nerske izkušnje. Od leta 1975 je
bil trener ekipe Gerečje vasi,
vmes nekaj časa pomočnik tre-
nerja NK Olimpija: »Želim, da
bi pripeljali ptujski nogomet tja,
kjer je bil — v prvo slovensko li-
go — ali pa še dalje. To je tudi
realna možnost, saj smo dobili
trenerje iz vrst nekdanjih igral-
cev Drave. Sedanja ekipa je zelo
mlada, pred njo so še vse možno,
sti.«
Tudi tehnični sekretar kluba
Viki Par je optimist: »Tudi v
vodstvu kluba je lani škripalo.
Letos bodo poleg prizadevnega
predsednika Branka Kirbiša jn
Rajka Pavaleca delali novi člani,
Dobre tekme in uspehi, ki se jih
nadejamo, bodo ponovno prite-
gnili tudi ptujsko nogometno pu-
bliko.«
Nedelja. 13. avgusta. Murska
Sobota — tekma za pokal nogo.
metne zveze Slovenije med Dravo
in Muro iz Murske Sobote se je
končala z rezultatom 0:0. S tem .so
zastavljeni cilj. eno točko proti za
razred močnejšemu nasprotniku,
dosegli. Ta si je zastreljal enajst-
metrovko, edino možnost za zma-
go.
NK Drava želi pritegniti tudi
najmlajše, in sicer bodo z začet-
kom šolskega leta pričeli šolo za
mlajše pionirje.
Milena C. Zupanič
Nogometna noč
v Cirkulanah
v noči s petka na soboto
(11./I2. 8.) je bil v Cirkulanah v
organizaciji NK Metaxa uspešno
izveden turnir v malem nogome-
tu. Glede na čas, v katerem je
potekal (noč), je bil seveda —
nočni. Prvo mesto je zasedla eki-
pa Val 202 (Lužnik), drugo Be-
netton, tretja pa je bila ekipa
Markovec.
Domačinu in prireditelju je
pripadlo najbolj nehvaležno —
to je 4. mesto.
M. F.
■f EDNIK - 17. avgust 1989
OGLASI IN OBJAVE - 11
Letošnji mladiči vzleteli
Leteti kut ptica je pradavna želja ljudi, letenje pa simbol prostosti
in svobode; to so sanje, ki se vsem gotovo ne uresničijo. In vendar je spi-
sek tistih, ki o se v štirih desetletjih dvignili nad vsakdanje življenje kot
člani Aerokluba Ptuj, zelo dolg. L.etos se jim je pridružilo še nekaj mla-
dih padalcev, jadralnih in motornih pilotov. Pred njimi je pestra življenj-
ska pol — športna in poklicna, ki jih bo morda pripeljala med vrhunske
letalce. '
Štiri sekcije Aerokluba Ptuj
skrbijo za svoj podmladek vse le-
to, saj so priprave ne samo letenje
zahtevne in dolgotrajne. Modelar-
ji porabijo veliko število ur za iz-
delavo modelov, padalci, jadralni
in motorni piloti pa se morajo
najprej naučiti veliko teorije, nato
pa se dokazovati še i delom na
tleh. Končno lahko skočijo, vzleti-
jo...
Prvi skok
Običajna so vprašanja, ali mo-
ra biti nekdo posebej drzen, po-
gumen, da skoči s padalom, ali
ga je kaj strah, ali je možnost, da
se padalo ne odpre, velika.
Res je, da vsak ne more biti pa-
dalec, kot na koncu koncev ni
vsak za zdravnika, ne za slaščičar-
ja in tako naprej. Ni res, po stati-
stičnih podatkih sodeč, da je mož-
nost nesreč velika. Res pa je, da je
pred prvim skokom gotovo vsako-
gar strah.
Zadnje bi gotovo potrdili le-
tošnji štirje mladi padalci AK
Ptuj. Žal je spomladanske skoke
prekinilo izredno slabo vreme.
Skačejo lahko namreč le iz letala
AN-2, ki prihaja po posebnem
razporedu z vojaškega letališča v
Zagrebu. Tako bodo pod vod-
stvom učitelja Mira Vindiša in
pripravnikov za učitelje padal-
stva Butolena, Vrbančiča in De-
beljaka skoke nadaljevali jeseni.
Jadralci najmočnejši
Tihi šport višin, jadranje, ima
danes v vseh naših aeroklubih
najugodnejše možnosti za razvoj.
Povezan je namreč z majhnimi
stroški (v primerjavi z motornim
letenjem in padalstvom), skoraj
vsi klubi imajo sodoben park le-
tal, predvsem tlanovih, jadralni
piloti so letalci, ki morajo vložiti
največ svojega prostega časa in
se zato razvijejo v vztrajne, delo-
vne in z znanjem podkovane
športnike.
Tudi ptujski aeroklub izšola
vsako leto več mladih jadralcev.
Letos so prvič sami vzleteli Pri-
mož Trop, Gregor Petrovič in
Robert Segula, dijaki SŠC, štu-
dent strojništvA Davor Sarič,
tehnik Miran Malovič in zobo-
zdravnik Lado Razinger.
Lado je prišel letet iz Švice,
kjer opravlja zobozdravniški posel
že od leta 1968, ko sta se i. ženo,
Ptujčanko, naselila blizu Luzer-
na. vse življenje, star je 48 let, si
je želel v zrak, pripoveduje, in lani
se mu je želja prvič izpolnila. V
Slovenijo se z družino ne bo več
vrnil za stalno, vendar tisti poči-
tniški mesec, ko je na Ptuju, naj-
raje preživi na letališču.
Do prvega samostojnega
vzleta je v učiteljski kabini šol-
skega letala blanik sedel Janez
Bezjak: »Leteti so pričeli takoj
po koncu šolskega leta, in sicer ti-
sti, ki so bili že lani pripravniki.
Jadralci morajo biti dobri učenci,
vedno pripravljeni pomagati, pa
pridni, vztrajni.«
Brez motorja ne gre
Tako padalci kot jadralci po-
trebujejo za svojo dejavnost mo-
torna letala in seveda pilote. Ze-
lo drago šolanje in kasneje trena-
žno letenje že vrsto let narekuje-
ta posebno obnašanje aerokluba
do novih pilotov. Šolajo namreč
le tiste,katerim to vsaj delno pla-
ča JLA. Aeroklub Ptuj šola vsa-
ko leto motorne pilote po pogod-
bi z JLA za vso Slovenijo. Med
njimi sta bila letos tudi ptujska
jadralna pilota Igor Rus in Denis
Ivaniševič. Enomesečni tečaj sta
vodila učitelja motornega letenja
Ivo Čuček in Milan Kralj.
Milena C. Zupanič
Mladi jadralci ob šolskem blaniku.
Učitelj jadralnega letenja Janez
Bezjak.
Boljša jugoslovanska moštva med nami
Košarkarski klub Ptuj je porabil prvoligaše, ki trenirajo sedaj na
Rogli. Ti so povabilo z veseljem sprejeli, saj prijateljske tekme le preiz-
kušajo trenutno pripravljenost ekip in so dobrodošla izmenjava izkušenj
posameznih ekip. Zal pa trener Cibone Šakota po nedeljeskem porazu
ni mislil tako ... i
Zabeljena navodila
—      igralcem Vojvodine
Posebna poslastica so bila za
gledalce navodila igralcem zvez-
nega selektorja Dušana Ivkovi-
ča, ki je hkrati trener Vojvodine
iz Novega Sada. Aktiven je bil
ves čas tekme, njegove pripombe
pa so bile za naše razmere zelo
grobe. Vendar jih je njegovo mo-
štvo, očitno navajeno, vestno i^z-
polnjevalo in proti igralcem Ši-
benke zmagalo 87:80 (38:32).
O vtisih smo po tekmi povpra-
šali Andreja Žmauca, nekdanjega
ptujskega igralca in trenerja: »Na
srečanju prvohgaške ekipe Vojvo-
dine in novopečenega drugohgaša
Šihenke (do nedavna ena vodilnih
ekip) je bilo očitno, da sta obe eki-
pi še v pripravljalnem obdobju, kar
se je poznalo zlasti pri manjši na-
tančnosti metov na koš. Ekipa
Vojvodine je ekipa izkušenih igral-
cev (Pešič, Antič, Bilalovič), med-
tem ko so za Šihenko igrali njeni
mladi upi (Kapov. Badjim). Tako
~smo lahko videli igro izkušenih pr-
Šakota, trener Cibone, daje napotke svojim igralcem v minuti odmora
med tekmo v SŠC v Ptuju.
voligaških igralcev in nekaterih
članov mladinske reprezentance
Jugoslavije, ki so v letu 1988 osvo-
jiU naslov evropskih prvakov. Igra
je bila ves čas enakovredna, če-
prav sta jo nekoliko preveč preki-
njala oba sodnika zaradi pogoste-
ga dosojanja osebnih napak. Že
ob izteku prvega polčasa je ekipa
Vojvodine uspela uveljaviti premoč
s .svojimi izkušnjami, Šihenka je v
drugem polčasu sicer izenačila in
povedla, vendar je Vojvodina s
premišljeno igro slavila zasluženo
zmago.
Očitno je, da je v ptujskih ko-
šarkarskih vrstah zavel svež veter,
saj je tudi nedavni turnir trojk do-
bro uspel, tekem, kot je bila dana-
šnja, pa si še želimo.«
Poraz Cibone
Nedeljski rezultat tekme Cibo-
ne in Šibenke, 84:93, je bil za Ci-
bono vsaj dvakratni poraz. Kot
ena najboljših jugoslovanskih
ekip si poraza, niti prijateljskega,
ne bi smela dovoliti, sploh pa ne
s Šibenko, ki je v lanski sezoni
kot najslabša med prvoligaši pre-
sedlala v drugo ligo.
Trenerju Cibone Šakotu po tek-
mi ni bilo vseeno: »V dvorani je
bilo izredno vroče, tem temperatu-
ram se med treningom na hlad-
nem Pohorju težko prilagodimo.
Preizkusil sem nekaj mladih igral-
cev, a so v drugi tretjini tekme pre-
več popustili. Upoštevati pa mora-
mo, da je danes za njimi naporen
trening: pretekli so že 12 kilome-
trov, medtem ko so igralci Šibenke
počivali.«
In kaj meni o tekmi Rado Bera-
nič, nekdanji ptujski košarkar?
»Tekma se je pričela s premočjo
Cibone. Ta je nastopila precej
pomlajena z nekaterimi standard-
nimi igralci, ki so že igrali tudi v
reprezentanci. Šibenka je nastopi-
la v isti postavi kot proti Vojvodi-
ni. Začetna premoč Cibone se je
proti koncu drugega polčasa »sto-
pila«. Po začetni nervozi so se
igralci Šibenke zbrali. Zaigrali so
bolje v obrambi in v napadu. Tako
so dohiteli Cihono. V drugem pol-
času je Šibenka igrala bolje, ves
čas je vodila. Cihona se je nekaj-
krat približala na nekaj košev ra-
zlike. Ko bi lahko izenačili, so zai-
grali premalo zbrano. Zmagala je
boljša ekipa.«
Do konca redakcije se tekma
med Cibono in Vojvodino še ni
pričela.
Prihodnjič: • Razgovor z
zveznim selektorjem Ivkovičem.
KAKO UPOŠTEVAMO PROMETNA NAVODILA
Brez čelade in skozi
rdečo luč
Minuli petek so slovenski miličniki še posebej poostrili nadzor
prometa na vseh cestah v akciji upoštevanje prometnih pravil. Mili-
čniki Postaje milice Ptuj in njenih enot so jo imeli dopoldne od sed-
me do enajste ure.
Na območju Postaje milice Ptuj so v tem času ustavili 66 vozil.
Osem je bilo voznikov, ki so vozili motorno kolo brez čelade, sedem
jih je peljalo skozi rdečo luč na edinem semaforiziranem križišču v
Ptuju, pet jih ni bilo pripetih z varnostnim pasom. . . Osem voznikov
so samo opozorili, devet so jih predali sodniku za prekrške, trinajst
pa jih je moralo plačati denarno kazen. V akciji pa so tudi odkrili sto-
rilca kaznivega dejanja.
Sicer pa se udeleženci v prometu v ptujski občini ne moremo po-
hvaliti s kakšno posebno disciplino. V mestu je dovolj samo pogled
na parkirana vozila, ki jih vozniki postavijo, kjer jim pač ustreza, sa-
mo n^ na parkirišču. Še vedno je voznikom motornih koles kaj malo
marzTt-svoje življenje, saj se večina še vedno vozi brez čelad kljub za-
konskemu predpisu. Veliko je še zmeraj tistih, ki si ne pripnejo var-
^^^Sstnega pasu.
Upoštevanje prometnih pr^ivil ne pomeni izogniti se kazni, am-
pak zavarovati svoje in tuje življenje. Kot kaže, se tega še vedno ne
zavedajo vsi udeleženci v prometu.
NaV
V Rrajeni še življenje
Po poginu okrog 3000 rib v potoku Grajena 5. avgusta — o njem
smo že poročali na radiu Ptuj — smo poskušali izvedeti za povzročite-
lja. Pa v tem trenutku še ni znan, je povedal Jože Erhatič, namestnik
načelnika ptujske uprave za inšpekcije.
Grajena sicer ni čist potok, saj ga v zgornjem toku onesnažujejo
okoliški prebivalci, v mestnem delu pa kanalizacija in industrijski od-
padki. Vendar v Grajeni je življenje, in sicer živijo v njej manj zahte-
vne ribe in žabe. Tokrat je imela izredno nizek vodostaj, in kot kaže,
je bila količina za ribe smrtonosne snovi, ki se je pojavila med gostil-
no Grozd in železniško progo, prevelika.
Jože Erhatič: »To so bile zelenke, stoletne mrene, kleniči in rde-
če okice, ne mladice, torej kakšne večje gospodarske škode ni. Mogo-
če ob višjem vodostaju takšnega pogina sploh ne bi opazili. Zaenkrat
rezultatov analiz še nimamo.« McZ
ČRNA KRONIKA
AVTO ZADEL DEČKA
Po magistralni cesti skozi Bukovce je v četrtek, 10. avgusta, ob
19.30 vozil osebni avto Ivan Bezjak iz Prvencev. Cez cesto je tik pred
avtomobilom stekel 4-letni deček Uroš Z. Voznik trčenja ni mogel
preprečiti. Otrok je padel in se pri tem huje ranil. Zdravijo ga v ptuj-
ski bolnišnici.
DELOVNA NEZCODA
Na gradbišču Mercatorja Izbire Panonije Ptuj ob Rogozniški ce-
sti v Ptuju seje prejšnji teden huje ranil Marjan Kunštnik iz Lovreča-
na v SR Hrvaški, delavec DO Stavbar iz Maribora. Kunštnik je padel
s skladiščne konstrukcije deset metrov globoko. Prepeljali so ga v
ptujsko bolnišnico.
MOTORISTA VRGLO V JAREK
V nedeljo, 13. avgusta, nekaj pred 19. uro je po lokalni cesti pri
naselju Zgornja Pristava vozil neregistrirani motor Jože Godec iz Do-
lenc. Bil je namenjen proti Selom. Med vožnjo po klancu navzdol mu
je odpovedala zadnja zavora, prednje pa baje sploh ni imel. V ostrem
levem ovinku je zapeljal čez kup peska, nakar ga je vrglo v jarek in je
obležal hudo ranjen. Prepelja'" so ga v ptujsko bolnišnico. FF
Kaj je slabo . . .
Pred trgovino Jasmin so že nekaj mesecev takole zdelani pokrovj
jaškov. Kjer so bila prej prizmatična stekla, sedaj zevajo odprtine.
Se bodo (ne)odgovorni spomnili na popravilo šele takrat, ko se
bo kdo poškodoval?
M. F
... in kaj tudi ni dobro
Ce ste zaljubljeni, se nikar ne naslanjajte!
Ce ste s kolesom, nadaljujte peš!
Ce ste utrujeni, izberite za počitek raje drevo!
Ograja, ki jo vidite na fotografiji, sicer še stoji na mostičku v
Ljudskem vrtu, vendar komaj drži samo sebe. Pa tudi mostičku zob
časa ni prizanesel.
McZ
15. dan gasilcev občine
Ptuj bo v Majšperku
Letošnji — 15. dan gasilcev občine Ptuj bo v glavnem po-
tekal na območju KS Majšperk v Halozah, kjer se gasilci pona-
šajo z novim velikim in sodobnim gasilskim domom.
Že minulo sredo, 16. avgusta, popoldne je v naselju Maj-
šperk potekala združena gasilska taktična vaja, v kateri so svo-
je znanje in sposobnosti poleg domačih gasilcev prikazali tudi
gostje iz okoliških društev in občinske Gasilske zveze Ptuj.
Osrednja slovesnost ob letošnjem dnevu gasilcev pa bo v
soboto, 19. avgusta, ob 16. uri na ploščadi ob domu gasilcev v
Majšperku. Po kulturnem sporedu in slavnostnem govoru se
bodo gasilci in njihovi gostje še poveselili ob zvokih ansambla
Tornado.
-OM
osebna hronlha
Rodile so:
Stanislava Zadravec, Jastrebci
12 — Sebastjana; Mira Bobnjar,
Gomila pri Kogu 3/a — Mitja;
Cvetka Drevenšek, Gerečja vas
14 — Matica; Marta Veg, Sto-
govci 15/c — deklico; Branka
Luci, Hranjigovci 20 — deklico;
Lidija Peklič, Majšperk 36 — Si-
mona; Sonja Lukman, Loperšice
29 — deklico; Cvetka Kostanje-
vec, Cvetkovci 94 dečka; Ire-
na Avguštin, Breg 15 — Gašper-
ja; Terezija Markež, Mestni Vrh
102     Danijelo.
Poroke:
Radivoje Vasic, Maribor, Ul.
Veljka Vlahoviča 47, in Olga
Markuš, Maribor, Ul. Veljka Vla-
hoviča 47; Ivan Krušič, Ptuj, Za-
grebška C. 87, in Ivanka Kolarič,
Skorba 49; Franc Hojnik, Lasi-
govci 15, in Tamara Rozman, La-
sigovci 15; Viktor Žerak, Žetale
19/a, in Angela Škorjanc, Log
21; Ravko Gajser, Majšperk 23,
in Zdenka Plajnšek, Breg 27;
Stanislav Kolednik, Pristava 9/a,
in Olga Majcenovič, Pristava
9/a.
Umrli so:
Romana Cvetko, Ptuj, Bezja-
kova ul. 3, roj. 1965, umrla 5. 8.
1989; Janez Mlakar, Apače 180,
roj. 1939, umrl 6. 8. 1989; Cecili-
ja Komar, Godeninci 43, roj.
1911, umrla 5. 8. 1989; Stanislav
Glavica, Zlogonje 50, roj. 1921,
umrl 7. 8. 1989; Katarina Harla-
mov, Krčevina pri Ptuju 83, roj.
1924, umrla 9. 8. 1989: Uršula
Vindiš, Velika Varnica 59, roj.
1905, umrla 10. 08. 1989; Katari-
na Masten, Ptuj, Med Vrti 7, roj.
1920, umrla II. 8. 1989; Marija
Terbuc, Spuhlja 73, roj. 1909,
umrla 13. 8. 1989; Marija Per-
nek, ZakI 9, roj. 191^, umrla 12.
8. 1989; Zdenko MandI, Ptuj,
Spolenakova ul. 4, roj. 1934,
umrl 14. 8. 1989.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno
in radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Raičeva
6, poštni predal 99. Ureja
urednišici kolegij: direktor in
glavni urednik Franc Lačen,
odgovorni urednik Ludvik
Kotar, tehnični urednik Šte-
fan Pušnik, novinarji Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goz-
nik, Darja Lukman, Martin
Ozmec, Vida Topolovec, Na-
taša Vodušek in Milena Zupa-
nič ter novinar-lektor Jože
Šmigoc. Uredništvo in upra-
va: Radio-Tednik, tel. (062)
771-261 in 771-226. Celoletna
naročnina znaša 275.000.—
dinarjev, za tujino 490.000.—
dinarjev. Žiroračun pri SDK
Ruj: 52400-603-31023. Tiska
ČGP Večer, TOZD Mariborski
tisk, Maribor. Na podlagi za-
kona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrščen med pro-
izvode, za katere se temeljni
davek ne plačuje.