LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI LETNIK 2. * 3. FEBRUARJA 1916 - IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 23 ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10"-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13 - Zgoraj: Uničen top velikega kalibra v bojih za Carigrad. — Spodaj: Prve zavezniške čete prekoračijo ponoči Donavo pri Belgradu ob začetku ofenzive. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIttllllMIllllllli IIHIIIIfllHtllllllllHIllllllllllllMIIIIIIIIUtlHMIllItlHIlMMIlMMU IIIII1MIIIIIIIIIIIII ILUSTRIRANI GLASNIK 23. ŠTEVILKA ...............1»..............................................iiiiui.i.iiiiii llllllllliiliiiilll.........MU...............I......................llllllll........I.....Mil.....III.........MIHI.....lllll Ml MIIIMIIIIIMIBI MIHI II...............1......1..........................................MIHIIIIIIHIII.......................Minil' STRAN 224. Giacopone da Todi. M. Herbert. (Dalje.) Bilo je spomladi solnčnoveselega popoldneva, Lep je bil razgled iz mesta Todi na zeleno, nižje ležečo umbrijsko ravnino. Giacopone da Todi je prišel zadovoljen in dobre volje od sodišča. S svojo zvijačnostjo je bil zopet zmagovalec nad pravico, njegova zgovornost je vse oslepila in podkupila. Eleazarju, staremu, pretkanemu judovskemu žitnemu trgovcu je dobil pravdo proti Giovanni, vdovi-mlinarici iz Tiber-skega okraja. Nič ga ni motilo, da je bila pravica na strani vdove. Kdo naj izpremeni tek stvari na svetu? On je tako vodil pravdo, da jo je moral dobiti. Zato je bil slavnoznan, in od vseh strani so vreli ljudje k njemu, celo v Rim so ga večkrat klicali. nego pajčevina. Nikdar ne bi bil mislil, da dobim to zamotano pravdo.« Sorodnik Giacoponejev, Masseo dei Benedetti, nagel, mlad in piker mož, je stopal na drugi strani doktorjevi. Glasno se je zasmejal. »Rad verjamem, modri Eleazar, človek božji, pravica pač ni bila na vaši strani, a Giacopone zna najti pentlje v mreži zakonov, koder se lahko izmuznejo taki ljudje kakor ste vi. Sploh pa — ali je bilo vredno, da ste ubogo ženo spravili popolnoma na beraško palico?« Giacopone je nevoljno gledal predse. Beseda Massejeva ga je zbodla. Resnica, glasno in brezobzirno povedana, ga je pogledala s strogim, mrkim očesom, in temu pogledu se Giacopone ni mogel ubraniti. Eleazarju pa so se zabliskale njegove sive, zvijačne oči, ki so se skrivale v tisoč gubah in gubicah pod obrvmi, in dejal je: »Oj, dobri Bog, kako ljudje govore! Mlad mlinarjeva. Ko je opazila pred seboj Elea-zarja in Giacoponeja, svoja sovražnika in tatova, se je dvignila s kamna in stala pred njima kakor velikanka. Z žuljavimi pestmi je namerila proti njima in vpila: »Gorje vam, ki sirotam in vdovam kradete kruh! Gorje vam, ko po krivem pričate in laž prevračate v resnico. Prokletstvo naj pride na vas in na vaše otroke!« Eleazar si je mašil ušesa: »O, dobri Bog, glej jo, copernico, kako vpije.« Masseo dei Benedetti ji je iz usmiljenja vrgel v dar cekin. Žena pa je pobrala zlat in mu ga vrgla z vso silo nazaj. »Svojo pravico hočem, ne pa darov,« je kričala vdova; »gorje vam, ki pravico teptate z nogami, ker pravica je božja.« »Pravica je božja!« Kakor šivanka je zbodla ta beseda Giacoponeja. Kako preprosta in vendar, kako silovita beseda! Kakor puščica se je zadrla v njegovo srce. Vekovite stebre resnice otročaji lahko po- Zimsko voje vanje na italijanskem bojišču. 1. Opazovališče naših čet, v višini 3500 metrov nad morjem. 2. Poizvedovalni infan-terijski oddelek na poti preko visokih tirolskih gora. 3. Dovažanje hrane na gorske višine našim četam v strelskih jarkih. 4. Izpad naših čet izza lastnih žičnih ovir proti sovražniku. 5. Oddelek patruljskih vojakov-smučarjev na razglednem cilju. 6. Postavljanje brezžično brzojavnih priprav za postojankami v tirolskem gorovju. Ponosen je stopal ob strani svojega klijenta v rumenem kaftanu, ki je z besedo in rokami proslavljal spretnost svojega zagovornika. »Bog Abrahama in Izaka Vam povrni tisočero na otrokih in otrok otrocih, kar ste storili meni, ubogemu Judu. Večja — prisegam Vam — je vaša modrost nego je bila Salomonova; čudovita vaša previdnost, Vaše mreže so gostejše spletene biti, se pravi, res nemoder biti — zlato je zlato. Vzamem ga, kjer ga dobim, in ga trdno držim. Gospod Giacopone je študiral v Bologni, on že ve, kaj je prav, če sploh kdo ve. On je moder in prijazen gospod. Ta bo še imeniten in slaven tako gotovo, kakor je meni Eleazar ime.« Vtem pa so ob oglu ceste zadeli na jokajočo kmečko žensko, ki je sedela na obcestnem kamnu, Bila je Giovanna, vdova čečkajo, omajati in porušiti jih ne morejo. Giacopone je obmolknil ob tej besedi. Ta modrost iz ljudstva se mu je zazdela globlja, in silnejša, nego vsa njegova zavijanja, vse spletke in skrivalnice. Zamišljen je stopal Giacopone proti trgu, in vdovina beseda mu je napravila rano v srcu. Okrog njega pa so govorili njegovi spremljevalci, in njih prazne besede so lltlllHIlllllttll.tlllllllHHIIIIIHHIII .........................................................................................................................................................................mihim.................................................................... ŠTEVILKA 23. ILUSTRIRANI GLASNIK 225. STRAN lllllllllllllllllllllll........................................................................................................... kakor komarji bren-čaje plesale okoli njegove glave. »Taki so ti ljudje. Kako neumna je ta ženska! Zakaj ni vzela denarja ? Budalo budalasto!« »Pravo veselje tem ljudem je, da vpijejo in olikane ljudi preklinjajo; s tem mislijo, da imajo pravico na svoji strani.« »Eh, kaj mene brigajo ti ljudje! Jaz imam svoj denar, svoj pošten denar. Hvaležen moram biti za to gospodu odvetniku. Gospod doktor je učen mož, pameten mož, sploh mož.« To govorjenje je Giacoponeju stvar docela pojasnilo. Glasno in resno jim je rekel: »Ženska ima prav. Gorje nam! Ker storili smo ji^krivico.« Pregledovanje čete pred*odhodom, namenjenim proti Črnigori. Vsi so v zadregi obmolknili, samo Eleazar ni bil v zadregi. »Gospod doktor je dovtipen gospod. Človek ne more, da bi se ne smejal.« Giacopone pa je bil še vedno zamišljen. Nepoklicana, in kakor mrtvaški zvonček, mu je za-brnela v duši beseda psalmistova: Duša moja je sita svojega življenja. Kakor me-netekel je vzplamtela ta beseda pred njim. In v dušo posvetnjaka se mu je zaril stud nad samim seboj, oprijela se ga je duševna utrujenost in dvomi so se vzbujali v njem. Giacopone se je trudil, da bi te tuje misli pregnal iz srca. Saj mu take misli lahko razrušijo vso sijajno zgradbo njegovega življenja. Proč s takimi mislimi! Srbski kralj Peter na ,begu. Na štirioglatem, od hiš, trdnjavam podobnim, obdanem trgu mesta Todi je stal brat frančiškan in z mogočnim glasom govoril o trpljenju in krvavi smrti Gospoda Jezusa Kristusa; solze so mu silile iz oči, in roke je imel razpete, kakor da bi visel na križu. Videlo se mu je, da veliko trpi, obledel je, tresel se je, a volja njegova je zmpgovala. Plašč menihov je bil oguljen, obraz mrtvičen in suh, a glas njegov je bil zgovoren. Malo jih je bilo, ki so ga poslušali. Nekaj starcev, par beračev, nekaj starih ženic, nekaj cestnih postopačev in kozjih pastirjev, družba tako uboga, kakor ona, ki je prva poslušala evangelij. Bogatini in mogotci so s posmehom na obrazu hodili mimo cestnega pridigarja. Ali niso že davno vedeli vsega, kar bi jim on mogel povedati? Cela jata mladih pocestnih dečakov je prikričala, mimo vsem je bilo vroče, ker so se na utrdbah igrali vojsko. Obstopili so meniha, smejali se mu in ga izkušali preglasiti. »Glejte norca božjega!« — so kričali vanj, lučali kamenčke in pse ščuvali na pridigarja. Giacopone in Masseo dei Benedetti sta stala in gledala ta prizor. »Da, v resnici norec!« je dejal Masseo, »Glej, kako mu pot teče po čelu in kako se mu tre-seta roki.« Toliko_truda za prazen nič!« Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) »Tako!« je napravil gospod Hamberton. »Tja moli pes taco! Ali si tako držala obljubo, ki si jo dala meni?« »Jaz je nisem prelomila, dokler nisem vsega izvedela.« »Seveda! Seveda! Stara zgodba! Stara zgodba! A samo ena točka se mora še pojasniti.« Poklical je policijska uradnika in dejal: »Obtoženec je pripravljen. Toda po-slušajta! Preden je bila izdana tiralica, je moral nekdo ovaditi. Na podlagi kakšne izjave St? naredili tako strašno usodepolno pomoto, da aretirate gospoda, ki mu tiče pol Kerryja?« »Na podlagi izjav deklice, ki je bilat zaprta ob pregnanju iz Lisheena,« je dejal uradnik. »Debbie Mc. Auliffe?« je osuplo dejal gospod Maxwell. »Kolikor vem, se res tako imenuje.« »Toda kaj je moglo vzbuditi deklici to misel?« je vprašal gospod Maxwell. »Razjezila se je nad menoj pač vsled izgona iz Lisheena.« »Vsekakor,« je dejal gospod Hamberton in pogledal Claire. »Toda strašno maščevanje si je izbrala. Kako pa je mogla priti na to misel?« »Jaz ne vem,« je dejal gospod Max-well. »Vse me je smatralo za dezerterja, izvzemši deklico; že od začetka je trdila drugo mnenje. Toda jaz bi storil bolje, če bi šel in stvar razjasnil. More mi biti samo v korist. Kajti trdijo, da mora biti na Irskem vsak dostojni človek vsaj enkrat v zaporu. Na svidenje!« Ponudil je gospodu Hambertonu roko. »Vi boste pač vse storili, kar sem Vam dejal radi Lisheena?« »Seveda. Jaz smatram seveda stvar za donkišotstvo. Kar ste dosedaj preživeli, je tudi. Manjka Vam samo brivna skodelica mesto čelade, in Don Kišot je spet živ.« »Jaz imam pa tudi svojo Dulcinejo,« je dejal smeje gospod Maxwell. »In Claire svojega junaka. Toda kaj bo dejal oče Cosgrove?« XXX. Gobavec. Ko je gospod Outram nepovabljen stopil v sobo svoje žene, dasi je prej trikrat zaman potrkal, jo je našel vso temno in mračno. Ženine sence ni mogel razločiti in obotavljaje se je dejal: »Mabel, ali si tu?« »Da,« je odvrnila trdo. »Jaz sem tu. Česa iščeš tukaj?« »Pozvonil bom, da prineso luč. Pri tebi nekaj ni v redu. Kaj ti je?« »Ti si prišel nepoklican v mojo sobo. Hočeš mi nekaj povedati ali pa želiš kaj izvedeti. Boljše je, če poveš v mraku. Kaj ti je?« »Mabel!« je dejal. »Pri tebi očividno *n niti ititi ni ii llllllllllllll lin....................................................................................lllllln......i.......mm............................................nun,.,...«.......................................................................................imiiiu.......... ................ "■""""""""" STRAN 226. ILUSTRIRANI GLASNIK 23. ŠTEVILKA CMAIftCtlftllllllflltllllllBtllBllllItllltlSliAlIllllflllllllAlllllllllll•■■■••••■•■••■■■•■•••■II■•■•■•■■•••■■■•■•■■•••••■i■•^■■•■••■»■t■■■•••■■•■••■••»^••»■^•••^••■•■'■■•■'•»»■l > »Norec božji!« so kričali otročaji, in ko so bežali, je odmev iste glasove odnašal od cestnih zidov. Beseda je v živo zadela Giacoponeja. »Za nič?« — je vprašal. »Za prazen nič ? — Ali je res vse prazen nič ? Nam seveda ne bo nihče rekel, da smo norci božji. Mi smo norci sveta.« Masseo je prijel doktorja za roko: »Poglej vendar, Giacopone! Ali veš, kdo je ta menih? Saj to je Stefanino iz Časa blanca. Kolikokrat nas je v Bologni, saj veš, goljufal pri igri. Marsikak zlat je prišel iz tvojega žepa v njegov žep. Imel je posestvo v Toskani, a je baje vse raz-dal, da se posveti uboštvu. Tega ne morem umeti, to pač presega moj razum. Norost, sama norost!« »Zelo se je izpremenil,« je opomnil Giacopone; »poprej je bil rdeč in zabuhel, sedaj pa je upal, a je vendar nekaj lepega na njem; vidi se, da mu res ni za svet, in da sanja o svetosti božji.« Masseo se je zasmejal: »Saj sam ne verjameš, kar govoriš. Kdo bolj ljubi denar nego ti, pa saj ga tudi jaz ljubim, vsakdo ga rad ima, kdor je pameten. Ž njim si pridobiš in kupiš, kar hočeš. Brez denarja ti je vse zaprto. Denar je sveta vladar, Tako je in tako ostane,« »To je ravno prokletstvo denarja, ker nas dela odvisne in sužnje, ker smo zanj naprodaj in zaradi njega prevračamo pravico. Vendar imaš ti prav, midva nisva iz tistega lesa, da bi postala ubožca božja. Zato je treba hrastovine. Da, mi smo posvetnjaki, od trenotka"odvisni, pi- janci, 'snedeži, ki z vozom vozimo noter in ven, oderuhi, mi nismo kristjani.« In Giacopone je nato grozeče dvignil svojo palico in zapodil dečake, ki so se zopet norčevali iz pridigarja. Kakor spla-šene vrane so zakvakali pocestniki in se poizgubili po stranskih, temnih ulicah. »To vam Bog stotero povrne,« je dejal menih Giacopone-ju. »No, tedaj bi imel Bog dovolj posla,« odvrne Giacopone. — »Stefanino, ti si se zelo izpremenil.« »Večkrat se zgodi človeku, na kar sam najmanj misli.« Giacopone se je zasmejal: »Za enkrat se najbolj brigam za denar^ za lepoto in za svojo mlado ženo.« »Dnevi pridejo in minejo ; časi se menjajo in ž njimi tudi ljudje. Tudi tvoja ura Udeleženci vojno - spominske slavnosti v Cerknici dne 5. decembra 1915. nekaj ni v redu; tvoje obnašanje je nenavadno. Ali prideš k večerji? Ali,« je nadaljeval v tonu kakor bi mu prišlo nekaj novega na misel, »naj pošljem po doktorja Bellinghama? Ti se očividno ne čutiš prav dobro?« Stopil je v smeri njenega glasu tja, kjer se je blestel njen smrtnobledi obraz. Sedela je pri oknu. »Moram še enkrat ponoviti,« je dejala, »da si prišel v mojo sobo nepoklican. Ti mi hočeš nekaj očitati, a igraš svojo vlogo slabo. Hočeš nekaj povedati; dobro, povej! Drugače lahko greš!« S silo je zadušil strašno razburjenje, ki se ga je polaščalo, da sta se mu tresli roki. »Mab,« je dejal, »prosim te pri vsem na svetu, ne napravi ničesar, kar bi naju razdružilo in odtujilo! Premalo časa sva skupaj, da bi se prepirala. Med zakonci je vedno kakšno nesporazumljenje, ki se pa navadno lahko pojasni. Vsak od naju ima zelo razburljiv značaj. Zato ne moreva nič. Morava se pač prenašati, kakršna sva, in imeti vedno pred očmi svojo srečo ali vsaj mir. In povrhu še tvoj oče. On nima tega rad, ko je že tako vedno žalosten.« »Da,« mu je segla v besedo. »On je vedno žalosten, in zakaj?« »Zakaj? Ker ne obvladuješ svojih živcev in svojega temperamenta ali se sploh vdajaš svojim ženskim muham, ki jih možje ne moremo razumeti.« »On ve pač preveč, a ne vsega.« »Kaj more vedeti?? Pridi, da se pogovoriva. Nič ni boljšega kot prezračenje.« »On ve,« je dejala gospa Outram počasi, a strašno razločno, »da sva on in jaz napravila največji pogrešek, ki sva ga mogla napraviti; — on ve, da sem jaz radi svoje neubogljivosti napram njegovim željam strašno kaznovana; — on ve, da bi bilo zame boljše, če bi me bil videl mrtvo na dan, ko sem ti v svoji mladostni nespametnosti in svoji mladostni častihlepnosti obljubila, da postanem tvoja žena; — on ve, da zame in zanj ni nobene sreče in nobenega miru na svetu.« »To se sicer ne glasi preveč laskavo,« je dejal gospod Outram. »A ti se boš morda spominjala, da se ti nisem prav čisto nič vsiljeval. Ti z menoj nisi zadovoljna — vsaj tako mislim, da je to tvoja misel; — toda ti pač nisi poročila mene, s poroko si dosegla moj stan, ugled in gotovo stališče v družbi. Vse to imaš še vedno, in zato nimaš nobenega vzroka, da bi se pritožila.« Te besede so še bolj pekle, ker so vsebovale resnico, in Mabel si ni upala tajiti. Njen mož je postal še bolj drzen: »Lahko bi bila poročila svojega prismojenega stričnika, in zdaj bi bila, mesto med najbolj uglednimi damami v družbi, kmetica v Kerryju. Toda nisi hotela. Zakaj se vendar pritožuješ?« »Ker nisem poznala kazni za svoj ponos, nisem vedela za razmere, ki so s tem spojene.« »To se nanaša na mojo osebo?« Obotavljala se je izreči razžaljivo besedo. Toda on je zahteval. »Kaj ne, jaz sem, kar ti sovražiš?« Ona je zašepetala lahko: »Da!« »Seveda,« je dejal trpko. »Adonis nisem, seveda, najlepši fant nisem, kar si si ti predstavljala. Bog me ni ustvaril za comte d' Orsaya; jaz nisem nabasana po- IIIIIHIIIIIMIIIIIItllllllltllllllllllllllllllllllMNM«tmMINMinMMIMIIIIIIIII«HIWtllllllllllllllltll> .....................................................iiiiiiiiii........................................................................................................................»imiiiiiiiiiiiiimiiiiimhiihiimiiiiiimiiiiimmiimiiiiiiiiiiii ŠTEVILKA 23. ILUSTRIRANI GLASNIK 227 STRAN miiiuiimiiiihiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiihim................................................................................. magično spleta sedf- njost s preteklostjo in prihodnostjo ? To vprašanje ga je nekaj časa mučilo, toda razni posli in razkošne zabave so ga izvabile na druge misli. Bilo je kakor pojemajoči glasovi zvonov, ki še zvone na ušesa, pa se izgubljajo po dolini. — (Dalje.) Otvoritev »brambnega ščita« v Cerknici 5. decembra 1915. bo prišla, kakor pride za vsakega. Do svidenja, ljubi moj brat!« Pridigar je odšel sklonjen in omahujoč vsled naporov. »Sova!« je zakričal Masseo. »Pusti ga pri miru!« mu reče Giaco-pone. »On govori, kakor ve in zna.« Giacopone pa o tem ni dolgo premišljeval ; kakor oblaki in solnce so se menjavale njegove misli. Življenje ga je vabilo, trenotek je bil njegov gospod. Povabljen je bil na pojedino; dobro vino bo tam, mnogo duhtečih rož in žensk. Vendar pa so se mu samemu vrivale take-le misli: Jaz sem pač malovreden modrijan. Moja logika ima na stotine lukenj. Zvon slišim, pa ne grem k maši; čutim, kaj mi manjka, in vendar ne morem urejevati življenja, kakor bi rad. Suženj sem svojega telesa in suženj mu ostanem. Tako se je boril nevede sam s seboj, dasi tega sebi ni priznal; in ves ta čas ni vedel, da ga spremlja angel, skrit in neviden, kakor je to pri angelih lepa navada. Prizor s trga pa Giacopone-ju ni hotel iz glave. Kje je on že vse to enkrat doživel? Kdaj je že čul besede: »Norec božji!« ? Kje ? Kdaj ? Ali v sanjah, ali v onem dvojnem človekovem življenju, ki Delo našega ljudstva. (2 sliki.) V Cerknici so dne 5. decembra preteklega leta obhajali nenavadno slavnost, ki bo gotovo ostala vsem udeležencem dolgo v spominu. Blagoslovili so namreč spomenik na svetovno vojno, ki je obenem naš bram-bni ščit v železu. Vojaki, ki so se pri nas vežbali za službo pri strojnih puškah, so hoteli postaviti pred svojim odhodom spomenik na svoje bivanje pri nas, ki naj bi obenem koristil tudi vdovam in sirotam padlih vojakov. V ta namen so postavili pod starodavno lipo na trgu na betonski podstavek leseno strojno puško v trikratni naravni velikosti, res mojstrsko delo, ki so ga napravili vojaki sami. V soboto je bila bak-ljada in podoknica poveljniku, polkovniku---- V nedeljo po slovesni službi božji je bilo pa slovesno blagoslovljenje -f- Profesor Izidor Modic. spomenika po g. dekanu, ki je ob tej priliki povdarjal, naj spomenik poznejše ro- Sv. Miklavž v službi Rdečega križa. V Sv. Trojici v Slov. goricah je dne 5. decembra 1915 priredil' odbor 8 dam in 2 gospodov dobro uspeli Miklavžev večer v prid Rdečemu križu. Posetili niso samo vsako hišo domačega trga, temveč so šlij tudi v sosedni Sv. Lenart, ter v obeh trgih nabrali čistih 250 kron. stava z ozkim pasom, ki se preračunjeno nalašč napravi, da vleče nase oči neumnih deklet. A drugače imaš vse, kar si pričakovala. In gotovo nisi pričakovala, da boš pri tej kupčiji pribarantala tudi ljubezen.« Ona je molčala. On je zapazil, da je zadel v živo, in je neusmiljeno nadaljeval: »Ti si s popolnim prepričanjem zapravila svojo srečo. Toda ti nisi prav nič več naredila kakor vsaka druga žena. Pač se čita mnogo romanov, a najbolj neumno dekle ne veruje, da so resnični. Mama že poskrbi. Dekleta se navajajo, da izkušajo v tem pustem času s poroko doseči denar, stališče v družbi, in sprejemajo vse neprijetnosti. Narava je pravična. Kjer daruje lepoto, izenači s tem, da podeli manj duha, kjer nakloni duha, izenači z grdim obrazom in z moraličnimi pogreški. Vaš izvoljenec je vedno nekoliko prismojen. Večina gospa to uvidi in se zadovolji s ponižnim deležem sreče. Ti hočeš vse.« »Jaz hočem vsaj toliko, da odgovarja temu, kar sem jaz žrtvovala. Če dekle vse da, pričakuje, da vsaj nekaj dobi za povračilo.« »Dobro rečeno, moja draga,« je dejal zmagoslavno. »Zdaj se začenjava razumevati, Ti vidiš, da ni nič bolj važnega kakor temeljit pogovor, če se hoče doseči jasnost1 v zadevi. Slediva razvoju misli, ki si ga tako izborno začela! Ti si torej smatrala najino poroko kot kupčijo, pogodbo, kjer se mora blago pravično razdeliti. Jokavih čuvstev ni upošteval in ne upošteva nihče. No, in jako slabo osvetljuje stvar moj kup-čijski talent, če moram priznati, da si imela pri tem očividno največje dobičke ti sama. Hotela si s poroko doseči socialno stališče, udobnost itd. Jaz sem se poročil, da bi imel lepo ženo. Moja želja se je izpolnila. Gospa Outram je kraljica sezone; v njo se upirajo pogledi vseh v gledišču in na plesih. Meni je vse povrnjeno, če slišim, kako eno moško zijalo pravi drugemu: »Eh, kako presneto lep metuljček. Kdo je?« in se ^otem glasi: »Gospa Ralph Outram, soproga krilnega adjutanta.« Sicer je to zelo majhno plačilo, a que voulez — vous? (kaj hočete?) si pravim. Moram pač biti zadovoljen. Toda, moja ljuba Mabel, ali ne vidiš, da je dobiček na tvoji strani? Stališče, bogastvo, zavistno občudovanje, vse to si dosegla. In jaz? Pač zelo neznatna pridobitev, da se imenujem mož gospe Outram. Če se napravi tako sijajna kupčija, kako se je mogoče pritožiti?« Gospa Outram je bila vsa uničena vsled teh strašnih besed, omahnila je na stolu v dve gubi. On jih je govoril s tako rezkim zasmehom, da ni našla odgovora. In pri vsem so bile resnične. Na poročnem sejmu se je bila prodala in ni imela povoda, da bi se pritožila. Le s šibkim glasom je mogla reči: »Če se kdo pri pogodbi skesa, jo lahko v mnogih slučajih razveljavi. Ali bi ti imel kaj proti?« »Zelo mnogo, moja ljuba! Jaz ne morem pod nobenim pogojem odstopiti od tako važne kupčije, kupčije, ki je zraven še tako dobičkonosna zate. Ti vidiš, jaz nisem sebičnež. Jaz ne gledam nase. Ves dobiček je na tvoji strani, in meni je tvoja sreča tako pri srcu, da bi smatral za sramoto, če bi izrabil tvojo ponudbo. Ne, moja ljuba žena,« in besedo je poudaril s strašnim naglasom, »združena sva za dobre in IfllllllllllllllVVIfltfflttf III HtlllVIlllVIIVItllllVIlf Illllllll III lllllllliltMIIIH IIII! STRAN 228. dove opominja k hvaležnosti do naše hrabre vojske, ki varuje ob Soči že toliko časa naše kraje pred vojnim razdejanjem. Današnji rod naj pa s tem, da daruje za vdove in sirote padlih vojakov, pokaže svojo hvaležnost do požrtvovalnih vojakov in dokaže, da naš vladar po pravici že od začetka zaupa v svoje narode. Gosp. polkovnik je v svojem govoru posebno povdaril, naj bo ta spomenik dokaz medsebojnega prijateljstva, ki vlada v Cerknici med vojaštvom in prebivalstvom. Opozarjal je, da je naša dolžnost sodelovati v teh resnih časih na ta način, da celimo rane, ki jih je vsekala vojska, Gosp. župan je pozdravil došle goste, predvsem zastopnika kornega poveljništva, in prevzel spomenik. Nato se je pričelo za- ....................................u ILUSTRIRANI GLASNIK 23 ŠTEVILKA Jožef češček iz Rajhenburga, odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. bijanje žebljev, ki je doneslo že prvi dan, dasi slavnosti iz raznih vzrokov ni bilo mogoče pravočasno razglasiti, prav lepo vsoto zakladu za vdove in sirote padlih vojakov. Upanje je pa, da se ta vsota še poveča, ker se namerava, kot se sliši, prirediti kmalu enkrat slovesno zabijanje, h kateremu se povabijo tudi okoličani. Sodelovala bo vojaška godba, kakor pri blagoslovljenju. — Spomenik je čisto natančna, seveda povečana kopija strojne puške. Okrašena je z grbi obeh naših državnih polovic in naših zaveznikov. Gotovo je to prvi spomenik te vrste v naši državi. Največ zaslug, da se je postavil, ima stotnik____in štabni narednik----.katerim je šlo županstvo v vsakem oziru na roke. f Profesor Izidor Modic. Izmed mnogih vrlih naših akademično izobraženih mladih mož, ki so v sedanji vojski domovini darovali svoje življenje, je bil eden najboljših profesor Izidor Modic, učitelj na ljubljanski učiteljski pri- Anton Bezjak iz Frama pri Mariboru, odlikovan s srebrno hrabr. svetinjo, padel 22. okt. 1915 na laškem bojišču. Počivaj v miru, hrabri junak! Franc Čeplak iz Šmartna pri Gorenjem gradu, padel 9. novembra 1915 pri Doberdobu. Svetila ti večna luč! Janez Podobnik iz Vojskega, vnet prijatelj ..Glasnika", padel na laškem bojišču. Počivaj v miru v koroški zemlji! Ivan Kurent iz Mejreč v trnov, fari na Notranjskem, odlikovan s srebrno svetinjo I. vrste, padel na koroško-kranjski meji. Bog te plačaj! Kristjan Pustoslemšek iz Luč na Štajerskem, dvakrat težko ranjen, je padel 14. aprila 1915 v Galiciji. Mi žalujemo, a ti se raduješ! Franc Bark iz Mozirja, padel 9. avgusta na severnem bojišču, vnet član izobraževalnega društva. Mila ti tuja zemlja! Ferd. Neudauer iz Črešnjevca pri Radgoni, umrl vsled ran v ruskem ujetništvu v mestu Oleško. Na svidenje nad zvezdami! Jurij Bahdžiž iz Zdol pri Brežicah, padel na južnem bojišču. R. I. P.! France Marinko član Orla iz Notranjih goric; umrl v Sibiriji, pokopan od slovenskih tovarišev 6. avg. 1915. Na svidenje! Alojzij Andrejka iz Zagorice pri Rovih, padel v Bukovini pri Samašinu. Počivaj v miru! Mihael Kozinc iz Zdol pri Brežicah, padel v Karpatih 18. febr. 1915; odlikovan s srebrno svetinjo. M. i. p.! Florijan Brezovnik iz Šmartna pri Gorenjem gradu, padel 3. aprila 1915 v Karpatih. N. v m. p.! slabe čase in morava ostati. Še majhno pripombo. Ti si še zelo otročja, če ne veš, da se taka majhna nesporazumljenja vedno najdejo v zakonu. Mož iz sveta, kakor jaz, ve to zelo dobro. Če zapazi med zakonci več kakor navadna znamenja naklonjenosti, skomizgne z rameni in zamrmra nekaj o domači pridigi. Toda vsi zakonski ljudje so tako modri in ohranijo svoje skrivnosti zase. In to zahtevam tudi od tebe. Naj se zgodi karkoli, okusnosti in spodobnosti ne smeš pozabiti. V finih krogih velja za zločin, če pokažeš svoja čuvstva. Vse, samo tega ne! Lahko si jezna, nezadovoljna, za-vidna, nesrečna, a pokazati ne smeš. Midva se ne ljubiva, in jaz mislim, da tudi nikoli.« Pomolčal je, kakor bi čakal njenega odgovora. »Ne, ne,« je dejala odločno. »Prav dobro. Taut mieux (toliko boljše)! Toda vsaj mučnih prizorov ni treba med nama. Snočni mali dogodek ni bil prav na mestu. Ljudje se na sličnih stvareh radi spotaknejo. In kar je še hujše, povod je za opravljanje.« »Na kaj namiguješ?« je vprašala. Ču- tila je, da je zapustil trda tla, na katerih mu je njegov cinizem nudil tako varnost. »Mislim tvojo nezavest, tvoje spozab-ljenje. To se ni spodobilo.« »Jaz nisem mogla drugače,« je dejala in ga izvabljala še na bolj nesigurna tla. »O, pač, ti bi se bila lahko ubranila. V resnici ni bilo nobene potrebe.« »Za ženo, za tvojo lastno ženo je bilo to strašno odkritje.« »Kaj? Pač ne misliš trditi, da žena možu zaračuni za neodpustljiv pogrešek, če ga nekoliko preveč . . .?« »Ne, ne, nasprotno, jaz sem smatrala za zelo prijetno.« »Za zelo prijetno?« »Seveda!« »V čem?« »Ker si prvič izpovedal resnico in razkril svojo notranjost.« »Kako? Jaz te ne razumem,« je dejal. V temi ni mogel videti njenih bledih potez in usten. Čutila je, da je prišel trenutek njene zmage. Toda obotavljala se je; resničnost je bila prestrašna, in ni je mogla izreči. Celo tako brezčutni propalici ji je bilo težko vreči v obraz trdo besedo. Toda bila je prilika, ki bi se, enkrat zamujena, lahko nikoli ne vrnila. Klicala si je v spomin vse njegove žaljive besede, da bi se opogumila; ponovila jih je v duhu, toda tako naglo, da premora ni zapazil. Izrazi so jo zbadali in z neizprosno silo zahtevali maščevanja. Željno je pričakovala, da bi mu mogla reči besedo, ki bi ga zadela v srce. Toda bila je dovolj oprezna, da ga je speljala k besedi in odkritju. »Ti si pripovedoval zelo čudno zgodbo«, je dejala. »Za časopise bi bila dovolj nepričakovana in zanimiva.« »Seveda, če padeš radi nje v nezavest.« »Bila je zelo dobro izmišljena.« »Me veseli, ko te slišim tako govoriti. Zelo laska mojemu talentu. Zgodba je profesorjevo domišljijo tako razgrela, da jo je hotel slišati pri čaju še enkrat.« »Razložila mi je par tajnostnih stvari.« »Res?« (Dalje.) IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMH G* Varujte 30 Meči krit- G» ............................................................................................»MlIIM.ItII.I.M.I.MI ŠTEVILKA 23. .......................................................................................................................... pravnici. Bil je vzoren katoliški akademik, član Marijine kongregacije, temeljit, ugleden profesor, ljubezniv tovariš in skrben učitelj. Ustanovil si je v zadnjih letih vzorno domačo družinsko življenje, kjer je srečen živel soprog in oče v sredi svojih otrok. Pokojnik je bil kremenit katoliški značaj; globoko je bilo zasekano v njegovi duši živo versko prepričanje, ki je bilo njemu vedno program njegovega življenja; on ni trgoval s tem svojim prepri- .............................u........................................................................................... ILUSTRIRANI GLASNIK liltllMil(IIIHHIIillUIIIMHIM*HIMIMMMMt«IMHHM«tlMlltlHl IIIIIIIIIIMIIimilllllllllllllll IIIIIIIIIIIMIIIHMHIUIIMIIIII 229. STRAN IlItlllMIlllllItlllllMIllllllillllllMIlllllillM bon so navalili sovražniki, a so jih naši takoj pregnali. — Na nemško-francoskem bojišču ni posebnih novic. Zdi se, da se na obeh straneh z vsemi silami pripravljajo za spomladansko ofenzivo. 22. jan. Iz Rima poročajo, da je Italija odločitev glede Albanije prepustila vojnemu svetu v Londonu. 23. jan. Naše čete so zasedle Skader. Srbske čete, ki so čuvale Skader, so se brez boja umaknile proti jugu. Tudi Nik- £ Drač, albansko pristanišče, kamor se bližajo naše čete. čanjem, a kadar mu je velevala njegova dolžnost, je tudi nastopil očitno, in sicer vselej in povsod tako odlično in tako odločno, da je vsakdo nehote občutil, kako mu vro prepričevalne besede iz polnega srca in iz življenja, ki je bilo pri njem vedno v harmoničnem skladu z njegovimi nazori. Bil je že dolgo časa v vojski; prideljen je bil kot častnik delavskim vojaškim četam, ki se nam je o njih zdelo, vi da so bolj na varnem, a smrt plemenitega moža, zadetega od granate, nam je razbila tudi to nado. — Smrt preži povsod na naše najboljše, mlade može. Spomin na umrlega profesorja ne bo ostal svet in drag samo njegovi žalujoči rodbini, tudi domovina slovenska se ga bo spominjala s ponosom kot enega izmed najboljših sinov, ki so zanjo darovali svoje življenje. Have, anima pia! šič, Danilovgrad in Podgorico imajo avstrijske posadke. 24. jan. Na ruskem bojišču ni posebnih novic. — Na italijanski črti so hujši boji v tirolskih gorah, ob Soči in pri Oslavju. 25. jan. Črnogorci oddajajo orožje povsod, kamor pridejo naše čete. — V Ska- vlada, a to na vojaški pomen našege pohoda skozi Crnogoro nima nikakega vpliva, — Naše armade hite na jug proti Draču. — Italijani zapuščajo Albanijo, najbrže se mislijo tudi umakniti iz Valone, Kakor strela z jasnega je zadela naše sovražnike novica, da se je črnogorski kralj s svojo armado brezpogojno vdal našemu orožju in prosil za mir. Razburjenost, ki je vsled tega nastala zlasti v Rimu, kaže, da naši sovražniki na to niso bili pripravljeni. Prav brez glave so Lahi. Ti so najbolj občutljivo prizadeti. Ko so se Črnogorci vdali, je bila Italija najbolj te-pena, ker je izgubila Albanijo in s tem nadvlado nad adrijanskim morjem. Avstrija je Italiji pred izbruhom vojske z Lahom ponudila poleg ozemlja na južnem Tirolskem in ob Soči tudi prosto roko in nadvlado v Albaniji. S to pogodbo bi bila Italija postala vladarica ob Adriji, a v svoji slepoti so oholi Lahi to odklonili, njih požrežnost po naših slovanskih zemljah je bila nenasitna, zato so sedaj kaznovani. Lovčen, Skader in Bar so v avstrijskih rokah in proti Valoni prodirajo bolgarske čete. — Laška armada je pa saj, ako so poveljniki pametni, že na potu iz Valone na Laško, ker sicer doživi v Albaniji najhujši poraz. Laška kraljica je želela, da bi se tudi Italija pridružila pogajanjem Črnegore za Po svetu. Svetovna vojska. 22. jan. Črnogorci odlagajo orožje. Naše čete prodirajo v črnogorsko ozemlje; Črnogorci odlože orožje in jim je naprosto dano, ali iti domov, ali pa v vojno ujetništvo. — Na se verno vzhodni bojni črti pa se je vdalo 1200 Srbov. Naše čete so zasedle jadranski pristanišči Bar in Ulcinj. 22. jan. Na ruski meji boji s topovi. Pri Berestianih, pri Dolzoku severno od Bojana, pri Ušiječku, so naši odbile vse napade in razstrelili sovražni jarek. Južno od Dubna so bili odbiti močni sovražnikovi napadi. 22. jan. Lahi so se posebno s topniškimi boji izkazovali zelo živahne v Ti-rolih in na soški meji. Na strmino Rom- Tarent, utrjena mornariška baza italijanskega vojnega brodovja v Jonskem morju. dru so zaplenili naši 12 topov, orožje in dvoje strojnih pušk. — Poročila nam sovražnih listov [o,,hudih bojih v Črnigori so popolnoma izmišljena. Res pa je, da je kralj zapustil svojo domovino, zato ne vemo, v čigavih rokah je sedaj črnogorska mir z Avstrijo, in je za to pridobila tudi kralja. Ministri seveda o tem niso hoteli slišati, in tako je med kraljem in ministri nastala precej buda razpoka. Italija je pred svetom ponižana. Nasproti nam je poražena, kjerkoli se poja- ....................................................................................................................................................................................................... ................................................................................................................. STRAN 230. ILUSTRIRANI GLASNIK 23 ŠTEVILKA MMUUUUUUlUUIIIUIIIt............IIIIIIIIIM.....illlllllllll.....iiiiiiiiiiim...........illllllllll...............Illtlllll............II........................ 11111111111111M11M n 111111 ] 1111111111H111IIIII111J1111111II ] 11J111II 111MIIII11111111IIII11111111111111111111111111 li 11 ] 1111 ] 1111111111111111 i 111111II111111111111111 MW.MU.MI III1111 M. 11II III lllll II.....................lltlllllllil vijo njene armade, a tudi njeni zavezniki jo prezirajo. Ti so namreč zadnji čas imeli svoj vojni svet v Londonu, kjer je bila na vrsti posvetovanj uprav naloga, ki naj jo med zavezniki vrši Italija, a k temu ljena 'sila Črnogorcev, da mora torej ali bežati s svojo armado v Albanijo, ali pa za mir prositi. Ker ni bilo nobene pomoči ne"iz Rima, ne iz Pariza ali Londona, je kralj prosil za mir. Pisalo se je celo, da Turški dvokrovnik opazuje sovražnikovo umikanje ob Dardanelah. posvetu zastopnik Italije ni bil povabljen. Odtod velika razburjenost na Laškem, ki pa se bo polegla, ker Angleži dobro vedo, da Italija ne more živeti brez kruha in brez premoga, — Italijo imajo zavezniki popolnoma v malhi; nje ne bodo za svet povpraševali, ne, njej bodo ukazovali. Italijanska armada se bo morala tam vojskovati, kjer bodo to za dobro spoznali zavezniki, in Cadorna bo moral iti v zasluženi pokoj, ako se ne bo hotel vdati. Nočemo biti preroki, toda iz dosedanjih dogodkov smemo sklepati, da bo vero-lomna Italija v tej svetovni vojski ponižana, ker je glavno bitko v Albaniji, dasi brez prelivanja krvi, že izgubila. Črnogorska komedija. Iz dogodkov, ki so se zadnje dni izvršili v Črnigori, se razvija prav prava komedija. Ko so Avstrijci vzeli Lovčen in zasedli Cetinje, je kralj spoznal, da je zlom- je bilo to že davno dogovorjeno med avstrijskim in črnogorskim vojnim poveljstvom. Ljudje so celo verjeli, da so Črnogorci prepustili Lovčen našim brez boja, ker je pri naskokih na Lovčen padlo naših baje le 150 mož. Sedaj pa so naši dognali, da je bilo na Lovčenu le 5000 Črnogorcev, ki so bili skoro brez streliva in brez živil. Tak sovražnik, če je še tako junaški, se pač ne more braniti. Zaradi naših podmorskih čolnov niso mogli Lahi dovolj živeža oskrbeti za Črnogoro, — pravijo, da je mnogo ljudi umrlo vsled lakote, — zato so se Črnogorci naveličali bojevati, in kralj je bil prisiljen prositi za mir. Toda ker je Nikita zmerom igral vlogo na vse strani, se ni čutil varnega v deželi in je ubežal na Laško. Ko pa je došel v Italijo, je pritisnila ententa nanj, da je moral preklicati svoj sklep, da je prosil za mir, in izjaviti, da bo njegova armada nadaljevala vojsko. Grožnje in zlasti denar, pravijo, da je imel na Nikito vedno veliko moč. Ker se je laška vlada bala, da bodo Lahi razburjeni na črnogorskega kralja, ker je izdal zaveznike, zato ga je laški kralj poslal z vso njegovo kraljevo rodbino na Francosko v Lyon, od koder — kakor pravi — bo sedaj vladal Črnogoro. Za Avstrijo je pravzaprav ta razvoj črnogorskega vprašanja še najbolj ugoden. Naši državi sedaj ni treba imeti nobenih ozirov na črnogorskega kralja; naša armada nemoteno prodira v Albanijo in bo zadala tukaj Lahom najbolj občutljivo rano. Prepozno je, če brzojavlja Nikita s svojega ubežnega pota, da se bosta general Vukovič in princ Mirko nadalje vojskovala, da si izbereta svoje opirališče v Skadru — ki je sedaj že v naših rokah, — in da bosta izkušala rešiti črnogorsko in dele srbske armade. Brzojavljati je lahko, a vojskovati se brez streliva in živila, to pa je nekoliko težje. Vsa ta komedija, ki jo uganjajo naši sovražni zavezniki s Črnogoro, pa priča, kako v živo so bili zadeti z našimi zmagami v Črnigori in kako radi bi sedaj svoj poraz in svojo sramoto pred svetom zakrili. Toda tega v tem slučaju ne morejo ne s potrpežljivim papirjem, ne z žven-ketajočim denarjem. ZMES. SJplačala ga je. Profesor, sloveč filozof, svoji gospodinji: Kako to, da pišete računsko knjigo o gospodinjstvu tako zamotano in nepregledno, da se ne morem v njej prav nič spoznati. — Gospodinja (razdražena): No, z Vašimi učenimi knjigami je ravno tako, tudi iz njih ljudje nič ne zvedo, pri čem da so. Prehranjajte se krepkeje ter napravite tudi svoje otroke in bolne svojce s krepko prehrano zdrave in življenja zmožne. Za zdravega, krepkega človeka je suh kruh re-dilna hrana, iz katere dobiva moč in veselje do življenja. Majhni otroci, slabokrvni, blede osebe, doječe matere, slabe, bolne in trpeče starejše osebe in take, ki so prestale bolezen ali težke napore, žlezasti otroci, dalje otroci, ki dobivajo zobe, otročnice in druge slabe osebe pa navadnih živil ne morejo jesti, ker so večinoma preslabi, da bi pošteno prebavili. Take osebe rabijo torej posebno lahko, lahko prebavljivo in zraven tega zelo redilno, moč dajajočo hrano, in to je Fellerjevo pristno salo iz jeter trske. Ne diši slabo in je tudi v resnici okusno, se torej lahko uživa. Tudi otroci ga radi pijejo. Salo iz jeter trske priporočajo številni profesorji in zdravniki, dela kri in mišice, pospešuje tvorbo kosti in rast pri otrocih,, vpliva dobrodejno in krepčilno na dihala, vrat, prsi in pljuča. Telesu da moč in pospešuje na ta način zdravljenje in ozdravljenje, učini, da postane telo hitro težje in da izgleda zdravo in sveže, utrdi telo pred boleznimi, vzbuja tek, pospešuje prebavo, odstrani slabokrvnost, slabost, posledice slabe prehrane ter je v razmerju z redilno vrednostjo zelo poceni. To salo ima brezpogojno prednost pred vsemi inozemskimi mešanicami, redilnimi pra.ški. emulzijami in enakimi izdelki. 2 steklenici staneta franko le 5 kron. Edino pristno pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg štev. 331 (Hrvatska). ■4IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIII ŠTEVILKA 23. oš