Polfnl urad 9021 Celovec — Verlagipostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. NOVA ZAOSTRITEV NA SREDNJEM VZHODU: Varnostni svet obsodil Izrael zaradi novega oboroženega napada na Jordanijo Varnostni svet je po večdnevnih razpravah in zavlačevanjih končno le sprejel resolucijo, s katero je soglasno obsodil zadnji napad Izraela na Jordanijo. Izrazil je obžalovanje spričo „vseh hudih izzivanj katerekoli strani, zaradi katerih je bila prekoračena črta premirja". Nadalje je v resoluciji rečeno, da ni mogoče trpeti vojaških akcij in drugih kršitev črte premirja. Zato bo varnostni svet razmišljal o nadaljnjih učinkovitih ukrepih, kot jih predvideva ustanovna listina, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Kakor običajno v krogih OZN, je tudi fa resolucija varnostnega sveta kompromis, namreč kompromis med zahtevo arabskih dežel, da je treba Izrael obsoditi zaradi oboroženega napada na Jordanijo, ter vztrajanjem Amerike, da bi hkrati obsodili tudi napade palestinskih skupin. Čeprav resolucija torej ne more biti povsem zadovoljiva, po- meni le soglasen sklep, v katerem je prišlo dovolj jasno do izraza, da je Izrael ponovno zagrešil agresijo proti eni izmed arabskih dežel. Političnega pomena take odločitve se Izrael očitno zelo dobro zaveda, zato je resolucijo varnostnega sveta zavrnil. S tem pa je gotovo napravil napako, kajti svetovna javnost se bo prej ali slej morala po- Prepričljiva zmaga socialistov pri volitvah na Gradiščanskem in v Grazu jeli 797 glasov in je njihov delež nazadoval od 0,8 na 0,5 °/o. Na podlagi tega izida je dobila SPO 17 mandatov (prej jih je imela 16), OVP je uspela obdržati dosedanjih 15 mandatov, FPO pa — katere mandat si je priborila SPO — v novem deželnem zboru sploh ne bo več zastopana. Še bolj nedvoumen je izid volitev v Grazu: SPO, ki je dobila 83.352 glasov, je svoj delež povečala od 46,5 na 52 odstotkov; OVP je zgubila skoraj 4500 glasov ter je padla od 34.6 na 31,8%; FPO je prejela 20 tisoč 909 glasov in je nazadovala od 14.6 na 13,1 %, komunisti pa so zgubili dober tisoč glasov ter se je njihov delež zmanjšal od 3,5 na 2,8 %. Zmaga socialistov je najbolj vidna pri mandatih — OVP so odvzeli dva in FPO enega, tako da jih imajo zdaj skupno 26, OVP jih je dobila 15 in FPO 6, medtem ko je komunistom uspelo, da so obdržali svojega dosedanjega deželnega poslanca. Dobri dve leti sta minili od zadnjih državnozborskih volitev, pri katerih je OVP zabeležila nepričakovan uspeh ter si priborila absolutno večino v parlamentu, ki ji je omogočila, da zdaj sama vodi vladno politiko. Ravno ti dve leti OVP-jevske samovlade pa sta medtem že močno streznili avstrijsko ljudstvo: Jani so občinske volitve v Celovcu m Salzburgu ter na Zgornjem Avstrijskem in Gradiščanskem, kakot tudi deželno zborske volitve na Zgornjem Avstrijskem prinesle prepričljivo zmago socialistični stranki, medtem ko je OVP povsod utrpela občuten poraz. Ta razvoj se nadaljuje tudi letos. Zadnjo nedeljo so bile na Gradiščanskem deželnozborske volitve, v Grazu pa so volili nov občinski odbor. V obeh primerih pomeni izid volitev za OVP hud udarec, SPO pa si je Prvič v zgodovini priborila absolutno večino. Na Gradiščanskem je izid naslednji: SPO je dobila 84.116 glasov, kar predstavlja 50,31 %, medtem kc je doslej imela le 48,2 % glasov; ClVP je zdaj dobila 77.879 ter je njen delež padel od 47,3 na 46,6 %; za FPO je bilo oddanih le še 3713 glasov, tako da je nazadovala od 3,61 na 2,2 %; prav tako so utrpeli občutno izgubo komunisti, ki so pre- PO SKLEPU 0VP-JEVSKE VLADE: Začel se je val podražitev V sredo se je zvezna vlada sestala na posebni seji, katere so se udeležili tudi predsedniki treh v dVP združenih interesnih zvez, včeraj Pa sta imela takorekoč čez noč sklicano nujno sejo zvezno vodstvo OVP ter klub CtVP-jevskih poslancev. Pri vseh teh posvetovanjih je šlo za vprašanja, ki so neposredno povezana z državno blagajno, nam-'eč za iskanje možnosti in oblik za odpravo ali vsaj zmanjšanje primanjkljaja v državnem proračunu. Ob zaključku današnje številke podrobnosti sprejetih sklepov še niso bile znane, pač pa je že dalj časa veljalo za odkrito tajnost, da se OvP-jevska vlada bavi z ukrepi, ki bodo nujno sprožili nov val Podražitev. Gre za občutno zvišanje cele vrste davkov, ki naj bi začelo veljati že z letošnjim 1. julijem. Na fa način naj bi avstrijsko Ijud-stvo prispevalo v državno blagajno baje tri milijarde šilingov dodatnih sredstev. Po sedanjih izkušnjah, ki jih Ima avstrijsko prebivalstvo po dveh letih OVP-jevske samovlade, verjetno ne bo treba dolgo ugibati, kdo bo tokrat najbolj občutil obremenitve, ki jih bo sprožil najnovejši poskus saniranja državnih financ. Zelo malo je namreč verjetnosti, da bi proizvajalci zvišanja davkov in drugih pristojbin prevzeli na svoj račun; vedno so jih ne glede na to, ali je bilo res potrebno, zelo hitro prevalili na cene in s tem na ramena potrošnikov. Ko pa so delojemalci Potem zaradi podražitve upravičeno zahtevali zvišanje zaslužka, so podjetniki imeli še enkrat »vzrok" za dviganje cen. slaviti proti tistemu, ki noče spoštovati sklepov svetovne organizacije. Zadnja zaostritev na Srednjem vzhodu je sploh značilna za pojmovanje nekaterih držav. Ker se med prebivalstvom tistih arabskih ozemelj, ki so od lani pod izraelsko zasedbo, širi odpor proti okupatorju in je prišlo tudi že do ponovnih spopadov, je Izrael smatral za potrebno, da izvede »povračil-no akcijo": izraelske čete so napadle Jordanijo. Toda po logiki izraelskih politikov in njihovih zaveznikov predvsem v Washingfonu zdaj ni kriv Izrael kot agresor, marveč je krivo prebivalstvo na zasedenem ozemlju, ki se bori proti tuji zasedbeni sili. Seveda je resno zastopanje take politike možno le spričo dejstva, da zdaj že skoraj eno leto brez vsakega vidnega uspeha »rešujejo" krizo na Srednjem vzhodu. Čeprav ni bilo prav nobenega dvoma, kdo je bil lani agresor, se na sedežu Združenih narodov do danes niso mogli sporazumeti o tem, da je agresorja treba obsoditi. Le tako je potem tudi razumljivo, da Izrael zdaj, ko je izvedel nov oborožen napad na arabsko deželo, enostavno negira sklep svetovne organizacije in poleg tega grozi še z nadaljnjimi vojaškimi operacijami na ozemlju sosedne države. Predvsem pa si more majhna država — kot je v konkretnem primeru Izrael — »privoščiti" tako zadržanje tako napram sosednim državam kakor še posebno napram Združenim narodom in njihovim odločitvam seveda le zato, ker se lahko zanaša na podporo Amerike, tiste Amerike, ki tudi sama dovolj jasno izpričuje, kako pojmuje svobodo in neodvisnost drugih narodov. Mirovni poziv iz Stockholma V švedski prestolnici Stockholmu je bilo zasedanje mednarodne konference za mir v Vietnamu. Delegati iz številnih držav so razpravljali o možnostih za ustavitev sovražnosti in začetek pogajanj za miroljubno rešitev vietnamskega vprašanja. Predsednik švedskega odbora za pomoč Vietnamu je na zasedanju poročal, da je odbor predlagal predsedniku švedske vlade, naj bi skupaj s predsedniki drugih skandinavskih vlad pozval vlade vseh evropskih držav, da zahtevajo od Amerike, naj ustavi bombardiranje v Vietnamu in tako omogoči začetek mirovnih pogovorov. Jugoslovanski predstavnik Jože Smole pa je opozoril, da je svetovna organizacija pozvala vse vlade, naj leta 1968 na poseben način proslavijo obletnico deklaracije o človekovih pravicah. Poudaril je, da je ameriška agresija v Vietnamu najbolj groba kršitev teh pravic zato naj bi proslave mednarodnega leta človekovih pravic potekale v znamenju zahtev, da mora Amerika ustaviti svojo agresijo in priznati južnovietnamsko osvobodilno fronto za partnerja pri pogajanjih. Udeleženci stockholmske konference so končno pozvali parlamente, vlade in politične stranke v sve-fu, naj podprejo zahtevo po brezpogojni prekinitvi bomardiranja Severnega Vietnama, da bi se ustvarili pogoji za začetek konstruktivnih pogajanj med Washingtonom in Hanoiem. Pri tem so znova opozorili na pripravljenost Severnega Vabilo na jubilejno proslavo šestdesetletnice Slovenske prosvetne zveze ki bo v nedeljo 31. marca 1968 ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu. Na sporedu bodo slavnostni govor, recitacije ter nastopi moških in mešanih pevskih zborov krajevnih Slovenskih prosvetnih društev. Odbor Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse (Db 60-datnici SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Koroški Slovenci praznujemo letos 60-letnico ustanovitve osrednje slov. kulturne organizacije. Napačno in krivično pa je muljenje, kot bi bil šele tedaj pričetek našega kulturno-prosvetnega udejstvovanja in ustvarjanja. Nasprotno ustanovitev osrednje kulturne organizacije pred 60 leti ne pomeni začetka kulturnega dela, marveč višek, ko ie obstoječa, delujoča in se razvijajoča krajevna prosvetna društva naravnost silijo k združitvi in koordinaciji v korist kulturno-prosvetnega razmaha našega koroškega slovenskega ljudstva. Tako je formalna ustanovitev slov. kulturne centrale dejansko izraz življenjske nujnosti. Iz ljudstva vzrasla je vedno v najtesnejši povezanosti z nosim delovnim človekom tako preživela vse viharje in usodne udarce dveh vojn, razmejitve, duhovnega in fizičnega pritiska, izselitve in poskusa genocida ter v vsem razdobju — v monarhiji, v prvi avstrijski republiki, ■v nacistični dobi in v drugi i e publiki — brez javne pomoči in čestokrat ob sovražni šoli naše ljudstvo vzgajala, krepila v narodni zavesti, kulturno pospeševala in ga ohranila v slovenski kulturni skupnosti. Retrospektivno lahko ugotovimo, da je slovenska osrednja organizacija skozi vso dobo opravljala prvenstveno in poglavitno nalogo, da s kulturnim dvigom jamči obstoj in vsesplošni razvoj slovenskega človeka na ogroženem narodnem obrobju. Pri tem kot ljudska organizacija nikdar ni poznala svetovnonazornih razlik, marveč je vedno času in stvarnosti odgovarjajoče izpolnjevala in reševala vedno na novo se vsiljujoče probleme slovenske koroške manjšine. Najvidnejši izraz tega je brez dvoma sprememba imena iz Slovenske krščanske socialne zveze v Slovensko prosvetno zvezo. S ponosom lahko trdimo, da so to silno voljo našega ljudstva do obstoja in čim večjega kulturnega napredka razumeli tudi vsi voditelji slovenske osrednje kulturne organizacije od njenega prvega predsednika župnika Mateja Ražuna preko poznejših razgledanih duhovnikov, ki so skozi desetletja na čelu vodili in usmerjali naše kulturno-prosvetno pa čestokrat tudi splošno narodno življenje. V kolikor pa se nekateri niso vključili v ta silni tok in sledili zdravi ljudski težnji ter so vnašali v široko ljudsko gibanje svojo svetovnonazorno ožino, so postali le zaviralci našega kulturnega in narodnega razvoja. Zato tudi danes veljajo ugotovitve, ki so bile poudarjene ob zlatem jubileju Slovenske prosvetne zveze. Če razčlenimo in ocenimo njeno delo v preteklosti, nam pove o razvojnih poteh našega ljudstva v tej dobi več kakor mnogi pregledi naše kulturne zgodovine, ki so šli molče mimo dela in prizadevanj naših prosvetnih društev. Vrsta generacij je v tem delu zapustila svoje obraze in ni mogoča nobena objektivna in zanesljiva sodba o posameznih razdobjih našega kulturno-prosvetnega udejstvovanja, če se ne poglobimo v šestdesetletno zgodovino naše osrednje kulturne organizacije. Ob tem poglabljanju bomo odkrili čase, obraze in probleme, ki jih ni več, največkrat pa obstojimo pred problemi, ki so tudi nam časovno blizu, kot so bili rodovom pred nami. Božidar Borko je zapisal lepo resnico: „Ljudje smo včasih hote ali nehote krivični nasproti temu, kar je v neki drugi dobi opravljalo zelo pomembno delo, katerega rezultati so nevidni prešli v to, kar imamo danes. V življenju je treba umeti dvoje: zavreči preteklost, kadar postane ovira, in pokloniti se ji, ko spoznaš v njej temelj današnjih vrednot.“ Zgodovina Slovenske prosvetne zveze v vsem potrjuje to resnico. Skozi vso zgodovino je pod različnimi vidiki in duhu časa prilagojeno izpolnjevala bistveni nalogi: z gojitvijo ljubezni do materinega jezika in zvestobe do lastnega naroda je v našem človeku pomagala razvijati in utrjevati jasno zavest o tem, od kod prihajamo in kod smo, to je zavest o slovenski kulturni enotnosti, in pa spoštovanje do kulture tudi drugih narodov, posebno do kulture sosednega naroda, s katerim živimo na isti zemlji. V tem duhu in z jasnim načrtom za bodoče delo hočemo proslaviti v nedeljo 60-letnico Slovenske prosvetne zveze. V želji, da bi v tem duhu z nadaljnjo plodno gojitvijo svoje slovenske kulture v enakopravnem mirnem sožitju in kulturnem tekmovanju s sosednim narodom proslavljali še nadaljnje jubileje, bomo na nedeljski prireditvi manifestirali svojo ljubezen do materinega jezika, svojo zvestobo do lastnega naroda in s tem svojo nezlomljivo voljo do obstoja in napredka! Dr. Franci Zwitter predsednik Slovenske prosvetne zveze Vietnama, da se začne pogajati takoj, ko bi Amerika ustavila bombardiranje. Hkrati so s konference naslovili posebno poslanico na prebivalstvo Amerike in poudarili, da bodo prizadevanja ameriškega naroda, da se konča vojna v Vietnamu, tudi v bodoče uživala vso podporo. Zaveznike Amerike pa so pozvali, naj ne podpirajo ameriške politike v Vietnamu, marveč napravijo vse, da bi Vietnamu zagotovili pravico, neodvisnost in mir. v-exvcMJJr Tvegana pot V sredo minulega tedna je minister za kmetstvo in gozdarstvo predložil javnosti v diskusijo napovedani osnutek desete novele k zakonu o ureditvi trga s kmetijskimi pridelki. Novela ima namen, da s 1. januarjem 1969 zamenja, izpopolni in razširi veljavnost sedanjih< kmetijskih tržnih zakonov od mleka in krušnega žita tudi na klavno živino in meso ter na jajca in perutnino. Novela zahteva trajno veljavnost tržnih zakonov, kmetom pa hoče trajno zagotoviti stabilne cene teh pridelkov na domačem trgu. Ko je minister osnutek predložil, je izjavil, da bo od novele v prvi vrsti odvisna tudi višina potrošniških cen mesa, jajc in perutnine; dodal pa je, da zaenkrat ni mogoče reči, kako bodo predvidena določila vplivala na kmetijsko proizvodnjo, na državni proračun in na potrošniške cene. S tem osnutkom stopa vprašanje bodočega razvoja trga s kmetijskimi pridelki v naši državi v odločilno fazo, z njim pa tudi vprašanje nadaljnje usode številnih kmečkih ljudi. O obeh vprašanjih utegne že v prihodnjih tednih pasti odločitev v državnem zboru. Pri tem je spričo pozicij, na katere sta se do teh akutnih vprašanj kmetijstva zadnje mesece in tedne postavili na eni strani OVP z industrijo in trgovino ter na drugi strani SPO z združenji delojemalcev, precej gotovo, da 'tokrat ne bo tako lahko doseči sporazumno rešitev, kakor so bila v letih vladne koalicije sporazumno rešena vprašanja sedanje ureditve trga z mlekom^ in krušnim žitom, prometa z živino, otroških doklad za kmečke družine, kmečke dodatne rente ter zakona o kmetijstvu in kmečkega bolniškega zavarovanja. Zadnje čase so se v pogledu na kmetijstvo Stališča zaostrila. SPO in organizacije delojemalcev sedanji ureditvi trga z mlekom in krušnim žitom ter praksi prometa z živino naspro-tujejo, ker pc> eni strani pospešujeta naraščajoče viške mlečnih izdelkov, pšenice in po malem tudi mesa, po drugi strani pa hromita proizvodnjo sadja, zelenjave in oljaric, poleg tega pa tudi jajc in perutnine. Za zagotovitev prehrane prebivalstva je morala naša država leta 1966 uvoziti za 2,5 milijarde šilingov sadja, zelenjave in oljaric. Ta znesek je veliko večji od vrednosti kmetijskih izdelkov, ki jih Avstrija lahko izvaža. Pri tem agrarnem uvozu in izvozu pa se neverjetno bogatita živilska industrija in trgovina. Zato je nasprotovanje SPO in organizacij delojemalcev sedanjiureditvi trga s kmetijskimi pridelki v naši državi razumljivo in tudi precej upravičeno. Pozicija, s katere proti načrtu nove ureditve trga s kmetijskimi pridelki nastopata industrija in trgovina, je docela drugačna. Obema je zelo na tem, da se — kar se da dolgo — obdrži sedanji režim na trgu z mlekom, krušnim žitom in klavno živino. Ta ureditev jima namreč na primer pri mleku poleg razpona med proizvodnjo in potrošniško ceno v višini 1,80 šilinga pri kilogramu za manipulacijske Stroške zagotavlja iz državnih sredstev še okoli 400 milijonov šilingov pomoči; lani sta jih imeli zagotovljenih 300 milijonov šilingov. Obema — namreč industriji in trgovini — je tudi zelo na tem, da pri trgovini z mesom ne pride do vezanja cen, ker bi le-to samo krčilo zaslužke, ki jih imata sedaj zlasti v času padajočih cen za klavno živino in klavne prašiče. Višino teh zaslužkov si lahko zraču-namo z razponom med cenami klavne živine ter cenami mesa in mesnih izdelkov. V povprečju januarja 1968 so na dunajskem osrednjem živinskem sejmu plačevali vse vrste klavnih govedi skupno vzeto po 12,85, teleta po 22,03, klavne prašiče pa po 15,59 šilinga za kilogram žive teže. Končno pa industriji in trgovini tudi ne gre v račun, da bi bil z razširitvijo tržnih zakonov na jajca in perutnino skrčen njun zaslužek na trgu. Vendar gre pri tem za uvoz okoli 12.000 kg perutnine in za uvoz jajc v vrednosti okoli 300 milijonov šilingov. Zato se borita proti novelizaciji zakona, ki pa je itak že pomanjkljiva, ker ne vsebuje hkrati tudi ureditev trga s sadjem, zelenjavo in oljaricami. Z ustrezno ureditvijo trga pa bi kmalu izginili sedanji viški mlečnih izdelkov in pšenice, avstrijski agrarni uvoz pa bi se že v enem letu ali dveh lahko zmanjšal za najmanj eno milijardo šilingov. Avstrijski „agrarni vrh" ureditve trga s temi pridelki ni vzel v imenovano deseto novelo. Vse kaže, da se glede tega giblje na isti liniji, kot se gibljeta živilska industrija in trgovina, kar vsiljuje vtis, da je pred njima kapituliral. Minister za kmetijstvo in gozdarstvo se torej s sedanjo novelo podaja na zelo tvegano pot. Njegovemu osnutku predstavniki partnerjev kmetijstva in kmečkih ljudi odločno nasprotujejo. S konceptom te novele ostaja še naprej na poziciji brez-konceptnosti konservativnega bauernbundovskega vrha in na poziciji popuščanja v prid živilske industrije in trgovine — v škodo potrošnikov in kmečkih delovnih ljudi. Ta pot pa ni le tvegana, marveč je tudi nevarna. Nevarna zaradi tega, ker naša država v pogledu na zagotovitev prehrane prebivalstva nikakor ni tako neodvisna, kakor bi marsikdo mislil in kakor bi bilo potrebno. Neodvisnost od uvoza živil je eden glavnih pogojev Polna zaposlitev in socialna varnost v ospredju deželne konference sindikatov na Koroškem Pod geslom „Za polno zaposlitev in socialno varnost" je v soboto minulega tedna zasedala v Celovcu deželna konferenca sindikatov, katere so se udeležili delegati vseh včlanjenih sindikalnih organizacij ter Številni gostje. Za predsednika deželnega vodstva sindikatov je bil že četrtič izvoljen deželni svetnik Erich Suchanek, za zaključek pa so sprejeli tri resolucije, ki zahtevajo konkretne ukrepe na področju gospodarske in socialne politike. Konferenca je potekala vseskozi v znamenju skrbi za zopetno ozdravitev koroškega oziroma avstrijskega gospodarstva. O trenutnih težavah, ki zavirajo nadaljnji gospodarski razvoj, je s posebnim poudarkom na koroške razmere govoril predsednik deželnega vodstva sindikatov Suchanek, ki je med drugim opozoril tudi na nevarno naraščanje števila brezposelnih: meseca februarja tega leta je bilo na Koroškem 20.476 prijavljenih brezposelnih, kar je za 5133 več kot v istem času lani. Prav tako gospodar- Avstrij sko-bolgarska gospodarska pogajanja Prihodnji mesec se bodo v trgovinskem institutu na Dunaju začela avslrijsko-bolgar-ska pogajanja o gospodarskem sodelovanju med obema državama. V prvi vrsti bo pri teh pogajanjih šlo za sklenitev novega dolgoročnega sporazuma o blagovni menjavi za obdobje 1968—1972, poleg tega pa nameravata Avstrija in Bolgarija skleniti tudi poseben sporazum o industrijskem, tehničnem in gospodarskem sodelovanju. Da je blagovna menjava med Avstrijo in Bolgarijo važnega gospodarskega pomena zlasti za našo državo oziroma njeno zunanjo trgovino, dokazuje dejstvo, da je avstrijski izvoz v Bolgarijo lani presegel uvoz iz Bolgarije za 474,3 milijona šilingov. Taka enostranska usmeritev je seveda v škodo Bolgarije in se bo morala Avstrija v interesu nadaljnjega uspešnega sodelovanja v bodoče nedvomno odločiti za povečan uvoz bolgarskega blaga. skim vprašanjem Koroške je posvetil svoj pozdravni govor deželni glavar Hans Sima, ki je pozval zvezno vlado, naj opusti svoj dosedanji mačehovski odnos do Koroške ter posveti pozornost strukturnim problemom. Splošno o gospodarski problematiki v Avstriji pa je obširno govoril predsednik Zveze avstrijskih sindikatov državni poslanec Anton Benya. Obrazložil je gospodarsko politiko, ki jo zastopa zveza sindikatov kot predstavnica delojemalcev. Poudaril je, da je ta politika izredne važnosti spričo nenehnega nazadovanja gospodarske rasti in s tem tudi narodnega bruto dohodka ter bi bilo dobro, če bi vlada že v preteklosti bolj upoštevala predloge sindikalne organizacije. Kot glavne naloge gospodarske politike je nakazal polno zaposlitev, dvig gospodarske rasti, povečanja deleža delojemalcev na socialnem produktu ter ukrepe za zajezitev inflacije. „Od delovanja tako imenovanega svobodnega gospodarstva pa ni pričakovati uresničitve teh ciljev. Potek splošnega gospodarskega dogajanja je mogoče doseči le z načrtno vključitvijo vseh gospo-darsko-političnih instrumentov, zato zveza sindikatov tudi zahteva gospodarski načrt, ki naj bi uresničil potrebno koordinacijo." Organizacijsko poročilo, ki ga je za dobo od zadnje deželne konference leta 1965 podal deželni sekretar sindikatov podpredsednik deželnega zbora Hans Pavvlik, je v veliki meri veljalo delu sindikatov predvsem na področju šolanja in izobrazbe. Sindikalne organizacije na Koroškem so 1. januarja 1967 štele skupno 81.499 članov, vendar to število še ne more biti zadovoljivo, če pomislimo, da je poprečno število zaposlenih leta 1966 znašalo 147.133 oseb. Hitro naraščanje števila traktorjev Zaradi pomanjkanja delovne sile v kmetijstvu smo v povojnih letih priča nenehnemu napredku tehnizacije in racionalizacije tudi na vasi, kjer so že povsem izginile stare oblike obdelovanja in pridelovanja. Vprežno živino je povsod zamenjal traktor in večino nekdanjih ročnih del opravljajo danes kmetijski stroji. Tehnizacija, ki so jo v začetku poznali le na veleposestvih, je tekom časa osvojila tudi srednji in celo mali kmečki obrat. Kako hitro gre ta razvoj, nam zgovorno pokaže naraščanje števila traktorjev. Leta 1946 je bilo v Avstriji komaj 7465 traktorjev, do leta 1953 je število naraslo na 30.992 in do leta 1960 na okroglo 125.000, medtem ko je bilo lani v Avstriji že 223.000 traktorjev; v dobrih dvajsetih letih — od 1946 do 1967 — je število torej naraslo na več kot tridesetkrat-no višino. Precej podoben razvoj je bil zabeležen tudi na Koroškem, čeprav je treba upoštevati, da v gorskih in hribovitih predelih pogoji le niso tako ugodni kot v ravnini. Od 544 traktorjev, kolikor so jih na Koroškem našteli takoj po drugi svetovni vojni, je število do leta 1953 naraslo na 2016, do leta 1957 na 4017 in do leta 1962 na 7752. Leta 1966 je bilo na Koroškem že 11.839, lani pa celo že 12.765 traktorjev. V znamenju mednarodnega turizma: „Kmečka ohccf“ v Ejubljani V našem lisfu smo že poročali o tradicionalni turistični prireditvi, ki jo v Ljubljani tudi letos pripravljajo pod naslovom ^Kmečka ohcet”. Prireditelji so za dneve od 15. do 19. maja pripravili bogat in pester spored, o katerem hočemo na kratko poročati. iPovabljeni pari — iz Danske, Švedske, Nizozemske, Slovaške, Amerike, Avstrije, Italije, Tunisa, Hrvaške in Slovenije — se bodo skupaj s folklornimi in turističnimi skupinami iz omenjenih dežel zbrali 15. maja v Ljubljani. Naslednji dan, to je 16. maja, bo popoldan fantovščina v Mednem, zvečer pa dekliščina v hotelu „Lev” v Ljubljani; oba obreda bo spremljal zanimiv program. V petek 17. maja bo vse pare sprejel častni pokrovitelj prireditve predsednik mestnega sveta Ljubljane inž. Miha Košak. Popoldan za resnično neodvisnost in nevtralnost, ki jo jamči ustava. Kako pa je v resnici z neodvisnostjo v prehraniš Agrarnemu izvozu v vrednosti 2,2 milijarde šilingov je leta 1966 stal nasproti agrarni uvoz v vrednosti nad 9 milijard šilingov. Spričo tega in zaradi splošne negotovosti v svetu danes res ni treba govoriti o potrebi po omejevanju kmetijske proizvodnje v naši državi. Pač pa bi bilo potrebno, da bi si bili merodajni činitelji na jasnem, da je treba z ukrepi s strani države končno pričeti s pospeševanjem spremembe strukture kmetijske proizvodnje, predvsem pa resno misliti na njeno rajonizacijo. (bi) bo na ljubljanskih ulicah promenadni koncert, po hribih in vzpetinah okoli mesta pa bodo kanonada, ognjemet in kresovi (fantje, ki bodo naredili največji kres, prejmejo za nagrado sod z 200 litri vina). Zvečer bo v dvorani Tivoli nastop vseh parov in zabavno glasbena prireditev, na kateri bodo neveste obdarile izžrebane gledalce. Osrednja prireditev letošnje »Kmečke oh-ceti” bo v soboto 18. maja. Začelo se bo s svatovsko povorko, v kateri bo sodelovalo okoli 800 ljudi v narodnih nošah ter številne folklorne in godbene skupine, ki se bodo predstavile s posebnimi nastopi. Poroka bo 15 minut po poldnevu na ljubljanskem magistratu, nato pa v dvorani Tivoli svatovsko kosilo, ki bo — kakor predvidevajo — trajalo sedem ur. Postregli bodo s slovenskimi narodnimi jedmi, s katerimi bodo postregli šefi kuhinj vseh ljubljanskih gostinskih lokalov. Med posameznimi obroki tega kosila bodo nastopi folklornih skupin. Svatovanja v dvorani Tivoli se bo lahko udeležil vsak, vstopnina bo znašala samo dva nova dinarja. Prireditve okoli letošnje »Kmečke ohceti" se bodo nadaljevale tudi še v nedeljo 19. maja, ko bo pri motelu v Mednem (na gorenjski cesti med Ljubljano in Kranjem) pristno ziljsko štehvanje. Mladoporočenci pa bodo še ves naslednji teden uživali gostoljubnost v različnih slovenskih turističnih krajih ter spoznavali lepote Slovenije. po $iR0Ketr> svecu DRESDEN. — V vzhodnonemškem mestu Dresden je bil minulo soboto sestanek najvišjih vladnih in partijskih voditeljev šestih socialističnih držav — Sovjetske zveze, Vzhodne Nemčije, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske in Bolgarije; predstavniki Romunije se tega sestanka niso udeležili. Na posvetovanju so pregledali položaj v posameznih socialističnih deželah ter izrazili odločnost, da podvzamejo potrebne ukrepe za nadaljnje utrjevanje enotnosti socialističnih dežel. Posebej so razpravljali o vprašanjih evropske varnosti in pri tem poudarili nevarnost, ki jo predstavlja naraščajoča militaristična dejavnost v Zahodni Nemčiji. PRAGA. — Centralna revizijska in kontrolna komisija CK KP Češkoslovaške jt predlagala popolno rehabilitacijo partijskih funkcionarjev, ki so postali žrtev kulta osebnosti, ko so bili po krivem obsojeni na procesih v letih 1952 do 1954. Prav tako naj bi bile preklicane izključitve iz partije, ki jih je partijsko vodstvo lani izreklo proti nekaterim književnikom. NEW DELHI. — Na svetovni konferenci o gospodarstvu in razvoju, ki že več tednov zaseda v indijski prestolnici, so sprejeli nekaj važnih sklepov, od katerih je pričakovati, da bodo bistveno prispevali k razvoju zaostalih dežel. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo visoko razvite industrijske države prispevale določen odstotek svojega dohodka v sklad za pomoč nerazvitim predelom sveta. Druga odločitev konference pa je deklaracija o prehrani, kjer je rečeno, da so razmere na svetovnem trgu take, da kmetijstvu v razvijajočih se deželah ne dopuščajo potrebnega razvoja. Zato konferenca terja, naj razvite dežele posebej upoštevajo interese dežel v razvoju ter omogočijo njihovemu kmetijstvu in surovinskemu izvozu dostop na svoja tržišča in udeležbo v razvoju industrijskih dežel. LYON. — Francoski predsednik de Gaulle je govoril ob otvoritvi letošnjega 50. mednarodnega velesejma v Lyonu, kjer je ponovil svojo znano tezo o zlatu kot najbolj nepristranski in trdni osnovi mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Zagotovil je, da je Francija pripravljena ne samo da nadaljuje svoje gospodarsko sodelovanje z Zahodom, ampak da še bolj razvije svoje stike z deželami Vzhoda in ostalim svetom. WASHINGTON. — Kot pravo »senzacijo" so v svetovni javnosti sprejeli vest, da je predsednik Johnson dolgoletnega vrhovnega poveljnika ameriških vojaških sil v Vietnamu generala Westmorelanda odpoklical ter mu dodelil novo funkcijo, namreč položaj načelnika generalnega štaba ameriških kopenskih sil. Novo dolžnost bo Westmoreland prevzel 2. julija. Zamenjavo generala Westmorelanda v Vietnamu komentirajo v političnih krogih kot nekakšno priznanje ameriške vlade, da dosedanje vojskovanje ni privedlo do uspeha. Nekateri izražajo ob tem upanje, da bo zdaj nastala »sprememba v ameriški strategiji", vendar ne povedo, ali naj bi taka sprememba pomenila tudi boljše izglede za mir. PRAGA. — Predsednik češkoslovaške republike Antonin Novotny je prejšnji teden izrazil željo, da odstopi. V predsedstvu skupščine in vodstvu partije so njegov odstop vzeli na znanje, predsedniške posle pa opravlja do izvolitve novega predsednika republike sedanji predsednik vlade Jo-sef Lenart. V zadnjem delu boja za odstop Novotnega je praktično sodelovala vsa češkoslovaška javnost ter je Novotny s svojo ostavko le za las ušel nevarnosti, da bi mu izrekli nezaupnico in ga odstavili. NEW YORK. — Predstavniki 35 držav so v predsedstvu OZN začeli raziskovati možnosti, ki naj bi prej ali slej privedle do mednarodnega sporazuma o miroljubnem izkoriščanju morskih globin in morskega dna. Glavni namen takega sporazuma bi bil preprečiti uporabo oceanskih globin v vojaške namene. Poleg »vojaške* plati se komisija bavi tudi z možnostmi za izkoriščanje neizmernega bogastva, ki se skriva pod morskim dnom in na dnu oceanov. REKA. — Italijanska unija za Istro in Reko, osrednja organizacija italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji, je imela pred nedavnim svoj občni zbor. Ob tej priložnosti so ugotovili, da je italijanska manjšina v zadnjih dveh letih in pol dosegla pomembne uspehe v kulturnem, prosvetnem in družbenem življenju. Izdelali so tudi načrte za bodoče delo, ki naj bi se še razširilo in obogatilo. NEW YORK. — Glavna skupščina OZN bo, kakor domnevajo v poučenih krogih, verjetno 17. aprila nadaljevala razpravo o osnutku sporazuma, s katerim naj bi bilo prepovedano širjenje jedrskega orožja. Pričetek in razvoj Slovenske prosvetne zveze Kulturno prizadevanje in ustvarjanje koroških Slovencev sega daleč nazaj in je mnogo starejše od osrednje kulturno-prosvetne organizacije; vendar pa so bili v začetku le razgledani posamezniki, ki so pričeli orati popolnoma neobdelano kulturno ledino. Kulturna dača, ki smo jo koroški Slovenci v zgodovini v tem oziru dali vsemu slovenskemu narodu, je velika in smo nanjo lahko ponosni. Imena kot Urban Jarnik, Matija Majar-Ziijski, Anton času zlasti Prežihov Voranc bodo kulturni zgodovini. Vendar na tem mestu ne mislimo opisovati to zgodovino, marveč hočemo zajeti le organizirano ljudsko-prosvetno dejavnost. Tudi ta se ni pričela šele pred 60 leti, marveč so že prej na tem področju ustvarjali daleč vidni posamezniki, ki pod pojmom „bukovniki“ zavzemajo častno mesto v literarni in kulturni zgodovini našega ljudstva. V bukovnikih pa ima svoje korenine naša ljudsko-prosvetna dejavnost, katere torišče so bile naprej Ciril-Me-todove podružnice. V dobi tako imenovane sloge in tudi še v prvem desetletju tega stoletja so te podružnice Z gojitvijo prosvetne dejavnosti prvenstveno utrjevale v našem človeku slovensko narodno zavest in ga krepile v boju zoper raznarodovanje. Tako se že v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja po naših krajih množijo Ciril-Metodove podružnice od Brda do Pliberka in jih štejemo na Koroškem izvzemši Mežiško dolino v začetku našega stoletja enaindvajset. Prav to dejstvo je dokaz, da je bila od vsega začetka gonilna sila naše ljudske prosvete narodna misel, to se j>ravi boj za obstoj in ohranitev našega ljudstva v tej obrobni slovenski pokrajini. Ta misel je združevala vse naše ljudi ne glede na svetovno nazorno opredelitev in šele s pričetkom dvajsetega stoletja se je pričela vnašati s strani gotovih konservativnih krogov svetovnonazorna ožina v {o ljudsko prosvetno dejavnost, kar je leta 1907 na občnem zboru CMD v Bohinju dovedlo do razkola v CMD, ko so konservativni krogi izstopili in ustanovili svojo »Slovensko stražo". Le-ta na Koroškem ni našla odmeva. Pač pa soupadajo v ta čas ustanovitve Slovenskih katoliških izobraževalnih društev, ki najprej brez sleherne povezave prevzamejo delovanje CMD-podružnic in jim je gibalna sila slej ko prej narodna misel. Sploh je misel slovenske enotnosti in kulturne skupnosti ter spoznanje nujnosti medsebojne povezanosti od nekdaj bila na Koroškem močnejša kot v središču slovenskega naroda. Na obrobnem ozemlju, ki je bilo stalno in neposredno izpostavljeno potujčevanju, zato tudi nikdar ni prišlo do takih oblik opredelitve kakor drugod. V kolikor pa je vendar prišlo do enostranske ožine, le-ta ni prihajala iz ljudskih množic samih, ki vse so se čutile vsaj glede narodnosti ena-ko ogrožene, marveč od nekaterih posameznikov. V kolikor pa so voditelji iskreno razumeli ter odločno podprli življenjsko voljo našega ljudstva, so postali kakor župnik Ražun in za njim številni razgledani duhovniki skozi desetletja vodniki na čelu kul-turno-prosvetnega gibanja in usmerjevalci narodnega življenja ter se jih ljudstvo hvaležno spominja tudi še a danes. Kronološko gledano je zgodovina °srednje kulturne organizacije pred Prvo svetovno vojno naslednja: Kmalu po ustanovitvi prvih prosvetnih društev se čuti potreba po združitvi v skupni prosvetni organi-*aciji- »Slovenska krščansko-socialna Zveza za Koroško" ima svoj ustanovni občni zbor v Celovcu v nedeljo, une 20. oktobra 1907, in sicer ob 7. nri zvečer v »rokodelskem domu" (Neue-Welt-Gasse št. 22). »Mir" z dne 9. 11. 1907 prinaša naslednje poročilo o tem zboru: »Zveza koroških slovenskih nepomičnih društev (slov. kršč.-soc. zve-za Koroško) s sedežem v Celovcu se je ustanovila dne 20. oktobra t. 1. Janežič in druga ter v novejšem vedno svetlo zapisana v slovenski Pristopilo ji je takoj 12 naših izobraževalnih društev. Odbor ji sestoji iz sledečih gg.: Mat. Ražun, predsednik; dr. Lam. Ehrlich, podpredsednik' Val. Jug, tajnik; P. Vunček, blagajnik; Janko Arnuš, Ant. Gril in Leopold Abraham, odborniki." Že 12. januarja 1908 pa sledi redni občni zbor zveze, ki začrta delo in utrdi organizacijsko povezanost vključenih društev z ustanovitvijo posebne prosvetne pisarne v Celovcu. Ta leta so za naše ljudstvo borbena leta. Nemški nacionalizem hudo pritiska na sleherni poskus slovenskega kulturnega razmaha in ljubosumno pazi na vsak pojav narodne in kulturne osamosvojitve. Razumljivo je, da je ob takih pojavih družila koroške Slovence v društvih predvsem narodno obrambna misel, ki prednjači tudi na vseh naslednjih občnih zborih osrednje kulturne organizacije pred prvo svetovno vojno. Razumljivo je tudi, da je taka gonja našega človeka še bolj silila v združevanje in zato tudi iz leta v leto raste število krajevnih društev, ki dosega leta 1911 že 34 in se zbere na občnem zboru Zveze leta 1913 nad 200 delegatov iz vseh krajev naše zemlje. Prva svetovna vojna je potem ta polet uničila. Dogodki po prvi svetovni vojni ravno niso bili prikladni in navdu-ševalni za ljudsko-prosvetno dejavnost. Po drugi strani pa so ravno ti dogodki silili k zbiranju in združevanju našega ljudstva. To delo je v veliki meri opravljal in usmerjal tedanji list »Koroški Slovenec", ki ga je ustanovil zaslužni ravnatelj Franc Aichholzer. Spet so stopile na plan mlade sveže sile in klicale k obnovi. Leta 1921 vsepovsod spet zaživijo društva in ko je 27. 7. 1921 v »Koroškem Slo- in dekleta iz Podravelj, Lipe, Št. Tomaža pri Celovcu itd. Podjuna žali bog ni bila zastopana. Referirali so: gosp. Aichholzer o preosnovi izobraževalnih društev, o upeljavi deških klubov in o podrobni organizaciji kmečke mladine, gosp. Gastl o poživitvi in preureditvi mladinskih organizacij, gosp. Ogris iz Bilčovsa je poročal o vzglednem delovanju iz-obraž. društva v Bilčovsu. Po debati glede ustanovitve centrale rožanskih izobraž. društev je prišlo do sklepa, da skliče g. Ogris v Celovcu občni zbor slov. kršč. soc. zveze za Koroško in se vprašanje izobraževalnih društev prepusti v pretres občnemu zboru." Čeprav Podjuna ni bila zastopana na tem zborovanju, je bilo tam prav-tako živahno društveno življenje. Dne 20. 7. 1921 so okoliška društva Pliberka, »ker niso hotela razburjati pliberških purgarjev", priredila veliko veselico s petjem in igro »Tri sestre" v Šmihelu nad Pliberkom. Bila je to veličastna manifestacija neuklonljive življenjske volje Slovencev pod Peco. Korak za združenje vseh izobraževalnih društev je bil zato majhen in res se je »dne 2. 3. 1922 v Celovcu prvič po plebiscitu zbralo veliko zastopnikov naših društev iz vseh delov Koroške, četudi je bilo za nekatere kraje očividno, da je Hei-matdienstu pokorna pošta imela svoje prste vmes, da nekatera društva niso dobila vabil, zato so pa druga društva bila tem številneje zastopana. Ta občni zbor je pokazal, da sedanji koroški Slovenci niso Slovenci rajne Avstrije, ampak Slovenci polni ponosa in poguma, ki ne klonejo vratu tudi ob najhujšem pritisku, Slovenci, ki so pripravljeni z vsemi postavnimi sredstvi boriti se za svoje pravice tudi do svoje nove najvišje inštance: do Zveze narodov." Delo nekaterih društev je bilo zelo živahno, druga pa so obstojala več ali manj samo na papirju. Tako ima Zveza leta 1927 včlanjenih 47 društev, od katerih pa jih je aktivnih le 22. Leta 1927 je bil sprejet tudi sklep, da se ustanovi v Celovcu centralna knjižnica, ki je postala potem plen nacističnih »kulturonoscev". To leto se pritegne v odbor tudi Milka Hartmanova in postanejo z njenim delovanjem kuharski tečaji v zimskem času privlačno sredstvo za pro- .c:.-..- : L. c.:.'.. ... ........ ^ itd-; ti mm -... 5t<- iat i» -a-. .. .... '-‘ .r.-ir.tjsv.-.j.-'... ji.- !i .st; i i vencu" tedanji visokošolec, žal prezgodaj umrli Zdravko Zvvitter s svojim pozivom »Na plan" povabil zastopnike vseh izobraževalnih društev Roža in Zilje na skupno zborovanje v Št. Jakobu v Rožu, so bila zastopana vsa društva teh dolin. »Koroški Slovenec" z dne 24. 8. 1921 je o tem zborovanju poročal: »Dne 7. avgusta se je vršil v Nar. domu v Št. Jakobu v Rožu shod zastopnikov rožanskih izobraževalnih društev. Zastopana so bila vsa izobraževalna društva od Šmarjete dc Dobrača, prišli so Zahomčani, fantje pik ?/$ mrl ‘ k 77 /n i/n f