Poštnina piačana v gotovlni Izhaja v isonedeljek i& ptteu ob 17. Stane rneseCno po poSti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7-50 Din, ca ino?,etr.stVü20Din Ra i.t.i osl požtnem čeksvnem /avcdu St.. Vxötb. Jlova &oba Redakcija in uprava: Celjo, Strossmayeijeva ulicä St. 1, pritličje, d?si;o. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Offlasi po tarifu.- Rokopisi se gprejemajo cj> ponpdeljkih ixi pttkih Weipogojno le do 10. tio^oldne. — Predpisi glede prostora in dntva objave oglasov se nvažujejo le po možnosti. Štev. 69. Celje, petek 25. avgusta 1933. Leto XV. Važna tujsko-prometna konferenca v Logarski doiini Poglobitev tujsko-prometnih zvez z Avstrijo. Letos :->puuiladi so bill ustvarjeni tesnejši odnošaji med jugoslovenski- mi in avstrijskimi tujsko-prometnimi organizacijami. Dojstvo, da so ti od- nošaji obrodili za obe strani zelo po- voljno uspehe, je povzročilo še večjo pogiobitev medsebojnili stikov. V to svrho se je vršila v ponedeljek 21. t. m. ponovna konferenca predstav- nikov jugoslovenskih in a.vstrijskih tujsko-prometnih organizacij pri Pis- kerniku v Logarski doiini. Konference. so se udeležili s strani Avstrije namestnik koroškcga. dežel- nega glavarja dr. Zeinitzer, celovški župan inž. Pichler, generalni direk- tor avstrijskega civilnega letalstva dr. Deutelmoscr, kot zastopnik solno- graške deželne vlade dvorni svetnik dr. Hosfmann-Montanus, tiskovni Sef koroško deželno vlade vladni sv. Karl Scheichelbauer in direktor nv- strijskega tujsko-prometnega uradti na Dunaju dr. Pcssl. Z jugoslovenske strani so sodelovali na konserenci na- Čelnik trgovinskega oddelka banske uprave in predsednik Zveze za tuj- ski promet dr. Rudolf Marn, Jjubljan- ski podžupan prof. Jarc in ravnatolj Putnika v Ljubljani Alojzij Pintar. Zasklicanje konference v Logarsko dolino so se naši predstavniki odlo- čili, da pokažejo avstrijskim gostom lep, a njim gotovo skoro Se nepoznan kotiček naše zemlje. Avstrijski gost- je so bili nadvse presenečeni, ker se jim ni niti sanjalo, da ima na-ša do- movina tako krasno dolino, ki se lah- ko meri z vsako švicarsko pokrajino. To so spoznali tudi avstrijski leto- višearji in jo jo najodličnejša dunaj- ska dmžba letos žeposetilain se na- staniln, po raznih hotelih in penzijo- nih zlasti številno v Mozirju in Gor- njem gradu. No more jo dovolj prc- hvaliti lcpote krajev in nizkih cen. Na sestanku 21. 1. in. so najprej razpravljali o ureditvi zračnega pro- meta. Predlagalo so je, da se čimprej ožitvori zračna zveza SuSak - Celo- vec - Solnograd z nadaljnim priključ- kom na mednarodno proge z dnev- nim prometom. V vsakem mestu naj bi stalo letalo le 20 minut, kolikor je neobhodno potrebno za pregled letal in druge formalnosti ter za event, prestop potnikov. Ljubljanski podžupan g. prof. Jarc je sprožil misel, da bi se z letali preva- žale tudi morske ribe iz Jadranskega morja, ker je Solnograd doslej bil na- vezan edino na ribe iz Severnoga morja. Tako pa bi imel dnevno sveže jadranske ribe na razpolago. Vožnja iz Soinogracla na SuSak bo stala le 80 šilingov (040 Din). Avstrij- ski delegati so sprejeli' ta predlog z odobravanjem in obljubili, da bodo takoj stopili v stike z interesenti. Ob- ravnavala so so tudi različna vpraša- nja glede odprave na mejah. V tem pogiedu bodo obojestransko ukrenilj potrebno koi'ako pri pristojnih ob- lasteh. Delegati. so se nato dogovorili o skupnih potovanjih s posebnimi vla- ki. Že v oktobru bosta iz Zagreba in Ljubljane peljala posebna vlaka iz- letniko v Solnograd in Monakovo, iz Avstrija pa bo ravno takšen vlak vo- zil -A Dunaja, odn. iz Gradca izlet- nike v Zagreb in Ljubljano. Dogovor- jeno je bilo tudi ceneno potovanje na- sih obrtnikov na obrtniško rozstavo v Solnogradu, ki bo otvorjena. jescni. üelegati so se tudi dogovorili o skupni reklami s tiskovinami in na- Šiini tujsko-prornetnimi' uradi. Ta prfitllog je že deloma oživotvorjen z naže strani in v Celoveu že uradujo uradnik naäo Zveze za tujski promot, ki dajo informacije in vrši propagan- do za naš tujski promet, zlasti za Ja- dransko morje, a tudi za druge naše turistične kraje. Dajte obrtnikom dela! LJUBLJANA, 24. avgusta. Vsak obrtnik čuti težo današnje gospodarske krize, ki je povzroCila, da je nastal skoro popoln delovni za- stoj v vseh pvanogah obrti. Tembolj Jo čiiti, ker mu tudi velika obrt ali industrija odjemlje čim dalje veö de- la in ga tako s;pravl ja v brezupno sta- nje. Posebno čevljarji, krojači i. dr. so zapadli pačasnemu hirnnju. Moj- stri teh strok so prisiljcni skrCiti število svojih pomočnikov in vajen- cev, ker komaj sami životarijo s svo- jimi družinami. Pa tudi ostale pano- ge bodo kaj kmalu izgubile na svoji pomembnosti z ozirom na stalno raz- vijajočo se indusLrijo. Odgovorni činitelji si tudi priza- devajo pomagati obrtništvu z razni- mi nasveti, vendar taka pomoö izda- leka premalo izda. Moralo bi se na kak drug način skušati odpomoči se- danji krizi, ki vlada med obrtni- štvom, in se bo moraja dati kaka no- va priložnost za ponovni zaslužek in z njo oživeti veselje do dela in živ- ljenja. Neka taka uvodna priložnost za mal zaslužek in ponovno oživetjo obrtniške delavnosti bi bila dana s strani širšega prebivalstva, ki je bilo pred krizo oni činitelj, ki je bilo z obrtništvom v neposredni poslovni | zvozi' glede oddaje dela in na- ročil. Da bi se mogle vsc, tudi najširže plasti našega prebivalstva opozoriti, kako bi se dalo pomagati nasim obrt- nikom v sedanjili težkih časih, bi se | morali poslužiti vsega našega časo- pisja, radia in filma, da bi ti v go- tovih dne opozarjali svoje naročnike, bralce, poslušalco in obiskovalce, da Be da tudi z majhnimi naročili in po- pravili pomagati vsaj nekoliko obrt- ni/kom glede na njihovo težko go- spodarsko stanje. Kajti čim pride obrtnik do svojega še tako malega zaslužka, se tudi njegova kupna moC poveča, kar je v vidno korist trgov- stva in v neki zvezi tudi ostalega za- sebuega in državnega gospodarstva. Tudi oblasti bi' morale vplivati, da bi se upoSteval tak vobče koristen na- čin pomoči obrtništvu, kar bi napra- viio zelo ugoden vtis na vse ostalo državljane, ki bi uvideli resni namen odločujočih činiteljev, resno in hitro rešovati slabo gospodarsko stanje obriniSkega stanu in tudi pomagati ostalim. Poziv bi se moral glasiti na celo- kupno prebivalstvo v državi, posebno na druzinske ofiete in matere,, dalje na gospodarje, na delodajalce in de- lojemalce, da naj po možnosti dado vse one stvari, ki so nujno potrebne gospodinjstvu in gospodarstvu, v po- pravilo ali v novo delo. Če računamo, da jevv Jugoslaviji približno nad 2 milijona družinskih gospodarstev in bi vsako dalo vsaj približno 50 dinarjev za vsakovrstna obrtna popravila, bi se v dogleclnem času spravilo nad 100 milijonov di- narjev v promet pri obrtnikih, kar bi gotovo mnogo orkistilo celotnemu narodnemu gospodarstvu. ersll Tako enostavno je pranjc s Pcrsilom 1 Raztopitc Persil v hladni vodl ter kuhajto psrilo četrt ure, nato ga dobro Izperita v topli in potem v hladni vodl. Persil opere pcrilo, da postane belo kot sneg ter tako čuva Vaš dragocen Imetek. Ta način državljanske vzajemnosti bi dokazal cut razumevanja za s'kup- ni boj za odpravo gospodarske krize in bi povečal tudi zaupanje v medse- bojno podpii'anje v nadaljnih težkih časih ter dal pečat ljubezni do svoje domovine in do svojih sodržavljanov. Časopisje, radio in film lahko po- magajo pri tem načihu pomoči, za kar jim bo obrtništvo zelo livaležno, in jih bo tudi podpiralo pri njihovih stanovskih zahtevah in potrebah. Vsem tistim pa, ki bodo neposred- no pomagali s svojimi naročili obrt- ništvu, naj bo na tem mestu zago- tovljeno upoätevanje njihovega last- noga položaja s tem, da se bodo vsa naroeila kar najvestnejše izvržila in da se niso zastonj potrudili morda tudi ž žrtvami pomagati... svojim dela- željnim sodržavljanom. V vzajemnosti in v sodelovanju vse državljanov vso stanov je edino končna in odločna rešitev sedanjo gospodarske in socialne krize. Pomagajmo si sami, da nam bo po- magano! Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko bane vino v Ljubljani. J. M.: Rifniški odsevi Rifnliik je stožast hrib, ki se nanj spoštljivo ozira vsa šentjurska oko- lica. Kako bi se nanj ne ozirali stari in mladitt, ko je pa njegova obeudo- vanja vredna oblika, obrnjena proti severu, v takSnem položaju, kakorbi se hotel klanjati Šentjurčanom iz gole hvaležnosti za vsestransko po- zornost. Plinij (umii 1. 79- po Kr.) Riisnika ni poznal; tudi Klavdij Ptolomej in grški zemljepisec Strabon ga ne omenjata v svojih zemljepliisnih stu- dijah. To je pa tudi verjetnejše, ker v njuni dobi Rifnika v današnji obi i- kii; še ni bilo. Za današnje izobliko- vanje je bilo treba sto in sto let tra- jajoöega naravnega udejstvovanja in nekaj prav izdatnih zemeljskih stres- ljajev. Kako se je izvršil ta preokret, ni težko uganiti. Rifnik je bil nekdaj združen z Ro- sevno (lat. Rescona) v eno telo in je predstavljal njeno severovzhodno pobočjo. Šele ko je mali potok Reka, ki izvira pod Mrzlo plamino in teče mimo Sv. Florjana v Glažuti in Sv. Jakoba, preglodal gorsko sedlo in si napravil korfifto v soteski, ki ji' pra- yimo danes Šibenski' graben, so je severovzhodno pobočje Resevne osa- mosvojilo in njega najvišji greben je dobil ime Rifnik. Za časa Frankov je postal Rifnik daleč naokoli viden mejni*k med Karantanijo in Panoni- jo in od tega časa ga je diiičil nemški naziv »Reicheneck« (stari nazlW Rei- chen egk — državni ogel). Co potuješ iz Št. Jurija ob juž. žel. gori proti Sv. Jakobu v St. Rupert ali na Kalobje, zapaziš pri vhodu v Sibensko sotesko znake težkega dela, ko si je morala voda napravi'ti izho- dišče !iz šentjakobske v vogla.jnsko kotlino. Takrat ko jo voda pregloda- Ja zadnje rebro žibenske soteske in končno razdružila Rifnik od Resev- ne, je stala po nekod v voglajnski kotlinli1 še globoka voda in isti posto- pek, kakor v večkrat omenjeni' sotes- ki, se je ponovil tudi na Opoki1 v te- harski župniji. Rliinik se danes ponaša z zname- nito višino 570 m. Ali je bil kedaj višji od sosednje Resevne s 649 m, ni znano, pač pa je ugotovljerib, da sta pred več tisoč leti oba bruhala ogenj, in fie danes so vidni znaki, ki spominjajo na njih nekdanjo vzne- mirljivost. Jasen dokaz propadlega ognjenika nam nudi vrh Resevne, kjer se je ognjenikovo žrelo napolni- lo z zemljo in deževnlico. S časom se je tako napolnjcno žrelo izpremenilo v mehko mužo. Tamošnje ljudstvo pripoveduje, da so za časa turških vpadov v mraku z zvijačo izvabili turške jezdece v to mužo, v kateri so se konji z jezdeci vrcd pogreznili in brez sledu izginili v mehkem blatu. Cim se je zaznalo, da jo ognjevitost R'iifnika zamrla, so Ilirci izrabili nje- gov ugodni položaj in vrh njega po- stavili svojo za.vetišče. Tudi' njih na- slcdniki Ke\bv ga niso zanemarjali, doCim so Rimljani pri prodiranju v Panonijo zaradi njegove strategii,Cne važnosti nekaj nižje, bolj v sredini hi'iba postavili obrambnli stolp. V Zdenici, kjer so že odkrili mnogo sta- rinskih znamenlitosti, je morala biti večja rimska naselbina. O pozneje iz stolpa preurejenem gradu, nič manj pa o njegovih po- sestnikih, mogočmih pilštanjskih gro- fih, kräkih škofih, rifniških gospodih itd. pa do sedanjega gospodarja rif- niških razvalin Jagra, bi se dalo mnogo pisati, vendar obrnimo svojo pozornost drugam. Co bi nam mogel Rifniiik pripovedo- vati o preteklosti, gotovo bi nam iz njegove okolice razjasnil marsikate- ro zagonetko. In kaj je vse v/Mel Rif- nik v polpretekli dobi? Leta 1883. jo napravilo veliko hru- pa potovanje cesarja Franca Jožefa po Spodnjem Ötajerskem. Dne 11. ju- lija se jo z vozom pripeljal iz Rogaš- ko Slatine Cez šmarjo v St. Jmiij, od koder je nadaljeval svojo potovanje po železnici v Celje. V St. Juriju ga je pred novo (1. 1881.) ustanovljono drevesnico pozdravil župan dr. Ipft- vic v slovenskem jeziku. Ker iz dr- žavnlilh ozirov niti cesar niti njegovö sprotnstvo ni bilo zmožno tega omra- ženega jezika, jo govornik iz priroje- no slovensko kurtoazije ponovil svoj govor tudi v nemščiini. PolitiČne ob- lasti so imele takrat mnogo opravka. Po nalogu namestnika barona Kü- beka so dale županom nalog, naj se z ozirom na ugled države pri spre- jemnih govorih poslužujejo izkljuG- no samo nemSöine. Tega navodila. se je držal lo tu in tarn kakšen pod- repnik, ki je raöunal na križec in vir blagostanja. Orožništvo je tekalo od hi'se do hiše dm vzpodbujalo ljudstvo, naj pri sprejemu cesarja vzklika »Hoch«, na vsak način je pa odsve- tovalo klicati »Živio«. Kljub temu so nas pa v soli ufiili1, naj pri vsaki pri- liki z »Živio« klici pokažemo, d» se mudi cesar na slovenskih tleh. In Stran 2. »Xova Doba« 25. Vlll. u.jj. Stev. G9. DOMAČE VESTI d Polit»5na kanferenca v Rogaški Slatini. Na poziv prcdsednika vladc g. dr. Milana Srškica so se v srtdo 23. t. m. zveCer sestali v Rogaški Sla- tini poslanci. in senatorji iz dravske ban ovine na konferonco, na kateri so razpravljali o političnih in gospodar- skili vprašanjih dravske banovine in njenih posamcznih srezov. Sestanku so prisostvovali poleg predsednika vlade ministra gg. dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj, ban dr. Marušič 'in vsi poslanci in senatorji. Jugoslovenske nacionalne stranko iz dravsko bano- vine. Konferenca je trajala od pol 8. zvečer do 1. ponoei. d Poslanec in bivš1 minister Neu- dorfer umorjen. V četrtek 24. t. ni. oki'og 14.55 je bil ubit na svojem po- sestvu ncdaleč od Zlatara v Hrvat- skem! Zagorju narodnj. poslanec in bivši kmetijski minister g. Mirko Neudorf er. V omen jenem času je pri- šel na posestvo Mirka Neudorferja neznan mladenič in ga prosil, naj ga sprejme v službo na svojem posest- vu. Ko je Neudorfer od neznanca za- hteval izkazila, je ta segel v žep, ka- kor da išče kako listino, jz žepa pa je potegnil revolver in ustrelil na Neudorferja dvakrat zaporedoma. Neudorfer se je zgrudil in takoj iz- dihnil. Neznanec je nato pobegnil v sineri proti bližnjemu gozdu. Na kraj zločina sta prispela uprav,nik zagreb- ške policije s polieijskimi agenti ter poveljnik orožništva z večjim števi- lom orožnikov. Ukrenjeno je bilo vse potrobno, da se morilec izsledi. (1 Obnovitev rad^alne stranke od- klonjensl. Notranji minister je, opi- raje se na čl. 7. zakona o zaščiti jav- ne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929 in njegovih izprememb in dopolnitev z dne 1. marca istega leta, na čl. 13. ustave in na paragra- fa 12. in 13. zakona o društvih, sho- dih in sestan'kih, v soglasju z mini- strskim svetom odklonil ustanovitov »Jugoslovenske narodne radikalne stranke«, ki so jo prijavili upokojeni minister du Slavko M:iletic, drž. podtajnik v p. Ranko Trifunovič in inž. Miloš Bobic, vsi iz Beograda, ker vsebuje naslov »Jugoslovenska na- rodna radikal na stranka« vse prvine iz imena nekdanje, razpuščene Na- rodne radikalne stranke, ki je imela po poreklu kakor tudi po ozemlju, na katerem je razv'ijala svojo politično delavnost, predvsem plemensko obe- ležje ali jo je tako vsaj razumel velik del našega naroda. d Važen ukrep za omiljenje brez- poselnosti med uč*teljstvom. Zaradi velikega števila brezposelnih učite- ljev in učiteljic je prosvetno ministr- stvo odredilo, da se za letošnje leto ne izvrši ¦sprejem novili gojenk v pr- ve razrede vseh ženskili učiteljišč v državi. Obenem je odredilo razne omejitve tudi za sprejemanje učen- cev v moška učiteljišea. Gojenci za prvi letnik se bodo sprejemali le na nekatei'ili moških ueitelj'is&ih, v dravski banovini le na ljubljanskem učiteljišeu. Skupno bo v celi državi sprejetih v prvi razred okrog 700 go- jencev. d Inskripcija na ljubljansk* uni- verzi bo od 25. septembra do 4. okto- bra. Zimski semester bo trajal od 25. septembra do 15. februarja. d Zaßetek šolskega leta na osnov- nih šolah. Kr. uprava dravske bano- vine v Ljubljani razglaša: Na vseh osnovnih šolah se prične letos šolsko leto z vpisovanjem dece dne 1. sep- tombra, v soboto 2. septembra naj bo šolska maša, v ponedeljek 4. septem- bra se pa prične redni pouk. Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Pe- tra dno (5. septembra se v smislu že izdane okrožnice praznuje z zahval- no službo božjo in je ta dan pouka prost. d Izredna prüika. Društvo »Put- nik« prireja skupno 14-dnevno poto- vanje v Milan, Rim, Pariz, London, Manchester in Zürich in sicer v dneh od 17. do 30. septembra. Celotna vož- nja, računajoč iz Beograda, bo stala za III. razred brzovlaka 3.560 Din, za II. razred 5.450 Din. Potovanjo se bo vršilo le, če se bo oglasilo zanj vsaj 25 oseb. Tudi za hrano, prenočišče in drugo bo dosežena znatno nižja cena od običajne. O tem bo »Putnik« in- teresente pravočasno obvestil. Vsi sloji, zlasti tudi gospodarski, se po- zivajo, da se poslužijo te izredno ugodno prilike, ki se jim nudi, ako hočejo videti skoro vse glavne cen- tre v Evropi. Interesenti se naj javijo čim prej naravnost društvu »Putnik« Beograd, odsek za društvena in pav- šalna potovanja, lahko se pa javijo tudi' Zbornici za TOI v Ljubljani. d Obrtniški vajenski dorn v Ljublja- ni bo otvorjen 8. septembra, zaradi Cesar opozarjamo staräe, varuhe ltd., da se sprejemajo prijave vajencev, ki se žele izučiti obrta v Ljubljani. V domu dobivajo vajenci popolno oskrbo in pravilno vzgojo. Pojasnila, pismena ali ustmena, daje uprava gornjega doma, Ljubljana, Lipičeva ulica st. 2, telefon gtev. 35—23. d Dunajska vremeuska napoved za soboto 26. avgusta: Povečini jas- no, podnevi topleje. Izredno lahek izvenkartelski bencin Vam edinole nudi črpalka pred veletrg. Ivan Ravnikar, Celje Celje in okolica c Iz krajevne organizaeije JNS za Celje-okoUco. V sredo 23. t. m., se je vršil v posebni sobi Sokolskega do- ma v Gaberju članski sestanek kra- jevne organizaeije JNS za Celje-oko- lico. Udeloženci so razmotrivali o go- spodarskem, socialnem in kulturnem programu in je bil v to svrlio izvo- Ijen poseben odsek. Clanstvo je za- vzelo odklonilno stališče napi'ain uvedbi bednostnega fonda v dravski banovini, to pa predvsem zato, ker se ta fond ni uvedel po vseh banovi- nh in ker so danes delavci in tudi ostali stanovi že tako preobremenje- ni z javnimi dajatvami^, da novih bremen ne prenesejo več. Članstvo je zahtevalo, da se ukine odredba poštno uprave o dostavljanju pošte v okoliš občine Celje-okolica, ki uva- ja dostavljanje pošte samo vsak dru- gi dan. Dalje je clanstvo soglasno zahtevalo, da se pri vseh javnih de- lih zaposluje le domačo brezposelno delavstvo in da se ta dela oddajajo le domačim obrtnikom. Za izvedbo regulaeije Koprivnice manjka še ostanek 70.000 Din, ki ga banska uprava še ni nakazala. Regulacija je sedaj vsled tega ustavljena. Banska uprava naj nakaže ta znesek, da bo mogla biti regulacija še pred zimo dovršena. Clanstvo je izreklo potre- bo celokupne regulaeije Savinje, za posebno nujno pa smatra regulaeijo dotokov. Clanstvo krajevne organi- zaeije se poziva, da se prihodnjega sestanka, ki bo pravočasno objav- ljen, udeleži polnoštevilno, ker se bo na tem sestanku obravnaval gospo- darski, socialni in kulturni program krajevno organizaeije. c Obrtniin krogom na znanje. Zad- njo nedeljo se je vršila v Celju seja načelnikov obrtnih združenj, kateri je na povabilo prisostvoval tudi upravnik celjske obrtne naaljevalne šoie g. Jožko Bizjak. Vzelo se je z zadovoljstvom na znanje, da bo tudi v prihodnjem šolskem letu 1933/34 šolski pouk obrtnih vajencev in vajenk ob nedeljah, ker v poslopju mestne narodne sole za dvakratni pouk ob delavnikih za vseli 13 raz- redov ni prostora. Preselitev neka- terih razredov v tukajšnjo okoliško šolo pa zaradi enotnega. vodstva tega strokovnega učnega zavoda in zadev- nih posebnih stroškov za kurjavo i. dr. nikakoi1 ni priporočljiva. Tn'ko je že skenil tudi šolski odbor obrtne nadaljevalne sole v svoji zadnji soji na mestnem magistratu, in to odo- brava tud bänovinski šolski inspek- torat za strokovno šolstvo v Ljublja- ni. Telovadni pouk (po eno uro te- densko) bo zanaprej vsako nedeljo med 7. in 8. zjutraj, Čemur bo sledil pouk ostalih predmetov, kakor lani in doslej že 14 let, od 8. do 12. dopol- dne. Onim obrtnim strekam, ki po- Zakaj ni dijak Mirko neivozen, čeprav ima jutri izpit? A!i ni prav nič vznemirjen? Nika- kor ne! Saj on je od- lične M bonbone in ti mu tako po- mirijo živce Kdor je Kdor je mx počuti se bolje ta je dobre volje m čudo osvcžuje, se prileže, prija Proizvod: Union, Zagreb trebujejo obrtni naraščaj ob nedeljah med 7. in 8. zjutraj za raznašanje zi- vil (meso, kruh ltd.), se vsled soglas- nega sklepa »Skupnega združenja obrtnikov v Celju« svetuje, da napo- tijo svoje vajence in vajenke k vpisu k sokolski telovadbi, ki bo enkrat v tednu po 8. zvečer; taki učenci in učenke, ki postanejo izvršujoči člani Sokola, so namreč potem po obsto- ječih šolskih predpisih oproščeni sol- ske telovadbe. — B. c Mestni narodni šoU v Celju. Nak- nadno vpisovanje novincev in no- vink za prve razrede bo še v petek 1. septembra od 9. do 12. ter od 15. do 18. v obeh šolskih pisarnah. Spreje- majo se v solo otroci, ki bodo do 31. decembra 1933 dopolnili 7. leto sta- rosti; ker je bilonekaj otrok pri zad- njem vpisovanju vsled bolehnosti zavrnjenih, naj bi se ti otroci, če so se v teh poCitnicah zdravstveno po- pravili, še erikrat privedli k vpisova- nju. Co je bil otrok rojen izven celj- ske župnije, je prinesti s seboj tudi rojstni izpisek od dotičnega župnij- skega urada. V soboto 2. septembra bo šolska maša. Mladina (tudi no- vinci in novinke) naj se zbere na šol- skem dvorišču ob pol osmih zjutraj in gre potem po končani službi božji iz župno cerkvo zopet domov. Učitelj- ski konferenci za obe šoli bosta tudi tega dne ob 10. V ponedeljek 4. sep- tembra ob 8. zjutraj se bo pričel red- ni pouk. — Upraviteljstvi obeh mest- nih šol. c Na drž. okoliški deški narodni Soli v Celju (Komenskega ulica) se prine novo šol. leto v pete'k 1. sep- tembra in sicer z vpisovanjem Še ne vpisanih novincev od 8. do 12. dopol- dne v I. a i-azredu. V soboto 2. sep- tembra ob 8. bo otvoritvena Solska maša v cerkvi sv. Duha. V ponede- ljek 4. septembra se bo pricel redni pouk Okoliško deško narodno šolo morajo obiskovati vsi soloobvezni otroci in novinci, ki letos s 1. sep- tembrom dopolnijo si. starostno leto in ki stanujejo v okoliški občini; le v obzira vrednih slučajih sme dovo- liti šolski upravitelj šoloobveznim tega navodila smo se trdno drzalü. Ker so prihiteli odrasli s šolarji tudi iz sosednjih oböitn Kalobja, Sv. Ru- perta, Dobja, Slivnice, Planine, Po- nikvo, Dramelj itd., so so seveda »Ži- vio« kliiieem otrok pridružili tudi oni. Dočim je potekla ta slavnost mir- no, so se drugo leto (1884) začeli ko- pičiti na šentjurskem nebeškem stro- pu precej temni oblaki. Pravkar v Celju ustanovljeni »Deutscher Schul- vereiin« si je nadel nalogo, da s'vojo moč izrazi z junaškim naskokom na zavedni (Windische Trutzburg) Št. Jurij. Predzgodovina tega Schulvereina je ta-le: Peščica dunajskih prenape- težev je ugotovila naglo nazadovanje nemSkega življa v obmejnih krajih, zlasti tarn, kjer je bil pomeSan z dru- gimi narocli. Zato je neki Engelbert Pernersdorfer ustanovil na Dunaju 13. maja 1880. dimfitvo «Deutscher Schulverein«. Pobudo za to ustano- vitev je dal duhovnik Franc Xaver Miterer, ki je zb'iral denar za ustano- vitcv nemško šole v nemškem otoiM- ^¦u Nonsbergu v italijanskem okraju na južnoni Tirolskem. Po naziranju šovmističnih Nemcev je bil tudi Öt. Jurij ogrožen, zato naj bi bil prvi, ki mora biti »rešen«. In res, dne 18. julija 1884. je v ta namen prirogovililo točno ob 4.30 s poseb- nim vlakom 250 Nemcev in renegatov pod vodstvom dr. Glantschnigga, dr. Stepischnegga in celjskega ižupana dr. Neckermanna. Toda imeli so smo- lo. Ker so šentjurski teržani takoj po kosilu napravili izlet na Rifnik, sta opravila častni sprejem na kolodvo- ru in voditeljske funkeije po trgu samo dva šentjurska Nemca, namreč trgovec Johann Franz Schescherko, po dolače Žandl, in postajenačelnik Karl Franz. Zborovanje pri Nendlu je otvoril knjigovodja štorsko železarne Wie- sent, ki pa ni govoril dolgo, ker so ga kmalu prekinili glasni »Živio« klici, ki so govornika popolnoma pre- glasili. Med tem hrupom je nastala takšna zmeda, da so začeli Nemci be- gati in iskati izhoda. Nekateri so ce- lo poskakali z mostovža na dvoriš- če. K sreči pa mostovž ni bil visok, zato razen malih brazgotin ni bilo nevarnih poškodb. Orožništvo pod vodstvom stražmojstra Dollinscheg- ga je napravilo takoj »red« in zaprlo Sest fantov, ki so baje najbolj vzkli- kali »Živio« in povzročili zmedo. Še bolj so se celjski Nemci in re- negati osmešili z ustanovitvijo po- družuice žentjurskega Schulvereina s sedežem v sosednjih Štorah. K te- mu so razen žo prej omejenih dvoh šentjurskih Nemcev, hočeš, nočeš, moraš, pristopili vsi oni delavci štor- sko tovarne, ki so bivali v okolic Št. Jurij a. Po tem dogodku vznemirjeno ozrac- je St. Jurija se se dolgo ni pomirilo. Prigel je tako zaželjeni misijon, in človek bi m'islil, da se z njegovimi tolažilnimi besedami vrne zaželjeni mir. Prišlo pa je drugaCe. Vsa doma- Ca opravila in delo na polju je za- stalo, ker si nihče ni hotel nakopi- čiti očitkov, da ni pohitel poslušat pridige m'isijonarja Macurja, onega izmed celjskih oo. lazaristov, ki ni samo z vnemo polagal božjo besede na dušo usmiljenja vrednih grešni- kov, temveč je kaj rad, zlasti pri iz- povedi, i/.ganjal hudica iz njihovih greSnih duš. Tako temeljito izprc- obračanje je kaj slabo vplivalo, in nekatei-im rahlocutnim ženskam se jo v verski blodnji zmešal um. V takšnom razpoloženju je nanesel sluCaj, da so po koleraskih pravilih leta 188G. praznovali Šentjurcani svojega patrona baš na veliko sobo- to. To bi. šo ne bilo nic hudega, toda lahkovernemu ljudstvu je dal ta ko- ledarski sluCaj povod k govorici, da bo po starih izročilih kmalu po Jurje- vem konec sveta. In res, ta dan proti poldnevu so se začeli zbirati črni oblaki, za Rifnikom se je nekoliko- krat zabliskalo in grmenja ni bilo ne konca ne kraja. Ko so se proti večeru oblaki po- razgubili, je prihitela neka stara že- nica iz Crnolice v župniSCe in ta- kratnemu župniku Vošnjaku vsa raz- burjena pripoveclov-ala, da je med opoldansko nevihto postal Rifnik ne- kako cudno nemiren. Dobro je sliša- la iz njegove notranjosti ropotanje, bobnenje, rohnenje in zamolklo gr- granje. Klece je prosila, naj gospod župnik S© danes odredi procesijo okoli Rifnika, sicer se bo res začel pogrezati in potem bo konec sveta. Procesije takrat ni bilo in tudi Rif- nik še stoji na istem mestu. Ni pa izključeno, da se bo Cez sto let, t. j. 1. 198U., ko bodo Šentjurčani zopet praznovali svojega patrona na veliko soboto, vsled zrahljanega temelja za- cel res majati. <^P^ ~~ cene Štov. 69. »Nova Doba« 25. VIII. 1933. Stran 3. otrokom, stanujočim v okoliški ob- čini, prestop v mestno narodno od- nosno drugo šolo. Šoloobvezni otroci, stanujoči izvcn celjske okoliške ob- eine, se ne bodo sprejemali v okolis- ko solo. Starsi ali njih namestniki, ki bi šoloobveznih otrok ne pripeljali v šolo oziroma jih odtcgovali pouku, bodo po zakonskih določilih in od- redbah strogo kaznovani. e Drž. deška meščanska sola v Ce- lju. Popravni izpiti bodo 31. avgusta od 8. da.lje. Vpisovanje v.Vse razrede bo 1. in 2. septembra od 8. do 12. Po- di'obnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit v šolskem poslopju. Starši se opozarjajo, da si pravočasno pre- skrbe potrdila pristojne oblasti o vi- Šini neposrednega davka, na podlagi katere se bo odmerila šolnina, Kdor plačujo manj nego 300 Din neposred- nega davka, je oproščen šol nine. c Zopet gledaUške predstave na prostem. Povsod igrajo sedaj že na prostem. Med prvimi pa je bilo goto- vo tudi Celje, ki si je postavilo stal- no letno gledališče. To letno gleda- liščo v mestnem parku prekaša po svoji legi in po krasoti svoje okoliee pač vsa druga gledališča na prostem. Že »Sen kresne noči« je pokazal, kaj da se da ustvariti v tern gledališču. V prvih dne septembra pa se bodo tarn vršile predstave, ki bodo so bolj pokazale prednosti letnega gledališ- ča in dokazale njegovo nujno potre- bo. Upi'izoiili bodo »Hermana Celj- skega«, mogocno dramo celjskega pi- satelja-dr. Antona Novacana, ki smo jo vidoli že v inscenaeiji rnariborskc- ga ter ljubljanskega gledališča. Se- daj pa jo bomo videli v povsem novi inscenaciji, kajti na prostem ta dra- ma še ni bila igrana (nedavna mari- borska uprizoritev je bila Kreftova drama o celjskih grofih). Predstave se bodo vršile v dneb 7., 8., 9. in 10. septembra in sicer ob delavnikili ob 20., na praznik in v nedeljo pa ob 16. c Na naslov poštne nprave. Pred dnevi jo poštna uprava v nekaterih krajih celjskc okoliške občine ukini- la dnevno dostavo pošte in odredila samo tri dostave na teden. Ta ukrep je nevzdržen in prebivalstvo se že se- ciaj hudo pritožuje. Znaeilno za na- Lin, kako bi po novi ureditvi izgle- dala dostava' pošte, je, da bi n. pr. tiobili naročniki petkovo žtevilko na- šega lista šele v ponedeljek namesto v soboto dopoldne. Prepričani smo, da bo poštna uprava takoj revidirala omenjeni ukrep in uvedla zopet dnevno dostavo pošte v vsej oko, «iSki občini. c Imenovanje v državn1 službi. Naš celjski rojak g. dr. Cvetko Šri- bai1 iz Celja je imenovan za uradniš- kega pripra.vnika v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. c Iz davčne službe. Z odlokom fi- nanenega ministra jo davčni uraci- nik g. Rudolf Kump pi'emeScen iz Celja v Konjico. c Podmladek Jadranske straže na drž. realni gimnaziji v Celju vabi svoje članstvo, da se lideleži jadran- skih svečanosti v Splitu od 5. do 8. septembra. Ugodnosti so: 75% popu- sta na železnicah in 50% popusta na parnikih. Prenočnina za vse štiri dni G Din. Hrana, ki si jo pa mora vsak sam preskrbeti, stane v Gradski ku- hinji dnevno 17 Din. Prijave se sprc- jeinajo v ponedeljek 28. t. m. od 10. do 12. dopoldne v gimnaziji (8. a raz- red). — Odbor. c Sokolski izlet v Gornji grad z av- tomobilom priredi ecljsko članstvo v nedeljo 27. t. m. Odhod izpred Gla- zije ob 6. zjutraj, povratek okrog 22. Na razpolago so še 3 mesta. V Gor- njem gradu bo javni nastop domaCe- ga društva. c Redna tcloVadba članov Sokolov iz raesta se bo pričela v torok 29. t. m. ol) 20. v mestni telovadnici. c Nesreda v flaraži. V sredo 23. tm. okrog 21. je bil mestni gofer Rok Ko- pitar iz Celja v garaži v Logarski do- Uni zaposlen s polnjcnjcm bencina v avtobusni tank. Pomagal mu je nje- gov znanec Brišnik. Med tern je sto- pila v garažo ga. Kocbekova, vdova Po znanem alpinistu šolskem upra- vitelju Fr. Kocbeku, in prosila šofcr- ja za neko informacijo. V tern tre- nutku se je iz nepojasnjenega vzra- ka vnel bencin v posodi, ki jo je imel Brišnik v roki. Plameni so objeli vse tri osebe. Kopitar je ohranil mirno kri. Vzel je iz avtobusa aparat za ga- sen je in zadušil ogenj, ge. Kocbeko- vi pa je pokril glavo s svojim jopi- | Com. Plameni ni'so poškodovali niti j avtobusa niti garaže, pač pa sta do- j bili gospa Kocbekova in Briänik tož- j jo opekline na obrazu in rokah, gofer j Kopitar pa lažjo opeklino na obrazu in težjo opeklino na roki. Poškodbe k sreči niso nevarne. Sin posestnika g. Logarja je prepeljal vse tri pone- srečence takoj z avtomobilom v celj- sko bolnico. c Avtobusne vožnje v Log^rsko do- Hno. Kei- vozi iz Celja v Logarsko do- lino po sedan j em voznem redu pol eg običajne popoldanske vožnje ob 1G.40 vsak dan mestni avtobus tudi ob 11.15, odpade ob nedeljab in prazni- kih avtobus, ki je odhajal ob 4.30 zjutraj iz Celja. c Dva dneva neviht. Po hudi vro- t-ini: in suši se je vreme v ponedeljek 21. t. m. konCno vendarle izpremoni- )o v vsej dravski banovini. Celjsko kotlino so v ponedeljek kmalu po opoldnevu obiskale nevihte z močni- mi nalivi, ki so trajale z malimi pre- sledki do no&i na sredo. Deževje je temeljito ohladilo ozraCjo ter upliva- lo zelo blagodejno na polju, vrtove in sadno drevje. Hmelju dež ni ško- doval in v sredo so se hmeljski obi- ralci1 v Savinjški dolini v velikem gtovilu lotili dela. Med nevihtami, ki so razsajale v celjski kotlini, je v po- nedeljek okrog 13.30 trešcilo v strelo- vod na hiši Coljske posojilnice na ogiu Kralja Petra in Cankarjevo ce- ste. V noči na torek ob pol 2. je stre- la preklala smreko pri tovarni po- hištva g. Fr. Vehovarja v Kersnikovi ulici. V torek okrog 6. zjutraj pa je treščilo v elekirično cestno napelja- vo na Babnem, vsled Cesar so prego- l-ele tri varovalke v transformatorju. c žetev smrü. V celjski bolnici so umrli: v poedeljek 21. t. m. 39-letni Matevž Tavčar iz Sp. Grušovelj, že- lczniški delavec v Št. Petru v Sav. dol., v Cetrtek 24. t. m. pa 74-letni provžitkar Ivan Zelič iz Straže pri Di'ainljah in 41-letna posestnica Ana Divjakova iz Dolnjega Leskovca pri Blanci. N. p. v m.f c Nesreča Soler ja. v sredo 23. t. m. ob 18. je po})ravljal 34-1 oini šofer Fr. Sitar iz Nove vasi 24 } ri Celju na nekem dvorišču v Ccljn avtomobil, ki je bil dvignjen in podprt. Ko jo Sitar ležal pod avtomobilom, jo opo- ra nenadoma popustila. Avtomobil jo padel na šoferja in mu zmec'kal stiri prste na desnici. Sitarja so prepeljali z reSevalnim avtomobilom na reševal- no postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč, potem pa so ga poslali v do- mačo oskrbo. c Pogrešanci. Dne 17. t. m. je izginil 15-letni trgovski vajenec Josip Koro- äa iz Gabor j a (Deckova cesta 1), 14. t. m. pa 17-letni ključavničarski va- jenec Avgust Gorenjak iz Celja. Od 1. 1931. že pogrešajo v 1. 1868. v Zre- čah rojenega upokojenega finančne- ga preglednika Franca Fijavža iz Maribora, ki je kmalu po upokojitvi izginil brez sledu. Fijavž je bil sred- nje postave, okrogleda, rdeCega obra- za in sivih las. Informacije naj se pošljejo Fijavževemu sinu, tovarniš- komu dolavcu Karlu Fijavžu v Ga- berju, Lastni dom 8, ali pa predstoj- ništvu mestne policije v Celju. c Zamenjano kolo. Trgovskemu va- jencu Ivanu Hujanu iz Celja je nek- do v petek 25. t. m. dopoldne pred celjsko pošto odpeljal njegovo črno plcskano kolo in pustil pred požto ze- leno ploskano, dobro ohranjeno kolo znamko »Kosmos« 5,102.995. Ni iz- kljuCeno, da je bilo to kolo ukradeno in se ga jo hotel storilec iznebiti s tern, da ga je pustil pred pošto in vzel drugo kolo, ki ga je težje spoznati nego zeleno pleskano kolo. c Ukradeno kolo so našll. Dne 20. t. m. so našli v Brežicah kolo, ki je bilo 5. t. m. ukradeno mesarskemu mojstru g. Matiji Esihu izpred nje- gove mosnice na Bregu pri Celju. c Oddaja zavarovainih del na Sa- vinji. Pri tehničnem razdelku sres- kega uačclstva v Celju se bo oddala izvršitev zavarovainih del na Savi- nji pri Preseki na km 52.5 za znesek 23.970 Din in pri Rojah na km 36.0 za Dunajski irelesejem od 3. do 10. septembra 1933 (gubilejni sejem) POSEBNE PRiREDITVE: Pohlštvo - »Elektrika v htšnem gospodinjstvu« — Novodobne plin- ske naprave — Kolektlvne obrtne razstave — Radio razstava — Razstava avstrijske Radlo-prornetne d. d. (»Ravag;«) — Dunajska moda v pleteninah — Salon za kožuhovino — «Narodno rokodelstvo« — Stavbne in cestne gradnje — »Hiša v gradnjl« — Naselja — Iznajdbe — Zimsko-sportna razstava — »Realitetnl posredovaiec In oskrbnik« — »250 let dunajske kavarne« — Razstava življenskih po- trebščln — Deželno in gozdno gospodarstro Ni treba vizuma. S sejmsko izkaznico in potnim Iistom prost prehoi* meje v Av- strijo. Madžarski vizum dobite pri prestopu meje, ko pokažete sejmsko izkaznicq. Znatni popusti na jugoslovenskili, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadianu in v zračnem prometu. - Vsa pojasnila in sejmske legitimacije (a Din 501 —) dajejo: Wiener Messe-A.-G., Wien VII. in častni zastopstvi v Celju : Prva hrv. štedionica, podružnica Celje in Tujsko-prometna pisarna. znesek 29.698.25 Din. Ponudbe je vlo- žiti do 10. septembra pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju, pri katerem dobijo interesenti formu- larje za ponudbe in informacije gle- de dražbenih in gradbcnili pogojev. c Vsakovrsten papir in pisarniške potrebščine dobite na drobno in de- belo pri E. Goričar vdv., knjigarna in veletrgovina papirja, Celje, Kralja Petra costa 7. c Vsakc nedeljo koncert. Pričetek ob 4. popoldne. Gostilna pri Mostu. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 26. t. m. do vštetega petka 1. septembra lekarna »Pri! križu« iia Kralja Petra cesti. c Gasilno in reševalno društvo v Celju. Gasilno službo ima od nodelje 27. t. m. do vštete soboto 2. septem- bra III. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka, reševalno službo pa I. sku- pina. Inspekcijsko službo ima v av- gustu strojni mojster g. B. Gradt, v septembru pa nacelnik g. I. Jellonz. Kino Kino Union. Petek 25. avgusta: »Seržant X«. Izredno lep zvočni film. V glavnili ulogaJi sloviti Ivan Možu- hin in Trude v. Molo. Zvočna pred- ]'gra. — Sobota 20., nedelja 27. in po- nodeljek 28. avgusta: »Bid opojnost1«. Veličasten zvočni film z lepimi po- snetki Šangaja Honolulu in New- yorka. V glavnili ulogab Charles Fa- rell in Janet Gaynor. Predigra: zvoC- ni žurnal. Predstave: ob delavnikih ob pol 9., ob sobotah ob pol 5. in pol 9., ob nedeljah ob K5., Vsl. in ti-icotrt na 9. zvečer. Sport Sportna senzacija v Laškem LAŠKO, 25. avgusta. V nedeljo 27. t. m. se bo nudila pri- jateljem sporta izredna prilika, da si ogledajo nogometno tokmo, ki so bo pričela ob 16.30 med prvim moštvom ljubljanske Ilirije in domačo enajsto- rico. Ilirija je ena najmočnejših pred- stavnic našega nogometa, kar nam dokazujejo slcdeči rezultati, ki jib jo dosegla z renomiranimi mednarod- nimi klubi: Ilirija : Buday 6 : 1, Ili- rija : F. C. Wien 4 : 4, Ilirija : Kolin 2 : 2. Apeliramo na vso prijateljo sporta, da nagradijo to voliko podjet- nost laških sportnikov s cim vecjirn posetom, kajti borba bo zelo zanimi- va. Sodil bo g. Oberlindner iz Laške- ga. SK Laško : SK Trbovlje 4:2 (3:0) V nedeljo 20. t. m. ob 16.30 se je prifiela v Laškem prijateljska nogo- metna tekma med obema kluboma. Ta nastop je ponovno pokazal, da LaSCani ge niso pozabili prejšnjih let, ko so skoro vedno odhajali z igriš- ča kot zmagovalci. Pa še drugi vzrok je tokrat navduševal naše sportaše, da so dali iz sebe vse svoje sile, kajti v nedeljo bodo imeli cast pozdraviti na svojem sportnom igrižču ljub- ljansko lUTijo kot svojega gosta, kai je za Laško gotovo izredna sportna senzacija. Trboveljčani so si pac bili svesti zmago, ali varali so se, kajti Laščani J so se jim pokazali popolnoma enako- vredne. Takojšnji napad domačo enajstorice je goste zmedel. Znano jo, da skoro pri vsaki tekmi, 'ki jo SK Trbovlje izgubi, nosi krivdo vedno le sodnik, pa četudi je eden najboljših! Po tekmi so se gostje vedli naprani sodniku zelo ne disci pi inirano. Laščani so nastopili v tej tekmi v zelo močni postavi s KaCicem v vra- tih, ki je danos zopet pokazal svojo nekdanjo požrtvovalnost in eistil ze- lo nevai'ne situacije. Edina napaka, ki mu kvari njegov vratarski reno- rae, je, da nodi preveč iz gola, vsled česar je že večkrat zakrivil marsi- kateri gol, tako tudi v nedeljo. Ojbramba je zelo zadovoljila, zlasti levi bra.nilec Flego I. s svojimi sigur- nimi ostriini streli; pa tudi desni branilec je rešil marsikateri kočljivi položaj. Krilska vrsta je bila tokrat srečno sestavljena; odlikoval se je zlasti Krajc. Napad je igral brezhib- ( no, zopet se je izkazal VreČko s svo- { jimi nevarnimi streli in zabil dva gola za svoj klub. Desni krilec Pe- trin je bil danes zopet mož na mestu, le malo bolj bi moral paziti na kom- binacijo. Kolikor je danes igralo bolj- še desno krilo, toliko slabSe je bilo levo krilo zasedeno po Kokolu, ki bi bil lahko rezultat mnogo izboljSal. Se bo pa morda proti Ilirijanom iz- kazal. Početni udarec so imeli Laščani, a gostje so se takoj znašli pred vrati domačinov, toda branilca sta rešila situacijo. Igra je bila z obeh strani zanimiva in napeta. Že v 7. minuti so Trbovoljčani izsilili enajstmetiov- ko, a KaCič je žogo krasno vlovil. V 9. minuti zopet enajstmetrovka, toda tokrat proti gostom in Flego I. poslje žogo neubranljivo v mrežo. 1 : 0 za Laško. V 14. minuti nastane pred nasprotnikovimi vrati nevarna zme- da, ki jo izkoristi Vrečko in postavi /- lepim strolom rezultat 2 : 0 za. Laš- ko. Nato sledi odprta igra, a v 39. mi- nuti Laščani zopet napadajo in Kokol pošlje iz razdalje pet metrov žogo v mrožo. 3 : 0 za Laško. Nato polčas. V drugem polčasu so bili gostjo v lahni1 preloči in domača branilca ter vratar so imeli mnogo posla. V 18. minuti zniža SK Trbovlje rezultat na 3 : 1 za domače moštvo. Trboveljcani postanejo nevarni in v 27. minuti diktira sodnik drugo enajstmetrov- ko proti domačinom. Vratar se lopo vrže, a žoga gre tik mirao njega v mrežo. 3 : 2 za SK LaSko. Igra posta- ja vedno živahnejša, Lasčani preide- ! jo v premoč in v 43. minuti postavi i Vročko končni. rezultat 4 : 2 za do- lacine. Koti 3 : 2 za SK Trbovlje. Tekmo je sodil g. Oberlindner zelo objektivno. V predtokmi je domača rezerva od- pravila SK Pečovje ix Star z rezulta- tom 4 : 3 (0 : n._____ t Treninfl tekm«. V nedeljo 27. t to. ob pol 9. dopoldne se bo priCela na Glaziji trening tema med kombini- ranim moštvom SK Celja in SK Što- rami. t Nogometna borba med kibici. in »starini« SK Atletike bo v nedeljo 27. t. m. «ob 9. dopoldne na sportnem igrišcu pri »Skalni kleti«. To zabav- no tekmo bo sodil g. Krell. t Vojaški team 39. p. p. : SK Atle- tik. Kakor smo žo javili, se bo v ne- deljo 27. t. m. ob 17. na igrišču pri »Skalni kleti« pričela rovanžna nogo- Stran 4. »Nova Doba« 25. VIII. 1933. Štev. G9. metna tekma mod vojaškim teamom 39. p. p. in Atletiki. Tekma bo gotovo zelo živahna in zanimiva. t Nogometna sekcija SK Celja. V soboto 26. t. m. ob 20. bo v klubovi sobi hotela »Evropc« strogo obvezen sestanek nogometne sekcije. Igraici, | ki še niso oddali legitimacij LNP, | naj jih prinesejo s seboj. Gospodarstvo Hmeljska kupčija Ž a 1 e c , 24. avgusta. V Žalcu je zdaj kakih 25 trgovcev in zastopni- kov tujih firm z vsega sveta, najveu iz Nomčije in Ceškoslovaške, nekaj pa tudi iz Francije, Belgijc, Anglijo in Holandske. Velik del naročil je za Ameriko. Včeraj zjutraj je bil kiJo- grani hmelja po 50 Din, kmalu po- poldno okrog 55, proti večem pa 60 Din. Prišlo pa je pri živahnem po- vpraševanju le do redkih zaključkov, ker producenti čakajo na izboljšanje cen spričo visokih cen v Žatcu, po katerih se Savinjska dolina ravna. V Savinjski dolini se je danes kupčija nadaljevala ob zelo živahnem. po- vpraševanju na osnovni ceni 60 Din za kilogram. Tudi danes so bile pro- dane lo neznatne količine. Glede na razmero na svetovnem tržišču in za- radi izredno dobi'e kvalitete letošnjo- ga savinjskega hmelja je pričakova- ti nadaljnega porasta cen. 2 dijakinji ali 2 dijaka sprejme v polrio oskrbo učiteljeva soproga. Pomoč v vseh prcdinctih in v violini. Nem- Ska konverzacija. Naslov v upravi. Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni «Franc LeskovšeR Celje, Glavral trg 16 Sprejmejo se 3 dijaEci (dijakSnje) na stanovanje in hrano. Nemška konverza- cija. Glasovir na razpolago. Cena 600 do 700 Din rnesečno, event, neka) v živilih. Istotam sc oddata dwe mebl. sobi na ulico. Vpraša se v trgovini Neckermann, Celje, Slomškov trg 4. VKUHAVAJ1E sadje in sočivje v priznanih Weckovih kozarcih in aparatih ki jih dobite pri tvrdki Josip Jagodič, Celje, Glavni trg 14 Spreimem 2 dijakinji (dijaka) v polno oskrbo. — Higijensko stanovanje s kopalnico, glasovir, uemška in francoska konverzacija. Celje, AUklošiCeva ulica 5/1, Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice, pri- tiklin in boljši lokal se odda takoj; sta- novanje, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, ko- palnice in pritiklin, se odda s 1. X. 1933. Naslov v upravi lista. Dve dijakinji ali dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje. Glasovir na razpolago. Naslov v upravi lista. Trgovina premoga in drv y* tvrdke Franjo Jošt ^ Celje, Razlagova ulica 8 dobavlja in dostavlja premog najboljSih vrst in rudnikov Lasko (Huda jama), Trbovlje, Liboje ISv. Neža), Zabiikovca, Velenje in drugih po rmjugodnejših pogojih in cenah ter se priporoča. VQZ1ČK[ in OECJE OPBEME »KSAMAIUMSLEJ CELJE Mednarodni veleseiem v Pragi 3. — 10. sepfembra 1933. svetowni veiesejem na katerem so zastopani narodi in države ZNIŽANA VOŽNJA za brzovlake in navadne vlake Jugoslavija 25°/o Čehoslovaška 50% Avstrija 25°/o Madjarska 25% Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v Čehosiovaški, prej 33% sedaj 50% popusta Pojasnila in reklamacije-daje: Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrov» c 2 Čehoslovaški konzulat Putnik, Gaieva ulica (za ncbotičnikoivi; ;n njeguvi podružnici »Hotel Metropol«. Prodatn novc Clanske : lelovadne hlaöe | za polovično ceno. Naslov v upravi iista. j - - ¦ - ! Dve deklici ali dečka srednje ali meščanske sole dobita doro o- skrbo. Klavir na razpolaga in nemška kon- ; verzacija. Celje, Aškerčeva3, II. nadstr., desno. Dijaka v vso oskrbo sprejmem. Naslov v upravi lista. V Celju sprejme dva dijaka srednješolca učiteljska družina v zelo dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Naslov v upravi lista. Enodfužinska hifta v Celju naprodaj. Gotovinc potrebno Din 30.000-. Poizve se v Vzajernni zavarovalnici v Celju. Dve dijakinji sprejme boljša rodbina na prvovrstno oskrbo. Na razpolago krasna, zračna soba, glasovir, pouk v glasovirju in event, pomoč pri učenju. Naslov v upravi lista. Izredna prilika! Pianino z lepim glasom se za 4.000 Din proda (eventualno tudi proti vlažni knjižici). Naslov v upravi lista. V vili „Cairo*1 nad mestnim parkoni (cesta na Miklavški hrib št. 11) se oddda 1. oktobra stanovanje s 3 sobami in pritiklinami mirni stranki. Lokal blizu tovornega kolodvora, primeren za pi- sarno, skladišče ali delavnico, se odda takoj. Podstrešna sobioa, primerna za samsko žensko, se odda v isti hiši. Naslov v upravi lista. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BAKOVINE { | | J | e prej lužnoštajerska hrsnžlnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoči račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkuiantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso = davčno močjo ^^ Vinho HuhoBEC. flhl. zfoncBS-mestni tesarsi mojstBP na Law HMI TdIiII iZVI>šuJG vsakovrstna tesarska dcla, moderne stavbe, ostrešja za Pri ÜhIJU hiše, vile, tovarnc in cerkve, stropc in razna tla, paviljone, vc- rande, stopnicc, ledenicc in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. cL™lm"n LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode, hiSne instalacije, vsakovrstne Crpalne na- prave, sanitanie naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., ________________ kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vcstna izvršba — Točna postrežba — Zmeme cene — Zahtevajte ponudbe Franjo Dolžan Celje Za k re si] o Telefon 245 kleparsfvo, vodouodne instalacije, strelovodne naprave Prewzema wsa v zgora] navedene stroke jpadajoJa dela in popravila -Cene zmerne — Postreiba totna in soltdiw Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celiska mestna hranilnica m .....---------------------------——¦————¦—¦¦> w CELJU, KREKOIf TRG (v lastwi pslači pri kolodvopu) Prlhrankom roiakav v flmerlki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in obtin- skega denarja posveüa posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jila na zemijišia po nainižji obrestni mert tfse prošnje rešuje brezplačno Za hranilne vloge jamči poleg #a moctn spllO nremoženia hranilnice SIS 1IIC3IU VWlJC z vsem premoženjem in vso davčno močjo Urejuje Rado Pečnik. — ödgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno "MUan Cetlna. - Oba v Celju.