106 Kralj Matjaž
Jujut sovražnik od zahoda Planil v našo je dežel, Že v gorato Korotansko Trume svoje je privel.
Kralj Matjaž mu pot zastopi, Britki meč pripaše svoj. Kakor lev z junaki plane Nad sovrage v ljuti boj.
Tam na polju Gosposvetskem Moči tla junaška kri, Meč Matjaževih vojščakov Vrage krute tu rnori.
Res Matjaž se hrabro bfje, A zaman je ves pogum; Vedno bolj sovrag pritiska, Novih več prispeje trum.
Kralj Matjaž se jim umika Z vojsko svojo do gorž, Ki se hipoma razpoči In vso vojsko sprejme v s&.
Brž nad njo se zopet strne . . , Le razpoka še režf, Skozi ktero vsacih sto let Zlata tička prileti.
Hitro kot ognjena strela Tica goro obleti, Se prepriča, ali sraka Po drevesih še kriči.
Hitro v goro spet se vrne, Kjer Matjaž, vojščaki spe, Voiski celi tam oznani: ^Srake vedno še kriče!"
Neralov