202. številka. Trst. v sol>oto, 15. oktobra 1S98. Tečaj XXIII. „Edlaost" izhaja đrnkrnt im (lan. raznn nedelj in l praznikov, zjutraj in zvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob !». uri zjutraj. Naročnina snala: Obe izdanji na leto . . . gl i ! .i 1 1 1 » . • s t! n v. e g u ljudstva ter daje bilo t\> povodom /.a izgrede. A kar se dostaje Vašega zatrdila, da hočete z vso strogostjo skrbeti za varnost in spoštovanje do italijanskih podanikov na avstrijskih tleh, pa mi blagoizvolite dovoliti par pripomb. Gotovo je že po mednarodnem pravu in po načelu svoboduega gibanja med narodi Vaša dolžnost, da skrbite za varnost tujih podanikov v tej državi. Dobro torej, temu ne more biti oporekanja. Ali ekscelenca : moje skromno menenje je to, da tudi ptuji podaniki imajo svoje dolžnosti do d r ž a v e, v kateri so žive, in do prebivalstva, ined katerim dobivajo kruha, a med temi dolžnostmi je prva ta, da spoštujejo jezik in običaje tega prebivalstva, da se torej kažejo vredne onegn varstva, o katerem jih zagotovlja Vaša ekscelenca. Zato si usojam vprašanje do Vaše ekseelenee : ali ste pri volji odrediti, da se bodo z vso strogostjo kaznovali italijanski podaniki, živeči na naših tleh, kadar isti brez vsega strahu in obzira žalijo naš slovenski in avstrijski patrijotizem, žalijo našo narodnost v naši domovini, in žalijo avstrijske državljane, ki zvesto plačujejo državi ogromen davek v denarju in v krvi?! Ekscelenca! Bilo je resuib časov, ko je državna oblast iz lastne volje in v našem jeziku apelovala do lojalnosti Slovencev in Hrvatov! V božji roki je, ekscelenca, odločitev, da-li se še povrnejo zopet taki časi. Sedaj vprašam: ako bi prišli taki časi in ako — »ako«, pravim samo — bi slovansko prebivalstvo tedaj ne hotelo slušati takega apela, kaj menite ekscelenca, b i -1 i italijanski podaniki hoteli stopiti na mesto tega prebivalstva v obrambi interesov države avstrijsko?! Ekscelenca! Mislite malo! Saj državnik ne sme misliti samo od danes do jutri, ampak na vse oventuvalnosti. Mislite in sodite potem sami, da-li je to prava politika, ki jo tira država tu na jugu že nekaj let sem; da-li je pravi ta zistem, ob katerem je možno, da zakonito izvoljenih zastopnikov tega lojalnega slovenskega ljudstva niti ne puščajo v zbornice, in ako jih puščajo, pa jih zmerjajo notri z ščavi z sužnji?! In ali je dostojno moderne države, ako se nje podaniki pretepaji^r v ulicah, ker so morda spregovorili besedico v svo^R.* materinem jeziku ? ! Se enkrat torej, ekscelenca : varujte vsakogar z vsemi sredstvi zakona, a zahtevajte istotako strogo, da se vsakdo t ti d i pokaže vrednega takega varstva. Na Prošeku, dne 15. oktobra 1KDS. Yr uajglobljejem spoštovanju do Vaše ekseelenee beležim Ivan Nabergoj. 50 let napora Jugoslovanov. (Iz »Nove Dobe«.) (Dalje.) Prezirajoča ljudstvo, koren svojega narodnega stebla, kako je Jug0-s l a v i j a mogla se okrepiti? Ne razumevajo velikansko veljavo slovanske jtdnote k popolno ravnopruvuostjo vseh slovanskih narodov, kako si je mogla pridobiti ugleda? In v mednarodni politiki, ined močnimi nimamo mesta, ker smo slabi, a med napredujočimi ne, ker še vedno nazadujemo. Evo tu so razlogi, zakaj ne podajemo slike iti političkoga, ni ekonomskega, ni narodnega, ni diplomatičkoga gibanja Jugoslovanov od letu 1H4H do danes. Ali ta slika se je vendar sama podala. Poglejmo Slovence! V smrtni nevarnosti, da izgube vse, kar narod vstvarja narodom, delijo se danes na stranke in strančice; o 11 i š e d a 11 e s 11 i-majo narodnesvoje slovensko politike. Nihče ne sumi, da so vsi rodoljubje, ali tem je črna halja mileja, nego druga oprava, a onim im-ponuje več lažnjivi liberalizem, nego narodna po-božnost. O tretjih in četrtih, ki lete za službenimi socijalisti, in o tem kar gubfe ideje v velikem (po številu) Slovanstvu, nočemo govoriti, nađejaje se, ''da njih plemeniti občutki jih skoro privedejo do spoznanja neoporečne resnice, da vsaka politika, torej tudi slovenska, mora biti ob enem tudi realna, t. j. g o s p o d a r s k a, in tudi narodna, t. j. so c i j a 1 n a. Ozrimo se sedaj na Hrvate! YTsa zgodovina hrvatska, odkar je prenehala narodna dinastija, temelji na dveh načelih : ohranitev banske vlast i, in občuvanje f i 11 a 11 c i j e 1 n o sam o-s tal no s ti. Kako sta se ta dva načela obranila v nagodbi 1868? Banski vlasti je preostal le naslov, ker so »moderni« hrvatski politiki mislili, da je banska vlast sredovečna stvar, ki spada med staro šaro! A finaneijalna samostalnost pojavlja se v pravu sabora: nove davke nalagati, da več škodi narodu, nego li koristi, ko gospodo (le ta se smatra narodom) do smrtnega sovraštva razdvaja z »nizkim ljudstvom«, katero vedno nerado plačuje. In v tem kaže so vsa politiška revščina Hrvatov, da jim je bilo mnogo več ležeče 1111 priznavanju politiškega teritorija, torej na naslovu »političnega naroda« (!), nego 11a tinancijclni samostalnosti; in »hrvatskega« ministra v Budimpešti /amenil je tnadjarski ban v Zagrebu. Kako je so Srbi ! V vojvodini (Ogersko) rase razkol ined hijerarhijo in narodom vedno silneje; kraljevino pogublja oderuško izaesavanje zapušče- noga naroda od strani odtujene dinastije in v kneževini, Crni (mri, ponosu Jugonlovantva, dobiva vedno več veljave stranka pariških gizdalinov, ki hotć narodno kneževsko srbsko vladi« pretvoriti v nasilno prusko vojaško tiianijo. A Rolgari! Jedva so so osvobodil, padli so v mreže angleške iti avstrijsko diplomaeije in vsa njih politiika borba j*1 samo zibanje med Londonom in Dunajem. Izdatna večina občuduje Avstrijo, mnogo njih pa obožujejo Anghško. Da so ta slika s popolni, je kno/ jmljubil roko sultanu iu zatoni poklonil so v Potrogradu. m * * Politički vspehi Jugoslovanov torej niso sijajni, a nismo so spomnili šo ni Makedonije, ni Bosne-Hercegovine, ne onih Hrvatov in Srhov pod J Ogerskim žezlom, ni junakov v Dalmaciji, ni ro-vežev v Istri, ni hrvatskih in slovenskih naselbin od Mure do Požuna, ni Slovencev na Primorskem s Trstom in na Beneškem, ni stotine tisočev našega naroda, ki krvavimi žulji služi za skornjieo kruha preko atlantiškega oceana. In vendar je bilo vse naše delo minolih 50 let skoro izključno le političko. In narmanj, kar bi bili morali doseči, napnivši vso svojo silo izključno za jednim ciljem, moralo bi biti: za Slovence narodna slovenska avtonomija; za Hrvate narodna banska vlada seveda z Dalmacijo, Reko in Medjimurjem, finančno neodvisna; za Srbe v Vojvodini Ogerski narodna crkvena avtonomija, vzvišena nad vsakim sumom, za Srbe v kraljevini in v kneževini črnogorski popolno utrjen notranji red in prvenstvo v zunanji narodni politiki Jugoslavije, za Bolgare narodna slovanska dinastija in narodno slovanska šola v Makedoniji. Resnične razmere pa nam dokazujejo, da smo od vseh naših ciljev še — daleč, daleč! In ako je tako žalostno naše stanje na politiškem polju, kateremu smo posvetili vse svojo zanimanje in vso svojo silo, kako ne more biti še huje za nas v narodnem občevanju, kjer smo izlili ves svoj žolč, da se bratje smrtno sovražimo ; na gospodarskem polju, kjer smo si stavili vse možne zapreke, da se oslabimo; v mednarodni politiki, kjer smo svojo tesno-srČnostjo, nezaupnostjo, nasprotnostjo si odbili še ono malo prijateljev, kar bi jih mogli imeti kakor Slovani. {Pride še.) DOPISI. Z Dunaja 13. aktobra 1898. (Izv. dopis). Posl. Pergelt, Gross in drugi so protestirali proti naredbi justičnega ministra na predsedništva viših deželnih sodišč — da se namreč sodniki ne smejo udeleževati politiških agitacij in strankarskih bojev — z motivacijo, da to utegne uničiti neodvisnost sodniškega stanu ter skrčiti njih državljanske pravice. Isti gospodje pravijo, da domnevanje, da strankarstvo utegne uplivati na sodniške razsodbe, je le splošno sumničenje sodnijskega stanu ter bi škodovalo istemu več, nego posamični slučaji strankarskih razsojevanj. To bi bilo zanimivo preiskovati: • Kako se godi pri vas na Primorskem v takih slučajih? 2. Koliko so v tem pogledu že grešili v vaših krajih tudi drugi, nesodni uradniki, in koliko se jc tudi že grešilo v tem pogledu proti uradnikom od više strani ? * * * Ko je bila o priliki glasovanja o Švegelno-vem predlogu večina vsled odsotnosti mnogih členov desnice potisnena v manjšino, opravičeval se je mladočeh Heinrih s tem, da je moral biti doma pri sajenju krompirja, ker žena in otroci niso zmogli tega dela. Včeraj je dobil vodja češkega kluba, posl. dr. Engel, brzojavko, v kateri se ga opozarja (da so prepreči propadanje nujnih predlogov), naj bi se parlament zaprl o času sajenja krompirja ! Zopet druga brzojavka je podpisana od umrlega posl. Vašatega. Telegram izreka vsem ouim, ki so manjkali o glasovanju, prokletstvo ranjkega Vašatega z nebes doli. * * * Začelo se je prvo čitanje vladnih predlogov glede cesarskih naredeb o budgetnem provizoriju. Pro: posl. d'Angeli, contra: cela vrsta nemških poslancev. D'Angoli je izjavil: V imenu svojih drugo v izjavljam, da bodomo glasovali za to, da se omenjeno predloge izroče odseku. Ker pa nimamo vzroka, da bi gojili zaupanje do sedanje vlade, izjavljamo, da s tem glasovanjem našo na-daljno ravnanje nikakor ni prejudicirano, ampak da si pridržujemo vso svobodo za našo nada Ij ne akcije. Stara historija v novi obliki! # * + Referati v nagodbenem odseku so razdeljeni takole: Carina in trgovina: dr. Foft. Banka in valuta: prof. Milevski. Sladkor: dr. Rutovski. Špirit: dr. Tittinger. Pivo in žganje: posl, Sehuarz. Petrolej : posl. Sulp. * * * Glede objave v laških listih, da jo ital. klub pridobljen po uplivu trg. ministra Dipaulija za glasovanje za nagodbo, pišejo nemški listi, da ta vest ni utemeljena. Minister Dipauli da je temveč poskusil mošetariti s tem klubom ter ločiti tržaške od trentinskih poslancev. Poslednjim je obljubil, da utegnejo dobiti na Tirolskem carino na žito v pokritje za troške deželne uprave. Tržačanom pa da je pretil, da jim odvzame onih <5 milijonov for. za razširjenje nove luke v Trstu, katere je obljubil prejšnji minister Biirnreither. Toda ne eno, ne drugo da ni še vspelo. Temveč da je ta »trgovina* provzročila nevoljo v klubu ter da jih jc še bolj zbližalo opoziciji. Iz učiteljskih krogov Goriškega. (Izv. dop.) Cenjena »Edinost«, ki je storila učiteljstvu že marsikatero uslugo, objavila je tudi članek »Iz učiteljskih krogov Istre«, kateri je vzbudil zanimanje med stanovskimi tovariši in med ostalim slovenskim občinstvom. Slavno uredništvo »Edinosti« jc dopisu dostavilo opazke, s katerimi nekako pere slovanske poslance Istre in isto velja tudi za goriške slovenske poslance — kolikor toliko. Goriška »Soča«, katera se navadno drži za prijateljico in zagovornico učiteljstva, pa je omenila isti dopis, a le v toliko, kolikor se dostaje slovenskih poslancev. Popolnoma pa je prezrla namen dopisa, kateri poziva učiteljstvo Istre in Goriškega, da bi se zložilo ter poslalo do Dunaja deputacijo, ki bi izprosila rešitve iz žalostnega stanja ter zboljšanja zanemarjenega gmotnega stanja. »Soča« naj bi bila objavila dopis, ako ne v celoti, pa vsaj v jedru ter povdarila njega namen. Vedeti bi morala, da veČina učiteljstva na Goriškem ne čita »Edinosti«, ker nima sredstev za to. Prosimo torej, da stori to, kar je zadnjič zamudila ter s tem pokaže, da v resnici podpira učiteljske pravične težnjo. Obe glavni glasili primorskih Slovencev se vjemati v principu, da so razmere v Istri in na Goriškem slične glede na žalostno gmotno stanje učiteljstva. Obe glasili izražati željo, da bi se razmere kmalu zboljšale. Obe pa tudi zvračati krivdo na žalostnih razmerah z, ramen slovanskih poslancev. Deloma imati prav, a nam s tem ni čisto nič p o m a g a n o. Nobeno teh glasil pa tudi ni prišlo s kakim predlogom, kako bi se dale razmere zboljšati, niti nam ni povedalo, ali imajo slovanski poslanci ros namen, voljo in moč, pomagati nam iz bednega stanja. Nobeno se tudi ni postavilo proti predlagani poti, ki vodi na Dunaj. To kaže, da odstrani slovanskih glasil ni nikako zapreke, da bi si učiteljstvo poskusilo pomagati na predlagani način. Stanje učiteljstva na Primorskem je res — obupno in ako kdo v obupnosti stori kak formalen pogrešek, kdo bi mu zameril ? Ako jc dopisniku v obupnosti všla tudi na adreso slovanskih poslancev kaka trpka beseda, ki, recimo, ne ugaja njim in njih zagovornikom, kdo jo more obsojati? »Soča« trdi, da »učitelji nimajo povoda znašati se nad našimi poslanci«, a pozabila je povedati, da nimajo vzroka se za nje vnemati, kajti razmere učiteljstva so žalostne, obupne, in za zboljšanje takih razmer tudi naši poslanci niso storili nič posebnega. Niti tega ne vemo iz njihovih ust in dejanj, da bi smeli upati kmalu rešenja. Nekateri so sicer znani kakor prijatelji naši, a s tako platonično ljubeznijo nam še ni pomagano doslej. Položaj na Goriškem je resnično žavtav in jalov in ako kdo, trpi učiteljstvo po nedolžnem. »Soča« jo kaj radovedna, »če so vsi učitelji n a s p r o t n i našim poslancem ?« C 'udna radoved- nost! Znano je pač splošno, »Soči« pa še posebej, da je učiteljstv o slovensko precej pripomoglo k znanemu preobratu na Goriškem, od katerega pa, žali bog, ono ni dobilo ničesar. Cčitelji so bili prvi »H)jovniki, da so so razmere slovenskega dola goriške dežele zboljšale — a sebi ne v korist. Kdo ne ve, da je slov. učiteljstvo svojedobno dajalo celo zaupnice slov. poslancem (jedno učit. društvo je bilo šlo celo tako daleč, da je izreklo zaupnico slovenskim in laškim poslancem !!) < 'emu torej povpraševati o nasprotnosti proti našim poslancem. Ne, učiteljstvo ni nasprotno slov. poslancem ? ampak nasprotno je škandaloznemu (besede »Sočine«) gmotnemu stanju svojemu, katero se doslej še ni zboljšalo in se tudi zboljšati ne misli tako kmalu! Ako bi ne bili naši poslanci bolj nasprotni učiteljstvu in njega težnjam, kakor je ueiteljstv o poslancem, šteli bi se srečne! ljubezen in zaupanje, katero je gojilo slov. učiteljstvo do slov. poslancev, se je zdatno ohladila, kajti v srcih polnih tuge in britkosti zbok pomanjkanja, ni prostora za vročo ljnbezen in trdno zaupanje. Koliko imajo naši poslanci krivde na tem pojavu, ne da se povedati v par stavkih. Poleg gmotne mizerije tlačiti je začelo na Goriškem tudi drugo žalostno dejanje proti učiteljstvu. Kakšne so razmere na Tolminskem? Ali zamorejo biti na Turškem huje ? V goriškem okraju tudi ni vse zlato, kar se sveti. Ali niso tudi slov. poslanci krivi teh razmer? Tu bi ložje pomagali, kakor v gmotnem obziru, ako bi resno hoteli. Tako menenje vlada med učiteljstvom. Le naravno bi bilo, ako bi zgubili naši poslanci še ono zaupanje med nami, katero še imajo. Naj le puste, da ostanejo sedanje razmere v permanenci in nič čudnega bi ne bilo, ako bi se zaupanje spremenilo v n a-sprotstvo, kakoršno misli »Soča«, da bi že sedaj bilo v učiteljstvu t Pretnje, da bi utegnili »vzbuditi mržnjo v najmerodavnejših krogih«, se učiteljstvo pač nima bati, kajti hujše nego se nam godi, se nam sploh goditi ne more, če bi nas tudi naši poslanci res mrzili. »Ljubezen« brez dejanj je mržnji v sorodstvu; le v katerem kolenu, to ni določeno. Verujemo »Soči«, da je pripravljena potegovati se za učiteljstvo, a doslej, žal, vse tako potegovanje nam ni nič pomagalo. Marsikaj je učiteljstvo že ukrenilo, a doslej še ni našlo poti, po kateri bi si bilo kaj pomagalo. Vse zaupanje, vse zaupnice, vsa udanost ni nič pomagala; torej kaj storiti ? 1 Tovariš iz Istre je predlagal pot na Dunaj ; poskusimo jo nastopiti, če tudi je resničen pregovor ruski: Bog visoko, a car daleko. Postali smo že pravi pesimisti, da sploh nimamo več upanja, da bi dosegli primerno zboljšanje za nas, sedanje trpine; vendar se oklepamo tudi nasvetovane poti na Dunaj. Samo način, kako naj se izvede, ta nam ni povsem prav. Svetujemo torej, da vzame katero učiteljsko društvo — recimo ono v Istri, v katerem je g. dopisnik »Edinosti« — vso stvar v roke tako, da pošlje dopise — pozive na vsa ostala učiteljska društva ter potom naših časopisov na učiteljstvo sploh, da naj izreče, ali je pripravljeno storiti tudi ta korak ? Ko se zve splošno menenje, naj skliče shod primorskega učiteljstva, kateri potrebno ukrene glede deputacije na Dunaj. O tej priliki bi se ukrenilo prepotrebno učiteljsko društvo za Goriško in Istro, ali morda za vse Primorsko. Brez tega ne doseženo kaj izdatnega. Učiteljstvo na Goriškem je nekako otrpnelo in težko je bo zdramiti iz žalostnega stanja. Žalostne gmotne razmere so rodile jednake razmere tudi va drugo stran; kolegijalnost in vzajemnost gineva; na njiju mesto stopa separatizem in mržnja med tovariši. To niso zdrave razmere za učiteljstvo in ne za naše šolstvo. Zli nasledki se že kažejo. Dal Bog, da bi nasvetovani shod vsega učiteljstva na Primorskem našel pot, ki nas dovede do boljše bodočnosti. Goriška »Soča« je prosila pojavov na dopis v »Edinosti«. Nisem proiok in ne maram biti, a vendar se upam trditi, tla je v tem dopisu izraženo mononje večine vsaj onega učiteljstva, katero se zaveda, da se mu godi krivica iu da bi bilo potrebno zboljšati žalostne razmere v blagor deželi, v kateri deluje. Na delo, dokler je še čas, sicer pride — krah! Dalje v prilogi. Prilog* večernemu lsdaoja „Edinosti" k ttv. 30L Politični pregled. •* V TRSTU, dne 15. oktobra 1898. Državni zbor. O včerajšnji seji zbornice poslancev so dobili čitatelji že. zadostnega objasnila Izjave gospoda ministerakega predsednika o stališču našo vlade do predloga carjevega za mirovno konferenco je pozdravljati z veseljem toliko se stališča človekoljubja, kolikor tudi se stališča davkoplačevalcev, ječečih pod težo vojaških bremen. O odgovoru ministerskoga predsednika na Jin-terpelacijo Gambinijevo in o splošnih opazkah ministra o izgredih v Trstu in o takih proti Italijanom sploh, govori mesto nas odličen mož na prvem mestu tega lista. Iz debate o cesarskih naredbah glede proračunskega provizorija bi bilo povdariti, da jo Seho-nererjanec Iro zagrozil, tla obstrukeija še ni umrla ter da so le druge nemške stranke krive, ako se ista ne nadaljuje. Vsi govorniki so napadali vlado več ali manje hudo, vendar pa so se vsi izjavili za to, da so te naredbe izroče proračunskemu odseku. Dogodki V Gradcu, kjer je vlada doživela grozen poraz očevidnim sodelovanjem državnih uradnikov, so jeli vznemirjati više kroge. Stališče namestniku Bacquehemu da jc nevzdržljivo. Govori se celo, da isti le šc toliko počaka v Gradcu, da zapriseže novega župana. Kako grozno se maščujejo storjeni grehi! Kos za kosom slovanskega prava so metali tja, da bi pomirili nemškega mo- , loha, a sedaj je v nevarnosti — državna misel, ki je I zgubila oporo celo tam, kjer se od države žive. Slovansko namišljeno ekspanzivnost so ubijali, a nemško iredento so si vzgojili. K položaju. V kakem stadiju so sedaj dogovori med vlado in večino?! Ali se je že kaj sklenilo? Glede večine zdi se, da ne še, glede »upornih« Jugoslovanov pa je povsem gotovo, da ne. In vesti o pogajanjih z Italijani gotovo niso povspešile pogajanj z večino. Tako pišejo n. pr. z Dunaja od strani, ki ni neprijazna namenom vlade: »Sli gotovo ne grajamo vlade radi tega, da ti pije ne vse strani in poskuša vse možno, da bi ' sestavila večino za nagodbo. No z lepa se nam ne bi videla žrtev prevelika v ta namen — ni politiška ni materijalna —, le tega naj bi ne pozabili, da je dobro često sovražnik boljšega, ter da, ako bi se predaleč spuščali z Italijani, bi prišli v nevarnost, da zgube jugoslovansko skupino. Jugoslovani imajo glasov, Italijani 19. Ako odpade jugoslovanska skupina, potem ni več večine, tudi če pridobe vse Italijane. To naj bi se ne pozabilo, ker lahko vlada obsedi med »dvema stoloma«. Onih 5 poslancev katoliško-narodne stranko pa bržkone ne ostanejo osamljeni, ako vlada ostane menenja -- kakor smo čitali danes nekje —, da so zahteve Jugoslovanov pretirane. Ako se že naše skromne zahteve zde gospodom pretirane, potem pa naj povedo kar naravnost, da nam nočejo ničesar dati in da potrebujejo le naših glasov za nagodbo. V tem slučaju pa bode že najbolje, da se bode zdela nagodba nam — pretirana ! Domače vesti. Kdo bode vodja tukajšnjega glavnega ca-rinarskega urada!! Pišejo nam: Mesto tukajšnje dogane je prazno že dalj časa. Dočira so v mino-losti ta mesta hitro popolnjcvali, čakajo sedaj in čakajo. Zakaj ? Mislim, da vzrok temu lahko ugane vsakdo, kdor pozna razmere: pehajo se za to mesto! To je kolosalen zavod, na katerem uraduje 2t>0 uradnikov, ter službuje 5 finančnih komisarjev ter do 400 nižih finančnih organov; kjer v skladiščih dela nad K00 ljudi in ima vrhu tega še Ktrogo kontrolo nad e. k. skladiščem. Na mesto vodje takega zavoda treba postaviti energičnega, praktičnega, sposobnega in v se m j e d n a k o p r a-v i č n e g a moža, kateri sosebno v narodnem oziru ne bode poznal razlike. Kar se tiče nas, moramo pripoznati, da je bil bivši vodja, današnji dvorni svetnik pl. Zimmer-mann, še precej nepristranski v tem oziru. Vsaj uradniki slovenske narodnosti morajo pripoznati, da je bil imenovani dvorni svetnik pravičen njim nasproti, ter seje ne malokrat jako laskavo izrazil o zmožnosti uradnikov slovenske narodnosti. Našim težakom je znano, kako so jim je godilo v tamošnjih javnih skladiščih ob času, ko še niso bili »ccs. kr.« Osiveli možje, ki so zvesto služili v dogani po .'JO let in več, morali so opravljati težka dela. medtem koso brez-brkasti mladeniči (seveda lahončki) pohajali po skladiščih ter si privoščali več, nego je dovoljeno in dobivali večo plačo, nego ubogi slovenski težak. Slovenski težak se je kaznoval cehi zato, ako je svojim uradnim predstojnikom, Slovencem, spregovoril slovensko besedo : moral je plačati 50 nČ. Stvar bi bila prišla do skrajne meje, da niso, hvala Bogu, še o pravem trenotku priskočili uradniki slovenske narodnosti ter odprli pl. Zimmer-mannu oči. Prišla je pomoč, pravični vodja je odstranil te vnebovpijoče razmere. Napravil je mir, naš slovenski težak v skladiščih se danes giblje svobodno in brez skrbi. Naša želja bi bila, da se imenuje predstojnikom tukajšnje dogane mož, ki objektivno misli in dela (bodisi katcrc-koli narodnosti), samo da stopi na ono pot, po kateri je hodil sedanji dvorni svetnik pl. Zimmermann — in zadovoljni bi bili. Ali na našo žalost so širijo govorice, da bode izvoljen direktorjem neki zagrizeni istrsko-italijanski, Slovenccm skrajno nasprotni mož! Morda pa vendar še ni prepozno; zato opozarjamo naše kompetentne slovenske može, naj na-pnejo vse svoje sile, da se nam itak že preveč nesrečnim Slovencem ne dogodi zopet — nova nesreča ! Vprašanje do slavne e. kr. davčne administracije v Trstu. Jaz stanujem v neki hiši na Acquedottu. Ker mi je upravitelj uročil laško-ncm-ški »izkaz stanovalcev« za izpolnjenje moje družine, a sem izvedel pozneje iz popravka gosp. Lyro, da ima davčna administracija tudi uemško-slovenske tiskovine na razpolago, šel sem na finančni urad in sem zahteval tako tiskovino. Dali so mi jo — to je res — z vso uljudnostjo. Toda, ko mene ni bilo doma, je prišel pisar rečene ga upravitelja v moje stanovanje ter je izpolnil on to slovensko tiskovino ter jo odnesel. Naslednjega dne pa je prišel isti pisar zopet, češ, da ta tiskovina ni dobra, in jc izpolnil mesto mene laško tiskovino (ne da bi jo bil pustil za-me v podpis) ter jo odnesel saboj. Naslednjega dne sem šel k njemu in sem zahteval povsem uljudno, naj mi vrne ono izpopolnjeno tiskovino. On pa jc začel kričati name: da sem neumen, da som tudi jaz »od tistih« ter da on ima ukaz od »finance«, da morajo vsi stanovnik i izpolniti laške izkaze! Ker se mi je to neverjetno zdelo, šel sem danes na davčno administracijo, da sam izročim moj izkaz, ker se nočem več prepirati z onim upraviteljem. Na oblasti pa so mi odgovorili, da to ne gre, ali upravitelj da jc [dolžan vsprejeti od mene tudi slovensko tiskovino. Sedaj vprašam torej slavno finančno oblast: ali je res vsakemu pisaču dovoljeno vzkračati nam naše pravice, in eold take, katere nam so jole slednjič pripoznavati v takih stvareh ne baš radodarne državne oblasti — in ali je res, da nima oblast nikake moči do takih posamičnikov, ki hočejo ukazovati drugače, nego veleva zakon ? ! Nekdo. Želje lepe duše. »Indipendente« je jokal te dni kar na dveh mestih. Na jednem je jokal, ker mu ne ugajajo razsodbe radi žaljenja Nj cg. Veličanstva, na drugem pa zato, ker še niso zaprti vsi »intelektu velni provzročitelji« izgredov v Nabrežini in Devinu, Z jodnim licem joče torej proti džravnemu pravdniku, z drugim pa po istem strogem gospodu. V obeh slučajih pa joče zato, ker o teh dogodkih ne sodijo — tržaški porotniki. Ni ravno neumen ta ljubi »Indipendente«. On žc ve, zakaj želi, da bi se žaljenja Njeg. Veličanstva in razni drugi politiški zločini — no obsojali in ve tudi, kako bi se to moglo dosezati; a nazadnje ve tudi, da hi se istim potom najlaglje obsojali tudi najnedolžneji slovenski rodoljubi. Pačje vredno svoj denar to laško svobodo-in pravicoljubjo. Sicer pa naj bi bil »Indipendente« nekoliko previdneji v naglašanju želje, da bi se priprli vsi moralni provzročevatelji raznih dogodkov na Primorskem, kajti, ako bi državna oblast res hotela tudi v Trstu in z vso energijo izvrševati to željo radikalnega glasila laškega, potem ne vemo, koliko njegovih prijateljev bi še dihalo va-se «vobodni božji zrak in koliko bi jih jedlo — ričet v ulici Tigor in pri Jezuvitih !! Slednjič zahteva lepa duša, naj uprava plinarne odpusti nemudoma in vrže na »'osto vse one — tudi Italijane — ki so pričali in kakor priče govorili resnico na zadnjih razpravah proti onim, ki so žalili Avstrijo in našo cesarsko hišo! Torej kaznovana bodi priča, ker ni hotela pričati po krivem! Kje je mortila?! Ptujcl v primorskih deželah. Na kratko, ali — tako se nadejamo — na način, ki popolnoma odgovarja resnici in kakovosti italijanskih politikov, smo označili v zadnjem izdanju smešno baharijo laških gospodov, ki so bili staknili glave skupaj v načelništvu italijanskega političnega društva za Istro ter so skrpucali nekak sklep, katerega ne smatrajo resnim najmanje oni sami. Povdarili smo, da je le pesek v oči, ako laški politiki v Avstriji govore o nezavisnosti od vlade in o opoziciji proti isti! Saj je odvisnost od vlade nit, na i kateri visi politiško in narodno uadvladje te gospode. Gospodje naj le enkrat stopijo v opozicijo proti vladi, toda zares, brez pardona, do skrajnih posledic — in vlada naj potom tudi postopa žnjimi kakor navadno postopa z zares opozicijskimi strankami ! Poskušajte, potem vam hodemo verjeli še le, da ste zaresni ljudje in ne — čakoloni! Na-glašamo torej še enkrat, da v vsej enuncijaciji laškega politiškega društva za Istro jc le eden resno mišljen izrek, ta namreč, da »čakajo« po stari laški navadi. Vse drugo so čakule. Ne, jedna opazka v sklepu rečenoga društva jc šc vredna, da jo pribijemo. Gospodje opozarjajo namreč vlado na »tuje agitatorje« v deželi. Mi vemo dobro, kaj mislijo in koga mislijo! Ali če pomislimo na ono, kar počenjajo oni sami v tem pogledu, moramo kar strmeti na taki drznosti. Tako torej: če jo kdo prišel v Trst, ali Bploh v te kraje ob morju, iz drugih avstrijski h pokrajin, ali če je prišel z goriških hribov, ali cclo samo s Krasa, ta je gospodi — straniero, tujec !! Oni tisoči tujih podanikov, katere prav ta gospoda zistematično vlačijo v naše dežele in ustvarjajo s tem vedno hujo gospodarsko in socijalno kalamiteto za domače prebivalce, za poda-danikc te države — ti tisoči lačnih 'podanikov tuje države, ti niso nikaki tujci! Ljudje torej, ki uprav v velikem stilu tirajo svojo brezobzirnost do te domače zemlje, torej izdajstvo in brezdomovin8tvo — ti ljudje so še toliko drzni, da govore o »tujih« agitatorjih v deželi in poživljajo vlado, da bi kar izgnala te »agitatorje« od tu. Avstrijec naj bi torej begal kakor nesrečni Ahasver po teh pokrajinah, a resnični ptujcc, podanik tujo države naj bi imel tu vse pravice domovinstva !!! Taka drznost presega že navadni človeški razum! Človek, ki ni priučen temu po vsakdanjem življenju — kakor smo mi, liogu bodi potožeuo —, kar gleda, strmi, gre dalje, maje z glavo in — ne veruje v tako hinavstvo, v tako brezob raznost!! Pa je tudi res težko verjeti, da je še takih ljudij na svetu, ki nimajo prav nikakega l'cspekta pred jasnim licem notoriške resnice, ter da so Jo tem še toliko drzni, da stopajo po ulici resnim in nagubau-cenim licem strogih Katouov ter čuvarjev javne morale!! O angleškem glumaču Garricku — ki je živel v minolem stoletju — pripovedujejo, da jc imel tako v svoji oblasti vse pregibljeje na svojem obrazu, da je hkratu z jednim licem jokal, z drugim pa se jo smejal. Ta gospoda laška so sami politiški Garricki. Z jednim licem jočejo pred svetom, a zajedno kakor da jih vidimo, kako se z drugim krohočejo med seboj neumnemu svetu, ki, tepec, še verjame njim, da res jočejo z onim drugim licem. O hinavstvo, tvoje ime je — laški politikon! Agitirajmo vsi! Prireditelji veselic in koncertov se trudijo na vse mogoče načine ter napenjajo svoje duševne in fizično moči, tla bi priredili kolikor mogoče lepega in mikavnega ter tako privabili si. občinstvo. — Pa jc že smola v nas. Človek si ubija glavo in si ubija, a ko je prišel večer veselice, evo: skoro prazne dvorano! — Ni bilo agitacije, pravijo oni, ki ho prišli! — Kdo naj agitira? — Odbor, se ve, v prvi vrsti pismeno in ustmeno. Odbor pa tudi ne more biti povsodi! Od hišo do hiše pač ne more hoditi in klicati. (V se piše, pa kdo ve, koliko jih čita. Zato pravim, da je dolžnost viacega rodoljuba, da agitira za dobro stvar. Kdor le ve, da pripravlja kaka veselica, dolžan je opozoriti druzega. Kdor čita, naj obvesti onega, ki ni čital. — <'e sta se srečala n. pr. znanca, gotovo se vprašujeta: Kaj novega? Prvi: »Nič posebnega. Politika mrtva, brez barve! Trgovina jalova«. Drugi : »V nas tudi nič. A da, da, pripravljajo se za veliko predstavo. Niste nič čuli ? No. radoveden sem, kaka bo ta imenitna predstava. Vi pridete tudi, kaj ne? Morate priti, pa svoje gospodičine hčere privedite seboj, saj je na vsporedu žaloigra, torej nič pohujiljivega!« I Ved izložbenim oknom ogleduje mlada gospa klobuke. Mimo prihaja prijateljica. »No, si zbrala kaj?« »Treba, da. Bliža se nova sezona«, odgovarja gospa. »Da da, nova sezona in pa veliki koncert, za katerega si nadeneŠ novi klobuk !« »Kakšen koncert, jaz nič ne vem? »Edinosti« ne čitam in z drugimi ljudmi prihajam malo v dotiko. Tako ne vem ničesar«. »No, pa zdaj ves. Da se lepo pripraviš ter prideš še po-me se svojim soprogom, ker so naši zadržani in ne morejo iti!« — Na trgu sti se sešli dve gospodinji. Koj začneti tarnati o dra-ginji, o slabih dohodkih in drugili nesrečah. Kar se jima približuje mala suhljata ženica z opazko: »Kaj neki vedno jokati ? Veseli bodita, }pa pridita na veliko veselico, ki bo na dan vseh Svetih v re-dutni dvorani gledališča »Politeama Jlossetti«. Naša Ana bo tudi nekaj sodelovala, pa neprenehoma govori o tej igri: kako bo lepo. Pridita torej in re-cita še drugim !« Takih in enacih načinov je še sto in sto, da se ljudje vabijo in navdušujejo. A v nas Slovencih ni zanimanja, ni navdušenja za nobeno stvar. Vsakdo misli: »Saj nisem v tistem društvu, kaj briga mene, naj dela odbor!« A to ni prav! Vsako društvo je potrebno in koristno. Kajti vsako dela v svojem delokrogu na različen način. Smoter pa je vsem isti: da bi koristili naši sveti stvari! Nazadujemo! Pišejo nam : Nekaj časa sem bili smo Slovenci ob zapuščinskih razpravah na c. kr. okrajnem sodišču v Trstu vsaj toliko v milosti, da se je na slovenske uloge — »Smrtovnice«, »Poslednje oporoke« in razna druga izvestja —, uložene od slovenske stranke v slovenskem jeziku, tudi odgovarjalo v slovenskem jeziku, razpošiljalo pozivnice, razpravljalo in sestavljal zapisnik. Ali, odkar je prišla ta nesrečna nova procedura, izginilo je od tam še to malo »milosti«, to je: slovensko u radovanje. Na slovenske uloge strank razpošiljajo so sedaj italijanske pozivnice in na slovenskih razpravah sestavljajo se zopet italijanski zapisniki! Te dni sem bil slučajno navzoč na neki zapuščinski razpravi, na katero je bila slovenska stranka na slovensko ulogo pozvana z italijansko pozivnico. Ta razprava je bila tako zastarela, da bi trebalo jasnega izpraševanja strank, ako bi se hotela ista rešiti pravilno in stranki ugodno. Ali, kako so je završila ista'? Dotični sodnik je izpraševal navzočo stranko V nekaki nervozni naglici v nekem slovensko-hrvatsko-italijanskem jeziku! Dotična stranka jo odgovarjala (in tudi molčala, ker ni prav razumela vsega) v slovenskem jeziku, a navzoči zapisnikar (Slovenec) je sestavljal po nareku g. sodnika italijanski zapisnik. In zapuščinska razprava, ki je bila, oziroma bi morala biti jako zanimiva, se je ali ni završila — tega ne vem. Toliko pa morem konstatovati, da se niso, ali ,prav za prav, da se nismo razumeli! Pravega pomilovanja pa je bil vreden dotični sodni referent; bil je kar ves iz sebe, ker (kakor se nam je izjavil sam) ni imel časa, da bi mnogo govoril in izpraševal, kajti se istega dne je imel rešiti še mnogo zapuščinskih činov, in, kakor sem videl sam, večinoma s slovenskimi strankami. Odšli smo. Da-li tako postopanje odgovarja principu jednakopravnosti, zajamčene v zakonu, da-li tako postopanje zagotovlja brezpogojno varstvo'interesov dotičnih strank in da-li povišuje ugled oblasti — o tem naj razmišlja razumni čitatelj sam! To smo torej pridobili mi Slovenci z novo proceduro! In to ob zatonu XIX. stoletja!! Pa nam še govore o slovenskih ministrih! Krvava ironija! H ero s. Solnce doli z neba bi utajilo to laško časopisje. Je-li čudo, da tudi danes, ko se zvija pod včerajšnjo obtožbo grofa Thuna o nečuvenem žaljenju avstrijske ljubezni do vladajoče hiše, »Pic-colo« hoče jednostavno utajiti vse, izvzemši cirkus v Politeama, ter pridodaja nesramno, da grof Thun je rekel to, ker mu je popolnoma manjkalo argumentov. Torej v javnem vrtu ni bilo ničesar?! Ni bilo koncerta, ni bilo rajanja, ni bilo ploskanja, ni bilo kričanja?! V Mallvjevi dvorani se tudi ni plesalo, plesalo tako rekoč okolo mrtvaškega odra cesarice?! Ničesar ni bilo torej; in »Pieeolo« pridodaje še, da ves Trst je bil konsterniran — potrt ob oni grozni vesti. Da, tudi »Piccolo« je bil potrt, toda še le potem, ko so bile potrte — njegove šipe. In takih »potrtih« src je bilo nemalo v Trstu. Sicer pa: drzno čelo vstaja drzno čelo!! V komično sitlivadjo je zašel te dni znani in sloviti zaveznik in zaupnik italijanske stranke: dr. KrstiČ. Sedel je zvečer r, nekaterimi pristaši svojimi v gostilni »International« v Voloskem. Vršč svojo službo je prišel občinski redar v rečeno gostilno. Da se Krstič ni pokoril pozivu redarja, to se umeje ob sebi od človeka, ki meni, da mu je dovoljeno vse. Ker pa je tudi razžalil redarja, in zajedno pozval svoje pristaše na pomoč, umaknil se j redar, da pokliče azisteneijo orožnikov. Krstič je odšel iz gostilne, a redar se je povrnil tja. Ćez nekoliko časa se je povrnil tudi Krstič in redar mu je v drugo naznanil, da je aretovaq. Krstič je zopet poklical svoje tovariše na pomoč in je s pomočjo istih odrinil redarja, ki ga je držal za roko. Krstić je ubežal v gostilno Rože PerČiČ. Med tem je došla azistencija orožnikov-redarjev v to gostilno. Vprašali so gestilničarko, da-li je Krstirf v gostilni, ali ona je odvrnila, da je odšel, da ga ni več, da je zbežal. No, občinski redar ni hotel verjeti in je sklenil, da preišče hišo. V prvem nadstropju so je prikazal na pragu znani Rožini Nino, kije tudi izjavil, da Krstića ni v hiši. Stražar pa je ostal trmast in je hotel preiskati hišo na vsaki način. Šel je v sobo, prižgal žveplenko in glej: Krstičeve noge so kukale iz-po d postelje gospodinje Rože Perčič! Tableau! Stražar je vnovič prijavil Krstiću, nahajajočemu se v tej junaški situvaciji, da je aretiran; a Krstič, videči pred seboj orožnika, je res zlezel izpod postelje. Ob groznem krohotu ljudstva, ki seje bilo nabralo mej tem, so Krstića odveli v zapor. Ali ni to najdiv-neja tragikomedija ?! Toda ta komodija ima tudi svojo resno stran. Da-si je Krstić o tej priliki zagrešil raznih kažnjivih činov, ga je preiskovalni sodnik že naslednjega dne izpustil iz zapora. »Naša Sloga« opaža k temu dogodku: »Mi vemo že v naprej, kako se zvrši stvar Krstiću tudi radi tega novega junaštva, ker poznamo razmere in okolnosti — ali da je kaj tacega storil kdo naših! Trst nas učil Značilno je, da se je Krstić ves večer skliceval na c. ki-, okrajnega glavarja Alojzija Fabianija! E, Krstit? ve, kdo mu je prijatelj in kdo neprijatelj, pa se tudi v stiski sklicuje na svoje prijatelje! Vendar pričakujemo, kaj se razvije iz te komedije. Ali prošlo kakor mu drago, vendar moramo reči, da je dr. Krstić svojim begom pod posteljo kume Rože zadobil nov lovor-venec. Krstić jo bil dosedaj že v hujših škripcih, a vsilular so mu pomagali prijatelji, kamo-li, da bi mu ne sedaj ! No, svet naj ve, kaj sme jeden, a česa ne morejo in ne smejo drugi. Vrhu vse te »gracije božje« je bila uložena te dni proti istemu Krstiću prijava radi zločina javnega nasilja, ker jo dne 20. septembra šiloma preprečil rubežem Pu saj je že enkrat šiloma preprečil zaplenitev konja in kočije njegove »stare«. To je tako: »kdor ima debelega kuma, ima tudi dobro kolače«. Razprave radi zadujili izgredov. Včeraj se je vršila razprava proti onim nesrečnežem, ki so razgrajali v hiši nekega italijanskega posestnika na cesti proti Dolini. Šestnajstorica njih so obtoženi, da so ubili 1 psa, da so ranili druzega, da so poškodovali raznih stvarij, da so nasilno udrli na dvorišče, da so hoteli zažgati neki voz, da so metali kamenje itd. Obsojeni so bili : 44-1. Josip Kocjan na 7 mesecev, 31-1. Matej Slavec 13 mesecev, 40-1. Peter Ota 14 mesecev, 49-1. Mihael Mejač IS mesecev, 35-1. Josip Krmee 13 mesecev, 34-1. Josip Skorja 14 mesecev, 21-1. Anton Vo- dopivee in 27-1. Anton Oregorič po 7 mesecev, 40-1. Anton Kocjan in 27-1. Ivan Kocjan po rt mesecev, 35-1. Josip Barut 16 mesecev, 28-1. Ivan Mihalič 1H mesecev, 21-1. Anton Mihalič 5 mesecev, 40-1. Ivan Valenčič 4 meseee, 27-1. Peter Povh 22 mesecev, 36-1. Anton Ručica 2 leti in slednjič Ivan Mihelčič t,a 3 tedne zapora. Vsi s o se zadovoljili s kaznijo. Mi ne moremo druzega, nego da žalostjo v srcu prosimo čitatelje, naj čitajo in naj razmišljajo ! Policijska vest. 20-Ietni zidar Ivan Z. iz Vrdele se je pred tremi dnevi splazil v hišo Andreja Coka na V rdeli. Vedoči, da je ključ od hiše v hlevu, je poiskal istega in šel v hišo. V hiši je ukradel na zidu visečo obleko in 70 nč. denarja. V hiši s*1 je nahajalo nad 400 gld. denarja, katerega pa k sreči ni našel. Ko je prišla domov gospodinja, je Z. baš bežal s čevlji v rokah po stopnicah nizdolu. Na klicanje gospodinje je ujel tatu neki voznik, ki ga je poznal in ga vsled tega izpustil. Danes pa se je Ivan Z. sam predstavil policiji, katera ga je itak že iskala. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) I) u raj 15. (Zasebna brzojavka.) Razpravi o pritožbi mestnega magistrata tržaškega radi spomenika Martelaneevega je predsedoval dr. vitez Alter. Občina ni bila zastopana. Pritožba je trdila, da sta imela napis in slavnost agitatoričen in hujsko-valen namen ter da vlada ni bila opravičena dvigniti prepoved. Ministerijalni tajnik Kulavic js toplo branil čisti značaj pokojnega Martelanca. Posvetovanje je trajalo eno uro. Pritožba odbita, kakor že sporočeno. lllldimpcSta 15. Danes zjutraj ob 5. uri 45 min. je došel semkaj cesar, a ob 8. uri 30 min. je že vsprejel v posebni avdijenci ministerskega predsednika barona Bantfy-a. Ob 2. uri 30 min. pop. je odpotoval cesar v Godolo. Benetke 15. Sestanek med nemškim cesarjem in kraljevo dvojico Italijausko je bil kratek in je imel značaj navadnega čina uljudnosti. Pariz 15. Politiški svet ni posebno vznemirjen po vesti o zaroti. Ministerstvo za notranje stvari molči baje za to, ker dejstvu niso dovolj precizirana. Govorica o zaroti je nastala, ker se je baje jeden generalov shajal s provincijalom jezu-vitov, Pćre du Lac, potem jeden drugi general z Dćroulfede-om in jeden tretji s princem Napoleonom in sicer v Bruselj u. V ta posleduji sestanek ne veruje nikdo, prvima dvema pa se ne pripisuje nikako važnosti. Nekateri menijo, da so socijalistiški listi raznesli te govorice v ta namen, da bi provzročili, da se umakne iz Pariza vojaštvo, ki zaprečuje štrajk. Drugi menijo zopet, da so Dreyfusardi raz aesli to govorico. Carigrad 15. Vse štiri vlasti so odklonile privolitve sultanove v njegovem odgovoru na ultimatum, izjavile pa so se pripravljenimi, da v poznejšem času dovole kake koncesije v povdarek suverenitete sultanove na Kreti. Rim 15. Govori se, da novi diplomatiški zastopnik Prusije na sv. Stolici ne pride v Rim poprej, nego da sv. Stolica poda potrebnega pojasnila o zadnjem govoru papeža do francozkih romarjev. Goriška ljudska posojilnica razpisuje službo druzega uradnika in praktikanta. Plača po dogovoru. Prošnje ravnateljstvu do dne 27. oktobra 1S9S. t Različne vesti Radovedni Kitajci. V »a kdo, ki jo bil kdaj na potovanju na Kitajskem, ve, kako nadležna je tam prisiljenost domačinov. N' gostilnah oblegajo tujea stotine radovednežev, ki si hočejo ogledati vse njegove reči. Ta slabost Kitajcev je bila neprijetna tudi gradileeni železnice iz Vuzunga v Shangai. Ko so po železnici počeli voziti tovorni vozovi, so zahtevali leni zijalci često, naj se jih vzame saboj. Da se jih odkrižajo, so mnogokrat ugodili njih želji. Pred kratkem se jc pa nekoliko teh radovednežev dobro namazalo. Ko je pripeljalo več vozov š'n in druzega gradiva v Shangai in so se obrnili ti vozovi zopet proti Vuzungu, obesilo se je okolu 500 Kitajcev na vozove, rekši, da se hočejo voziti brezplačno. Vse nagovarjanje ni pomagalo ničesar. Morali so jih peljati. Večina njih je zapustila vlak na neki bližnji postaji, toda okolu 200 Kitajcem jc vožnja ugajala tako, da so se peljali 16—17 kilometrov daleč do konca tira v Vuzung. Tam so izstopili in si temeljito ogledali novi kolodvor. Zelo zadovoljni so se hoteli odpeljati zopet nazaj, toda močno so se prestrašili, ko so izvedeli, da se tovorni vlaki ne vračajo v Shangai, temveč samo lokomotiva. Ko se je ta slednja počasi jela pomikati naprej, opazovali so lahko na kolodvoru nahajajoči se Evropejci čuden prizor: več sto Kitnj-cev je tekalo okrog kakor blazni, ki so divje vili z rokami, ker niso mogli dobiti v Vuzungu prenočišča, a sredstev niso imeli, da bi se peljali nazaj. V sled tega so gotovo morali iti nazaj peš in v prihodnje pač ne bodo več zahtevali brezplačne vožnje. Stara pesem. Spisal Anton Zaje. Pred štirinajstimi dnevi je bil še srečen, zelo srečen; sedaj pa je nesrečen, da baje ni tako nesrečnega človeka v mestu. Zgodaj zjutraj jo vstal in je kričal, dirjaje po sobi, da jc odmevalo od sten, ki so se mu dozdevale tako puste in prazne, kakor še nikdar poprej v življenju. »O te ženske, te ženske! Dvignile so me na vrhunec sreče, potom pa vrgle na dno brozdua, obupa in bede! . . . Pred nekoliko meseci sem sc oženil: pri vel sem milo bitje na svoj dom; sedaj sem pa zopet zapuščen, kakor za časa pustega samstva!... Oh, pa kako je bila krasna! Petrarkova Lavra in vsi drugi nekdanji in sedanji pesniški idejali so prave ničle v primeri z mojo bivšo soprogo!... O te ženske, tc ženske!« Tako in jednako je nekaj časa divjal po sobi in naposled zdirjal na piano. * * * Bilo je nekoliko dnij po medenih tednih. Neko dopoludne, ko se je nahajal v uradu, prišlo je k njegovi ženi neko priprosto dekle z malim detetom v naročju. »Oprostite gospa, da vas nadlegujem!«, je započelo boječim naglasom. Pred par dnevi sem se povrnila v Trst. Dospevši sem, so mi povedali, da jc Fran vzel drugo .. . Verujte mi . . . Bog vd . . . ko bi zamogla preživljati fantiča, gotovo ne bi iskala pomoči od njega! Ker pa sem sirota — služkinja sem — zato naj ga preživlja on — saj je njegov oče!« To izgovorivši je položila dete na mizo pred iznenađeno ženico ter jo brzo odišla iz sobe. Ko je opoludne došel domov, našel je v sobi, mesto zakonske polovice, otroka in pismo, v katerem mu žena naznanja svoj odhod k starišem, kjer stori — radi njegovih prejšnjih ljubimskih zvez — potrebne korake za ločitev. Kakor od strele zadet je zrl nekaj časa na list in otroka, potem pa započel divjati kakor danes in konedno premišljevati, kaj da mu je storiti s paglavčkom. Domislil se je, da v četrtem nadstropju stanuje neka stara ženica. Odišel je gori in se dogovoril žnjo. Šest goldinarjev na mesec ni mnogo, ali zavest bode grozna, da mu je razdejano mirno in tiho zakonsko pristanišče. O te ženske, tc ženske! Stara pesem, ki sc ponavlja vedno v raznih varijacijah. Naša Mana. Spisal Anton Z a j c. Pri nas je služila in pasla ovce gori pod sta> rim gradom. Ker je bila zelo najivna in precej ne- rodna, zato je morala požreti marsikatero grenko od porednih vaških fantalinov in poglaveev. Vsi napori inoje pokojne matere ja niso zamogli pre-drugačiti, kakor tudi ne obraniti pred občnim posmehom. Mana pa ni bila uzor hedaštva samo mladini, temveč tudi odraslim. Ako je ta ali ona mati hotela pokarati svojo hčerko, dejala jej je: »Ti si ravno taka, kakor Jurjeva Mana !« Taka primera jc bila najhuja za naše občutljive vaške kranotice. No, Mana pa ni bila občutljiva. Ako se je kedo pošalil z njo, odgovorila je kolikor le mogoče surovo iu odšla svojim |>otom. Tako je životarila nekaj let, naposled pa se je obrnil list njene usode. To pa je prišlo tako-le: Nekega dne so prišli v našo vas zemljemerci in delavci. Započeli so prekopavati zemljo in graditi železniško progo. Na travniku blizo naše hiše so postavili leseno barako, v kateri so prenočevali in kuhali hrano. Bog vd, kako je prišlo, da se je Mana spoznala z jednim delavcev! Prosto rečeno.: zaljubila sc jo v nekega lahona in (po dovršenem delu) odšla ž njim v širni svet. Nekoliko let pozneje smo izvedeli, da se baje nahaja v Trstu, toda kaj da pročenja, o temu ni vedela živa duša. Tudi mene je zanesla usoda v Trst. Bilo jc na podvečer one dneva, ko je pod židovskim pritiskom padel naš okoličanski poslanec. Postopal sem po tržaškem predmestju, premišljevajc žalostno usodo slovenskega naroda. Mimo mene so hiteli ljudje, med katerimi sem opazil nekega prijatelja. Postala sva in se započela pogovarjati o žalostnem dogodku. Nisva še govorila pet minut, ko je prišla mimo debela iu zavaljena ženska. Oblečena je bila v krilu, na katerem se je nahajalo najmanj sto raznobojnih krp; naroki pa je nosila več omotov sveč. »Vidiš,« poučil me jc prijatelj, »ta kreatura raznaša sveče, ki bodejo nocoj gorele v čast iu slavo bivšemu Garibaldincu !« »Ta-le?« sem se začudil jaz, pogledavši prijatelja. »Dil, (lil, ta! In če se ne motim, je tvoja ro-jankinja . . . Dolenjka je!« Neka slutnja mi je šinila v možgane. Hitro sem se obzrl in poglednl za babo, ki je ravno krenila v neko stransko ulico. Na prvi pogled sem jo spoznal ; to pa: po topem debelem nosu, viseči ustnici in po rudečih laseh. Pohitel sem za njo in jo ogovoril: »Alana, kaj sto vi!?« »Si, šinjor!« Vstavila se je in vprašajoče vpi-rala va-me bedasti pogled svoj. »Kaj me ne poznate?«, sem dejal ter jej imenoval svojo ime. ši, mi konoso loj!«, je dejala nekako iznenađeno, potem pa pristavila: »Ma mi no parla piu ščavo!« Pokazala mi je umazani hrbet in se počasi valila dalje. Studom sera se obrnil, in gabilo sc mi je, videčemu, kakih agitatorjev sc poslužuje naša slavna židovsko-lahonska gospoda. Ah, Corvdon, Corvdon, quae te dementia cepit! Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. Svoji k svojim! Slovenke! V ulici Stadion 20 j«3 pekarija prodajalnica. kmer* ima na prodaj vsako uro od f>. zjutraj do lO. zvečer sveti kruh po navadni ceni. Razprodajalcem, krčmarjem. gostilničarjem in odjemalcem na debelo postref,«1 se toćno z odl»itk >m. Hla|?o se donaAa tudi na doni! I>rži vsakovrstne moke za domafc in fino pecivo, paštete, pristno domače maslo, kranjske klobase, ciper, maršala, malaga in tamarindovec na drobno in debelo Sprejema v peko, kar kdo želi! Priporoča se osobito slovenskim materam za pogosto obiskovanje, n-dani Jakob Pevhavo, lastnik. Stanovanje (1 ali 'i sobi ter kuhinjo) išče mala poštena slovenska obitelj. Naslov pove uredništvo »Edinosti«. Emeri so posode za hišo, hlev, vrt, polje, vinograd, delavnico, tovarno, la-dijo i. t, d. — namesto škafov, brentačev, vr-čev, putrhov i. t. d. So zrni raj pripravl jene za rabo, so trdne, trajajoče, lične, lahke in bolj pripravne za vsako delo nego druge posode. Dobivajo se na debelo in na drobno v delavnici tvrdke Schivitz & Comp. v Trstu, v ulici Coiiunerclalc (trgovinska ulica) št. 11 in na drobno tudi pri raznih trgovcih tu in na deželi. Prospekte z ceniki so razdaja in pošilja radovoljno brez troškov. M. U. Dr. Ani. Zahorsky priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica Carintia8, od 9.— 11. in od 2.-4. AITE & ZADNIK V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8. TRGOVINA Velika zaloga ino2Kib lil žeiislfili stof za vse letne sezone, Velik izbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnarije za šivilje, krojače in kitničarke. — Veliki izbor perkala iu satina v najnovejšem risanju. Sprejemajo so naročila možkih oblek in perila po meri. CENE NIZKE. Za mnogobrojni obisk se priporočata udana AITE & ZADNIK. I > J :xxxxxxxxxxxxxx: „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. dccembra 1897...........Kron 17)9.997,iiTU* Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1897..... » 28.H'W,5T'V Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) . . » iH3.S(><),(M>7'— V letu 1897. izdanih 74)58 polic za glavnico od . .... » (17.831,851*91 Prospekti, ecniki iu v obče vse drugo informacijo dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu. Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci. „Viktorija" moderci m »T C s tc • f* T" \ \ • '"-M 4 J 7 S ' i Velik izbor vseli predmetov za pomlad ii lito, volneno blago, perkal za obleke In srajce, ceflr in oxford, lavvn-lcnnis, satinets gladki, tiskani in mrežasti vsakovrstni svileni predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor Cipek, trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsako vrste rokovic iz svile, nitij in kože, dežnikov. Vel izbor perila dobiva se v niannfaktnrnej zaloti JAKOBA KLEMENCA V TKSTl', — ulica sv. Antonu stv, 1. - V TRSTU Nii znhtevanje se dopoHjejo se uzorci z dotičnhni cenami poštnine prosto Odlikovan fotografski ,atelier'! Acquedotto h. št 25. Usojam si. naznaniti si. občinstvu, da som na ACflliedottu stv. 25 odprl svojo filijalko. Atelier je urejen mod ern o in preskrbljen aparati najnovejega zisteina. Fotografije v vsaki obliki do naravne velikosti na papirje vsaki obliki do naravne velikosti platin itd. itd. Izdelovanje natančno, dovršeno. Cene kolikor sploh možno nizke. Posebno se priporočam v izdelovanje skupin rodbinskih in drugih; reprodukcij po vsaki, tudi že obledeli fotografiji, oljnatih slik, a-kvarelov; fotografij v naravnih barvah. — Kdor se hoče prepričati, naj blagovoli osebno obiskati moj atelier in si ogledati tam izložene slike! Atelier je na Acquc(l0ttu Stv.25 Anton Jerkič, odlikovan fotografski atelier. V Gorici: V Trstu: na Travniku 11. na Aequedottu 25. Pomada Phoniz. Odlikovana mu razstavi za ftlravljonje in po«tre*bo iKilnlknv v Stuttgart-u I. lnuo., l>ri|H)zuau:i ml zdravnikov in u UmoćI z;i-hvalnlli pinem. Jedino obstoječe, reeino in neškodljivo sredstvo, za dosego lepih lasi pri damah in gospodih, odstranjuje takoj Izpadanje las in prhljaj; ter vzgaja pri jako mladih gospodih moćne brke. Garantira ho za vK|wh in neikodlJlv>wt. l'unćek 80 u«., p«. poAti ali povzetju 90 nO. Hoppe K., Dunaj, I. NVipplingerstraese 14- Kašelj, hripavost in prsni katar ublažuje in zdravi „planinski zeliščni sok" Z ,,l>eželne lekarne pri Mariji Pomagaj" M. Leastek« v Ljubljani. Cena I steklenice 50 novč. Razpošilja »e z obratno poŠto najmanj 2 steklenici. II Spiritua slnapii compotuals ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatić. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter ae ilohiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai due Mori) Piazza pande TRST 1 Paziti na ponarejanja. A!ni7li Prnnor akademićni podobar rrogar, v Celovcu I Atelier v Benediktinskem samostanu), izdeluje po svojeročnih načrtih, osnutkih in modelih: oltarje, labeniakeljne, prižnlre, krmilnike ter vsakovrstne cerkvene podobe od lesa in marmorja, katere reči tudi zajedno poulikuje in pozlaruje. Takisto izgotavljn portrete po živih uzoreih, nagrobne spo-mer.ike s posamičnimi kipi ali /. umetno sestavljenimi skupinami in vzviAeninami od preprostega kamna do dragocenega kararakega mramorja in to povsem vestno, po i te no in pristno. Splošno kreditno društvo v Ljubljani, Dvorni trg* št. 3 sprejema in izplačuje hranilne vloge viak dan, obresti 4■///« polumesečno ali < 4% od dneva vloiitve do dneva vzdige. — V tekočem računu (Giro-konto) se računajo obresti od dneva vložitve do dneva vzdige za zdaj po 3'///„. Rentni davek plača društvo samo. Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po S Va% in po 57„, lucz vsakih troftkov ali prispevkov. l\>Stno-hranilni5ne položnice in pojasnila brezplačno v pisarni ali po pošti. Členi se sprejemajo iz naših pokrajin, potrebno je le z izjavo pristopa naznaniti, koliko glavnih deležev po 100 gl. se žeti. Uradno ure od 9.—12. dopoludne in od 3.-5. ure popoludne. p Dr. Rosa Balzam Praško domače mazilo za xelodoo. •j iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi je že več knkor .'Ml let obče znano domaČe zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro najprej v Pragi rabljeno doinnfie zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. varilo! Vsi deli embalaže nosijo /raven stoječo, postavno položeno varstveno znamko. Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu" Vsakdanje postno razpošiljanje. Zalogu v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trst« v lekarnah : G. Lu e hm I, E. Leltenburff, P. Prenriliii, M. Nerravallo, A. Huttlnii, ('. /anetti, A Praxmarer. Carl Greinitz Neffen, ^ Na Corsti štev. 88. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. ŽeSezo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo UP" predmetov za stavbarstvo, traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranlič, peči in štedilna ognjišča, knhiiusko, namizno in hišno opravo, železne inelle in pred opjein varne blapjne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo. CENE ZNOVA ZNIŽANE. Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima »ajvečo pritiskujočo moč izmed vseh drugih, kakoršnihkoli stiskalnic. Stiskalnice za masline, hidravliskc stiskalnice, brizgaljke proti peronospori Ycr-liiorelove sestave. Te moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter najceneje ; avtomatične brizgaljke, tlačilnice a pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere i. t. d. v najboljSeni proizvodu. Cenike in spričevala zastonj. Iščem zastopnikov ! Ig. Heller, Dunaj n/, Praterstrasse. Čuvati se je ponarejanj!