Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA fckaja dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobč« ne sprejemajo, — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 18.—, ca Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335, itev. 88 Maribor, sreda, dne 3. novembra 1937 Leto XII Kako ozdraviti gospodarstvo? Izboljšanje konzuma najučinkoviteja pomoč Direktor mednarodnega urada dela, Harold Butler je izjavil dopisniku »Prager Presse«, da je spoznal ob opazovanju krize, da postaja socialni problem bistveni problem krize. . Menim, da imamo sedaj dve načeli, ki ju domala ves svet bolj ali manj priznava. Prvo je, da se more prosperiteta ohraniti le z dvigom standarda (izboljšanja življenja) delavcev in kmetov po vseh deželah, ker se bo s tem tudi produkcija dvigala. Če rešimo ta problem, menim, da smo rešili socialni problem. To pa se ne da rešiti v enem dnevu. In še nekaj: Ne zadošča, da vsaka država zase nekaj ukrepa. Svet Je jako kompliciran in so vse države med seboj odvisne. Potrebno je za-fadi tega mednarodno sodelovanje in naša naloga je, da1 to izvedemo. Po samezne nacionalne ^kcije ne morejo doseči uspeha. Upamo, da se ta problem uresniči. V ta namen je naša institucija. V naši sredi imamo sedaj največjo gospodarsko edinido, Zedinjene države, in je predsednik Roosevelt jako napreden človek, ki se iskreno zavzema za svetovno sodelovanje. Mednarodni urad dela v Ženevi je organizacija mehanizma, čeprav se m popoln, ki skuša uvesti mednarodno sodelovanje in jamči narodom popolno enakopravnost. Zborovanja zdruZene opozicije na jugu države. Preteklo nedeljo so se vršila številna zborovanja združene opozicije po večjih krajih na jugu države. Smrtna žrtev v Kragujevcu. Dne 30. oktobra bi se imela vršiti konferenca združene opozicije v Kragujevcu. Pri tej priliki je prišlo do spopada s pristaši JRZ. Padlo je tudi nekaj strelov; en strel je pogodil nekega policijskega pisarja v trebuh. Ranjeni je naslednji dan v bolnici umrl. Krvav spopad med oro2niki in pristaši Mačka Trije kmetje ubiti, osem ranjenih Uradno poročajo o krvavem spopadu med orožniki in pristaši dr. Mačka v Novemi Gradcu, srez viro-vitički, dne 31. oktobra: Shod je bil prepovedan. Sklicatelj Stjepan Vračič in pa poslanec z Mačkove liste, Mcsarov, sta pripeljala na shod večje število oboroženih pristašev. Ko so orožniki pozvali navzoče, da se razidejo, je Mcsarov zavpil: »Zakon sem jaz!« in ustrelil proti orožnikom. Nastalo je streljanje, pri čemer so bili ubiti trije kmetje. Orožniki so 'se morali umakniti na konec vasi, kjer se jc streljanje nadaljevalo in je bilo še osem kmetov ranjenih'. , Pariška svetovna razstava je podaljšana na pol leta v 1. 1938. Med zimskimi meseci bo razstava najbrže zaprta ter . 0 vlada odredila kdaj se zopet odpre m povabila tuje razstavljalce. 0. mi sme socialni! ■ ■ Nova ofenziva delodajalcev proti zaščiti delavskih interesov Zaščita delavcev se pri nas slabo izvaja. To dokazujejo mnoge tožbe in pritožbe delavstva, še več je pa primerov, da se delavec ne upa nastopiti ob pravem času za svoje pravice, ker mu grozi odpust in marsikje tudi zabeležba v takozvano »črno listo«, na podlagi katere ga potem delodajalci bojkotirajo. Delodajalci torej že v praksi izvajajo dejanski in moralni teror, da odvračajo delavstvo od uveljavljenja socialne in zaščitne pravice. Čeprav se socialna zakonodaja izvaja izredno pomanjkljivo in narašča delavstvu zaraditega ogromna škoda ne le materijelno, ker ne prejema kar mu gre, ampak tudi moralna, ker je malomlamo in ne vztraja glede izvrševanja delavske zakonodaje. S tem daje potuho delodajalski drznosti, da vedno iznova izkuša poslabševati delavsko zaščito. Govorili smo v našem listu že o celi zaroti delodajalcev proti določbam delavskega in nameščenskega varstva v obrtnem zakonu. Obsežna zarota se takrat ni posrečila. Zato nadaljujejo delodajalci ofenzivo z »gverilsko vojno«. — Enkrat okršimo nekaj, enkrat nekaj. — Takai je sedaj njih taktika. Najprej je je bodel § 219. obrtnega reda. Določbe tega paragrafa so v po-četku leta poslabšali in rudarji prikrajšali za slučaj bolezni ali nujnega zadržka od vršitve dela. To jim še ni dovolj. Najnovejša njih namera je, da bistveno poslabšajo § 330. obrtnega zakona. ^ Delodajalske organizacije so namreč predložile po sklepu svoje beograjske konference konec septembra meseca ministru za trgovino in industrijo tole izpremembo §a 330. obrtnega zakona: »§ 1. Zahtevki iz službenega razmerja (plača, povračilo izdatkov kakor tudi povračilo predujma) zastarajo za vse pomožno osobje, za katero velja obrtni zakon, v enem letu, računajoč ta rok od konca, meseca, v katerem bi morala biti plača izplačana, odnosno od konca meseca, v katerem je nastal izdatek ali bil predujem izplačan. § 2. Zahtevki po odškodnini za; nadurno delo zastarajo za vse osebje, navedeno v § 1. te uredbe, v roku šestih mesecev, računajoč od konca onega meseca, v katerem je bilo dotično nadurno delo izvršeno. Delojemalec ima pravico na odškodnino le za ono nadurno delo, ki ga je izvršil po izvršenem nalogu delodajalca. § 3. Z uveljavljenjem te uredbe se razveljavljajo določbe § 330. obrtnega zakona.« Kaj zahtevajo delodajalske organizacije s tem predlogom? Prvič, da smejo delavci zahtevati odškodnino za nadurno delo le za šest mesecev nazaj, ne za tri leta, kakor določa obči državljanski zakon za terjatve drugih državljanov in drugič, da zastara vsaka delavčeva terjatev od delodajalca v enem letu, dočim je v sedanjem obrtnem zakonu določen za take delavčeve terjatve rok dveh let. V svojem utemeljevanju pravijo delodajalci, da so določbe obrtnega zakona »neodgovarjajoče« in se zaraditega bolj in bolj rnnože tožbe delavcev in nameščencev glede navedenih zahtevkov. To so škodljive in nezdrave razmere. Zato jih je treba odpraviti. Tako pravijo. Delodajalci zahtevajo v tem primeru najprej, da se delavstvo postavi v drugo vrsto državljanov. Terjatve delavstva naj zastarajo v šestih mesecih in enem letu, dočim velja rok zastaranja za terjatve državljanov sploh, vsaj glede običajnih terjatev, najkrajši rok treh let. — Delavca, ki si v potu služi svoj kruh, je brez imetja in morda živi celo v naj-siromašnejših razmerah, naj se okrade še na ta način, da njegova pravica do terjatev zastara že v šestih mesecih in enem letu. Take izjemne določbe bi bile krivične in nemoralne, ker delavec V državi vsaj po zakonih vendar ne sme biti šele državljan druge vrste. Delodajalci danes ne izvajajo delavskih zakoncev. Delavstvo se mora odločno izreči proti takim »reformam«. Zahtevati mora obenem, da se zakoni izvajajo ter da se uvedejo učinkovite sankcije proti kršiteljem zakonov. Naloga delavskih, strokovnih organizacij je, da varujejo delavske pozicije, pa tudi delavstva, da se ne ustraši delodajalskih groženj in njih organizacij, ampak na celi črti zahteva zakonitost v socialnopolitičnem oziru. Šele, kadar bo delavstvo znalo in hotelo braniti svoje pridobljene pravice, bodo manevri delodajalcev prenehali in oblast bo morala pritožbe proti krivicam vpoštevati ter uvesti tudi kontrolo nad izvajanjem delavskega varstva kakor tudi seči po sankcijah zoper kršilce. Tedaj bodo tudi taki napori delodajalskih organizacij neuspešni in. že v naprej nemogoči. -)(- Ljudska fronta v Franciji trdna Radikalskosocialistični kongres v Lille Kongres radikalno - socialistične stranke se je v Lille zaključil v nedeljo dne 31. oktobra. Kongres je brez posebne kritike oidobril politiko ljudske fronte ter zlasti socialno-po-litične reforme. Kongres uvideva, da je sodelovanje v ljudski fronti potrebno ter da se bo nadaljevalo, ker so ljudski fronti izrekli zaupnico voi-lilci v kantonske in okrožne svete pri zadnjih volitvah. —III— 20 let osvoboditve lužne Srbije izpod turškega jarma Na slovesen način so te dni proslavili v južni Srbiji 20 letnico ku-manovske bitke, ki je končala s porazom'turške armade. S tem je bila južna Srbija rešena izpod turške ob- Pomemben govor Na svečanostih v Skopi ju je govoril tudi knez-namestnik Pavle, ki je med drugim rekel: »Danes smo, gospodje, močnejši kakor je bilo Dušanovo carstvo in naše države ne more nihče od zunaj lasti. Povodom svečanosti v Skoplju je bil otvorjen vodovod in odkrita spomenika pok. kralju Petru in Aleksandru. kneza-namestnlka porušiti. Edina nevarnost lahko pride od nas samih. Toda prepričan sem in verujem v patriotizem in zdrav razum našega naroda, da ne bo nikdar rušil tega, kar si je priboril s težko muko skozi cela stoletja.« Meso — za tiste, ki imafo! »Ljudska skupnost« Časopis SS oddelkov »Das sch\varze Korps« lepo opisuje toliko hvalisano »ljudsko skupnost« v tretjem rajhu. »V Nemčiji imamo že zopet priliko opazovati visoko osebnost mesarja, ki si radi kosa prvovrstnega v fašistični Nemčiji mesa pusti dvoriti kot paša od svoj-jih 300 haremskili lepotic. Nekateri teh gospodov ... stoje ... za polnim pultom mesa in zatrjujejo, da ga nimajo, kajti to, kar tako okusno visi na steni za njihovimi hrbtom, je že določeno za gospo to in to in pe- čenka zopet za ono in ono damo, in tako po vrsti tudi vsak naslednji kos... ostali pa (— ki ne morejo biti stalni odjemalci op ur.). lahko gledajo skozi prste. In tako stoje stvari ne samo pri mesarjih ,.,.« Težki boji v okolici Sangaja . Kitajski odpor. Kitajski odpor pri Šangaju še ni popolnoma strt. Še vedno ni ves Šangaj v rokah Japoncev, pač pa predmestja. Vendar pa je popolno zavzetje Šangaja samo vprašanje kratkega časa. Kitajci se bore hrabro, toda Japonci so v premoči. V Šangaju je že parkrat prišlo do sporov med Japonci in Angleži, ki stražijo mednarodne koncesije, kamor Japonci ne smejo. Napetost med Italijo in Francijo Italijanski poslanik odpoklican iz Pariza Italijanski poslanik Ccrutti je odpoklican iz Pariza. Spor med Francijo in Italijo tiči v španskem vprašanju. Italijansko časopisje olepšava napetost s tem, da Francija že celo leto ne imenuje poslanika v Rimu, marveč vrši tam posle le odpravnik. Barcelona sedež španske vlad« Barcelona središče vojne industrije Predesednik španske republike je podpisal dekret o preselitvi španske vlade iz Valenci je v Barcelono. Vlada pojasnjuje, da je ta preselitev v javnem interesu. Barcelona je mnogo važnejše in boljše pristanišče kot Valen-cija in razen tega tudi središče vojne industrije. Katalonija bo s tem imela novo priliko manifestirati navdušenje za skupen boj proti upornikom in tujcem, ki so vdrli v Španijo. Brez večjih bojev Sovražnik obstreljuje Madrid in je proti koncu preteklega tedna podvzel na madridski fronti, severno od Guadalajare, na Jarami in v Questa de la Re-ina močne napade, ki so jih republikanci odbili. Na severnem bojišču ovira slabo vreme večje operacije. Na fronti pri Huesci je mir. V visokem predelu Aragonije je vsled deževja teren neprehoden. Italija pristane — Nemčija prekliče V odboru za nevmešavanje vlada pravi cirkus, ki ga ljudje z zdravim razumom ne morejo razumeti. Dne 20. oktobra je italijanski poslanik Grandi izjavil v imenu svoje vlade, da je za odpoklic prostovoljcev, ki naj ga izvede mednarodna komisija. Dne 29. oktobra pa se je oglasil nemški poslanik von Ribbentrop, ki je dejal, da se mora naj-prvo priznati Francu pravice vojsku- Dotnfr in Zagrebško delavstvo spominu Masajka. V nedeljo, dne 7. novembra bo v Zagrebu svečana akademija v spomin pok. T. G. Masaryka. Govorila bosta ss. 2ivojin Balugdžič in dr. Živko To-palovič. O mladinskem kongresu JRZ v Beogradu, ki se ga je udeležilo tudi nekaj ljudi iz Slovenije, je poročal »Slovenec«, da se je kongresa udeležilo 30.000 mladih JRZovcev. V drugih listih pa čitamo da je bilo teh udeležencev le kakih 3000 ali verjetno le nekaj več. »Že samo ta sestanek naš (iz cele države) je navdal s strahom naše nasprotnike itd.« »Slovenec« že ve, kaj poroča! Konferenca o delovnem času, ki jo je sklical trgovinski minister na dan 29. oktobra t. 1., je preložena na dan 8. novembra. Vršila se bo v Zagrebu ter bo obravnavala ureditev delovnega časa v trgovskih obratih. Mestne občine zvišujejo plače svojim nameščencem. Z ozirom na delno zvišanje plač državnim uradnikom, so tudi nekatere mestne občine (Maribor, Zagreb, Novi Sad, Osjek, Beograd) povišale prejemke svojim nameščencem. Vodja »Ognjenih križev« polkovnik de la Rocque v Franciji je prejemal denar od raznih vlad za svojo fašistično diktatorsko organizacijo. Gre v posebnem procesu za žalitev časti in v tem | joče se sile in obnoviti nadzorstvo nad I španskim ozemljem, predno bi se moglo govoriti o odpoklicu tujih čet. Ker se Italija strinja s to izjavo Nemčije, je Grandijeva izjava z dne 20. oktobra postala brezpredmetna. Tanki, letala in ostalo orožje je končno omogočilo četam Mussolinija in Hitlerja, da so strle junaški odpor, pri katerem so asturski rudarji pokazali, kako more goreča ljubezen do svobode m socializma podžgati v človeku srčnost. Fašistični napadalci soi izvojevali novo zmago v trenutku, ko so diktatorji v Londonu na ciničen način podkrepili svojo »lojalno voljo«, da se ne bodo vmešavali. Brez dvoma bodo zopet z; velikim hruščem slavili to zmago svojega orožja in svoje diplomacije. Naj bi se vendar demokratične sile končno zavedle te tragične resnice in svojih dolžnosti do Španije, ki so natančno oizn. v čl. 10 pakta Društva narodov, pa tudi svojih dolžnosti na-pram svojim lastnim državam, čijih varnost je vsled fašističnih zmag težko ogrožena, in končno napram vsemu človeštvu, ki ga še lahko obvarujejo grozot nove svetovne vojne. p# si/eiu procesu se razkriva delovanje navedene organizacije, ki je skrajno korupcioni-stično. Ljubljenec in odrešenik Francije po našem klerikalnem časopisju je v procesu razkrinkan. Veličina angleških strokovnih organizacij. Po podatkih ministrstva dela so štele v Angliji delavske in nameščenske strokovne organizacije konec 1936. 5,308.000 članov, konec 1935. pa 4,868.000. Strokovne organizacije so ozko povezane z delavsko stranko, ki je začlanjena v socialistični internacionali. V nerazumevanju položaja je zadnjič enkrat vodja žoltega HRS v Zagrebu poslal pozdravni brzojav eksekutivi angleških strokovnih organizacij, v katerem jim čestita, da so se izrekle proti marksizmu. Angleški delavci so si najbrž takoj mislili, da pri gospodu ne more biti vse v redu. * »Slovenski dom« pravi k proslavi če-lioslovaške neodvisnosti dne 28. t. m.: »To veselje (čehoslovaške neodvisnosti) ima tudi simboličen pomen, saj je čehoslovaška država s svojim predsednikom dr. Bene-šem redek in zato vedno bolj dragocen simbol za pravo demokracijo v sicer vedno bolj diktatorski Evropi. Toda za Evropo ni bodočnosti in miru brez demokracije, zato je čehoslovaški 28. oktober prav za prav evropski praznik.« — To so pametne besede; sicer pa za politiko glede demokracije ne najdemo v listu zdravih misli. Med Italijo in Nemčijo je vsekakor dogovor, da eden pristane, drugi pa pristanek prekliče. Obema pa gre za to, da bi se Francu med tem pa vendarle posrečilo izvojevati kakšno večjo zmago. Kot doslej, takoi bosta naši internacionali tudi v bodoče storili vse, da postane skupna varnost resnica. V sedanjem trenutku morata uresničiti nujno nalogo: desettisočem mož, žen in otrok grozi strašen pokolj. Te ljudi je treba rešiti. Velesile morajo podpirati izseljenje prebivalstva, s tem, da stavijo na razpolago svoje brodovje. Organizacije, ki so priključene našima internacijonalama naj v ta namen takoj podvzamejo korake pri svojih vladah in alarmirajo! javnost. Prebivalstvo Asturije mora biti rešeno! Svobodna Španija mora biti rešena! Mir mora biti zagotovljen! W. N. Citrine, predsednik; W. Sche-venels, glavni tajnik Mednarodne delavske zveze; L. de Brouckere, predsednik; F. Adler, tajnik Socialistične delavske intemacijonale. Freiming, dne 6. oktobra 1937. Že enkrat sem nameraval pisati o tem, kako potrebno bi bilo v rudnikih uvesti varnostno kontrolno službo po rudarjih. Čital sem v št. 76 »Delavske Politike« poročilo strokovnega tajnika s. J. Arha, ki predlaga, da bi TPD postavila enega iz delavskih vrst, da bi nadzoroval ves jamski obrat, kot n. pr. v Franciji. V Merlebachu mora tak delavski nadzornik pregledatijam-ski obrat vsaj 18 krat mesečno. Ako najde nedostatke, lahko ukaže, da se na mestu popravijo. Ako je v jami prepovedano voziti se, sme delavski nadzornik kaznovati paznika prvič s 50 in drugič s 100 franki, dočim delavca samo poduči, da se ne sme voziti, ker je prepovedano. Ako nimajo delavci zadosti lesa v jami, lahko to takoj javijo delavskemu nadzorniku in paznik je kaznovan, ker ni naročil dovolj lesa. Kaznuje pa delavski nadzornik paznika tudi še radi drugih nedostat-kov. Pravico ima kaznovati tudi in-ženjerje, samo nadinženjerja ne. Delavskega nadzornika izvolijo delavci sami, biti mora pač zaveden in poznati mora jamsko delo. Najboljše je, Skupščina ljubljanske Delavske zbornice za Slovenijo V. redna seja skupščine Delavske zbornice v Ljubljani se bo vršila v nedeljo, dne 14. no- bra s pričetkom ob 9. uri dopoldan v veliki dvorani »Delavske zbornice« v Ljubljani. Dnevni red obsega poleg običajnih poročil uprave tudi odobritev računskega zaključka za leto 1936, razprava o proračunu za 1. 1938., sklepanje o vporabi proračunskega presežka iz leta 1936., sklepanje po ministrski odločbi z dne 29. decembra 1936 St. Br. 95.523 v pogledu proračuna za leto 1938 in izrednem proračunu: a) za izredno odplačilo dolga Mestni hranilnici, in b) za izvedbo volitev v Delavska zbornico. V ogledalu Najprvo grozovito razdejanje, potem naenkrat vse v zastavah. Španskim nacistom prijazno časopisje je poročalo o strahovitem razdejanju, ki so ga povzročili španski anarhisti teden dni pred zavzetjem Gijona po nacistih. Ro teh vesteh sodeč so anarhisti vse požgali in pomorili kar je bilo živega. Ko so nacisti vkorakali pa, glej ga spaka, so bile vse hiše v zastavah, ljudje pa so z oken obmetavali čete s cvetjem. O razdejanju naenkrat ni več sledu. Evropsko javnost je treba nahujskati proti republikancem, ki se jih predstavlja svetu kot prave groz,oviteže, par dni pozneje gospoda sama sebe postavi na laž, toda računa s tem, da so ljudje kratke pameti in slabega spomina. Širite ,,Delavsko Politiko"! da pride na tako mesto najboljši zaupnik. Ker so taki delavski nadzorniki potrebni iz raznovrstnih ozirov, zato naj bi vse organizacije, posebno pa razredne, energično nastopile in družbo kakor tudi oblast dovedle do tega, da se prizna in uveljavi institucija delavskih jamskih nadzornikov, ki imajo polnomoč in pa primemo mesečno plačo. V naših rudnikih so taki delavski nadzorniki izključno pripadniki razredne organizacije. En delavski nadzornik pride na 1000 do 2000 delavcev, lahko pa tudi za več šahtov po eden (n. pr. Velenje, Zabukovca Liboje skupaj eden). Zanimivo je, da kadar pride v revir delavski nadzornik, imajo pazniki velik strah, še bolj kot pa če pride inženjer. Delavci v Jugoslaviji, organizirajte se v razredni strokovni organizaciji, pa boste dosegli tudi to! Družnost! Škraba Anton. Ali sl 2e poravnal naroi-nlno? Ako fe ne, stori takoj svojo dolžnost I Oklic Socialistične delavske internacionale Gijon je padel • in Mednarodne strokovne zveze Naši v Franciji Rudarji v Jugoslaviji, zahtevajte delavske jamske nadzornike A. M. de Jong: 67 l IZDAJA i Otroška leta Mereyntjeja Geysena »Ej, to je pa Mereyntje!« Ali nočeš stopiti bližje in mi dati roke, Mereyntje?« No in še kako rad. Toda bilo je zanj, malega kmečkega fantička, ki je bil v hudi zadregi, pa vendarle malce težko gibati se v takem prostoru, polnem svetlobe in pravljične lepote, da bi bil lahko meni nič tebi nič pohitel k njej. Obotavljaje in s podtikajoč se s svojimi v nogavice oblečenimi nožicami, je prišel bližje in položil svojo, ne preveč čisto, malo rjavo ročico v njeno iztegnjeno toplo, nežno desnico. Na postelji je ležala odprta knjiga; takoj je šinila skozi njegovo zmedeno glavico jasna misel: božje sanje ... »Zakaj nič ne govoriš?« je vprašala prelestna gospa, in Mereyntje je drhtel veselja, kajti to je bil zopet glas, ki mu je tolikokrat brnel v ušesih, sveflo in čisto kot v zvok malih zvočnikov. V zadregi je rekel: »Ali si zelo bolna, gospa Valter?« Lepa gospa je dejala: »Ne, Mereyntje, ne preveč. Mogoče sploh ne. Samo malo nezadovoljna, veš. Nekoliko razhudena in ozlovoljena. Dolgočasila sem se.« »In radi tega ležiš?« je vprašal Mereyntje začuden. »Da, nisem vedela kaj pametnejšega početi,« je vzdihnila Ana. »Ali veš kakšno sredstvo proti dolgočasju, Mereyntje?« Globoko se je zamislil, med tem ko jo je neprestano gledal, kot da bi gledal čudež. Preteklo je precej časa, predno je odgovoril: »Meni ni nikdar dolgčas!« »Vzemi si stol, tam, in prisedi k meni, potem mi boš lahko povedal, kako to, da se nikdar ne dolgočasiš.« Mereyntje je ubogal, in ko je sedel poleg postelje, roki na kolenih, tako blizu temu lepemu ženskemu obrazu, se je počutil popolnoma srečnega. — Njegove rjave oči so se svetile, na obrazu pa mu je žarel smehljaj, kot mil sončni žarek. »No,« je vprašala Ana čez nekoliko časa, ko je zamišljena opazovala mali, žareči otroški obraz: »Kaj naj storim, da se ne bom dolgočasila?« »Ali se ne bi mogla zabavati z gospodom Valterjem?« »Ne, to nikakor ne gre. Prav to je. Gospod Valter se je zakopal v svoje delo in potem nima časa, da bi se z menoj zabaval.« »Saj ne dela... on piše!« je rekel Mereyntje začuden. »Pisati, vidiš, pisati knjige, to je njegovo delo,« mu je pojasnila. »Da, toda,« je ugovarjal Mereyntje vztrajno, »on piše na navadne liste in ne v kakšno knjigo!« Da, res je, toda iz tega bo kasneje nastala knjiga. »Božje sanje?« t Lepa gospa je iztegnila svojo roko in ga pogladila po glavi. »Ali si si to zapomnil?« je vprašala smehljaje. »To je pametno, Mereyntje.« To se mu ni zdelo posebno važno, toda še vedno ni mogel razumeti, zakaj jo je pravzaprav mučilo tako brezupno dolgočasje. »Toda ti lahko gledaš poleg, to je vendar tudi lepo?!« je povprašal. Naša ljuba gospa je skremžila obraz, da se je za trenutek moral smejati. (Dalle prlhodntll.) 7g t*ašiU UcaUv iimi—i .............. ^ —--- Pekovski mojstri za povišanje cene kruhu Pekovski mojstri v Mariboru so v dnevnem časopisju razbobnali vest, da so svojim pomočnikom odpovedali kolektivno pogodbo, ki so jo pred enim letom sklenili, radi izpremembe delovnega časa na podlagi banske naredbe, Listi pa niso poročali, da je namera pekovskih mojstrov povišati cene kruhu, da pa še niso mogli sklepati, ker niso bile vse večje pekarne zastopane. Mojstri pa tudi niso povedali raazlogov, ki jih silijo k povišanju cene kruhu, in tako bi se kako nepoučen lajik jezil nad pomočniki, češ, da so oni krivi temu in da so pekovski mojstri prisiljeni povišati cene. Ali temu ni tako, pekovski pomočniki niso stavili nobenih zahtev in tudi niso sedanje mezde takšne, da bi kdo mogel trditi, da so previsoke. Obratno je res. Sedanje mezde ne odgovarjajo eksistenčnemu minimumu, posebno sedaj, ko so se cene življenjskih potrebščin za nad 20 odst. zvišale. Banska naredba o omejitvi nočnega dela v pekarnah gotovo nima s cenami kruha ničesar opraviti. Ali morda hočejo gg. pekovski mojstri svojim pomočnikom zvišati mezde, ne da bi ti to zahtevali? Ta postopek bi bil priznanja vreden. Kajti kaj drugega naj bi človek sklepal iz tega, da obstoji namera podražiti kruh. Ali morda hočejo mojstri s podraženjem kruha ustanoviti fond za pobijanje nelojalne (umazane) konkurence? Ali pa, da splošnost, t. j. konzumenti, s podraženjem kruha in peciva mojstrom povrnejo globe, ki so jih morali plačati radi kršitve določil banske naredbe. Kakor izgle-da, se hočejo gg. pekovski mojstri mašče- vati nad pomočniki z odpovedjo kolektivne pogodbe, nad konzumenti, ki odobravajo omejitev nočnega dela, pa s povišanjem cen kruhu. Pekovski mojstri naj utemeljjo potrebo povišanja cen kruhu in pecivu in naj povedo tehtne razloge, ki jih silijo k temu koraku. Izogibljejo pa se naj takih argumentov, posebno tako duhovitih, kakor jih je uporabljal tisti gospod iz Maribora, ki je pri banski upravi v Ljubljani naskakoval banska naredbo, ki je vse intervencije neštetih delegacij pekovskih mojstrov niso mogle spraviti s sveta. Prepričani smo, da, če imajo pekovski mojstri resen namen povišati cene kruhu in pecivu, se bodo kompetentne oblasti zainteresirale za to in tudi javnost ne bo vzela tega tiho na znanje, posebno sedaj ne, ko se vse cene življenjskih potrebščin hitro dvigajo. Sedaj naj bi se podražil še kruh, ki si ga najrevnejši že sedaj ne morejo dovolj privoščiti. 'Če hočejo pekovski mojstri sebi dobro, tedaj naj medsebojno uredijo konkurenco, tako, da bo res znosna in lojalna. Zvišanje cen kruhu in pa nameravana redukcija skromnih mezd pomočnikov, pomeni direktni napad na delavce in konzumente in pomeni poslabšanje eksistence najrevnejših. Zato apeliramo na pristojne oblasti, da se v slučaju povišanja cen kruhu in pecivu resno zainteresirajo za zadevo in jo temeljito preiščejo ter vsako podražitev preprečijo. Pomočniki pa naj strnejo njih vrste, da bodo v stanju se odločno boriti proti nakanam mojstrov! Konzument. Ljubljana Na praznik ČSR v ljubljanski kavarni Citatelj nam piše: V četrtek, na dan če-hoslovaškega državnega praznika, sem v ljubljanski kavarni »Emona« že ponovno zahteval »Delavsko Politiko«. Natakar mi je zopet odgovoril, da še vedno nimajo našega največjega delavskega časopisa in sploh nobenega delavskega lista, čeprav je na to vsled zahteve gostov že parkrat opozoril g. šefa. Brez zahteve pa sem dobil na mizo široko razložen dnevnik nemškega »Fiihrerja«, »Volkischer Beobachter«, z večjimi drugimi nemško-nacijonalnimi listi. Čudil sem se, kako da ravno »Volkischer Bfr-obachter« kar sam od sebe tako širokogrudno paradira na mizi? Bil je tudi že ves raz- cefran, iz česar sem sklepal, da ga ; t vk< «..■< K prav marljivo čita. In tako se potem tudi nisem čudil, ko sem videl, da ima ta »Beobachter« kar na celi prvi strani velikanski članek poln samih psovk proti — Čehom, katerim bere levite v 20. točkah, v vsakem odstavku golido najbolj prostaškega zmerjanja. Ne- prepričan sem pa, da bi v češki kavarni v Pragi, kjer dobite v vsaki tudi vse delavske liste, a nikjer »Beobachterja«, nikakor ne dopustili po mizah lista, ki bi na tak prostaški način, celo na naslovni strani psoval Slovence. Volitve na univerzi. Sobotne volitve na [ (239) glasov, levičarji z »listo slov. demo-ljubljanski univerzi so dale tale rezultat: kratičnih študentov« pa 221 (328) glasov. (številke v oklepajih pomenijo število od danih glasov pri lanskih volitvah): JRZ 408 (419). Pristaši JRZ so nastopili pod imenom »Slovenska lista«! Za njo je glasovalo 164 bogoslovcev, 32 frančiškanov in nun in 200 akademikov. JNS je dobila 295 Ob tem rezultatu se bodo gotovo vse levičarske frakcije zamislile v pravilnost dosedanje taktike nekaterih »levičarjev«, ki so s svojim »manevriranjem« z JRZ dvignili JNS. Maribor Predavanje V sredo, dne 3. t. m. s pričetkom ob 8. uri bo v dvorani Delavske zbornice predaval sod. svet. dr. Vladimir Travner o smrtni kazni. »Vzajemnost«, ki priredi to predavanje, vabi k številni udeležbi. Kinematografi In fašistična reklama. V našem listu smo že večkrat opozorili, kako skuša fašizem potom filma prodirati med narodi, ki niso navdušeni za fašistične metode in jih osvajati. Kljub vsem opominom pa lastnika mariborskih kinematografov, Slovenca gg. Valjak in Guštin, očivid-no nočeta vpoštevati želje večine prebivalstva, temveč se ozirata le na želje tukajšnjih Nemcev, ki so seveda z malimi izjemami vsi navdušeni za »Fiihrerja«. Kljub temu, da bi kinopodjetniki lahko nabavili tudi češke, francoske ali angleške filme, predvajajo izključno samo nemški kič. It-gleda, kakor da bi bili Čehi, Francozi in Angleži na nižji kulturni stopnji, kakor pa Nemci, ker bi se sicer kinopodjetniki posluževali tudi teh filmov. V zadnjem času je v tem pogledu vedno hujše. Te dni predva- ja kino »Union« izraziti nemški fašistični film; v Grajskem' kinu pa kažejo žurnal, ki je navadna fašistična reklama. Za bežen hip se na platnu pokaže tudi nekaj slik iz pogreba prezidenta Masaryka, toda le za hip, nakar sledijo slike ob prihodu »duceja« v Berlin, ki trajajo najmanj 10 minut. Na teh slikah lahko vidite Mussolinija in Hitlerja v vseh pozah in ogromno oboroženo silo današnje Nemčije, pruski vojaški škorenj, ki bo morda lepega dne teptal tudi po naši zemlji. Izgleda, kot da se hoče vcepiti našemu ljudstvu mnenje, da je proti taki oboroženi sili Nemčije in Italije itak vsaka obramba zaman, zato predvajajo teden za tednom filme in žurnale takšne vsebine, ne dobimo pa filmov, ki bi bili usmerjeni proti taki miselnosti in barbarstvu. Ako merodajni gospodje ne bodo prenehali s to prakso, bodo delavci in ž njimi vsi, ki so za demokracijo, primorani, da podvzamejo potrebne korake, da se ubranijo fašistične reklame, ki nam jo za visoko vstopnino predvajajo slovenski lastniki kinematografov. Predavanje o moderni demokraciji, ki ga je imel preteklo sredo s. Grčar v dvorani Delavske zbornice je bilo izredno zanimivo. Predavatelj je prikazal razvoj de- mokracije v stari Grčiji in Rimu, v srednjem veku in do današnjega časa. Kot vzor demokracije je omenil zapadne države in Čehoslovaško in zaključil svoje predavanje opirajoč se na nauk zgodovine, da tiranija ne bo zmagala nad težnjo človeka po svobodi. Za svoja izvajanja je žel zasluženo priznanje. Sin z nožem usmrtil očeta. 431etni Anton Pongrac, sin dobre krščanske družine pri Sv. Treh kraljih na Pohorju je zaklal svojega očeta, ker mu ni hotel izročiti posestva pred smrtjo. Meiica Spominska svečanost o Masaryku se bo vršila v nedeljo, dne 7. novembra ob 9. uri dopoldne v dvorani gostilne pri Toffu. — O Masaryku, demokraciji in -delavstvu bo predaval s. dr. Reisman, o socialni zaščiti pa s. Eržen. Delavci in delavke, pa tudi vsi tisti, ki vam je čehoslovaška demokracija vzor, pridite! Okrnitev občine. S pred kratkim objavljeno ministrsko naredbo (Službene Novi-ne« z dne 11. okt. 1937.) je bil izločen iz naše občine južni del katastrske občine Podpeca in iz prevaljske občine južni del katastrske občine Urška gora, ki se priključita občini Črna. Naša občina je vsled te nove razdelitve ozemlja zelo okrnjena in je s tem izgubila svoj pomen, ki ga1 je imela doslej, dasi je sedež uprave velikih svinčenih rudnikov. Vprašanje je, kako se bodo razdelila bremena, ki jih nosi naša občina še iz prejšnjih let. Okrnjena teritorijalno bo izgubila tudi precej davkoplačevalcev, zlasti se bodo skrčili njeni dohodki iz naslova konzumnih davščin, ker odpadejo cela delavska naselja. — Ne da se tajiti, da je bila dosedanja razmejitev med občinama Mežico in Črno ter Prevalje neprikladna. Vzemimo samo Mušenik. ki leži tik Črne, pa je pripadal Mežici, ali pa kraje pod Urško, kjer je moral kmet, ako je hotel v prevaljsko občino preko črnške in mežiške občine, da je lahko opravil svoje posle. Ta teritorijalna razdelitev je bila najbrž posledica dogovora med grofovsko in rudniško gospodo. Rudniška gospoda je prepustila grofom vsa kmečka naselja, za se si je pa obdržala rudniško posest in delavske domove. V zmislu določb zakona o občinah bi se morale v treh mesecih vršiti nove občinske volitve. Ali se bodo ali ne, še ni mogoče reči, vsekakor pa se bodo prej ali slej morale izvesti. Prevalje Masarykova proslava. V nedeljo, dne 7. novembra ob 3. uri popoldne se bo vršila Masarykova proslava in predavanje o socialni zaščiti v dvorani pri Rozmanu. Predavala bosta predavatelja kakor dopoldne v, Mežici. Pridite vsi! Senovo pri Rajhenburgu Med rudarji neusmiljeno kosi smrt. Dne 10. septembra je zaplapolala na »Delavskem domu«, kjer ima sedež podružnica »Zveze rudarjev Jugoslavije«, črna zastava, naznanjajoč, da je umrl s. Rabotln Jefin, član ZRJ. Pokojni je bil rodom Rus, kateri je prišel k nam v svetovni vojni kot ujetnik. Sedaj je zapustil ženo in tri nepre*-skrbljene otroke. Bil je zvest član ZRJ. in ustanovni član gasilske čete Senovo. Naj mu bo lahka naša zemlja! — Komaj smo zagrebli s. Rabotina, že smo dobili vest, da je v bolnici v Krškem preminul drugi član ZRJ., s. Kerin Jože. V petek je bil še v službi, v nedeljo je izgubila tričlanska družina svojega rednika. Tudi on je bil zaveden član delavskih organizacij. Vodstvo ZRJ. v Rajheburgu izreka tem potom zapuščenim družinam in ostalim sorodnikom iskreno sožalje. Umrlima pa bo ohranilo časten spomin. — V torek, dne 26. oktobra popoldan, tik pred zaključkom šihta ob pol 10. uri zvečer, se je smrtno ponesrečil rudar Glogovšek Franc. Na zasipu, na Rešta-nju je še z enim delavcem izsipal jalovino. Po naključju se je utrgala ročka obešala, katera je padla na pokojnega iz višine dveh metrov. Bil je na mestu mrtev. Tragično pri vsem je to, da je šele dne 4. oktobra dobil delo. Za njim žaluje pet bratov in sestre, dočim so stariši že pomrli. Z žalujočimi sočustvuje vse delavstvo! Trbovlje Zahteva po storitvi in — protislovja 2e dalj časa se slišijo iz merodajnih krogov očitki, da ni storitve, da produkcija pada in slično. Površni opazovalec bi že deloma iz komoditete mislil ali rekel, da so Pač temu krivi rudarji, ki nočejo zaslužiti itd. Pri bolj temeljiti presoji pa se takoj opazi, da je vedno premalo lesa na etažah, ki komaj zadostuje za eno tretjino, a dve tretjini si morata les iskati, pri čemur zamudita po cele ure. Rudar bi lahko in tudi rad delal na številki, da bi tudi nekaj več zaslužil, kakor pa, da mora iskati les in to v največjih primerih na svojo škodo, kakor tudi na škodo produkcije. Smešne in nekorektne so tudi izjave paznikov napram polagalcem tirov, ki se navadno glasijo, da, ako nimajo žebljev za Pribijanje tračnic, naj gredo domov. Tako mora rudar ali metati premog čez abnormalno dolžino, ali pa pustiti nakladanje premoga in iskati tračnice in žeblje. Tukaj sta navedena samo dva primera, stotine primerov pa je, da sicer rudar pravočasno opozori predpostavljenega na ne-dostatke v jami, a se na rudarjevo opozorilo ne polaga pažnje, tako. da bi se mnogokrat lahko uredila marsikatera stvar takoj z malimi stroški, pa se ne, ampak se uredi šele potem, ko je vse pokvarjeno in seveda z velikimi stroški in zamudo, kar vse ovira produkcijo. Odprava trošarinskih postaj. Občinska uprava v Trbovljah je vpeljala trošarinske postaje, ki pa so se slabo izkazale in so posebno med najmanjšimi, ki so nosili le majhne količine trošarini podvrženih predmetov vzbudile precejšnjo nevoljo. Sedaj so te trošarinske postaje odpravljene, pač pa se še vedno nadaljuje otipavanje nahrbtnikov na postaji. Tudi to bi se naj odpravilo, ker oni, ki v nahrbtniku prinese nekoliko živil, itak plača vse davke v trgovini in ne more nič skriti. — Tudi podražitev občinskih stanovanj je nemalo razburila stanovalce v občinski koloniji. Pač pa se napoveduje, da bo občinska uprava sklicala sestanek interesentov in tam obrazložila svoje stališče, kar je brez dvoma potrebno tako v pogledu trošarine kot stanarine. Sestanek glede izvajanja zaupnišklh tečajev sklicuje Delavska zbornica za v sredo, dne 3. novembra ob 15. uri. O tem vprašanju se je treba res temeljito posvetovati. Knjižnica »Vzajemnosti« V kratkem bo začela poslovati knjižnica »Vzajemnosti«, ki poseduje mnogo lepih vi,vu. ^aiu puščajte Knjižnico »Vzajemnosti« v Delavskem domu. Zagorje ob Savi Pred novimi občinskimi volitvami. Št- Lamberška občina je bila ukinjena in del te občine priključen naši občini. Po pravem bi se morale 11. decembra, t. j. tri mesece po pregrupiranju občine vršiti občinske volitve. Mogoče se bodo, pa se bomo zopet enkrat pomerili. Kranj Premajhna in nesigurna večina v kranjskem občinskem odboru bi utegnila biti razlog, da so se gospodje sedaj naenkrat podvizali s priključitvijo Struževa k mestu. Sedaj bodo po vsej priliki prej ali slej volitve in delavstvo bo. imelo priliko, da ponovno pomeri svoje moči. Volitve pa bodo tudi v Naklem, kjer je tudi že precej delavstva. Želeti bi bilo, da socialistično misleče delavstvo ob volitvah postavi svojega moža. Brez dvoma bodo tudi te volitve, dasi javne, vsaj donekle, merjenje sil v boju za demokracijo. Zimske potrebščine, kakor suknje, površnike, hubertuse in zimsko perilo dobite v trgovini z oblekami in manufakturnim blagom ALBINA JAZBECA V KRANJU Gultanj V največji tišini se je izvršila preko-masacija naše občine. Del kraja Tolsti vrh je priključen občini Dravograd. Bližajo se torej nove občinske volitve. Pismo slovenskega prostovoljca z republikanske fronte v Španiji Piše Radečan. Ara gon, 9. sept. 1937. Razlika v načinu vojskovanja je mnogo večja. Fašisti skoncentrirajo vse sile na manjšem sektorju ter udarijo s strahovito silo in množino. Oni nimajo obsežnejšega načrta, temveč se pehajo le za trenutnimi uspehi, ki so jim nujno potrebni da zadrže de-moralizacijo njihovih mas. Mesta in vasi zbombardirajo, da ne ostane cel niti en zid in ne ostane pri zdravju mti ena mačka. A značilno je za njih, da bombardirajo naselja kljub temu, Qa v njih ni nikdar našega vojaštva, temveč le v rovih okrog naselja. Vselej naskakujejo pod zaščito jakega artiljerijskega ognja in avijonskega bombardiranja in sicer v treh linijah. Prva linija naskakuje, druga linija brani prvi liniji povratek in naskakuje takoj, ko je prva linija pokošena. Tretja linija goni drugo linijo in naskakuje, ko sta obe obležali. Ko je pokošena tudi tretja linija, s« začne naskok znova v treh linijah in to se ponavlja toliko časa, dokler ne zmagajo ali ne izčrpajo svoje pripravljene rezerve. N. pr. na manjšo strategično točko, ki so jo naši zavzeli so napravili zaporedoma 8 protinapadov, 7 je bilo odbitih in šele pri osmem so se naši umaknili, ker jim je popolnoma zmanjkalo miunicije. Samo pomislite: 23 linij pokošenih in šele 24. je prišla na cilj, koliko je padlo ljudi, ker je štela vsaka linija najmanj 100 vojakov. Vobče so žrtve na fašistični strani neprimerno večje, kot pri nas. Deloma jih pobijajo njih oficirji, ker se vojaštvo brani borbe na nož, druge pa strahotno koi-sijo naši mitraljezi. Naša vojna taktika* napredovanja je taktika obkroževanja. Mi nikdar ne napadamo na vasi iti mesta direktno, nego jih v čim večjem loku obkrožimo in prisilimo k predaji. Čemu? V mestih in vaseh prebivajo civilisti in to predvsem revnejši, ker so se bogati že davno poskrili na varno. Čemu bi torej ubijali mirno prebivalstvo ter rušili njegove domove? Naša naloga je vendar, da jih rešimo iz fašističnega nasilja. Zakaj delajo fašisti drugače? Zato, ker uporabljajo taktiko iztrebljenja. Popolno iztrebljenje španskega proletarijata je nemškemu in italijanskemu fašizmu potrebno. Naša taktika obkroževanja je mnogo težja kot direktno napadanje, ker zahteva več ljudi, več časa in več previdnosti, da ne postanejo naše prednje obkroževalne sile same obkrolžene. Toda nujno smo prisiljeni uporabljati to taktiko in jo uporabljamo z uspehom ter se v njeni izvedbi izpopolnjujemo z vsakim dnem'. IVidite, takšna je borba in življenje španskih borcev za demokracijo, takšna je borba in življenje tudi nas slovenskih prostovoljcev. Tudi mi se v precejšnjem številu borimo proti iztrebljenju španskega proletarijata in za njegovo svobodo. Toliko za danes, prihodnjič pa bom nadaljeval. Krasen potek spominskih proslav T. G. Masaryka v Savinjski dolini Za Mežiško dolino je proslavila spomin pokojnega T. G. Masaryka tudi Savinjska dolina, t. j. v dveh njenih pomembnih delavskih naseljih, v Libojah in Zabukovci. Tudi ti dve proslavi, ki sta se vršili preteklo nedeljo, dne 31. oktobra sta pokazali, kako globoko je ukoreninjena med našim delavstvom demokratična zavest in kako zelo veliko spoštovanje je imelo naše delavstvo do T. G. Masaryka, tega poosebljenega predstavnika demokracije, zagovornika svobode in pravic delovnega ljudstva, ki je kot državnik svetovnega slovesa držal svojo besedo dano ljudstvu, katero mu je poverilo najvišjo funkcijo, funkcijo svobodno izvoljenega vladarja v republiki. V Libojah. kjer prebivajo keramični delavci in rudarji, se je proslava vršila dopoldne v gostilniških prostorih pri Skobernetu. Lokali so bili nabito polni poslušalcev, ko je s. Potočnik otvoril predavanje in je pevski zbor »Vzajemnosti« pod vodstvom svojega pevovo-diie s. Jakoba Rotarja ubrano zapel delavsko pesem. Sledilo je predavanje s. dr. Relsmana. Na poljuden način je tolmačil delo velikega pokojnika in filozofa, ki je vse življenje posvetil skrbi za dobrobit delavstva in vseh siromakov, podpirajoč njih boj za dosego socialnih pravic. Njegov govor je napravil na navzoče velik vtis. Zlasti so spoznal!, da sta delavstvu v .boju za socialno pravico potrebna izobrazba in znanje, ki jo uspešno širi le delavski č.asopis. Priglasilo se je lepo število novih naročnikov, požrtvovalna ss. Zupanc in Potočnik pa sta zbrala razen tega še precejšen prispevek za tiskovni sklad našega lista, o čemer poročamo na drugem mestu. O socialni zaščiti v zvezi s socialno zakonodajo v naši državi je govoril s. Eržen, ki je na posameznih primerih pokazal, da najmodernejša socialna zakonodaja ni nič več kot potiskan kos papirja, ako delavci ne znajo uveljaviti tega, kar jim zakon nudi. S himno »Vzbujenje duhov« je pevski zbor zaključil slovesnost. Na poziv predsednika so navzoči pred razhodom počastili spomin Masaryka stoje z enominutnim molkom. V Zabukovci Zabukovški rudarji, ki so znani po svoji zavednosti, saj imajo svojega socialističnega župana, so priredili proslavo v spomin velikega pokojnika v veliki dvorani pri Niko Skobernetu. Rudarji so prišli v velikem številu in poleg njih neverjetno veliko žen in mladine, kar je treba še posebej povda-riti. Otvoril je predavanje predsednik »Vzajemnosti« s. Vipotnik Albin. Takoj nato ja orkester »Vzajemnosti« pod vodstvom dirigenta s. Plankota Leopolda zaigral »Mar-seljezo« in zatem čehoslovaško himno »Kde domov muj«. Obe himni so navzoči poslušali stoje. Besedo je nato povzel s. dr. Reisinan, ki je s citati iz Masarykovih del razlagal življenje in delovanje velikega pokojnika. Zlasti so posluhnili navzoči ob citatih Ma-sarykovih govorov stavkujočim rudarjem in pozneje, ob njegovi izvolitvi, ko je postal z voljo ljudstva prvi poglavar svobodne države. Zlasti pa so tudi razumeli Masarykov zgled, ki ga je dal s tem, da je postal utemeljitelj dnevnika čehoslovaške socialne demokracije, ki danes izhaja že trikrat dnevno in je res močno orožje v rokah socialistično usmerjenega delavskega razreda. Z globoko občuteno besedo in simboličnim prikazovanjem moči in sile, ki tiči v združenih, trdno zbitih delavskih vrstah je govornik uspel utrditi navzoče v prepričanju, da je mogoče uresničiti novo, lepšo, svetlejšo bodočnost trpečega človeštva v socializmu. Za njim je govoril s. Eržen o socialni zaščiti delavstva, opozarjajoč delavstvo, kako je ob koncu vojne, s svojo močjo, izsililo diplomatom vseh držav priznanje načela socialne pravičnosti in delavske zaščite, pozneje pa, vsled nerazumevanja položaja in bratomornih bojev, izgubilo vse velikanske pridobitve in svojo osebno svobodo. Predavanje je rodilo tudi uspeh. Priglasilo se je precej novih naročnikov in razen tega se je nabrala lepa vsota za tiskovni sklad. Predavanje je zaključil moški zbor »Vzajemnosti« pod vodstvom svojega dirigenta s. Šprajca z lepo delavsko pesmijo. Ta prireditev bo ostala zabukovškemu delavstvu v lepert^ spominu. Slovenska Bistrica Lisičji lov, ki ga je priredila .podružnica I. delavskega kolesarskega društva v Slov. Bistrici, je končal s presenečenjem za lovce kolesarje, katerih je bilo preko dvajset. —-Lisica kolesarjev, s. Hinko Maler, je svojo nalogo prav po lisičji pravljici izpolnil. — Spravil se je na brajde in zobal grozdje ter se tam spremenil v vinogradniško strašilo. S tem si je priboril nagrado in celo družbo spravil v najboljše razpoloženje. Za zaključek je pevski odsek kolesarskega društva zapel več delavskih in drugih pesmi. Splošna želja pa je bila, da naj bo enakih prireditev še več! LaSko t Občinske volitve se nam obetajo, ker so občino Marija Gradec spojili z Laškim. S tem upajo fiaši lokalni faktorji, da bo JRZ zagotovljena trajna večina in da ne bodo več odvisni od kakšne podpore, ker vedo, da bi jim to pot ne bi nihče več pomagal, ker so tisti, ki so jih, verujoč v njihovo besedo, posadili na konja, pošteno gor plačali. Delavski pravni svetovalec Izbriz vknjiženega dolga (Bistrica) Vprašanje: Kupil sem od nekega posestnika del njegovega posestva, na katerem pa je vknjižen nek denarni zavod. V kupni pogodbi se je prodajalec zavezal, da bo vknjiženi dolg izbrisal, pa tega doslej še ni storil. Ali lahko zahtevam od njega izbris? Odgovor: Od prodajalca lahko s tožbo zahtevate, da vknjiženi dolg izbriše, če se je k temu zavezal v pogodbi. Prodano zemljišče (Dol) Vprašanje: Od nekega posestnika sem kupil parcelo, da si postavim hišo. Na istem zemljišču sta bili že prej postavljeni dve hiši, ter sva se s posestnikom dogovorila, da bo tildi moja hiša stala v isti vrsti in sva z ozirom na to določila zemljšče, ki ga je posestnik prodal meni. Po tem načrtu bi hiša stala skoraj tik poleg ceste, gradbena komisija pa je zahtevala, da je hiša vsaj 3 m oddaljena od ceste. Prodajalec je pro- dal ves svet do ceste, vkljub temu zahteva sedaj, da mu doplačam še za zemljišče v širini 80 cm. Ali sme naknadno to od mene zahtevati? Odgovor: če je zemljišče, za katerega zahteva prodajalec sedaj naknadno, da mu ga še doplačate, bilo že celo prodano v pogodbi za določeno kupnino, ne more prodajalec sedaj naknadno od ,Vas ničesar zahtevati. Minimalne mezde (Maribor) Vprašanje: Zaposlen sem pri nekem lesnem trgovcu, ki ima trgovino v Mariboru, pa mi plačuje na uro samo po Din 2. Ali sem upravičen z ozirom na novo naredbo v minimalnih mezdah zahtevati višjo mezdo? Odgovor: Po banovi odredbi o minimalnih mezdah velja za osebe zaposlene v trgovinah po mestih minimalna mezda po Din 2.75 na uro, odnosno po Din 2.25, če je delavec star manj kot 18 let. Obvezno in prostovoljno pokojninsko zavarovanje delavstva KID na Jesenicah KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO r. z. z o. z. v Prevaljah. Poštni predal itev. 3, Poštni čekovni račun 12.048. Teledon interurban štev. 5. Brzojav: Kodes Prevalje. Osrednla pisarna In centralno skladiSCe v Prevaljah. Podrninice : Prevalje, Leie, Mežica, Črna I, Črna II, St. Helena, Guštanj, Muta, pekarna ▼ Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini. Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja se le članom. Član društva laihko poistane vsak. Delež znaša samo Din 100.—. Delavke, delavci, naimeSčenci, kmetje in obrtniki ter »ploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugahI V slogi je moč, v delu režitevl V sobotni številki z dne 16. t. m. našega lista smo objavili poročilo o novem dodatnem pokojninskem zavarovanju delavstva KID., ki je bilo uveljavljeno nedavno s posebno kolektivno pogodbo. Med tem je bila na seji Krajevne bratovske skladnice uvedena kategorizacija delavstva KID. in danes lahko objavimo primerjalno tabelo, da bo vsak od delavcev KID. vedel, kolikšne so njegove obveze in koliko ima dobiti pokojnine ene ali druge vrste. Kdo spada v posamezne kategorije ne bomo tu navajali, ker primanjkuje prostora. Delavstvo se lahko o tem informira pri svojih obratnih in organizacijskih zaupnikih. Iz tabele, ki jo spodaj objavljamo, je razvidna najprej kategorija, zatem zavarovani ka-tegorijski zaslužek, potem redni prispevek člana (podjetje plača ravno toliko), dodatni prispevek člana v višini od 1% zav. ka-tegorijskega zaslužka (podjetje plača 2%% od zav. kat. zaslužka, t. j. 2.25 krat toliko kolikor delavec), zatem je za vsakih 10 let KJ C ■ ^3 c .ra X 73 _ . T W m XJ Pok o OJ C3 X Zavaro' kategoi zaslužk > .5 °- T3 V) *.# v *♦** / « n Kulturni pregled Mariborsko gledališče. Calderoit de la Barca: Sodnik ZalameJ-ski. Calderon je znamenit španski pisatelj iz 17. stoletja. Najboljše njegovo delo je zgoraj omenjena igra, zajeta iz dobe propadajočega fevdalizma, ko narašča moč probujajočega se kmetskega stanu. V ospredju drame je ideja časti in pravice, ki jo zastopa bogat kmetski poštenjak Petro Cre-spo. Dasi je obravnava teh problemov današnji dobi že odmaknjena, vendar učinku- je igra z močno dramatsko silo. Prepletena je z mnogimi liričnimi prispodobami, v katerih se zlasti čuti moč besede pesnika Župančiča, ki je igro prevedel. Crespa je igral P. Kovič, ki se je v tej stvaritvi visoko povzpel; Juana, njegovega sina je učinkovito podal Nakrst, generala, poštenjaka don Ce-peja, je ustvaril z mestoma prav toplimi prizori Košuta: dober je bil don Alvaro Eda Groma, ki pa je bil v zadnji sceni preglasen; dona Meuda, zastopnika propadajočega plemstva je igral Verdonik nekoliko karikirano. Izabela Rasbergerjeva je bila prav dobra, prav tako Grnobori kot kralj Filip II. Igra je napravila na gledalce močan vtis. —e—. Naznanilo! Naznanjam cenj. turistom in izletnikom, da sem prevzela v oskrbo novo zgrajeno koto „Pod kopo" katere otvoritev bo 7. nov. 1937. « Potrudila se bom postreči cenj. gostom kar najbolje. - Priporočam se cenj. občinstvu za obilen obisk Terezija Lahovnik MALI OGLASI Naii čitatelfl knpn-fe)o na]ceiie)ie pri naSiti 1 n h e re n 11 Ii 1 FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška c. 18, se priporoča ceni občimatr« za izdelavo oblek za gospod« ln dama pa natjnižjih dnevnih cenah. Hitra ln *olid»» izidelava, Bogata izbira modnega blaga- W Rormnnn qv Mari im s Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh w*t. Naj-▼•čia izbira in naibolfš! nakup. Priporoča »e ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski domr.z.zo.z. Maribor, Frankopanov* ulica 1. Naročajte tiskovine v Ljudski tiskarni Maribor, Sodna ulica št. 20 zmotite vedno In povsod M In pecivo Iz Delnoske pekarne o Mariboru, e Za konzorcij izdaja In urejuje Adoll Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru. Telefon 2324