Lfubliana, torek 11. junija 1929
Cena 2 Din
»D*
Inosomtvo 40 Dio.
IJoUlsDit Kniicvt IAla &. TcfeAoi Itot
3122, 9123. 31M, 3126 ta 3126. Maribor: Aleksandrov* eearta 13. Teklo«
st. «a
C«Qet Koceoon i. S. Tetotos ker. 190. Rokopis M M vračajo, . Ozfasi po tarifo.
Uprava) it-r«i UMm, Pnteneft * U Teletoa k. 3122. 3123, 3124. 312S. J124. lM'nm »dtfeleki UohljaM. Preieroo*
nbca 4. Teletoa S*. 2492. Podružnica Marihorj UMunkon Kd
it 13. Teletoe St. 454 PodraMca Cetiei Keonova riica It 1
Teletoa fet. 190 Kačanl pri pofct 6et savedib: Ljubljana fc. U.S42; Praha 78.180; Wiea Nr. I0S.241.
Ljubljana, 10. junija.
Danes se je otvorilo v Madridu 55. zasedanje Sveta Društva narodov. Našo državo zastopa namestnik zunanjega ministra dr. Kosta Kutnanudi. Kot navadno se je tudi tokrat zbralo na sedežu zborovanja več zunanjih ministrov, med njimi Briand in dr. Stresemann. Anglija je zastopana le po svojem poslaniku v Španiji, ker je Baldvvinova konservativna vlada odstopila in napravila prostor Macdonaldovemu delavskemu kabinetu. Ta pa še ni imel časa poglobiti se v vsa pereča vprašanja. Zato se važnost sedanjega zasedanja, ki je obetalo biti velepomembno. znatno zniža. Sprememba režima v Angliji bo imela vsaj na zunanjo politiko tolikšen vpliv, da ni pričakovati večjih mednarodnih sklepov, dokler nova angleška vlada ne precizira svojega stališča napram sodobnim mednarodnim vprašanjem.
In takih nerešenih problemov je cela vrsta: vprašanje ratifikacije sklepov pravkar zaključene reparacijske konference strokovnjakov v Parizu, zadeva revizije pogodb o medzavezniških dolgovih, ki jo napovedujejo novi člani britanske vlade, vprašanje predčasne izpraznitve Porenja, razorožitveni problem, ki po zadnji konferenci v Ženevi beleži znaten napredek, zaščita manjšin in še tako dalje.
Razen zadnjega bi se imela vsa ostala vprašanja obravnavati na zasebnih sestankih odgovornih državnikov glavnih sil. To se bo v Madridu vsekakor zgodilo, toda odsotnost merodajnega zastopnika nove angleške vlade bo pač povzročila, da ne pride do nikakih de-finitivnih sklepov. Potreben bo ali nov sestanek izven okvira Društva narodov ali pa se bo začasno vse obravnavalo rednim diplomatskim potom. Vsekakor zraste_ pomen septemherskega zasedanja v Ženevi, ki bo objelo vsa dotlej nerešena vprašanja.
Manjšinsko vprašanje, ki je Nemčiji tako pri srcu in ki zanima tudi Jugoslavijo, bo sicer najvažnejša točka dnevnega reda na madridskem zasedanju, je pa komaj pričakovati, da pride sedaj do rešitve. Odbor trojice, izvoljen na marčnem zasedanju v Ženevi, je izdelal poročilo, ki v bistvu vpošteva stališče Male antante in ostalih držav, kjer so narodne manjšine zaščitene z mednarodnimi pogodbami. Nemčija se s tem poročilom ne strinja, pač pa upa, da bo njeno mnenje boli uvaževano, ko bo nova vlada v Angliji razvila vso svojo delavnost. Zato je verjetno, da se končna rešitev manjšinskega vprašanja sporazumno odgodi do jeseni.
V vsakem primeru bodo zastopniki Jugoslavije in onih prijateljskih držav, ki so z mirovnimi pogodbami sprejele gotove obveznosti do svojih narodnih manjšin, vztrajale pri načelih, izraženih v svojih spomenicah odboru trojice. Nobena teh držav ne more dovoliti, da se ji nalož.e nove dolžnosti, ki bi zmanjšale njihovo suverenost, in tudi ne sme dopustiti kakih novih postopkov v reševanju manjšinskih pritožb, ako se manjšinska zaščita ne raztegne na vse države, ki imajo narodne manjšine. Ni v skladu z nacijonalno neodvisnostio. če bi se že obstoječa, le po okolnostih nastala in radi doslej neizpolnjenih obljub spreieta delitev na države, ki so mednarodno vezane k varstvu manjšin, in na države, kjer ni manjšinam zajamčena prav nikaka zaščita, še bolj poglobila.
Izpraznitev Porenia
Pariz, 10. itmiia. s. Madridski »Heraldo« poroča, da se v krogih sveta Društva na® rodov razširiaio govorice, da se bo kon« cem rgeseca julija v Raden*Badnu vršila konferenca zunanjih ministrov Nemčije, Francije in Anglije, na kateri bi razprav* ljali o vprašanju izpraznitve Porenia. — Predsednik Macdonald pa napovediuie v komunikeju o poročilu pariških strokov* njakov, da se Ho konferenca o izpraznitvi Porenja vršila najbrže v Londonu.
Nov način zdravljenja raka
Leningrad, 10. junija, s. Na kongresu kirurgov sovjetske Unije v Leningradu je prof. Morosov poročal o svoji novi meto* di za lečenje kožnsga raka in sicer z upo» rabo zmrznjene ogljikove kisline. Uspe« lo mu je s tem načinom izlečiti tri leta starega raka. Metoda ne zahteva nobenih kompliciranih priprav, ter se more upo* rahljati tudi izven bolnic.
Rdeča vojska za nemške komuniste
Moskva, 10. Junija d. Vrhovna ko-manda sovjetske rdeče vojske v Ukrajini je povabila na svoje stroške v Ukrajino vse nemške komuniste, ki so bili ranjeni ob priliki prvomajskih komunističnih demonstracij v Berlinu.
Na smrt obsojeni vojaški ubežnik
Brno, 10. Junija g. Brnsko divi&ijsko sodišče fe dane« obsodilo na smrt na vešatoh 22-le'nega Ivana Grormbica iz Breclava in sicer zaradi disertacije. več disciplinskih prestopkov, tatvine, poneverbe, roparskega umora in nedovoljenega nošenja orožja.
Demarša naše vlade
v Budimpešti
Protesti držav Male antante proti iredentističnim demonstracijam v madžarski prestolnici
Beograd, 10. junija, p. Vlada je poslala našemu poslaniku v Budempešti podrobna navodila giede protesta, ki naj ga vloži pri madžarskemu ministru zunanjih del Walku proti iredentističnim manifestacijam v madžarski prestolici.
Pred dnevi se je namreč vršilo v Budimpešti veliko nacijonalno slavje povodom odkritja spomenika neznanemu vojaku. Pri odkritju je imel slavnostni nagovor predsednik madžarske vlade grof Bethlen, ki se je dotaknil tudi vprašanja mirovnih pogodb in izjavil, da bo prej ali slej prišlo do revizije mirovnih pogodb in stanja, ki nalaga madžarskemu narodu tolike nacijonalne žrtve. Po govoru je došlo pred spomenikom in po budimpeštanskih ulicah do demonstracij proti državam Male antante in proti Avstriji. Množice so zahtevale obnovitev predvojne madžarske kraljevine.
Prvi protest proti Bethlenovemu govoru je vložila Češkoslovaška. Njen poslanik v Budimpešti je protest svoje vlade že izročil ministru zunanjih del Walku.
Protest našega poslanika v Budimpešti bo izvršen na enak način in bo zlasti podčrtal zahtevo, da se v interesu mirnih odnošajev med Madžarsko in njenimi sosedi ne morejo tolerirati prireditve in pojavi z iredentičnimi ten-
dencami in z ostrinami proti obstoječemu mednarodnemu položaju v Srednji Evropi.
Naš poslanik v Budimpešti Rade Lu-kovič bo protest naše vlade izročil madžarskemu ministru zunanjih dei Walku tekom jutrišnjega dopoldneva.
Bukarešta, 10. junija, p. Minister zunanjih del Mironescu je danes brzojavno pozval rumunskega poslanika v Budimpešti Gregoruja, naj vloži protest rumunske vlade proti iredentističnim manifestacijam in govorom, ob odkritju spomenika neznanemu vojaku.
Budimpešta, 10. junija, a. Madžarski tisk se obširno bavi z demaršo Male antante zaradi iredentističnih govorov madžarskih politikov in zahteva od madžarske vlade, da naj Mali antanti primerno odgovori. Posebno se razburjajo nacionalistični desničarski listi, ki med vrstami opozarjajo na velike zaščitnike in politične prijatelje Madžarov, ki gotovo ne bodo dopustili mirno nadaljevati napram zavezniški zemlji, takih korakov, kot je poslednja demarša Male antante. Po mnenju teh listov smejo Madžari doma po mili volji zabavljati nad mirovnimi pogodbami in ogražati s svojimi večnimi lamentacijami svetovni m'r "i konsolidacijo v Srednji Evropi. Mnogo bolj rezervirano se drže levičarski listi.
Minister dr. Marinkovič zopet v Beogradu
»■■»V w w m ^mm m • I Bi	w — W	mm- w • ••	* —
Ni že znano, kdaj bo dr. Marinkovič zopet prevzel oseb no vodstvo zunanjega ministrstva
Beograd, 10. junija p. Z današnjim dopoldanskim brzovlakom ob 9.45 se je vrinil preko Dunaja ie Budimpešte zunanji minister dr. Vojislav Marinkovič po skoraj petmesečnem bivanju v inozemsitvu, kjer se je mudil v svrho zdravljenja in odmora. Na kolodvoru so ga pričakovali pomočnik zunanjega ministra in minister dvora Bora Jeftič, višji uradniki zunanjega ministrstva, več diplomatov in poleg rodbine tudi številni i osebni prijatelji, ki so prišli dr. Marinikoviča pozdravit po tako dolgi odsotnosti. Po prisrčnem pozdravu na kolodvoru je dr. Marinkovič sprejel tudi novinarje, kii so mu čestitali k okrevanju ter ga o-bsuli s vprašanji. Dr. Marinkovič se jiim je zahvalil za pozornost, vendar pa je odklonil vsako djugo izjavo, češ da je bilo njegovo bivanje v inozemstvu docela pri-
vatnega značaja in samo v svrho zdravljenja ter da ves čas svojega bivanja v inozemstvu ni imel nikakih <$-plomatsikah sestankov in razgovorov. Le dvakrat se je sestal z dr. Kumanu-dijem.
S kolodvora se je dr. Marinkovič v spremstvu svoje rodbine odipeliial na sivoje stanovanje, tekom popoldneva pa se ie mudil v zunanjem ministrstvu, kjer ie pozdravil uradništvo in se informiral o tekočih poslih. Kdaj bo dr. Markiikovič zopet prevzel vodstvo svojega resora, še ni določeno. Ker je še vedino šibkega zdravja, bo morda odšel še v kako domače zdravilišče ter šele čez nekaj časa nastopil svoje mesto. Vsekakor ie verjetno, da bo počakal na povratek dr. Kumamudija iz Madrida.
Avdijence in konference
Beograd. 10. junija č. Danes dopoldne ie kralj sprejel v avdijenci pedsednika vlade generala Živkoviča. za njim pa ministra za javna dela Savkoviča.
Namestnik ministra zunanjih del dr. Ma-žuranič je imel tekom dopoldneva dolg sestanek s predsednikom vlade generalom Perom Živkovičem. Razpravljala sta o de-marši naše vlade v Budimpešti zaradi iredentističnih manifestacij v madžarski prestolnici povodom odkritja spomenika neznanemu madžarskemu vojaku.
Finančni minister dr. Švrljnza, ki se je več dni mudil v Zagrehi, se je davi vrnil v Beograd._ Popoldne je imel sestanek z generalom Živkovičem.
Pred imenovanjem jugoslovenskega kardinala
Beograd, 10. lunina p. Imenovanje jugoslovemslkega kardinala je postalo znova aktualno. Doznava se. da je ministrstvo pravde prejelo dopis iz Vatikana o imenovanim jugosilovensikega kardinala. Sv. srto-Hca vprašuje jugo-slovemsko vlado, ali ima glede imenovanja kardinala kaike želje. Nairesneiši kandidat za prvega jugoslovensfkega kardinala je zagrebški nadšlkof dr. An-te Bauer.
Invalidski zakon
RšPgrad, 10. junija, p. Med referentom Vrhovnega zakonodajnega sveta dr N. Peričem in načelnikom ministrstva za so* cijalno politiko dr. Hofmanovičem se že več dni vrše konference o končni redak* ciji zakona o invalidih. Ponovna redakcija ie potrebna zaradi izpremin jevalnih pred1* logov Vrhovnega zakonodajnega sveta. Po končani redakciji bo zakon izročen pred* sedniku vlade generalu Zivkoviču, da ga predloži kralju v podpis
Dr. Pavelic v Trstu
Beo&rad, 10. jim. r. Današnja »Politika« objavlja vest iz Trsta, da je došel tjakai iz Rima dr. Ante Pavelič. ki je odnotoval iz Bolgarske v Italijo ter se mudil delj časa v Rimu. Kakor smo že poročali, ie izdalo za niim državno sodišče za zaščito države tiralico zaradi njegovih govorov v Sofiji.
Svobodna carinska skladišča ob Jadranu
Split, 10. jun. n. V Split sta došla po» močnik finačnega ministra Gospodnetič in generalni direktor carin dr. Šmid, kj. po« tujet.a po Primorju v svrho pregleda ca* rinskih skladišč m carinarnic. Kakor se doznava, se bodo svobodna carinska skla* dišča zgradila najprej na Sušaku, nato pa v vseh večjih pomorskih lukah, v Splitu, Šibeniku, Gružu itd
Pocenitev kruha v Zagrebu
Zagreb, 10. Hmija r. Zagrebški peki so z današnjim dnem znižali cene kruha, ki ga prodajajo odslej belega po 4.50 Din za kg, polbelega 4.25 Din in ornega po 3.75 Din. Mestno tiržno nadzorstvo s tem znižanjem še ni zadovoljna temveč zahteva še večjo pocenitev.
Zanimiva tiskovna pravda v Beogradu
Beograd. 10. Junija č. Danes se Je vršila pred beograjskim prvostopnim sodiščem razprava proti generalnem« direktorju Poštne hranilnice dr. Nedetjfcofiču In tajniku Poštne hranilnice Spadnutu, ki j« je tožil po tiskovnem zakonu direktor »Trgovinskega glasnika« Lazarevič zaradi obrekovanja. Sodišče je oba obložene* proglasilo za kriva ter obsodilo vsakega na 20 dni zakora in 3000 Din g'obe. Odškodnine jima mi treba plačati nobene, ker je tožitelj ni zahteval.
V Zagrebu rušijo nove stanovanjske hiše
Zagreb, 10. junija n. Danes so v izvajanja svoječasnega sklepa mestnega magistrata porušiti zopet neko novo hišo na periferiji Kruge, ker je bila zgrajena brez dovoljenja stavbne oblasti. Hiša še'ni bila nastanjena. Ob asistenci policije so io delavci porušili do tal iti gradivo zložili na kup.
Madžarska premaga Nizozemsko v borbi za Davisov pokal
Budimpešta, 10. junija s. Danes se je ob velikem zanimanju občinstva vršila zadnja igra med Madžarsko in Nizozemsko v tekmovanju za Davisov pokal. Madžarski mojster Kehrling je pre' rrra ga I nizozemskega šampiiona Timrnerija v zadnjem kolu s 6:3. Ker so včerajšnja kola z 8:6. 6:3. 3:6 končala v korist Kehrlinga. je ta zmagal v odločilni partiji. Končno stanje je 3:2 za Madžarsko, ki igra v prihodnji rundi z Anglijo.
Jugoslovensko-madžarski optantsiri spor pred Svetom društva narodov
Pozdravni govor španskega diktatorja Primo de Rive-re - Razprava o romunsko - madžarskem optantskem sporu odložena do jeseni
Madrid, 10. junija. Pred otvoritvijo za* sedanja Društva narodov je španski mi« nistrski predsednik Primo de Rivera na kratko pozdravil člane sveta in se zahvalil za sprejem povabila španske vlade ter iz« razil željo, da bi bilo madridsko zaseda* nje kronano z uspehom. Po kratkih za* hvalnih besedah dosedanjega predsednika sveta Scialoje. je Primo de Rivera zapu* sti! senatno poslopje, kjer zboruje svet DN. Po odhodu diktatorja Primo de Ri* vere je bila otvorjena zaupna seja sveta Društva narodov, ki je trajala kake pol ure. Nato je bila seja sveta Društva na* rodov proglašena za javno. \Ta dnevnem redu sta bili dve politični točki, in sicer, optantsko vprašanje med Madžarsko in Rumurijo. ter Madžarsko in Jugoslavijo. Prva točka je odgodena do meseca sep*
tembra. Druga pa ie rešena s sklepom, da postavi Jugoslavija na podlagi spora' zuma z Madžarsko zopet svojega sodnika v madžarsko*jugoslovensko razsodišče. Da« našnji seji je prisostvoval tudi papeški nuncij v Madridu. Prihodnja seja sveta Društva narodov ie določena za sredo do« poldne. Jutri dopoldne se sestane komite sveta za manjšinska vprašanja
Madrid. 10. junija č. Predsednik madžarske vlade grof Bethlen je nenadoma odpotoval danes iz Madrida v Budimpešto. Njegov nagli povratek spravljajo v zvezo z demaršo Male antante. Pred svojim odhodom .ie posetil predsednika španske vlade Primo de Rivera ter podpisal z njim ma-džarsko-špansko arbitražno pogodbo. Včeraj se je grof Bethlen sestal z Briandom, davi pa s Stresemannom in italijanskim podtajnikom Grandijem.
Macdonald se sestane s Hooverjem
Pred ožjim sodelovanjem med Anglijo in Ameriko pri reševanju mednarodnih vprašanj
London, 10. junija, s. Diplomatski po* ročevalec glasila delavske stranke »Dailv Herald« piše: Danes imam vzrok za mi* šljenje, da je ministrski predsednik Ram* say Macdonald po posvetovanju z držav* nim tajnikom za zunanje zadeve Hender* sonom storil važen sklep glede angleško« ameriških odnošajev. Ako bodo dopušča« le okoliščine, hoče Macdonald osebno o tem \*prašanju razpravljati s predsedni« kom HooverjeiTJ. V slučaju Macdonaldo« vega potovanja v Ameriko bo le tega spremljal kanadski ministrski predsednik Makenzie King. ki bo tudi prisostvoval razgovorom s Hooverjem Zdi se, da so predsednik Hoover in njegovi svetovalci istega prepričanja glede direktne razprave
kot Macdonald in da bodo radevolie sto. rili vse, da se čimprej izvede ta sestanek. Današnji ministrski svet bo najbrže raz« pravljal o tem vprašanju« Tudi »Dailv News« govori »o o možnosti osebnega raz« govora med Hooverjem in Macdonaldom o razorožitvenem vprašanju. List meni, da se bo ta konferenca vršila najhrže koncem avgusta.
Prva seja angleške vlade
London, 10. junija s. Novi anjleški kabinet je danes dopoldne pod predsedstvom Macdona!-da imel svojo prvo formalno sejo. Večina novift ministrov je danes dopoldne prevzela svoja mesta.
Nemški nacijonalisti proti reparacijam
Agitacija nemške nacijonalne stranke proti sprejemu pariškega reparacijske ga sporazuma
Berlin, 10. iunija g. Nemško-nacijonalni krogi pripravljajo agitacijo proti novemu poročilu strokovnjakov v Parizu. Izjava predsednika nemške nacijonalne stranke dr. Huggenberga. da Nemčija ne bo in ne more plačati svojih dolgov, je zelo neugodno vplivala na borzo in obstoji nevarnost oškodovanja nemškega kredita. V Baden -Badenu je imela vsenemška zveza sejo, kateri so prisostvovali tudi zastopniki nemške ljudske stranke, narodno socijalistične delavske stranke in drugih nacijonalnih
udruženj. Sprejeta ie bila resolucija, ki poziva vodstvo vsenemške zveze, naj prične v nacijonalnih krogih skupno akcijo proti izvedbi takozvanega strokovnjaškega poročila. Gre za skupen nastop vseh enako-mislečih pod enotnim vodstvom, da bi se dosegel preokret v usodi nemškega naroda. Obenem so »Združene patrijotske zveze Nemčije* objavile proglas, ki veli. da nima nobena vlada pravice, napraviti narod nepoštenim in brez zaščite.
Nedelja letalskih nesreč
Ponesrečen švedski prekooceanski polet - Težke letalske nesreče v Nemčiji, Franciji in Ameriki
Oslo, 10. junija d. Švedski letalec Ahren-berg, ki je včeraj ob 6. uri z.iutraj startal v Oslu za polet preko Atlantskega oceana na letalu »Sverige«, je bil prisiljen po osemumem polet« pristati zaradi defekta na motorju na reki Skaptarol ob iužni obali M and i i
Reykjevik, 10. junija, s. Letalo »Sveri« ge« je popolnoma nepoškodovano ter mu manjka samo bencin, ki ga bo danes do* poldne pripeljala inšpekcijska ladja »Fyl* la«. Inšpekcijski parnik. »Odin« je prive* zal k sebi letalo ter pluje z njim »Fvlli« nasproti.
Hanover. 10. junija d. V nedelio ie pritisnil v Hannovru vihar maJi nemški zrakoplov št. 27 s toliko silo ob stota za pristajanje. .da se je popolnoma razbil. Razbiti ostanki zrakoplova so obležali ob stolpu za pristaianie. K sreči ni nesreča zahtevala nikakihčloveških žrtev ter ie samo velika materijalna škoda.
Stuttgart. 10. jun. d. Pri krožnem poletu v Boblingenu ie zašlo neko nemško letalo
J v vihar, ki ga je zagrabil s tako silo, da ie izgubil nad wim pilot vso oblast. Letalo je treščilo na zemljo in pokopalo pod seboj pilota, ki je bil takoj mrtev in nekega pasažiria, ki so ga težko ranienega prepeljali v bolrico.
Pariz, 10. junija d. Pri prireditvi fram-coskega letalskega kluba v Toulousu se je pripetila strašna letalska nesreča, ko sta izvajala dva enokrnvnika umetne polete. Obe letali sta trčili v zraku, nri čemer ie poskušal letalec preprečiti smrt s tem, da je skoči! s padalom iz letala. Ker pa se ie padalo odnrlo šeie kakih 50 m nad zemljo, je letalec treščil s tako silo na tla, da se ie na mestu ubil. Sliena tragična usoda je doletela tudi drugega letalca, ki je našel smrt pod razvalinami obeh letal.
Newyork, 10. junija d. V Ellingtonu v severni Karolini je strmoglavilo na zemljo potniško letalo, letalske družbe. Pri tem ie doletda smrt 6 potnikov, med njimi tudi predsednika* Vseameriške zračno Drometne družbe«.
Faloutova vohunska afera
Praga, 10. junija h. V Faloutovi špijonski aferi ni nič novega. Listi razpravljajo o izmeri kazni, ki bo zadela Falouta. Jutri bo Biinistrgki predsednik Udržal podal v senatu izjavo o tej stvari. Pričakuje se, da bo ta izjava vsebovala več podatkov nego zadnja izjava ministrskega predsednika v poslanski zbornici, ker bo sestavljena na podlagi najnovejših rezultatov preiskave. Dalje objavljajo listi razne kombinacije o novih Spijo-naznih aferah, ki niso potrjene od uradne strani. Zadeva s plesalko Charlotte Wolf je slej ko prej nepojasnjena. Novo je 1<» to. da se je Fulout jeseni 1928 sam mudil v Berlinu v vojnem ministrstvu in da je od tistega časa špijoniral.
Obtožnica proti Tuki
Bratislava, 10. junija g. Danes opoldne je bila izročena braniteljem poslanca Tuke in njegovih soobtožencev obtožnica, ki obsega 54 s strojem pisanih strani. Obtožba proti Tuki. Snaskemu in Machu Se glasi na zločin vojaške veleizdaje po paragrafu 6.
zakona o zaščiti države, dalje zaradi priprav proti varnosti države po paragrafu 2. istega zakona. V zakonu ie za prvi slučaj določena kazen od treh do pet let pri ob-težilnih okoliščinah od pet let do dosmrtne ječe, v drugem slučaju pa od enega do pet let, pri obtežilnih okoliščinah od pet do 10 let. Ako ne bodo v 14 dneh branitelji vložili pritožbe, se bo razprava najbrže pričela sredi julija.
Razprava proti češkemu veledefravdantu
Pra*s.. tO- junija, h. Dan«»s je v Prasri pričela razprava proti nadporočniku Husonu Sidesu ki je na račun nekaterih družb špekuliral 6 češkoslovaškimi gradbenimi srečkami. Srečke je prodajal ceneje kakor ostali ker jib je kupil tudi ceneje. Trnel je mnogo odjemalcev katerim ie fingiral dobičke. Kupovalci so bili oškodovani približno z* 3 milijone Kg. Med oškodovanimi so bančni uradniki višji državni nameščenci in tndi eenator klerikalne stranke dr. Mawnec. Razprava bo trajala tri dni.
Novi predpisi za uporabo javnih cest
Za vse prebivalstvo važna uredba ministrstva javnih del - Enotna ureditev cestnega prometa
Kakor fe že »Ponedeliek< poročal Je mi-lister ra iavna dela v sporazumu r no-traniim ministrom izdal uredbo o zaščiti in uporabi lavnih cest. Ta uredba velia za vsa iavna pota in se z nio razvefiavliaio vsi dosedanii zakoni, uredbe, pravilniki in odredbe, v kolikor niso v skladu z določbami te uredbe. Uredba se deli v tri dele. Prvi del govori o zaščiti in uoorabi cest ter o ureditvi vozneza. potniškega in tovornega prometa, drugi del o kaznih za cestne prestopke, tretii del oa vsebuie za-kliučne in prehodne določbe. V nasledniem navajamo zlavne določbe nove uredbe:
Uporaba javnih cest
Uporaba iavnih DOtov ie dovoliena ob vsakem času in vsakomur brez razlike v mejah sološnih predpisov o iavni varnosti te predpisov te uredbe. Javna nota morajo biti prosta za prehod in promet. Vsi potniki in vozniki se moraio ravnati oo določbah te uredbe.
Zgradbe ob cestah
Ob lavnih cestah ne sme nihče zasaiati gozdov. zradi-ti stanovanjskih noslopii trgovin. pekarii. vodnjakov in stičnih stavb bližje kakor 4 m. zostilne. kovačnice in slično ne bližje kakor 10 metrov, industrij-ska oodietia pa ne bližie kakor 20 m od ziMiarcie črte cestneza zemljišča. Izleme dovoljuje v strnjenih kraoih ter v hribovitih in kamnitih kraiih oristoina cestna uprava. Na prijavo cestnih oblasti so uprave oblasti dolžne takoi oreoovedati vsako delo. ki bi bilo v nasprotiu z zor-inio določbo, in v 15 dneh porušiti dotične obiekte. z odgovorno osebo na postopati co zakonu. Predpisi teza člena se ne nanašajo na mesta z odobrenimi regulacijskimi načrti.
Regulacija voznega prometa
Na ozkih cestah se moraio prazni vozovi ozibati natovorlenim. ako oa ie cesta zelo tesna, se moraio !až'ie natovorieni vozovi umakniti popolnoma v stran ter pustiti mimo težie natovoriene in v nasprotni meri prihaiaioče vozove. Vozovi ne smejo voziti vštric. Dovolieno ie le prehitevale na levi strani v smeri vožnie. V strnjeni vrsti smešo voziti več kakor štirje vozovi. Razdalia med Posameznimi vozovi pri prehodu preko večiih mostov mora znašati naimani 10 m. med -posameznimi skupinami (kolonami) pa na'imani 50 m Za prevoz izredno težkih bremen in uporabo vozov, ki so težji od predpisanih, se mora prej zaprositi dovolienie od erad-bene sekcšie oziroma pristoine samoupravne oblasti Ponoči moraio biti vozovi razsvetljeni. Ako vozi v eni vrsti več vozov skupai. zadostuie. da imata luč pni in zadnji voz. Svetilka mora biti nameščena aa levi strani voza.
Poškodovanje cestnih naprav
Prepovedano ie puščati na cesti ali pa odmetavati nanio. kar bi mozlo ozrožati varnost prometa in poškodovati cesto Prepovedano ie vlačiti po cesti predmete 'ii io morejo poškodovati, kakor zrede. tramove, pluze itd. Prav tako ie prepovedano nalagati na vozove posekano veievie tako. da se vleče oo tleh. Prepovedano ie lasipati ali kvariti obcestne iarke. sekati drevje oolez ceste, kvariti ozraie. proouste nostove in druze predmete, ki so nostav-Jjeni na cesti ali oolez nie. Prav tako ie prepovedano pasti živino na cestnih nasipih ali iarkih.
Omejena brzina motornih vozil
Preko mostov, navzdol in skozi črede živine se mora voziti ooiazoma. Naivečia brzina potniških avtomobilov in -notociklov na prosti cesti izven naseljenih kraiev sme biti 50 km. če dopušča to sta nie ceste. skozi naselbine 15 km. skozi kopališča in zdravilišča pa naiveč 8 km na uro. S toliko brzino oa smeio voziti motorni vozovi samo tedai. ako ie cesta popolnoma prosta in zadostno razsvetljena. V mezli se mora brzina zmanišati na 10 km. Za avtobuse ie dovoliena naivečia brzina 35 kilometrov na uro. Tovorni avtomobili z brutto-težo 3001 do 4500 kz ne smeio voziti tia uro več kot 12 km ako so brez pnevmatike s pnevmatiko do 35 km na sPeciia-lnih avtomobilskih cestah pa do 40 km tovorni avtomobili z brutto-težo 4501 do 8000 kz S km oizroma 25 km ter 35 km. Prekopavanje cest za naoelievanie ali odvaianie vode ie dovolieno samo z odobreniem pristojne oblasti. Prav tako ie prepovedano vzdolž ceste odvajati vodo ali napravliati jarke brez posebneža dovolien;a oblasti
Predpisana starost voznikov
Kočiiaž ali voznik na motociklu ne sme biti mlaiši od 18 let. šofer avtomobila pa ne mlaiši od 20. let. Vozovi, ki niso rezi-strirani in označeni s številkami od upravnih oblasti, morajo imeti na levi strani pritrjeno tablico s točnim naslovom lastnika, (občine in niezove hišne številke). Obliko teh napisov imaio predpisati občinske oblasti. Registriranje teh vozov se ima vršiti mesec« ianuaria vsako leto in se neregistrirani vozovi ne smeio uoorabliati na javnih cestah.
Dimenzije vozil in tovorov
Potniški in tovorni vozovi ne smeio Imeti večiih mer od naslednjih: dolžina 7.80 brez oiesa. širina 2.50. razdalia osi 3.80. razdaliia koles oziroma širina kolovoza l.fiO merjeno od sredine do sredine kolesneza obroča. Širina tovora ne sme biti večia oi 2.50 m. višina ne večia od 3 m za vozove jia štirih kolesih. Popolnoma natovorieni vo>z na štiri kolesa ne sme biti ' od i? ton brutto. voz na dve kolesi Pa ne tež i i 4 ton brutto.
f- Širina kolesnih obročev
Za tovorne vozove ie predpisana naslednja širina kolesnih obročev: uri vozovih na 4 kolesa z brutto-težo do 1200 kz 6 cm. do 2000 kz 8 cm. do 3500 kz 11 cm. preko 3500 kz 16 cm: pri vozovih na 2 kolesi z brutto-težo do 750 kz 6 cm. preko 750 kz 11 cm. V potniške vozove na dve kolesi se smeio vprezati naiveč tri ie konii druz za družim, pri vozovih na štiri kolesa pa raiveč 6 koni no dva drug oolez druzeza Vsak voz mora imeti pravilno zavoro na zadnia kolesa. Uporaba cokeM in privezovanje zadniih koles za voz. ie prepovedana na državnih cestah in oblastnih cestah prve vrste, va druzih cestah pa dopustna samo z izrecnim dovoljenjem pristojne oblasti.
Komisijski pregled vozov
Lastnik voza ie odzovoren za njegovo varnost Vozniki, ki se baviio s prevozom oseb in tovora, ne smeio uoorabliati voza prej dokler ne dobiio zani odobrema od splošne upravne oblasti na podlagi strokovnega nrezleda voza in onre-i>e (vore" Taki vozovi se moraio komisijsko pregledati vsako leto.
Kazni za prestopke
Z zaporom od 1 do 30 dni ali z zlobo od 50 do 1500 Din. se kaznuie. ako prestopek ne spada pod kazenski zakon, kdor ne vozi pravilno oo cesti, ako voznik spi na vozu. kdor se s praznim vozom ne umakne natovorjenemu. kdor se na klancu n« umakne navzdol vozečemu vozu. in sploh vsakdor, kdor ravna v nasorotiu s predpisi te uredbe.
Velika vročina v vsej državi
Beograd, 10. junija p. Danes popoldne je znašala maksimalna temperatura v sen: ci 33.7 stopinj Celzija.
Ob 8. zjutraj so bile zabeležene nasled« nje temperature: v Ljubljani 21, v Zagre^ bu 25, v Slavonskem Brodu 25, v Vršcu 29, v Beogradu 24, v Veliki Gradiški 27, v Sarajevu 24. v Užicah 24, v Kragujevcu 26, v Nišu 26, v Kotoru 22 in v Splitu 25 stopinj Celzija. Popoldne je temperatura skoro po vsej državi narasla na 30 stopinj in še čez.
Italijansko-jugoslovenska železniška konferenca
Od 6. junija že traja pri ljubljanski železniški direkciji konferenca zastopnikov itaiijanske in jugoslovenske železniške uprave. Likvidirati je treba razne račune, nanašajoče se na obmejni promet. Mnogi računi so bili brez daljše debate že odobreni. Nekatera vprašanja pa tvorijo živahno diskusijo Gre v prvi vrsti za popolno likvidacijo računov, ki se nanašajo še na dobo. ko je Italija imela okupirane kra je preko Logatca ter je v Logatcu na postaji zgradila večje carinsko poslopje, ki je sedaj za tamošnji promet ne rabno.
Kakor zatrjujejo, znaša svota, ki jo je treba likvidirati, okoli 9 milijonov lir Ljubljanska direkcija ie v nedeljo priredila za italijanske delegate izlet na Bled in v Bohinj. Italijanski delegati so izrekali veliko občudovanje nad našimi lepimi gorenjskimi kraji. Splošno italijanski delegatje hvalijo razne moderne naprave, zlasti kopališče SK Ilirije. Konferenca bo najbrže trajala še do srede.
Vsebina Youngovega reparaciiskega načrta
Inozemske telefonske zveze severojadranskih letovišč
Beograd, 10 junija p. Te d.ni bo otvorjen direktni telefonski prom«t med Sušakom, Crikve-nico, O misijam, Malinsko, Selcem ra Kraljevioo na eni strani io Semmeringom, Gradcem, Budimpešto, Dunajem, Prago, Brnom, Bratislavo, Berlinom to Pečui-em na drugi strani.
Nov načelnik poljedelskega ministrstva
Beograd, 10. junija p. Za načelnika ministrstva za poljedelstvo v 3. skupini I. kat. je bil s kraljevim ukazom postavljen umirovljeni polkovnik Velimir Dimitrije vid.
Uspeh letošnjega velesejma
Deveti ljubljanski velesejem, ki je bil v nedeljo zaključen, je tako v moralnem, kakor tudi v kupčijskem pogledu popolnoma uspel. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je bil letošnji velesejem to ko dobro zaseden in tako bogato založen z najraznovrstnejšim blagom, kakor še nobeden dosedanjih. Poleg prostora v paviljonih je bil tudi ves obsežen prostor med paviljoni skoro do zadnjega kotička natrpan z najrazličnejšimi kmetijskimi stroji in napravami, ki so bile večinoma v obratu, z avtomobili in avtobusi, ki jih ni bilo mogoče spraviti v paviljone in z najrazličnejšim razstavnim blagom, ki se je lahko razstavilo na prostem Naše mizarstvo, znano po solidnosti in dovršenosti izdelkov ter po zmernih cenah, je letos še v veejj meri kakor doslej pokazalo, da je vseskozi na višku moderne umetnostne obrti. Bogato je bila založena tudi razstava gospodarskih strojev. Naš kmetovalec je imel priliko spoznavati prednosti različnih tipov in videti kako delujejo ti stroji v obratu. Bogata je bila tudi razstava industrijskih in obrtnih strojev, zlasti strojev za obdelovanje lesa in-pletilnih strojev, dalje avtomobilska razstava, oddelki modnega blaga, modnih potrebščin, radijskih aparatov itd. Kupci so bili z j organizacijo prireditve in izbiro zadovoljni: pritožbe so prispele upravi samo zaradi pre-male udeležbe tekstilne in usnjarske industrije ter lesnih polfabrikatov. Tudi je bilo veliko povpraševanje po strojih in orodju za opremo mlinov, ključavničarskih in kovaških delavnic, katerih letos žal ni bilo na velesejmu.
Po izjavah, ki so jih podali razstavljale) velesejmski upravi, je bilo povprečno le 12 odstotkov razstavljalcev z doseženimi u«pehi manj zadovoljnih. 35% razstavljalcev ie izjavilo. da so zadovoljni 53% razstavljalcev pa je bilo zelo zadovoljnih. o
Največje kupčijske uspehe so priznali razstavljalo" kmetijskih strojev in orodja (90% zelo zadovoljnih, 10% zadovoljnih), razstavljale) živil (80% zelo zad., 20% zad.) in razstavljalo! pohištva (75% zelo zad., 25 za dovoljnih). Dobri uspehi so bili doseženi tudi v stroki kosmetičnih izdelkov (70% zelo zad., 20% zad.), v tekstilni in konfekcijski stroki (65% zelo zad.. 20% zad ), v stavbar-ski, strojni, fotografski in elektrotehnični stroki.
Za lep razvoj in napredek ljubljanskih ve lesejmov je značilno naraščajoče število razstavljalcev. Gibanje števila razstavljalcev je bilo od prvega do devetega velesejma naslednje: (v oklepajih število inozemskih razstavljalcev): 1921. 470 (29), 1922. 5:14 (150). 1923. "76 (191), 1924. 728 (191). 1925. 62:) (143). 1926. 646 (141), 1927. 623 (123). 19°8. 706 (172). 1929. 734) 215). Napram prejs^n letom je bila zlasti močna udeležba inozemskih tvrdk.
Po podatkih velesejmskega urada je letošnji velesejem posetilo 105.000 ljudi. Od teh je dopotovalo iz oddaljenejših krajev države odnosno iz inozemstva 13.000 oseb. in sicer iz Slovenije 29.5%. iz Srbije 17.4%, iz Hrvatske 14.3^, iz Vojvodine 11.7%, iz inozemstva 7.8%. iz Bosne 7.3% itd. Inozemski posetniki so dospeli iz Avstrije, Češkoslovaške, Italije. Nemčije. Bolgarije. Rumunije, Francije, Anglije, Madžarske. Grčije. Turčije. Japonske, Zedinjenih držav in Brazilije.
Prihod, leto se bo vršil velesejem 1. teden junija. Četrta veleseimska prireditev >Ljub-ljana v jeseni« pa se bo vršila letos od 31. avgusta do 9. septembra.
Veleseimska uprava je imela letos srečo, da je bilo velesejmu vreme precej naklo; njeno. Tako je vsaj deloma lahko krila ogromne stroške za prenovitev stavb, poleg rednih znatnih stroškov za reklamo in propagando ter za vzdrževanje svojega urada.
Koncert akademskega pevskega zbora v Ljubljani
SinoSnji .nastop tega pri nas že renomiranega zbora je bil v vsakem oziru posreden im pomeni velik usj>eh za moderno zborovsko g'asbo. Vsi nastopaijo«, pred vsem pa solista A. Meze. tova im M. Rus, kakor tudi vodiia zbora, F. Ma-rolt, so bili deležni toplega aplavz-a dokaj številne pubPke. med katero it bilo poleg velikega župana in oblastnega komij-arja mnogo zastop-n.iiko-v tujih drča v in • kulturnih ustanov. Podrobnejše poročilo sJedi.
Kakor smo že poročali, je bilo te dni po skoro štirimesečnih posvetovanjih podpisano v Parizu poročilo strokovnjakov reparacijske konference, ki vsebuie načrt za de-finitivno ureditev nemških reparacijskih plačil. Za upniške države ta načrt seveda še ni obvezen, ker je konferenca strokovnjakov imela le nalogo, sestaviti predlog za ureditev reparacij. Vendar je pričakovati, da bodo . upniške države na posebni konferenci, ki se bo v kratkem vršila najbrže v Londonu, usvoiile ta načrt, pri čemer se bo razpravljalo tudi o drugih važnih političnih vprašanjih, ki so v zvezi z ureditvijo reparacij, kakor je n. pr. izpraznitev Po-renja.
Konferenca strokovnjakov je v prvi vrsti stremela za tem, da nemške reparacijske obveznosti spremeni v komercijalni dolg Nemčije. Proučila je plačilne zmožnosti Nemčije, pri čemer so nemški strokovnjaki zastopali mišljenje, da je dotok tujega kapitala v zadnjih letih le začasno dvignil davčno moč Nemčije in da bi bilo plačilo normalne anuitete po Da\vesovem načrtu (2.5 milijarde mark Ittno) mogoče le dotlej, dokler bi bila Nemčija sposobna najemati posojila v inozemstvu. Ostali strokovnjaki pa so zastopali naziranje. da je nemško gospodarstvo že toliko konsolidi-rano. da dvom o plačilni zmožnosti ni upravičen. Priznali pa so potrebo, da se za prehodno dobo znižajo anuitete in da se za čas prehodnih težkoč prizna Nemčiji možnost zaščite pri fransferu (prenosu nemških vplačil na upniške države) kakor tudi možnost delnega odloga plačil od strani Nemčije.
Sporaztim\ie hi! dosežen na rodlagi povprečne anuitete od 2050-6 tniliiona mark. Ta anuiteta se po svfhi plačila deli na dva dela. Prvi def v vlšint 740 miliionov fliark le namenjen za povrač"o škode, povzročene v vojni od strani Nemčije. drugI det. ki narašča od 850 milijonov mark'v prvem letu tekom 37 let na preko i 600 milijonov, pa ima služiti za aniiitetsko službo zavezniških dolgov Ameriki.
Glede na tranšfenio zaščito In na možnost odlaganja plačila pa se anuiteta deli na dva dela. Prvi del anuitete v višini 6S0 milijonov mark lefno se mora v vsakem nrlmeru nlačati. Za ta del ne obstoja nl-kaka zaščita, ker ie ootrehno, da se ustvari možnost knmercnalizacile odnosno mobilizacije nemških renaracii. Za ostali del anuitete na ie predvidena transferna zaščita in deloma momo^t odloza plačila. V anuitetah niso več vsebovani stroški za tu-ie komisije in za stroške zasedbe Pore-nja.
Nemčija se bo lahko poslužila transferne zaščite po lastnem in prostem Odloku. Kadar bo smatala. da prenos reparacijskih plačil potom Reparacijske banke reoaraci.i-«kim upnikom o?raža nemško valuto s tem, da povzroči prekomerno skrčenje deviznih in zlatih rezerv nemške Državne banke in kadar bo smatrala, da težkoče niso samo Prehodnega značaia bo lahko zahtevala ukinienle transferiranla zfščitnejja dela anuitete za največ 3 leta. Če še ie Nemčija te zaščite že noslužila v predhodnem letu
se transferiranie zaščitnega dela anuitete v drugem letu sme zaustaviti samo za eno leto. V času aktiviranja te zaščite mora Reparacmka banka v markah plačane reparacije naložiti v Nemčiii. Kno leto po uveljavl.ien.iu transferne zaščite sme Nemčija zanrositi. da se odloziio tudi Dlačila v markah, in sicer za polovico zaščitene anuitete O aktiviranju zaščite bo sklepala posebna komisija pri Reparaciji banki.
Da\vesov načrt nai velia samo do 31. av-eusta t. 1.: od 1. septembra t. I. pa naj stopi v veliavo že nov plačilni načrt, ki določa za čas od 1. septem ra t. 1. do 31. marca 1930. anuiteto od 742.8 mili iona mark. Od marca Prihodnieca leta naprei oa bodo letne anuitete naslednje: 1939/31 1708 milijonov mark. 10.31 '32 1PS" milijonov. 1932/33 1738 milijonov 1933/34 1*04 milijone. 1934'35 1867 militonov. 1935/36 1893 niiliionov. 1936/37 1940 milijonov, 1937/38 1977 milijonov, 193.8/39 1995 milijonov in 1939/40 20-^ milijonov. Anuiteta narašča potem do 2428 milijonov mark v 37. letu. nakar pade na 1607- milijonov ter ostane nadaljnjih 21 let približno na tej višini. Zadnjih 21 anuitet služi samo za povračilo medzavezniških dolgov Ameriki.
Youngov načrt ie velike važnosti za kre-dit™ zmožnost Nemčije, ker odpadejo vse politične kontrole in vse dosedanje garancij« v obliki hipotek (na železnice) ali drugih obremenitev (industrijska obremenitev). Garancija za redno plačilo anuitet bo obstojala le v obliki svečanega priznala obveznosti od strani Nemčije. Vse funkcije reparacijskega agenta bo prevzela Repara-cijska banka, ki jo bodo vodili kot člani uprave predvsem Predsednik; novčaničnih bank prizadetih držav. Delež Jugoslavije na nemških reoaracljah.
Ker se nemške renaracije po Yotmgovem načrtu napram sedanji anuiteti od 2500 milijonov mark precej znižalo (v prvih desetih letih za 800_500 milijonov mark letno), se bodo sorazmerno znižali tudi deleži upniških držav. Po Da\vesovem načrtu bi morala Jugoslavija prejemati od Nemči-
je letno $9.9 milijona mark (1215 milijonov Din); sedaj pa bo njen delež znašal v početku okrog 60 milijonov mark (preko 800 milijonov Din) in se bo tekom let dvignil na približno' 80 milijonov mark letno (1080 milijonov Din).
Za našo državo pa je posebne važnosti možnost komercijalizacije nezaščitenega dela reparacijskih anuitet. Nemčija bo morala na zahtevo Reparacijske banke izdati v višini nezaščitenih delov anuitet obligacije. ki jih bo potem Retfaracijska banka plasirala na prostem trgu, kadar bo smatrala, da so emisijski pogoji primerni. Izkupiček iz take emisije bo potem razdelila med države, na katerih račun se ie izvršila mobilizacija, in sicer po razmerju nemških reparacijah. Tako bodo upniške države na račun svojih reparacijskih terjatev napram Nemčiji lahko dobile znatnejša denarna sredstva.
Lepa narodna slavnost v Mežiški dolini
Maribor, 10. junija. Včeraj se je ob najlepšem vremenu, v skoro že na julijski način pripekajo-čern solncu izvršila proslava desetiet niče osvoboditve Mežiške doline v Guštanju. 2e zgodaj s prvimi vlaki so pri šli prvi gostje iz mariborske in prevalj-ske strani. Pričakovalo jih je gasilno društvo v paradi ter mnogo trškega ljudstva. Kasneje so ves čas do popol danskih ur prihajali iz raznih strani z vlaki, vozovi in avtomobili. Videl si tam zastopano Mežiško dolino notri do Cr ne, dalje Dravsko dolino do Maribora in tudi Mislinjsko dolino. Veliko je bilo zlasti dopoldne tudi vrlih kmetskih korenin iz zgodovinskega terena, kjer so se pred 10 leti vršili težki boji naših idealistov za svobodo Mežiške doline in cele slovanske Koroške. Malgajevi bor ci so bili v lepem številu navzoči, deputacije pa so poslale sledeče organizacije: udruženje rezervnih oficirjev, Narodna odbrana, sokolski Savez in mariborska sokolska župa. mariborska Zveza kulturnih društev, gasilska župa, Orel; zastopana sta bila tudi sreski poglavar prevaljski ter oblastna samouprava mariborska, pri popoldanskih prireditvah tudi mariborska mestna občina po podžupanu dr. Lipoldu. Ljudstvo je pa z nejevoljo opazilo, da veliko županstvo ni poslalo oficijelnega zastopnika na prireditev, ki je bila emi-nentno državnega pomena. Istotako se ie pogrešalo oficijelnega zastopnika vojaške oblasti.
Na slavnostnem prostoru zbrano občinstvo se je krog 9. ure dopoldne formiralo v povorko, na čelu ji šolski otroci pod vodstvom učiteljstva, za njimi pa deputacije, gasilci, Malgajevci, zastopniki oblasti in ostalo občinstvo, vmes mariborska vojaška godba. Ob zvokih godbe je povorka odkorakala na guštanjsko pokopališče kjer bratsko počivata v skupnem grobu pod skupnim spomenikom dva junaka, dva krvna jrata, ki sta padla v bojih za osvobojen je Mežiške doline: Slovenec Ermenc n Srb Zapundžič. V imenu Malgajevcev je izpregovoril pesniške spominske besede Rajko Kotnik in položil na grob spominski venec. V tihi žalosti se je narod pridružil počaščenju spomina obeh junakov.
Povorka je odkorakala nato na trg. Po ulicah so jo pozdravljali slavoloki z lepimi smiselnimi napisi in zastave s hiš so ii plapolale nasproti. Edino na hišah onih najzagrizenejših tujerodcev, ki se še vedno ne morejo vživeti v vlogo negospodujočih, pač pa enakopravnih državljanov, in ki so jo že na vse zgodaj zjutraj odkurili iz trga. da bi jim ne bilo treba gledati proslave, ni bilo zastav. Na trgu, ki so ga mmožice domačega naroda in gostov docela zasedle. se je vršila maša. po maši pa ljudsko zborovanje. Slavnostni govor je imel prof. dr. Sušnik iz Maribora, koroški rojak, ki se je s hvaležnostjo spominjal vseh onih, ki so pripomogli k narodni svobodi Mežiške doline ter je opominjal nemške zakrknjence, naj se iztreznijo in naj se otresejo misli, da bi še kedaj gospodovali nad slovenskim ljudstvom. Guštanjski župnik Rehar je predložil brzojavni pozdrav kralju, kar so zborovalci burno odobrili. Sporočil je dalje, da so poslali brzojavne pozdrave na slavnost: general Maister, klub Korošcev iz Ljubljane, ljubljanski župan dr. Puc, prosvetni inšpektor dr. Kotnik ih sokolsko društvo v Šmarju pri Jelšah. Spregovorila sta še ekonom Pavlica v imenu koroških dobrovoljcev in min. v p. dr. Kukovec v imenu ob!, odbora Narodne Odbrane. Po zborovanju se je narod zopet formiral v povorko in kljub žgoči vročini odkorakal k pol ure oddaljenemu spomeniku nadpo-ročnika Malgaja. Ob spomeniku, ki stoji ob glavni cesti blizu mesta, kjer je mladi idealist padel v boju za svobodo ljubljenega naroda, so se poklonili nia-nom pokojnika dr. Mejak iz Celja v imenu Malgajevih borcev, dr. Maks Ko-vačič iz Maribora v imenu Sokolstva, Venčina iz Mežice v imenu gasilstva in Rajko Kotnik v imenu domačinov. Dr. Kovačič in Venčina sta položila na soo-menik dva lepa venca z narodnimi tro-bojnicami. prvi za Sokolstvo. drugi za gasilstvo. Vsi govori so izzveneli v trdno nado, da bo zasijala tudi bratom onstran današnjih meid svoboda.
Popoldne se je vršila na slavnostnem prostoru pri gasilskem domu animirana slavnost, katero je ob 15. uri otvo-rila vojaška godba s koncertom. Nastopila je še cela vrsta mešanih in moških nevskih zborov iz Mežiške doline in iz Dravograda. Tudi tombola z mnogo-brojnimi dobitki ie nrivnbila mnogo občinstva. zlasti mtedinp. Z večernim vlaki so se gostje odpeljali na razne strani
in odnesli s seboj lepe spomine na dostojno svečanost v Guštanju, za katero gre prirediteljem vsa čast, četudi jih je razočaral marsikdo, ki so ga pričakovali, a ne videli na slavnosti.
Strašna nevihta v okolici Novega mesta
Strela zažgala kozolec. — Debela toča napravila ogromno škodo na polju in v
vinogradih.
Novo mesto, 10. junija n. Snoči okrog 21. .ie prihrumela nevihta. Ko so ljudje že večinoma počivali, je udarila strela na Dolnji Težki vodi v kozolec, ki so ga mahoma objeli plameni! Na mesto nesreče sta prihitela gg. Franc Reitr in Rudolf Murn, novomeška gasilska funkcijonarja, ki sta se slučajno nahajala v Gotni vasi v gostilni pri Matku, zbudila ljudi in organizirala gašenje. Najbolj se je pri gašenju izkazal Karel Suhi. gasilec iz Novega mesta, ki je splezal na slamnato streho poslopja v bližini ter z mokrimi rjuhami in z roko uničeval goreče utrinke. Ker so poslopja v vasi skoro drugo poleg drugega, je obstojala velika nevarnost za vso vas. Prvo je dospelo na mesto nesreče stopiško gasilsko društvo, kateremu je kmalu sledilo šmihel-sko. Gasilci so končno s pomočjo prebivalstva kozolec podrli in lokalizirali požar.
Isto noč je padala toča nad vasmi Orehova'. Cerov dol,. Suhado! (Gornji in Dolnji). Tolsti vrh in Cerovec. Toča, ki je bila precej debela, je napravila po vinogradih, polju in sadnih vrtovih ogromno škodo ter je mestoma pobila vse, tako da ne bo ni-kakega pridelka. Prebivalstvo obupuje, zlasti ker še ni prebolelo lanske slabe letine zaradi suše.
Porota
Ljubljana, 10. junija.
Zvita goljulica
Danes se je morala zagovarjati pred porotniki Franja Pravstova.
Senatu je predsedoval višji svetnik Ant-loga, prisednika sta bila svetnik Lajovic in sodnik dr. Dobrovšek, državno tožiteljstvo je zastopal sodnik Javoršek, zagovarjal je pa obtoženo odvetnik dr. Ravnihar.
Ze predlanskim je sedela pred porotniki Pravstova Franca, trgovska potnica iz Pre-bačeva in je bila zaradi goljufije obsojena na I leto težke ječe. To pa komaj 19-letne deklice ni spametovalo in je zopet zašla na kriva pota.
Franica je prodajala srečke in obveznice voine škode. Ze leta 1927. je prodala Matiji Zvanu v Boh. Srednji vasi dve obveznici za 3000 Din proti odplačilu v 18 mesečnih obrokih. Zvan ji je plačal prvi obrok 150 Din. Pozneje je mož zbolel in umrl, njegova žena je prospekta založila in ni plačala nikakih obrokov. Pa je prišla lani Pravstova in ji pričela lagati, da je zadela obveznica in da bo dobila ženica 125.000 Din. »Dobitek bo izplačan 18. februarja leta 1929. a na račun zapadlih obrokov plačajte še 4471 dinarjev,« je dejala Franica in Zvanova je plačala. Nekaj dni pozneie je Pravstova zopet prišla in povedala Zvanovi, da je tudi druga obveznica zadeta in da ji mora na račun teh obrokov plačati 2918 Din. Oglasila se je še večkrat in pripravila lahkoverno Maričko skupaj ob 16.398 Din.
Obtožena je svoje deian.ie skesano priznala in rekla, da bo Zvanovi vse poravnala. Glede prizoljufanega zneska pa pravi, da ga je porabila, ker se je vozila v Zagreb in Beograd ter se skrivala pred pravico, ko le zvedela, da je naznanjena.
Porotnikom je stavil sodni dvor samo eno vprašanje o krivdi goljufije, ki so ga porotniki soglasno potrdili, nakar je bila Franja Pravstova obsojena na 3 leta težke ieče z mesečnim postom.
Hudodelstvo požiga
Letos 13. maja je zgorela drvarnica hi hiša Ivane Medved v Dobu.
Obtožnica dolži Adolfa Gregorina, 2&-letnega delavca iz Doba, da je on zanetil ogenj. Adolf je ljubil nekdaj Justo Kržano-vo, ta se mu je pa izneverila. Ko je usodni večer videl, da nekdo pri nji vasuje. se je hotel maščevati, šel je za hišo k drvarnici in zažgal butare. Zgorela je hišica in tudi drvarnica, da je lastnica oškodovana za 10.000 Din
Obtoženi je pripovedoval, da ni imel namena zažgati. Usodni dan je precej pil. Zvečer je bil že precej pijan. Pred hišo si je svetil z vžigalico in po nesreči so se butare vnele. Pred hišo je tudi zaspal, pozneje je bil plat zvona in tudi gasiti je pomagal.
Ta izgovor, nasproten izjavam v preiskavi. ni obveljal. Porotniki so potrdili vprašanje požiga, a zanikali dodatno vprašanje, da bi bila nastala kaka občutna škoda, nakar ie bil Adolf Gregorin obsoien zaradi hudodelstva požiga na 3 in pol leta težke ječe.
Predrzen tat
Jakob Lampreht je delavec nestalnega bivališča .star 25 let, iz Poljan nad Skofio Loko. Zaradi tatvine je bil že 7 krat kaznovan. tudi pred poroto.
P" s*T.'cu,y Ameriki je podedoval čez 17.000 Dm. ki jih je lahkomiselno zapravljal po kranjskem okraju. Letos koncem fe-bruaria je šel na Bled. kjer je pričel krasti. V vili dr. Lukmana. v katero je zlezel skozi okno ie ukradel nekaj obleke, damsko kolo m več drugih stvari. Dvakrat je vlomil tudi v vilo »Zlatorog«. prav tako skozi okno.
Koncem marca pa je posetil Krani, vlomil v delavnico kliučavničaria Markiča ka-
™mM f -adeI -k0,° in več dru*ili Predmetov Naslednio noč je obiskal Lampreht tu-d, bnvsk, salon Jurija Simunaca v Krani".
predmete.6	k°!° * Parfum ter razne
5laKv"nb-C Čd?e! v škof}* L<*o, vlomil 'rila v občinsko pisarno, kier pa ni dob
katerih je več vzel na
„„,„ ..............,UUJCI v ^KOT.10 LOKC
drZlZ	kier pa ni dobil
druzega kot tiskovine, katerih je več vzel s
5& dS Ukraden° b,a*° ie cenjeno na
Obtoženec je priznal večino tatvin Po-
de nakar	P°^di,i vprašani kWv-
•et težke ječe s postL °bS°dba "a pet
SreVonie Reškega kralja
Umdon. O jmiia s. Po zdravniškem porotfh,
bolnika ie dobro. Pr -
hodnie d,m ne bodo izdajali bulletinov.
Hmeljski trg
J;^' 10; h- Tend-enca zelo mirna. Pro. met SO stotov. Cene 700 do S50 K£.
Naši kraji in ljudje
Odkritje spomenika pesnika Simona Jenka v Podreeah. Pogled na slavnost odkritja spomenika na prostoru, kjer je nekdaj stala pesnikova rojstna hiša, ki je leta 1865. pogorela. Desno spomenik s pesnikovo podobo, ki ga je s pomočjo mesta Kranja postavila domača občina v spomin svojeipu slavnemu rojaku.
Slavnostno zborovanje meščanskošolskega
učiteljstva
V	nedeljo dopoldne oh 11. je meščansko-Solsko učiteljstvo ob priliki svoje razstave ra prav svečan način manifestiralo za svoje delo v diskretno, a zelo okusno okrašeni dvorani Delavske zbornice na slavnostnem zborovanju, ki ga je sklicalo društvo me-ščansko-šolskega učiteljstva v Sloveniji, odsek za ljubljansko oblast. Zbralo se je učiteljstvo iz vseh krajev in zastopane so bile vse šole razen samostanskih. Razen učiteljstva so poslali svoje zastopnike tudi veliko županstvo, ki ga je zastopal prosvetni inšpektor dr. Lončar, mestno občino in župana občinski svetovalec Likozar, nadalje komisar oblastnega odbora dr. Natlačen, Delavsko zbornico ravnatelj Kopač in tajnik Uratnik, velesejem ravnatelj dr. Dular, nadalje so prišli zastopniki U.RJ, direktorji raznih srednjih šol ter veliko število sreskih Šolskih nadzornikov in zastopniki profesorskega društva: le ministrstvo prosvete ni poslalo svojega zastopnika. Direktor meščanske šole na Prulah predsednik Hočevar je pozdravil navzoče in se v svojem govoru spominjal dr. Poljanca iz Maribora, ki ima največje zasluge za meščanske šole. Govoril je o programu meščanskih šol, ki ne vzgajajo inteligenčnega Droletarijata. temveč pridne delavce, delazmožne in dela-voljne.
V	pestrih barvah Je predočil delovanje teh šol in potrebo novih, zlasti v Srbiji, prosil funkcijonarje za podporo ter izrekel v imenu učiteljstva kralju udanost. Gdč. Ko-balova, direktorica šentjakobske dekliške šole, je prečitala udanostno brzojavko kralju. ki so io zborovalci z odobravanjem sprejeli. Prosvetni inšpektor dr. Lončar je poveličeval meščanske šole kot potrebno izpopolnitev naših srednjih šol in vseučilišča za splošno kulturo naroda. Oblastni komisar dr. Natlačen je čestital zboroval-cem na sijajno uspeli razstavi ter obljubil podporo oblastnega odbora. Občinski svetovalec Anton Likozar je pozdravil zboro-_ valce v imenu mesta in župana, se zahvalil" za podučno razstavo ter zagotovil tudi podporo mestne občine. V imenu Delavske
zbornice je govoril tajnik Uratnik, ki je čestital k 10-letnici kot najpomembnejšemu jubileju meščanskošolskega učiteljstva, ki deluje z velikim uspehom za probado delovnih slojev.
Senijor meščanskošolskih učiteljev sivolasi dr. Romih iz Krškega, se je spominjal otvoritve slovenskih meščanskih šol v Mariboru in čestital prirediteljem razstave, ki je nazorno pokazala velike uspehe meščanskih šol. Agilni direktor Humek iz Maribora je izrekel zahvalo svojemu učitelju dr. Romihu in naglasil, da so sedanje meščanske šole sad dr. Romihovega dela. Zahvalil se je tudi predsedniku Hočevarju, ki je pomagal premostiti vse ovire v bcju za meščansko šolo. Direktor šentvidske meščanske šole Pečjak se je v svojem globoko zasnovanem slavnostnem govoru spominjal ustanovitve slovenske univerze ter glavnih podpornikov meščanskih šol: prosvetnega poverjenika pok. dr. Verstovška in nadzornika Poljanca ter pokojnih kolegov, potem pa slikal delovanje šol in njih velikanski pomen za narod. Lep govor je občinstvo sprejelo s toplim aplavzom.
0.b zaključku so bili prečitani še pismeni pozdravi prosvetnega inšpektorja dr. Kotnika iz Maribora in ljubljanskega župana dr. Puca ter staroste JSS Gangli, nakar so odšli zborovalci na velesejem. da si ogledajo razstavo, plod svojega uspešnega dela.
Visok gost Poljanske doline
Poljane. 10. junija.
V nedeljo popoldne je prispel na Viso« ko na 10 do 14 dnevni počitek zagrebški nadškof g. dr. Ante Bauer. Prispel je s svojim avtomobilom v spremstvu dvorne« ga kaplana in tajnika. Po kratkem oddihu in pozdravu ge. dvorne dame dr. Tavčar« jeve se je takoj podal na grob pokojne« ga dr. Tavčarja. Tu v grobnici bo oprav« Ijal za dobo svojega bivanja na Visokem tudi vsakodnevno službo božjo okrog osme ure zjutraj.
Visoki gost je prvič v Poljanski dolini,
Staietni tek za Shellov pokal
ki ga je ie pri prihodu naravnost radivila zaradi svoje tihe in preproste idilienosti. Nadškof se že od mladih nog rad bavi z ribolovom in bo sedaj našel to veselje v naših bistrih vodah, ob katerih je tudi ne« kdanji gospodar dr. Tavčar tolikokrat po« čival po težkem duševnem delu.
lOletnica univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani
Otvoritev razstave akad. kulturnih In strokovnih društev na tehniki.
V	nedelio ob 12. je bila otvoritev razstave akad. strokovnih in kulturnih društev. Razstavo je otvoril predsednik SSLU in pozdravil mnogoštevilne goste, med temi v prvi vrsti velikega župana g. dr. Vodopivca. zastopnika ljubljanskega župana g. dr. Gre-goriča, zastopnike univerzitetnih oblasti, policijskega ravnatelja g. dr. Guština, zastopnike konzulatov, zastopnika inž. zbornice g. ing. Šukljeta, zastopnika TOI dr. Plessa, zastopnika finančnega direktorja g. M. Špindlerja, zastopnika inž. društva g. inž. Pirca in druge.
V	nadaljnjem govoru J? govornik razjasnil namen in organizacijo razstave in se zahvalil vsem. ki so pri organizaciji sodelovali. Končal je z željo, da bi se javnost v nadaljnjih desetih letih še bolj zanimala za težnje akademikov in sledila vzgledu najvišjega pokrovitelja vseea akademskega di-jaštva in univerze Ni. Vel. kralia Aleksandra I.. kateremu so vsi gostje zaklicali »Zivio«.
Nato je spregovoril v imenu odsotnega rektor.ia g. dr. Vidmaria in dekana tehnične fakultete g. dr. Hinterlehneria g. prof. dr. inž. Kral in pozdravil vse goste ter lih povabil. da si ogleda io razstavl jene predmete.
Ker so razstavila vsa akad. kulturna in strokovna društva, nudi razstava lepo sliko udejstvovania akademskih društev tekom prvega decenjia njih obstoja. Zanimiva razstava je vredna velikega zanimanja javnosti.
Razstava bo odprta do 16. iunija vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18.
Lepo
Na cffln na Aleksandrovi cesti. Levo: V »strem finishu pretrga tekač SK Ilirije v štafeti kategorije C kontrolni trak. Tik za nJim tekač ASK Primorja. Desno: v času 7:26 in 1 pet. zmaga finalist Primorja v štafeti kategorije B.
usoela narodna prireditev v Celju
Celje. 10. junija
V nedeljo zjutraj se je vse narodno Celje odelo v narodne in državne troboinice ter oblito z zlato solnčno lučjo sprejemalo drage goste, ki so prihajali od vseh strani z vlaki v mesto, da se po dolgih desetih letih bivanja izven rodne zemlje v materinski Jugoslaviji sestanejo s svoiimi brati in se z niimi porazgovor eo nekdaniih zlatih časih, ki so jih preživljali na ljubljeni domači grudi. Z jutranjim ljubljanskim vlakom ie prispelo matično društvo »Soča« iz Ljubljane. na čelu s svojim praporom in priljubljenim predsednikom, ljubljanskim županom g. dr. Rinkom Pucom. Goste ie snreiel na "»ronn pripravlia'ni odbor s sodnikom g. Komparom in predsednikom podružnice JM g. Salmičem na čelu. dalje mestni žunan g. dr. Goričan. komandant 39. on. nolkovnik g. Kostič. velika množica tuka.išn.iih članov JM in »Soče« ter številno drugo narodno občinstvo iz Celja.
Kmalu po nrihodu se je formiral izpred kolodvora dolsr snrevod. ki Je ob sviranju celjske že'ezničarske codbe krenil skozi mesto po Cankar'evi ulici. Kralja Petra cesti. Prešernovi ulici. Dečkovem trgu. Gosposki ulici. Glavnem treu. Aleksandrovi ulici in no Krekovem trgu nazaj pred kolodvor. kjer je bil razhod. Donoldne ie bil obici.ielni sprejem v mali dvorani Celiskega doma. kjer so pozdravili goste razni govorniki. med niimi žunan g dr. Goričan. v imenu dnšlih gostov na se ie zahvalil nred-sednik »Soče« in ljubljanski žnnan g. dr. D. Ppc. Mešani zbor Celjskega pevskega društva je zapel gostom v pozdrav tri pesmi, nakar so se gostje Porazgubili no mestu na ogled njegovih znamenitosti, del došle-cev pa se je podal na zgodovinski Stari grad, s katerega je imel prav krasen razgled na mesto in njegovo daljno okolico.
Ponoldne ie bila na Glaziii velika ljudska veselica. Sredi Glazije ie bi' no'eg paviljona s fotografom, vedeževalko in mena-žeri.to postavi ien plesni in irodbeni oder. kjer so se pridno vrteli m'adi pari. ob robu vpiikeea travnika pa so bi'i razvrščeni pa-vilinni z raznimi dobrotami. Škoda ie le, da ie kmalu po 19. začelo deževati in se ie vese'ični nrosfor v kratkem času izpraznil.
Pri ljudeh t nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Fran-Josefove« grenči-ce. če sra popije t e vsak dan zjutraj na tešče, lagodno, milo iztrebljanje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so priš-li do rezultata, da učinkuje »Franz-Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in hrez vsake ne-prilike. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ia špecerijskih trgovinah.
Kulturni pregled
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
(Začetek ob 20., spremembe označene.) Torek, 11.: Igra ljubezni in smrti. B. Sreda. 12.: Theodor in Comp. A. Četrtek. 13.: Tgra ljubezni in smrti. D. Petek. 14.: Romeo in Julija. Gostovanje članov Narodnega gledališča v Mariboru. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
LJUBLJANSKA OPERA.
(Začetek ob pol 20., spremembe označene.) Torek, 11.: Evgenij Onjegin. Premijeraki in
D abonma. Sreda, 12.: Cigan baron. C. Četrtek. 13.: Mignon. A. Petek, 14.: Črne maske. B.
MARIBORSKI REPERTOAR.
Torek, 11. Gostovanje v Varaždinu.
Popravi! V razne članke v sobotnem »Kulturnem pregledu« se je vrinilo več tiskovnih napak, izmed katerih popravljamo najtežje. V članku »Heinejeve lirika v slovenščini« čitaj »izvesten literarni valeur (namestu izvrsten) in »Tzbor pesmi je seveda subjektiven (mesto objektiven). V članku »Trije bohpmi« je »frakofil«, kajpada, fran-kofil.
Luka Kramolc: Narodni praznik
Pod gorenjim naslovom je izdal glasbeni učitelj L. Kramolc obsežno zbirko pesmi, ki se pojejo za narodne praznike. Zbirka je namenjena osnovnim, meščanskim in srednjim šolam, bo pa v marsičem dobrodošla tudi našim zborom, ki so pogrešali doslej urejenega zvezka domorodnih pesmi te vrste.
Obsega 28 pesmi različnih avtorjev in prirediteljev na 49. straneh v ličnem iitograf-skem tisku. Pesmi so stavljene za različno zasedbo, za soli, zbor. klavir in harmonij in bo vsak našel v zbirki za vsak narodni praznik uporabne pesmi. Največ skladb so prispevali Ivan Ocvirk. M. Tome. z eno ali dvema so zastopani Emil Adamič, Ferdo Ju-vanec, P. Hugolin Sattner, Emil Hochreiter, dr. Dolinar, dr. Kimovec, Ciril Pregelj, Al. Mav. Vasilij Mirk, Karol Pahor, Josip Kle-menčič, torej povečini vsi naši zborovski in narodni skladatelji. Zbirka vsebuje tudi marzeljezo z originalnim besedilom in prevodom dr. Debeljaka, v klavirski priredbi izdajatelja.
Treba bi bilo Se marsikaj korigirati i v besedilih i v notah, zbirki pa je v olajšanje tega dela pridejan seznam tiskovnih pomot. Lična izdaja bo gotovo našla pot v vse naše šole in bo" uspešno služila pri domorodnih proslavah in prireditvah narodnega značaja. '	L. M. Š.
Javna literarna prireditev na univerzi
V okviru proslav, ki jih prireja ljubljanska akademska omladina ob desetletnici naše univerze, bo v sredo dne 12. t. m. ob 17-uri v zbornici univerze recitacijska prireditev književnikov, ki =o bili ali so slušatelji ljubljanskega vseučilišča. Za danes navajamo samo program te zanimive prireditve, ki je javna in brez vstopnine.
1.	Uvodna beseda, govori kritik Josip Vidmar.
2.	Pesmi + Srečka Kosovela, recitira Lj. Horvat.
3.	Edi Kocbek bere svoje nove pesmi.
4.	Dr. Vladimir Bartol. čita odlomek svoje renesančne povesti >Don Lorenco«.
5.	Vital Vodnšek, čita svoje pesmi.
6.	Anton Ocvirk, bere svoje pesmi.
7.	Dr. Slavko Grum: čita odlomek iz svoje drame »Dogodek v mestu Gogi«.
8.	Joža Pogačnik, čita svoje pesmi. Imena sodelujočih so v naši literaturi ze
znana in priznana, zato bo ta prireditev dostojno reprezentirala prvi literarni naraščaj, ki se je oblikoval na slovenski univerzi.
Češki roman z dalmatinskim ozadjem. Pri
Aventinu v Pragi je pravkar izšel roman Viktorja Dvorskega »Mramorova pauna«. Viktor Dvorsky je v leposlovju malo znano ime, splošno priznano pa je v znanosti, zakaj profesor Karlove univerze v Pragi dr. Viktor Dvorsky je eden največjih čeških geografov, znan zlasti s svojimi študijami o
Veselica se le nadaljevala v kar najpresrč-nejsem razpoloženju v veliki in mali dvorani Celjskega doma pozno v noč. Gostje so zapustili Celje večinoma z večernimi vlaki, nekaj pa se jih je odpeljalo šele danes ziutraj.
Prvi letošnji utopljenec v Celju
Celje, 10. junija Včerajšnja nedelja je bila že od ranega jutra solnčna in vroča skoraj tako, kot so le julijske nedelje. Ze proti poldnevu so se začeli polniti bregovi Savinje in Voglajne z mladino, ki ni mogla strpeti v obleki in je še pred obedom planila za dobro uro v blagodejne, mlačne valove. Popoldne pa se je nabralo kopalcev toliko, da je nastal v vodi kar neprijeten dren. Obe mestni kopališč iše vedno popravljajo in sta zaprti, toda ljudje se kljub prepovedi poslužujejo predvsem položnega, travnatega levega brega.
Tudi Voglajna je dobila včeraj svoje goste, zlasti Westnove in cinkarniške delavce. Med drugimi kopalci se je kopal s svojimi tremi prijatelji tudi 10-letni zidarski vajenec Teodor Gleščič, doma iz Oseka pri Šempasu blizu gorice. Gleščič, ki se je pred tednom dni naselil pri Mariji Ropotarjevi v Zavodni pri Celju, se je podal okrog pol 16. s svojimi prijatelji za Confidentijevo hišo v Zavodni k Voglajni, kjer se je na bregu slekel in se pogumno vrgel v vodo. Ko se je kopal približno četrt ure, se je naenkrat pričel pred očmi številnih kopalcev potapljati v kalni vodi Voglajne, ki meri na tem mestu skoro 5 metrov v globino. Ko so Gleščičevi prijatelji opazili ne-
Danesl
Bo žara k IJubavnl par
Greta Garbo hi John Gibbert
▼ velefilmu ljubezni In strasti
Pod jarmom strasti
Posneto po romanu H. Sudermanna »Es war«
Ob 4.,' pol 6., pol 8. m 9 uri Tel. 2124 ELITNI KINO MATICA
varnost, so plavali na pomoč, ga skušali z vsemi močmi obdržati na površju in ga spraviti h kraju. Toda zaman. Gleščič je v nekaj trenutkih izginil pod kalno gladino in se ni več prikazal.
O nesreči je bil nemudoma obveščen stražnik okoliške občine Vučko, ki je vzel s seboj 2 moža k vodi. Toda trupla niso mogli najti. Trudili so se do 19., a še danes niso našli mladega nesrečneža.
Mladi Gleščič je prispel v Celje šele pred tednom dni z Goriškega, kjer je pustil svoje starše. Jedva se je nekoliko privadil tukajšnjim razmeram in je dobil službo pri stavbeniku Jezerniku. že ga je doletela usoda. Znanci so takoj po tragičnem dogodku brzojavno obvestili Gleščičeve starše o nenadni sinovi smrti.
Roparski umor v Pivoliju pri Mariboru
Čudaška starka, ki ni izdala ljudi, ki so p stregli po življenju
Maribor, 10. junija.
V	noči od sobote na nedeljo so neznani zločinci na prav bestijalen način umorili in oropali 77-letno posestnico Lizo Viher iz Pivolijev v Spodnjih Hočah južno od Maribora. Občani so v nedeljo dopoldne našli truplo umorjene pred njeno hišo in obvestili o zločinu domačo orožniško postajo, ta pa mariborsko policijo, ki je takoj po obvestilu uvedla strogo preiskavo.
Liza Viher je že več let živela sama v svoji hiši. za katero se ni brigala. Hiša je bila popolnoma v razsulu. tako da se je iz sobe preseli'a v šupo, kjer je spala na slami. Živela je prav čudaško življenje in se ni brigala za sosede, ksli^f se tudi oni niso brigali za njo. Že pred tremi tedni je bila napadena, pa je to prikrila in se izgovarjala. da je padla po stopnjicah. Bržkone je napadalce poznala, pa jih je hotela utajiti.
V	sobotni noči pa je bil napad ponovljen in je zločincem tudi uspel. Truplo z močno razmesarjeno glavo so našli 2 m od hiše. v kateri je stanovala, poleg trupla pa okr-
vavljen kol. s katerim je morilec usmrtil svojo žrtev. S krepkim udarcem ji je med spanjem sredi čela udri lobanjo, nato pa zavlekel truplo na prosto in dokončal svoje bestijalno delo. Truplo je bilo skoro golo, čeprav je stark* spala oblečena.
Preiskava je bila zelo otežkočena, ker se na nobenem predmetu niso dali ugotoviti prstni odtiski. Vsekakor pa gre za roparski umor. kajti zločinec .ie vdrl tudi v hi?o, oropal in razmetal vse stanovanje. Kaj je našel, oziroma kaj je ukradel, se ni moglo ugotoviti. Umor ie tem bolj zagoneten, ker nihče v vasi ne ve, koliko premoženja je imela starka. Policija ie poizkusila izslediti zločinca tudi s psom, ki je od mesta, kjer so našli okrvavljeni kol. vobal sled preko bližnjega potoka kakih 800 m daleč, nakar pa je zmanjkala uspešna sled. Preiskavo je otežkočilo zlasti dejstvo, da si ie mesto zločina že v nedeljo dopoldne ogledalo nekaj stotin ljudi. Zločin bo najbrže po dosedanjih ugotovitvah ostal nepojasnjen.
Čudežna rešitev iz razbitega avtomobila
Kranl. 10. junija.
O velikem karambolu nekega avtomobila, ki se je v nedeljo popoldne zaletel pri Naklem v tržiški mešani vlak. ie prinesel prvo poročilo že današnji »Ponedeljek«. Naša kronika še ne beleži avtomobilske nesreče, pri kateri bi postal avto dobesedno kup razbitega in zdrobljenega materijala. vsi potniki — šest po številu — pa brez znatnih poškodb. Deloma naključju, deloma prisotnosti šoferja se je zahvaliti, da ni bilo človeških žrtev.
Nezgoda se je oripetila avtomobilu izletniške družbe iz Nazarij v Saviniski dolini. V družbi so bili gg. inž Mati.ia Zumer. inž. Aloizij Zumer. Srečko Zumer s narletnim sinčkom. Metod Golmaier in gdč. Cilka Remiceva. Namenjeni so bili na Bled in v Bohinj.
Ko so r.rečno zanustili vas Naklo za Kranjem. niso slutili, kai iih čaka takoi na odprti državni cesti, kier io preseka železniška nroga. Prehod čez cesto ni zavarovan z običajnimi ramnami, kar ie postalo v tem primeru usodepolno in kar ie brez dvoma z ozirom na oeromni nromet po blejski državni cesti zelo nevarno.
V	diru na prosti cesti ni družba opazila, da se bliža cesti tudi tržiški mešani vlak. ki pride ob pol štirih v Kranj Strojevodja Glo-bošek iih ie na nasprotno r.aoazil in iim dal sitrnal. Ker ga niso slišali, ie dal Ponoven, bnli dolg pisk. Kljub temu ni šofer vlaka niti opazil, niti ni slišal piska lokomotive.
V	nasledniih trenutkih sta se vlak in avtomobil približala na kratke korake razdalje. Še'e sedaj, skoro tik pred tračnicami, je družba v avtomobilu s strahom zapazila smrtno nevarnost. Tu ie šofer pokazal svoio d'ihaprisotnost kliub temu. da so že vsi mislili, da »bn Prišlo ob vse.« kakor so no-zneie pripovedovali. Da bi posrnal avto čez tračnice. a'i ga na mestu ustavil, ie bilo prepozno, ker bi iih pregazi! stroj. Z vso silo je zavrtel volan, da ie bliskoma zavij avto na levo od prihajajočega vlaka proč
v nizek jarek ob progi. Pri tem se je avto nagnil, da ie vrglo potnike ven na vstran, hip nato pa je zgrabil stroj za blatobran sprednjih koles in potegnil avto s seboj.
Strojevodja Globošek ie t^koi ustavil stroj, ki je dobesedno zdrobil vozilo. Kosi karoserije in motorja so se zapletli med kolesa stroja in vagonov.
Iz službenega voza in ostalih vagonov so prihiteli takoi železničarji in potniki na pomoč ponesrečencem. Ko so zagledali popolnoma stolčeni avto. so sprva mislili, da se .ie moralo pasažirjem pripetiti najhujše. Toda k sreči se je izkazalo, da je bilo brez hujših posledic za n.ie. Zleteli so pravočasno vsi iz avtomobila in Dadli na travo. Pregledal iih je takoj zdravnik dr. Blumauer. ki se je slučajno vozil v vlaku. Le eden je imel težko poškodovano levo roko. Železničar Babnik je pobral malega otroka, ki se spočetka menda sploh ni zavedal, kaj se je zgodilo. Šele ko ga je dvignil in je kanila kaplja krvi iz nosa, se je fantek prestrašil in začel jokati.
Jutri zjutraj pride na kraj nesreče železniško - sodna komisija, ki bo izvedla preiskavo. Kose in raztresene dele avtomonila so pa danes naložili na dva voza in jih odpeljal' v Ljubljano.
Nepozabna Nma Petrovna, dlvna
Brigita Helm
kot
»Ljubica Rozvolskega«
ali
Skandai v (foaden- (foadettu
pride v
Elitni kino Matica
Balkanu. Ta solidni učenjak — Cvijičev učenec pa je ludi mož fantazije in njegov roman »Marmorna lutka« je po sodbi Jana Thona v praških »Rozpravah Aventina« zre-
lo literarno delo. Nas utegne posebno zanimati, da se velik del romana odigrava v Dalmaciji, zlasti v Dubrovniku, kamor je pisec prenesel kos dejanja, ki se začenja na Češkem. Roman opeva lepoto naše Adrije in tihe, sanjave kotičke starega Dubrovnika.
Smrt A. J. Sobolevskpga. V Moskvi je umrl sloveči ruski jezikoslovec A. J. Sobo-levski, ki je bil na petrograjskem vseučilišču naslednik Vatroslava Jagiča. Zelo veliko se je bavil z zgodovino ruskega jezika. Njegovi spisi so za slavistiko zelo važni. Umrl je v starosti 72 let.
0 Jakopičevem ibornikn. ki je izšel v založbi Tiskovne zadruge, je priobčil srbski pripovednik in umetnostni zgodovinar Milan Košanin v junijskem zvezku »Letopisa Matice Srpske« simpatično oceno, v kateri po-vdarja poleg prvovrstne vsebine »razkošno opremo« in hvali »zelo dobre reprodukcije«. _ Tudi zagrebški »Obzor« je v sobotni številki objavil listek o Jakopičevem zborniku in Zupančičevi »Naši besedi«. Pisec M. D. se izraža o Jakopičevem zborniku zelo pohvalno; zlasti naglasa njegovo reprezentativno vnanjost
»Les Noiivelle« Vougoslaves« o naši m liziki. Najnovejša številka (8. junija) beograjskega tednika »Les Nouvelles yougoslaves« je namenila celo stran svojega literarnega in umetniškega pregleda jugoslovenski muzi k i. Dr. Vladimir Dvornikovič je prispeval nekaj
misli o filozofiji jugoslovenske glasbe. Sledi pregled razvoja moderne jugoslovenske mu-zike v treh generacijah skladateljev. Tu so reproducirane tudi slike A Lajovica, E. Adamiča in L. Škerjanca. V posebnem članku se govori o znani dalmatinski trojici Odaku, Baranoviču in Gotovcu. Nadaljnji članek je posvečen Josipu Stolcerju — Sla-venskemu, ki ga list imenuje » le plus grand espoir de la musique nouvelle« (največji up nove muzike). Vr6i članki izzvenevajo v sklepu, da je srbska, hrvatska in slovenska glasba bolj jugoslovenska nego ostale umetnostne panoge, ker črpa iz obilnih virov narodne glasbe ter v svojem dosedanjem razvoju splošno razodeva njeno barvitost.
Mednarodni kongres PEN klubov na Dunaju. Od 23.-26. junija bo na Dunaju mednarodni kongres PEN klubov. Dunajski PEN klub je izdelal podroben program za zasedanje in za izlete. Delegatom so zasigurane razne ugodnosti; med drugim bo recepcija pri županu in svečan banket v nekdanjem cesarskem gradu. Na programu kongresa so te-le zadeve: Sporazum z Zavodom za intelektualno sodelovanje glede vprašanja prevajanja literarnih del. ustanovitev mednarodnega tajništva PEN klubov, ustanovitev revije PEN klubov, vprašanje cenzure i. dr. Napoveduje se prihod B. Sbawa, Johna Galsworthyja, Maksima Gorkega, Schaloma Ascha i. dr. Jugoslavijo bo zastopal kot ofi-cielni delegat beograjski književnik g. To-dor Manojlovič. vrhu tega bodo zastopani vsi trije jugoslovenski klubi še po posebnih delegatih.
Nove srečke	££ Bristoi - no»i sad
llVft JI WViVV> kupite ali noro£lte pri 2el]esn|{ka ulica Ste*. 17
Domače vesti
•	Imenovanja ▼ držami službi. Za Suma rake svetnik« v 6. skupini I. kategorije •o imenovani nadinženjerii Viktor Novak pri okrajnem glavarstvu v Ljubliani, Alojzij Rus pri šuimski upravi v Bohdniskl Bistrici i« Franjo Miklavič pri šumski upravi v Kranjski gori. Pripravnik Metod Brezigar Je imenovan za uradnika v 5. skupini II. kategorije pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani.
•	Imenovanja ▼ vojaški službi. S kraljevim ukazom so Imenovani: administrativni podipolkovnrk ekonomske stroke Josip Ver-vega za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika interedanta IV. armidske oblasti; administrativni maior ekonomske stroke Josip Sušnik za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika intendanture komande bregalnlŠke di-vizijske oblasti ln administrativni maior ekonomske stroke Mirko Vilfan za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika intendanture komande moravske divizijske oblasti.
•	Pred kongresom Jadranske Straže.
Letošnji kongres Jadranske Straže bo v Sarajevu 23. t. m. Tehnične priprave za kongres je prevzel oblastni odbor v Sarajevu. V soboto 22. t. m. bo v dvorani mestne posvetovalnice predkonferenca vseh delegatov, na kateri se bo razpravljalo o vsem materija!« kongresa. Istega večera bo v občinskem domu admiral Nikoli Stankovi predaval o pomenu vojne mornarice in o Tvjend važnosti za mir. V nedeljo 23. t. m. bo v veliki dvorani mestne občine otvorjen kongres .kateremu bodo prisostvovali tudi zastopnik! oblastev. Na kongresu bo izvoljen nov predsednik Jadranske Straže namesto pokojnega Jurija Bian-kimija. Po zaključku kongresa izlet v Ilid-ie.
*	Vojaški gojenci za Francijo. V smislu odloka ministra vojske in mornarice se po. Sjeta dva nižja Inženjerska oficiria v činu poročnika ali podporočnika v francosko vojno šolo Ecole militaire d' applicatfon du gčnie v Versaillesu. Prijave kandilatov se sprejemajo do 1. avgusta.
* Sprejem v pomorsko vojno akademijo. Po odredbi ministra vojske in mornarice se bo v početku oktobra sprejelo v pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku 40 gojencev, ki so z dobrim uspehom opravili izpit zrelosti.
•	Božidar Jakac med ameriškimi umetniki. Odlični slovenski slikar Božidar Jakac ki se nahaja sedaj v Clevelandu. je v zadnjem času navezal stike z ameriškimi umetniki, ki so ga uvedli v Eastman &Bolton Art Shop, kjer imaio prominentno galerijo slik. Naš rojak je predložil več svojih slik ameriškim tovarišem, ki so soglasno izjavili, da so to prvovrstna umetniška dela. Z njihovim sodelovanjem bo Jakac priredil v Clevelandu razstavo svojih slik. Naš umetnik je bf! gost skupine clevelandskih slikarjev, ki so mu priredili lep večer.
*	Nov telefonski imenik In avtomatska centrala v Mariboru. Za področie direkcije pošte in telegrafa v LJubljani je izšel nov telefonski Imenik, ki vsebuie vse nove centralne naročnike in vse izpremembe nastale do konca meseca maja t 1. Dobi se pri poštah Ljubljana, MariboT in Celle, naroča pa se lahko tudi pri direkciji pošte v Ljiubiiani. Prodajna cena mu je 20 Din. .Telefonske naročnike posebno opozarjamo, da bo v kratkem otvoriena v Maribora automatska telefonska centrala (isti sistem kafkor v Ljubljani) in da dobijo za to mariborski naročniki popolnoma nove številke, ki pa so v imenikih že natisnjene.
*	Poštna znamka v kazenskem pravu. V Slovenskem filatelističnem društvu, ki ima svojo društveno sobo v gostilni Cinkole, bo jutri, v sredo ob 20. predaval g. dr. V. Scbifter o poštni znaimiki v kazenskem pravu. K predavanju so vabljeni vsi prijatelji Clatelije.	.
•	Naši t Ameriki. Slovenci v Milwauke država Wisconsin, si nameravajo zgraditi svod Slovenski doni. V to svrho de bil dne 29. aprila sklican gospodarski odbor, ki je soglasno sklenil, da nakupi za Slovenski dom stavbišče na lepam in primernem prostoru, na National Avenue. Kupčijo je posredoval slovenski odvetnik Albin Glojelk. Za gradbo novega doma je bilo takoj sub-skribtranih 659 delnic. Mihvauški Slovenci prirede letos skupen izlet v domovino pod vodstvom rojaka Jakoba Oblaka. Odhod iz Newyorka 20. Junija. Mirko Vehovec, ki je iz Argentine peš potoval v Severno Ameriko in bil na meji Zedinjenih držav ustavljen, še vedno čaka z Vidergarjem vred na vstop v Zedinjene države, ker dostefl še ni mogel položiti kavoije, ki jo zahtevajo se-vemo-ameriška oblastva. — V Powna;,in Pointu je umrl naš rojak Jože Gošte, rojen leta 1869. v Zagorju ob Savi. Dne 4. aprila J« padel tako nesrečno, da je v kratkem podlegel težka poškodbi.
*	Pozor pevci turisti! Ker bodo tri nedelje kar tri odkritja padlim borcem na priljubljenih izletmih točkah, in sicer 16. t. m. pri Sv. Katarini nad Medvodami. 23. t. m. v Bohinju-SrednJi vasi in 29. t. m. v Viš-mji gori, prosimo dobre pevce turiste, ki bodo takrat na teh izletih, naj sodelujejo pri pevskih točkah. Vse bivše vojne tovariše pa opozarjamo že sedaij na naš spominski dan, ki bo 11. avgusta po splošni želji zopet na Brezjah. Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
*	Kataster naših naselbin. Izseljeniški komisarijat v Za.grebu je siprožil vprašanje katastra naših naselbin v prekooceanskih in kontinentalnih deželah. Važnost zanesljivih podatkov o naših izseljencih ni treba še posebej poudarjati. Nesporno Je ugotovljeno, da se v Zedinjenih državah Severne Amerike nahaja približno 850 naših •naselbin, v Kanadi približno 150. v Južni Ameriki 110, v Južni Afriki 2 okoli Johan-ntisburga, v Avstraliji 7, v Novi Zelandiji
3, v Franciji 30, r Nemčiji 50. v Belgiji 6, v Holandiji 5 in v Luksenburškem 3. Torej je ugotovljenih skoro 120 naših naselbin šlrom sveta. Izseljeniški komisariJat v Zagrebu je začel zbirati materijal za osnovanje takega katastra in ie zaiprosil naše naselbine naj mu pošiljajo podatke o stanju naših kolonij. Upaitd je. da se bodo naši TOiaki v tujini tei prošnji i dzvali in na ta način pripomogli, da se ustvari kontakt mad domovno ter nieniml sinovi in hčerami, ki Jih grozi pogoltniti tujina.
*	DrugI pomladni Izlet ameriških Slovencev. V nedeljo 9. t. m. dopoldne je prispelo v LJubljano z brzovlakom preko Jesenic 50 ameriških Slovencev iz Clevelan-da in drugih krajev Severne Amerike. Iz Newyorka so odpotovali 1. t. m. z glasovi-tim brzoparnikom »Tle de France« francoske paroplovne družbe Cie Gle. Trarasat-lant;que. Izletniki niso mogli prehvaliti lepe In udobne morske vožnie, železnica jim Je postregla z direktnim vozom do Ljubljane. Odtod so se po ogledu slovenske pre-stolice odpeljali na oddih na svoje stare domove. Dobro došli!
*	Občni zbor Društva orožnlšklh upokojencev za Slovenijo v LlublJani se je vršil v nedeljo. Izvoljen je bil nasledm.fi odbor: predsednik Valentin Legat, podpredsednik Ivan Lipovšek, tajnik Franc Čebular, tajnikov namestnik Josip Cegnar, odborniki: Vinko Križaj, Fran Globočnik, Josip Lov-ša, Josip Živec, namestniki pa: Ivan Mikuš Ivan Jakopič Miha Krač in Fran Rožanc; pregledovaica računov V. Križaj in Fr. Glo-bočnik.
*	Koroško okrožle sokolske župe Maribor bo priredilo 16. t. m. okrožni izlet v Žerjav (občina Črna pri Prevalju), kjer bo na letnem telovadišču Sokola javna telovadba vseh oddelkov telovadečih. Prevozna sredstva iz Prevali bodo na razpolago od vseh vlakov kakor tudi nazaj po primernih cenah. Vabimo brate in sestre in prijatelje stražarjev naše koroške zemlje ter oboževalce prirodme romantike, katere je polna zgornja Mežiška dolina, da pose-tite to prireditev baš v dobi 10 letnice junaških bojev za svobodo Korotana. Prijave za prevoz in prehrano nad se pošljejo na Sokolsko društvo Cma pri Prevalita.
*	Ponarejeni stodinarski bankovci. Policijsko ravnateljstvo v Splitu objavlja, da so se tamkaj pojavili ponareieni stodinarski bankovci. Spoznajo se po bledih barvah ln nimajo vodenega žiga.
KINO IDEAL
Pat in Patachon
kralja smeha v filmu: »Detektivska agencija«
Znižane ljudske oene 2.—, 4.— in 6.— Din.
*	Avtomobilska nesreča dijakinje. V Ši-
beniku je v nedeljo popoldne šofer Mdjo Grubišič vozil tamkajšnjega meščana Ante Supuka v mestno okolico. Nenadoma je p ril etela pred avto Danica Vučenideva, učenka prvega razreda tamkajšnje meščanske šole, hči carinskega revizorja. Avto je povozil mlado dijatoindo, katero so nezavestno prepeljali v bolnico.
*	Nesreča na Jepi. Kakor poroča »Koroški Slovenec«, se je na sicer nedolžni Jepi pripetila te dni težka nezgoda. Neka dama iz Berlina je hotela doseči vrh na vzhodnem grebenu,- kjer ni nobenega pota, in to z lahkimi promenadnimi čevlji. Zašla le v skalovje, kjer si je izpodrsnilo. Krvavih rok in z ranami na glavi sta jo našla oskrbnica Berta-koče in gozdarski pristav iz Podroščice, ki je ponesrečenko s pomočjo svojih delavcev spravil k Borovcu v Dovje, odkoder je bila z rešilnim avtom prepeljana v beijaško bolnico.
ot/
• Vas obvaruje pi-■ kov komarjev ter
■moskiitov. iin siploh vseh Lnsektov.
DROGER1JA
S**e|o««tc
LJubljana, Prešernova nI. 5
*	Pustolovščina »grofa« Kamienskega.
Beograjska policija je te dni aretirala »grofa« Kazimira Kamjenskega, ki ie bil usluž-ben pri nekem beograjskem podjetju, ter ga izročila poglavarstvu sraza Kula v svrho nadaljnega postopanja. Dozdevni grof Kam-jeniski se je bil svoiečasno v Sloveniji seznanil z gospodično Štefanijo J., hčerko iz ugledne slovanske rodbine, ter io končno pregovoril, da se je podala ž niiim v Beograd. Poroko je odlagal s pretvezo, da še ni m-ogel dobiti potrebnih dokumentov za Poreko. Medtem pa je »ženin« stopil v zvezo z neko madžarsko ženitveno agencijo, ki mu je baje priporočila neko bogato nevesto. »Grof« Kamjenski je ponudbo sprejel, ni si pa mogel preskrbeti potrdila, da je samskega stanu. Ker si ni mogel drugače pomagati, je tako potrdilo kratkomalo falzificiral in poroka oe bila izvršena. O tem je pa zvedela tudi nevesta v Sloveniji. Odpotovala je v Kulo. da se informira o resničnosti prejetega obvestila. »Grof« jo je takoj popihal iz Kule. bil pa je na podlagi tiralice v Beogradu aretiran in odpravljen v Kulo. Preiskava proti njemu je uvedena.
*	Opozarjamd na današnji oglas obročne prodaje pohištva tovarne Franjo Vehovar iz Celja.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Obleke kemično čisti, barva, pllsira In lika tovarna Jos. Reich.
*	Zlatnina priznano najboljšega izdelka F. Čuden, Prešernova ulica 1.
Iz Ljubljane
o— Iz gledališča. Ljubljanska drama bo
uprizorila v torek 11. t m. dramo »Igra ljubeizni in smrti« za abonente reda B. To bo predzadnja predstava tega dela v leto-Šnli sezoni. — V petek 14. t m. bo poslednja dramska predstava letošnje sezone. Uprizorila se bo Schakespeareieva tragedija »Romeo in Julija«, ki Je bila otvoritvena predstava letošnje sezone. Pri tej vprizoritvi Shakespearejevega dela bodo gostovali člani mariborskega gledališča, in sicer: Kraljeva, Zakrajškova. Rakuša ia Skrbinšek Vladimir. V ostali zasedbi bodo sodelovali naši dramski člani. Predstava izven gledališkega abonmaja do zn:žamh cenah.
u— Akademiki ljubljanske univerze bodo
uprizorili v proslavo desetletnice obstoja univerze kralja Aleksandra I. predstavo »Študentovska ljubezen« (Dnevi našega, živ Ijenja) v soboto 15. t. m. ob 20 v dram skem gledaffišču. V štiridejanski drami nam prikazuje pisatelj Leonid Andreiev življenje ruskih študentov. Režijo igre je prevzel iz prijaznosti višji režiser dramskega gledališča g. prof. Osip Šest. Glavno žensko vlogo Olgo Nikolajevno bo igrala Ervina VVrischerjeva, njeno mater Evdokinjo Anto-novno Metka Bučarjeva, študenta Gluhov-ceva Miran Petrovčič, študenta Onufrira Fran Petre, podporočnika Mironova Joža Cuk. V ostalih vlogah bodo nastopili Ljuba Kozina, Slava Kozina, Mariana Kane, Josip Erman, Fran Omladič, Rudolf Lučovniik, Rajko Razpotnik in drugi. Pred predstavo bo zapel g. Cveto Švigeli Tusko pesem. Vabimo občinstvo, da v velikem številu po-seti predstavo.
u— Kopališka sezona ▼ razvoju. Za košnjo prav ugodni vroči dnevi tudi5 zelo vplivajo na razmah kopalne sezone. Po vseh kotih in ob vseh mogočih vodah ie kakor na mravljišču. Živahno ie postalo sedaj na »špici« Ljubljanice in Grubarje-vega kanala kakor tudi v preurejenem mestnem kopališču ob Ljubljanici. Tja sicer prihajajo sedaj le zastonikarji. toda mestno kopališče bo v soboto 15. t. m. že otvorjeno ker bodo do takrat končana vsa mala popravila. Mestno kopališče v Mednem kljub ugovoru, ki je bil podan od gotove strani, z največjo naglico grade. Morda bo kopališče že v nedeljo 16. t. m. otvorjeno. Naval kopalcev na kopališče Ilirije je bil v nedeljo velikanski. Kopalo se je tam nad 3000 oseb. Tudi po raznih krajih ob Savi je v nedeljo kopalcev kar mrgolelo. Lahko računamo, da se je v nedeljo svežilo v hladnih vodah do 20.000 Ljubljančanov.
u— Pevski zbor Glasbene Matice v LJubljani bo imel svoj letni redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v ponedeljek 17. t m. ob 20.
u— Življenje ln umiranje ▼ Ljubljani. Tekom meseca maja se je v Ljubljani to-dilo 156 otrok (81 moškega in 75 ženskega spola), med temi 6 mrtvorojenčkov, umrlo pa je 47 moških in 55 žensk, skupaj torej 102 osebi, in sicer: 18 oseb za letiko, 12 za prirojeno slabostjo, 10 za ostarelostjo, 7 za rakom, 6 za pljučnico, 6 za boleznijo na srcu, 3 za boleznijo na sopilih, 4 za škrla-tinko, 4 za vnetjem slepiča, 2 za kilo, 2 za krčenjem jeter, 2 za vnetjem ledvic, 2 za boleznijo ob porodu, 1 za vnetjem možgan* ske mrene, 1 za krvavitvijo v hrbteničnem mozgu, 1 za boleznijo na želodcu. 1 za porodniško mrzlico, 17 oseb zaradi drugih naravnih smrtnih vzrokov, 2 zaradi smrtne nezgode, 1 oseba pa je izvršila samomor. Izmed umrlih je 17 oseb doseglo starost nad 70 let. Za naslednjimi boleznimi ie obolelo v preteklem mesecu 8 oseb: 3 za škrlatinko, 2 za davico, po 1 za ošpicami, nalezljivim vnetjem možganov in za šenom.
u— Nezgoda alkoholiziranega hlapca. Hlapec Ivan H. uslužben v Jenkovi ulici 14., se de odpeljal predsnočnjim s tovornim vozom po opravkih na Ljubljansko polje. Čim pa je nekoliko vinjen hlapec pripeljal ma Dovozno cesto za glavnim kolodvorom,
Javni nastop in veselica Sokola II.
18. Jiumija ob 4. uri poipoldne na Prul-ah. Godba Dravske divizije. Ples, srečo lov itd.
Jled. univ.
dr. France Pavločič
specijalist za zobne in ustne bolezni se je preselil in ordinira sedaj redno vsak de« lovnik od 8. dO 12. ure in od 14. do 18. ure
v Ljubliani, Pražakova 11./I.
poleg Miklošičeve ceste. 7819
Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE
(pri Novem mestu). Zdravi trajno in sigurno revmatizem, nevralyne, ženske bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse ko-pališčne naprave nad izvirki 37—38° C topl-ine. Železniška postaja Straža - Toplice. Zahtevajte prospekte. Cene znižane, posebno v pred in po sezoni.
NOGAVICE i ŽIGOM
sta se konji ustavila, ker Je eden stopil čea
vpreženo vrv. Janez pa namesto, da bi stopil z voza ln živali pomagal. Je tedaj prijel za bič in udaril po konju. Posledica tega je bila, da sta se konja splašila, a Janez je zgrmel z voza na tla, kjer je obležal težde poškodovan na nogah, rokah in na glavi. Prepeljali so ga v bolnico.
u— V Krlževnlškl ulici napadeni hi težko ranjeni šoier umrl. »Ponedelh-k« Je obširno poročal o sobotnem nočnem napadu na šoferja Karla Gomzeča, ki je bil izvršen v Križevniški ulici. Napadalec Konrad Kovač, ki je Gomzeja z nožem sunil v bližino srca, se je policiji sam prijavil. Včeraj je policija Kovača izročila državnemu pravdništvu. Težko ranjenega Gomzeja so kralju po napadu prepeljali v javno bolnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Prvotno so upali, da ohranijo Gomzeja pri življenju, toda včeraj ie raj Je stanje zelo poslabšalo. Nastopile so komplikacije ter je šofer Gomze, včerai ob 12.45 podlegal težki rani.
u— Žrtev fantovske podivjanosti. V bolnici se nahaja zidar Iv. Reboli iz Skaručne ki je bil kakor Je obširneje poročaj »Pme-deljekc, napaden v soboto v vižmarji!i. Njegovo stanje se je v nedelo zboljšalo, in bo v nekaj dneh lahko zapjstil bolnico.
u— Cvetlice na pokopališču ln tatovi. Vrtnar na pokopališču Sv. Križa Anton Vidmar je že dalje časa opažal, da pustošijo neznani tatovi s cvetlicami okrašene grobove. Vidmar je ugotovil več takih primerov in sklenil paziti, da storilce izsledi. Navzlic njegovi pažnji so cvetlice izginjale še naprej Zadevo je slednjič prijavil policiji, ki ima nekaij takih ljudi, ki se ne straše devastirati grobove pokolnikov, že na sumu.
u— Slamnik so JI ukradli. Na veseličnem Prostoru velesejmišča, kjer je bilo v nedeljo zvečer izredno živahno, so se udejstvovali tudii tatovi. Pokradenih je bilo več igrač, trgovčeva soproga Kristina Z. iz Vel. Lašč pa Je prišla ob 250 Din vreden slamnik. Imenovana je položila, sedeča pri mizi poleg paviljona Gospodarske Zveze, slamnik poleg sebe. čim pa se je za trenutek umaknila, se je že približala neznana tatica in izginila z novim slamnikom. Tatvina je bila prijavljena policiji.
u— Nalfinejše čajno maslo !z pasterizirane smetane dobite v trgovini Ivan Pe-stotnik. Ljubljana, Sv. Petra cesta 16. 807 u— Žrtev žeparja v tramvaiu. V avtobusih kakor v tramvaju je vladala v nedeljo velika gneča, zato ni čudno, če so se tu pa tam pojavili tudi žeparji. Ko se je vozil dopoldne špediter Franjo Gregorič iz Maribora v tramvaju od glavnega kolodvora do pošte, je nenadoma začutil od zadaj pritisk. Gregorič je postal na to pozoren, šele ko je bilo že prepozno. Čim de pred pošto izstopil, se je potipa? za žep in ugotovil, da mu je neznan žepar izpihal črno listnico z okrog 3000 Din gotovine, pismi jn dokumenti. Okradenec je zadevo sicer takoj prijavil, vendar tatu med gnečo ni bilo mogoče izslediti.
Iz Maribora
a— Sprememba posesti. V Poljski ulici je Jernej Fidler prodal Francu in Frančiški Staleker iz Guštania hišo št. 12. za 120.000 Din. Pivovarna »Union« ie prodala magistru farmacije Petru Albaneže hišo št. 1. in 5. v Novi ulici za 380.000 Din. Fran in Julijana Kamer sta prodala nad-poštarju Vladku Fabijanu na Teznu hišo št. 8., v Beograjski ulici za 110.000 Din.
a— Bogat tihotapski plen. V noči od nedelje na ponedeljek je pod železniškim mostom na Pobreški cesti opazil stražnik avto mobil, iz katerega so sumljive osebe prekladale neko blago. Nenadoma se je približal in zahteval pojasnila. Sence so izginile v temi, šofer pa je ostal pri vozilu. Ko se je stražnik zanimal tudi za vsebino prtljage, je v svoie začudenje opazil, da gre za tihotapstsko blago. V zavojih ie bilo 17 in pol saharina in 11 in pol kg tobaka za noslianje. Stražnik je blago takoi zaplenil in ga pustil prepeljati na policijo. Imena tihotapcev so oblastem znana in bo preiskava v najkrajšem času uspešno (končana. Blago izvira iz Krčevine. kier je bržkone središče mariborskih tihotapcev.
a— Otroci solnca In prirode. Nedeljskim izletnikom se je nudil na solnčni jasi onkraj litnburškega darka uprav raiski prizor: 13 Adamitov 6 Evinih hčera in 7 Adamovih potomcev ki so se osvobodili vse sodobne modne navlake, je taborilo kakor v kaki neodkriti oazi sredi Afrike. Čudni prirodni svatje so občeval? med seboj v volapiiku. Skupina treh hčerk solnca z zelenimi očali je pravkar pripravljala vegetarijanski obed. Pod kotljem je prasketal ogenj in čeprav na ljudi, ki so se vtihotapili v ta košček »raja', napravil ta nenavadno eksotičen prizor najrazličnejše vtisa, se A dami ti niso čisto nič zmenili zanje. Otroci solnca in prirode imajo pač svoje statute, zakone in bibliie in zato tudi nočejo, da bi kdo posegal v niihove >tvari al' pa jih motil v njihovem rajskem življenju na zemlji.
h CeHa
Najboljše, naftrajnepe. 13	najcenejše)	i
e— Prošnja na ljubljansko železniško direkcijo. Številni železniški, trgovski, tovarniški in drugi uslužbenci, ki stanujejo v Štorah, Št. Jurju, Grobelnem ali v sosednih krajih in ki so uslužbeni v Celju, se obračajo na direkcijo državnih železnic v Ljubljani s prošnjo, nad bi direkciia izdala "nalog, naj se k enemu izmed večernih tovornih vlakov, ki odpeljejo iz Celia med 18. in pol 20. prikloplia par osebnih vagonov, s katerimi bi se mogla omenjeni uslužbenci podati prej na svoje domove, kakor morejo to sicer storiti. Po poletnem voznem redu odpelje njihov vlak iz Celia šele nekaj minut pred pol 21. in razumljivo de njihovo težavno postajanje na kolodvoru od J8. ure. Teh uslužbencev Je skoro 60.
e— Znižanle cen kruha v Celiu. Celjski mestni magistrat je pozval te dni tukajšnjo Pekovsko zadrugo, da zniža, cene kruhu slično kakor v Zagrebu in v Ljubljani. Prebivalstvo pričakuje, da ta akcija mest-
Kino Ljubljanski dvori |
Sovjetsko-rusbi film!
JSojsin.. dete drugega
Dam s zadnjič I
Ob 4., l/J; 7Ž8. in 9. uri.
I
nega magistrata ne bo ostala brezuspešna, ker sta se žito in moka v zadnjem času izredno pocenila.
e— Smrtna kosa. V soboto Je umrl v Prešernovi ulici 45 letni trgovski potnik Franc Sorman iz Celja, v nedeljo pa v celjski javni bolnici 78 letna prevžitkarica Franci, ška Kovačeva iz Velenja.
e— Mestni kopališči ob Savinji odprti. Z včerajšnjim dnem sta bili otvordeni obe celjski kopališči ob Savinji, moško in žensko, kateri je mestna občina dala popolnoma popraviti. Popravljalna dela so trajala nad 2 meseca.
e— Popadljiv pes. V soboto proti večeru Je popade! za Savinjo večji pes. last slaščičarja Karla Mantla iz Gosposke ulice, je-dva 6-letnega Srečka Švarca sina magi-stratnega sluge, in mu prizadejal z ostrimi zobmi rano. Po nalogu o-blastev ie moral lastnik psa odvesti na pregled k živino-zdravniku, ki bo ugotovil, če ie bij pes zdrav ali ne.
e— Opozarjamo na današnji oghs cett-skega mestnega magistrata glede prodaje lesa iz mestnega gozda.
e— Tatvina kolesa. V soboto popoldni se je ustavil med potjo posestnik Franc Kotnik iz Šmarjete (občina Škofia vas pr! Celju) s svojim kolesom v Pincerjevi gostilni v Sp. Hudinji, kjer je sedel v gostilni kaki dve uri, med tem pa je bilo kolo naslonjeno na cesti ob steno gostilne. Ko se je hotel Kotnik okrog 18. odpeljati domov, je presenečen opazil, da mu ie v času njegovega krepčanda neznan »kolesar« odpe Hal 1550 Din vredno kolo znamke Anker, ki ima tovarniško številko 167.836 in je čr-
no pleskano.
Iz Kamnika
ka— Vremenska hišica. Ker bo doseda* nji transformator na Glavnem trgu pre« stavljen v novo zgradbo, so se za hišico pričeli zanimati gospodje, ki bi napravili iz nje vremensko hišico. Postaviti jo name« ravajo pred Čitalnico. Potrebne aparate nameravajo kupiti, denar, potreben za na« bavo, pa potom zbirke po Kamniku in drugje nabrati. Odveč bi bilo poudarjati potrebo vremenske hišice v Kamniku, saj pasira posebno v letnih dneh mnogo turi« stov naše mesto. Želimo, da bi se našli mnogi, ki bi z denarnimi prispevki omogo čili to akcijo. Kakor čujemo. bo na prihod« nji občinski seji storjen sklep, da se hiši« ca brezplačno prepusti novemu namenu Tudi Zveza za tujski promet in SPD bi lahko prispevala.
Iz Kranja
r— Preselitev davčne upra\'e. Kakor ču« jemo. je finančna direkcija v Ljubljani potrdila najemno pogodbo, sklenjeno med njo in g. Holchakerjem, dentistorn in pod« županom. Vsi uradi davčne okrajne upra< ve se bodo s 1. novembrom preselili iz dosedanjih prostorov v Mavrjevi hiši v novo poslopje g. Holchakeria nasproti žup ne cerkve. L'pTava bo zasedla 6 sob za pi. same, za arhiv in za blagajno. Poleg tega bodo imeli na razpolago kopalnico in sta« novanje za slugo.
r— Kopalna sezona. Soparčno nedeljsko vreme je privabilo prvič letos na Savo in Kokro večje število kopalcev. Nahajamo se že v sezoni, pa vendar ni ne duha ne sluha o akciji, ki je imela nalogo, da na« pravi vsaj prepotrebne kabine na obrežju Save in Kokre.
Iz Škof je Loke
S— Nogometna tekma. ki se je vršila v nedeljo 9. t. m. med kombiniranimi igralci Kranja in Škofje Loke, je končala neodločeno 4 : 4. Vseskozi napeta igra je potekla v stalni premoči Škofjeločanov, kar je razvidno tudi iz tega, da so zabili Kranjčani vse svoje gole iz enajstmetrovk. Gledalcev je bilo okrog 200, kar je za naše mesto, kjer je nogomet šele v povojih, zelo lepo število. Pripravlja se ustanovi« tev javnega kluba, ki bo po sedanjih vi« dikih od občinstva gotovo toplo sprejet in podpiran.
šl— Kopališče ob Sori je zaznamovalo v nedeljo 9. t. m. velik porast kopalcev. Vo« da je imela 21 stopinj, le lahek veter ie sem in tja motil kopalce.
šl— Veliko javno tombolo bo priredilo 14.
julija Sokolsko društvo v Škofji Loki. _
Glavni tombolski dobitki so: spalna opra« va. kolo, šivalni stroj, štedilnik, otomana, moderna stenska ura. posnemalnik z-a mle« ko^ in drugo. Cena tablice 3 Din.
šl — Sladoled ar i a muslimana so aretirali ob prihodu v naše mesto zaradi suma tat« vine. Kako se bo preživel v zaporu pri hrani s svinjsko mastjo, ni znano, za po« sebno hrano pa bržkone ne bo kredita.
Iz Kočevja
k— Pomladni koncert Glasbenega društva v Kočevju. V redko vrsto izvenljubljan-skih pevskih društev, ki redno delujejo, prirejajo koncerte, nastopajo na velikih pevskih koncertih v Ljubljani, štejemo upravi-ceno pevski ibor Glasbenega društva v Ko-cevju, ki po prizadevanju svojega predsednika g. Božidara Betrianija in idealne ga svojega pevovodje g. Mirka T ros t a s svojimi nastopi dosega vedno lepše uspehe. Lansko leto je bilo društvo v rahli krizi, letos pa je zopet s smotrenim in složnim delom na pomladnem koncertu, ki se je vr5il v četrtek 6. L m. v dvorani hotela >Trsk, pokazalo uspehe svojega prizadevanja. Spored koncerta je obsegal nekaj skladb starejšega datuma ,z >Novih akordov« i„ Matičnih izdaj, veČina skladb (8) pa je bila iz >Zborov, m izdaj pevskega društva »Ljubljanski
nJ°T;iPrUŠtVeni Zb0r š,e>e 32 P^ev in Pevk (11 sopranov, 6 altov, 6 tenorjev in 9 basov) z razmeroma dobrim glasovnim mate-njalom. Zbor ni popolnoma vpet, ker je zadnje čase pristopilo vanj več novincev. V
splošnem Je bilo prednaSanje peemi lepo, dinamika upoštevana. Spored je v dokaj kratkem času vestno naštudiral in ga vodil g. pevovodja T r o s t, ki zasluži za svoje naporno delo toplo zahvalo. Moškemu zboru so se posrečile Prelovčeva delavska himna »Slava delu!« (v tempu nekoliko prepočasna) in dr. Schwabova »Danica«, v mešanem zboru so posebno ugajale Jerebova »Črn mož«, ki so jo morali ponoviti, dalje Pavči-čevi >Zdravica« in »Lenka« s spremljeva-njem klavirja.. Na koncertu je nastopila kot solistka priznana mezosopranistka g. Helena dr. R a j hov a z arijo iz Verdijevega »Trubadurja, arijo Dalile iz Saint. Saensa opere »Samson inDalila« ter s Pavčičevimi Mehurčki iz »Cicibana«. Solistka ima obsežen, zlasti v višini in nižini prijetno zveneč glas ter je pokazala v vseh treh pesmih, med katerimi so doživeli Mehurčki največ priznanja in aplavza, izredno rutino. V g. Olgi Luzarjevi je imela verzirano klavirsko spremljevalko, ki ji je bil, žal, na razpolago elab instrument. Obisk koncerta ni bil zadovoljiv in je pokazala zlasti Kočevska inteligenca prav malo zaniman.ja za trudapalno delo Glasbenega društva. Hvalevreden pa je bil številen poset Kočevske srednješolske mladine in tudi poslušalcev druge narodnosti na Koncertu ni manjkalo. Moralnemu uspehu koncerta bi bili privoščili še gmotnega. Naj se agilno vodstvo društvaa in priden zbor ne ustrašita težke poti do zaželjenega cilja in naj vztrajata neumorno dalje!	Z. P.
Iz Zagorja
Bogata tombola. V nedeljo 16. t. m. bo na vrtu Sokoiskega doma tombola So» kolskega društva s krasnimi dobitku Pri« skrbite si pravočasno tablice 1
Iz Šoštanja
8__Dražba občinskega lova. Ker Je najemna doba občinskega lova potekla, se je vršila 6. t. m. dražba lova za novo najemno dobo 4 let in 9 mesecev. Ponujale so 6e precej nizke vsote. Lov občine v Topolšici sta vzela v najem gospoda dr. Lichtenegger ml. in ravnatelj Goričar, onega občine Skorno gg. Franc Schvarz in Oton Rožič, okoliškega pa ravnatelj Mravlagg.
9__Čin grdega nasilneža. Po nedavno v
okolici mesta poizkušanem posilstvu se je dogodil sedaj zopet nov primer. Čevljarski pomočnik. 241etni J. P. je zagrešil grd zločin nad 221etno telesno in duševno zaostalo Slefo §. Orožniki so nasilneža aretirali.
Iz Ljutomera
X. Žumrova In E. Sernečeva, ki sta dovršeno predvajali Webrovo Polbaca brillante« in Dvofakov »Bachanale«. Izreden talent je 9-letni vijolinist M. Viher. Njegova igra Je neverjetno zrela in tehnično izpopolnjena do potankosti. Mladi mojster, ki mu je zajamčena že velika bodočnost, je žel za vzorno podan Sittov Concertino op. 93 viharno odobravanje. Prve štiri Javne produkcije gojencev so bile dobro obiskane in občinstvo ni štedilo z zasluženimi aplavzi.
Krono uspehov pa znači klavirski večer gojencev višje konservatorijske stopnje, ki se je vršil v torek 4. junija in na katerem je sodelovalo po dvoje gojenk in gojencev šole ge. M. Sancinove ter dvoje gojenk šole ge. Lj. Božič-Novakove.
G. V. Kuntara je podal Ramean-Godow-skega »Rigaudon« in Chopinovo etido št. 12 z neoporečno tehniko in okusom dobrega muzika. Gdč. L. Svetinova je igrala Viteslava Novaka »Balado« in Smetanovo »Polko« z globokim znanjem in krepkimi poudarki. Rameau - Godowskega »Sara bando« in Rahmaninovega »Polichinelle« je izdelal g. Fr. Luževič igralsko in vsebinsko v vseh podrobnostih. Musorgskega »Slike iz rastave« jAodala ga. M. Tillerjeva v vsakem pog!eW odlično. Dvoje točk je bilo igranih na dveh klavirjih ob vzornem soremljevanju ge. M. Sancinove: Gdč. M. Przakova je s »Sinfoničnimi varijacijami« Cezarja Francki, gdč. Tjaša Kalanova pa z Griegovlm koncertom v a molu mejstrsko obvladala instrument. Pianistki igrata brez tehničnih zaprek, njuno igranje ima vsebi no in učinkuje v visoki meri.
Celjska Glasbena Matica beleži v svoie anale zopet lepe uspehe, ki bi služili tudi večjim glasbenim zavodom v čast. R. P.
Tragična smrt mladega dekleta
Zagorle, 10. Junija.
Na Lokah pri Zagorju se je v petek zvečer med prebivalstvom hitro raznesla žalostna vest, da je županova hčerka Pepca utonila. 20-letna hčerka aržiškega župana g. Cenclja je šla popoldan na polje nabirat krmo za prašiče. Ker se do mraka ni vrnila, je domače vznemirjalo, da so jo šli iskat na polje. Ko so prišli blizu Ašičevega mlina, so opazili, da leži nesrečno dekle v Plitvem potoku Medije. Ker je bilo dekle božjastno, sklepajo, da je v božjastnem krču padlo v potok in utonilo. Tragična smrt mirnega in pridnega dekleta je globoko ganila vso vas. Vsi obžalujejo stariše, ki so izgubili ljubljeno hčerko, ki je vzorno vodila gospodarstvo in bila ljubljenka vseh domačih.
Življenje za par dinarjev
Sremska Mitrovica, 9. junija
V gostilno Mitra in Cveje Živančeviča v Brdniku je prišel v soboto zvečer dela« vec Nikolaj Kolar, slovenski rojak, ki je bil zaposlen pri neki cestni zgradbi. Za« hteval je nekaj za večerjo in ker v go« stilni niso imeli drugega, mu je prinesel Mitar kruha in slanine. Kolar je okusil samo malo kruha in slanine ter gostilni« carju prigovarjal, zakaj ne skrbi za bolj« šo postrežbo.
Ko je bilo treba plačati, je prišlo do hu» dega prepira, ker je Mitar zahteval 10 Dim, Kolar pa trdil, da to, kar je odrezal in pojedel, ni toliko vredno. V prepir se je vmešal gostilničarjev brat Cveja, ki je v jezi zgrabil za stol in udaril z njim Ko« larja s tako silo po glavi, da je bil ne« srečni delavec pri priči mrtev. Brata Ži« vančeviča so orožniki odvedli v zapor, v gostilno k mrliču pa je prišla sodna ko« misija.
Tj—■ Smrt rodoljubke. Umrla je 6. t. m.
ga. Marija Karbova, rojena Žitek, vdova po učitelju Janku Karbi, ki je pred deset« let ji preteklega stoletja organiziral po lju« tomerskem okraju gasilska društva ter s tem okrepil razvoj narodne misli. Pokoj« niča je bila članica vseh narodnih in na« prednih društev. Bolehala je že več let na srcu. Pogreb ugledne pokoj niče se je vršil 9. t. m. ob številni udeležbi prijate« ljev im znancev. Blag ji spomini
lj— Krajevni odbor Rdečega križa je priredil 8. t. m. v gostilni Triglav zabav« ni večer, ki je dobro uspel, dasi se je pre« caj meščanov odlikovalo s svojo odsot« nostjo. Orkester Glasbenega društva je nastopil z godbenimi komadi lažjega zna« čaja, vmes pa so se vrstili solospevi. V nedeljo 9. t. m. je krajevni-odbor priredil cvetlični dan. Gmotni uspeh obeh prire« ditev je bil zadovoljiv.
Javne produkcije Glasbene Matice v Celju
Običajne letne produkcije gojencev Glasbene Matice v Celju so se vršile od petka 31. maja do torka 4. junija v Mestnem gledališču. V petek in soboto ob pol osmih zvečer ter v nedeljo ob pol enajskih dopoldne so nastopili gojenci začetniških razredov instrumentalne šole (učitelji g. ravn. K. Sancin, ge. M. Sancinova in Lj. Boži-čeva ter g. Dušan Sancin) in mladinski zbor pod vodstvom g. C. Preglja. Ze te produkcije so pokazale, da spada celjska Glasbena Matica s svojim izvrstnim učnim osobjem med najodličnejše glasbene zavode v Sloveniji. Vsi gojenci so od lanskega leta razveseljivo napredovali.
V petek 3. junija ob pol sedmih zvečer je sledila javna produkcija gojencev nižje konservatorijske stopnje iz vijolinske šole g. ravn. K. Sancina, klavirskih šol ge. M. Sancinove in Lj. Božičeve ter enega če-lista iz šole g. Dušana Sancina. Gdč. F. Art-nakova je z dobro tehniko zaigrala na vijo-lini Handlovo sonato v f-duru. Sicer dobri pianistki gdč. M. Vranjekovi se je poznala nervoznost Gdč. J. Sclnvabova je sigurna vliolinistka in je precizno podala Seybol-dov Bolero in Gossecovo gavoto. Znaten napredek zaznamuje tudi gdč. O. Šmicov-čeva, ki je zaigrala na klavirju Chopinovo »Tarantello«. Z znatno violinsko tehniko in temperamentno igro se odlikuje gdč. M. Grahova, ki je igrala Sittov Concertino op. 70. Čelist g. Kropič istotako stalno napreduje. G. M. Videnšek je talentiran vijolinist in je podal Simonovo uspavanko ter Griegovo pomladno odo s toplino. Zelo nadarjena pianistka je mala Tjaša Pregljeva. Chopinov rondo v c-molu je odigrala brezhibno. Gdč. L. Dereaniieva je podala na vi-jolini z veliko rutino in eksaktnostjo fantazijo iz Gounodovega »Fausta*. Gdč. M. Oražmova in E. Kunej sta pokazala v Rein-hnldovem Scherzu oziroma Griegovem »Karnevalu* precejšnjo klavirsko rutino in solidno tehniko. Odlični pianistki sta gdč.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 10. junija 1929. Višina barometra 308 8 m.
Šport
Nedeljski športni dogodki
Tekmovanja za državno prvenstvo po climinatornem cup*sistemu so končana. V obeh tekmah so zmagali Jugoslavija (4 točke, goldiferenca 4 : 1), Gradjanski (4 točke, goldiferenca 7 : 1 in splitski Haj« duk (4 točke, goldiferenca 4 : 2). Hašk se je kvalificiral za nadaljnje tekmovanje s
3	točkami in goldliferenco 4 : 1, BSK pa z 2 točkama in goldiferenco 17 : 3. Iz nadalj njega tekmovanja odpadejo naslednji pr« vaki podsavezov: ljubljansko Primorje, sarajevska Slavija, osiješki Hajduk, subo« tiški Sand in skopljanska Pobeda. Nedelj« ski rezultati so bili naslednji: V Zagrebu Gradjanski : Primorje 4 : 0 (0 : 0), v^Beo« gradu Jugoslavija : Sand 3 : 1 (2 : 0). v Skopi ju Pobeda : BSK 1 : 0 (0 : 0). v Osi« jeku Hašk : Hajduk 3 : 0 (O : 0) in v Sarajevu splitski Hajduk : Slavija 2 : 1 (0 : 1).
V	Ljubljani se j« v kvalifikacijski tek« mi rešil Jadran 7. zmago 4 : 1 (2 : 1) nad Svc.feodo padca v I b razred. Kombinirana Ilirija je porazila kombiniranega Haška s
4	: 1 (2 : 0). V Mariboru je celovška Au* strija porazila Rapida s 6 : 2 (4 : 2). Na Dunaju je padla odločitev v prvenstvu. Rapid je premagal Slovana s 5 : 2 (2 • 1) ter s tem v dlevetič postal dunajski prvak
5	to zmago si je pridobil tudi pravico so« delovati v tekmovanju za srednjeevropski pokal.
V	naših treh prestolnicah so se vršili zanimivi stafetni teki za Sbellov pokal. V Ljubljani sta sodelovali samo Ilirija in Primorje ter postavila v borbo 18 štafet s 117 atleti. Tekle so štiri štafete. Pri dveh ie zmagala Ilirija, pri dveh pa Primorje. Končni placement je bil 26 : 24 za Ilirijo, ki si je za eno leto priborila dragoceni
t«»mmim» Kra}	čas		»♦««« »««♦»♦
		Barom.	Temper.
Opazovanja			
Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dnbrovnlk	8.	763-3 761.5 763-1 7H2-5 763M	21 21 25 24 24
Skoplje	7.	7624	26
Split		761-8	25
a > 76 74 69 81 76
68
6'
Smer vetra io brzina v m in sek.
mimo WSW 2 E 4 mirno mirno
ESE 2
ENE 1
Padavine
Vrsta
▼ mm do
7. ure
Solnce vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19.45, luna vzhaja ob 6.37. zahaja ob 23.22. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 28.4 C, najnižja 18 C.
Dunajska vremenska napoved za torek: Menjajoče ee oblačno. Krajevne nevihte niso izključene, zlasti ne » Južnih Alpah. Tudi na severu zof>ei nekoliko topleje.
prehodni pokal. V Zagrebu je zmagala Concordija s 47 točkami prod Makabijem in Gradjanskim, v Beogradu pa SK Sok o.
V tekmovanju za Davisov pokal je pri« šlo do senzacije. Nemčija je porazila Ita« lijo. V Hamburgu &o se v nedeljo vršile odločilne bitke. Po zmagi italijanskih za« stopnikov v doublu, s katerim je bilo po« stavljeno stanje na 2 : 1, je napetost do« segla višek in to tembolj ker je Italijan Morpurgo z lahkoto porazil Nemca Lamd« mana s 6 : 4, 6 : 0, 7 : 5. Odločilno točko za zmago Nemčije je rzvojeval Molden« hauer, ki je zastopnika Italije Štefanija po petih težkih setih porazil s 6 : 3, 3 : 6, 5 : 7, 6 : 4, 6 : 3. Končno stanje je torej 3 : 2 za Nemčijo, ki nastopi v prihodnjem kolu nasproti Čehom, zmagovalcem nad Dansko (4 : 1). Match Madžarska : Ho« landbka je pri stanju 2 : 2 še odprt, četrti zmagovalec te runde pa je Vel. Britanija, ki je Juž. Afričane odpravila s presenet« ljivim rezultatom 5 : 01
SK Ilirija (i^sjomeitina sekcij«). Dame« ob 17.30 trening I. skiutpine. Vsi in točno! člansitvo opozarjam na objave v članski knjigi v kavarni Evropa in na oglasni deslki v garderobi. Jutri v sredo ob 19. sena sekcijsikega naeelstva v kavarni Evropa. — Načelnik.
delov zemlje
in vseposodPalma
WLi ! 1!Azija!! 1 lirika!! I! »Anerika!!! s ! !Evropa**
Lahkoatletski miting SK Železničar v Mariboru
SK Železničar v Mariboru priredi dne 16. VI. 1929 ob 9. uri na igrišču SK Rapid narodni lahkoatletski miting po dolžnosti, ki obsega naslednje discipline:
A.	Za mladino od 16 do 18 let: 1.) tek 100 m za Juniorje kat. B, 2.) skok v viSino za isite.
B.	Za atlete brez ozira na starost: 1.) pred-teki 100 m, 2.) met diska, 3.) troskok, 4.) pred-teki 400 m, 5.) met kopja, 6.) finale 100 m, 7.) skok v daljavo z zaletom, 8.) finale 400 m, 9.) met krogle, 10.) tek 800 m, 11.) skok ob palici 12.) tek 3000 im, 13.) štafeta 4XlOO m.
Tekališče meri 460 m in ima štiri nedvignjene zaivoje posute z žlindro.
Tekmovanje se vr&i brez handicapa po pravilih JLAS.
Start Je dovoljen samo verificiranim atletom JLAS. Prijavni na za osebo 5 Din ter za vsako disciplino 3 Din: za štafeto 10 Din. Poslednji rok prijave 16. VI. 1929 ob pol 9. uri na igrišču SK Raipida.
SK IHrija (fe tajništva.) Seja plenarnega
od'boTa se bo vršila danes ob 20. v damsikem salonu kavarne Emona. Gg. načelniki sekcij, blagajnik, gospodar in revizorja naj pripravijo za sejo izčrpne referate. Udeležba Je za vse odbornike obvezna. — Odborn.iško službo na igrišču vTŠe v tekočem tednu naslednji zg.: v torek Pevaiek II, v sredo Sircelj M., v četrtek MMavčič I, v petek Roter, v seboto pirof. Cop, v ponedeljek Cimperman. — Tajnik.
Športna reprezentanca univerze kralja Aleksandra I. Pozivajo se lehkoadeti tekači, da se javiijo v četrtek 13. t. m. ob 10. uri dopoldne v svetovi sobi na univerzi. Važno glede dogovora za nedeljsko štafeto med univerzami Ljubljana, Zagreb in Beograd. — Kapetan.
.!!!Amerika tralia!! !Ev:


K-Sj-J ci
!!!!!Afrika!!!!!! Ase !!!!!!!! Afrika mm*
Amerika ikaj f-
Asi
i a. t t i » t
' • ' A
• • • A
04 ^»'VeV^V

in
io v	tast

Dopisi
ROGATEC. Društvo Sokol v Rogatcu bo priredilo 16. t. m. ob lepem vremenu peš«izlet na Donačko goro. Prijatelji na« rave in Sokola se vabijo. V novozgrajeni koči se bodo nudila mrzla jedila, malino« vec, vino, slatinska voda in topla kava. Odhod iz Rogatca poljubno. Gostje, ki se pripeljejo z vlakom, naj se poslužijo av« totaksijev do gostilne g. Mikuža pod go« ro.	805
SODRAŽICA. Naše sokolsko društvo praznuje letos 201etnico svojega obstoja. Temu društvu starostuje celo dobo brat Josip Oberstar, industrijec v Sodražicu V proslavo te obletnice bo priredilo društvo 14. julija javno telovadbo in okrožni zlet, ribniškega okrožja v Sodražici. Za ugod« nost znižane vožnje se je zaprosilo. Go« spod Ivan Rus, industrijec v Loškem po« toku, je daroval v spomin smrti svojega sina Ivana 1000 Din našemu društvu. Naš ameriški rojak, g. Jože Samsa pa je da« roval ob priliki svojega odhoda v Ajneri« ko 10 dolar j ev. Obema darovalcema naj« iskrenejša zahvala!
lezno belo-emajlirane preiskovalne klopi. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku) Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27- t m. ponudbe glede dobave 470 komadov raznih žarnic in gum za avtomobile. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici TOI).
Borze
fjospodarstvo
Zakon o zaščiti domače lesne industrije
»Službene Novine« od 31. maja t 1. It. 126 prinašajo zakon o zaščiti domače lesne industrije. Zakon se ne tiče malih žag, temveč skuša zagotoviti les iz državnih šum: 1.) domačim žagam (t. j. žagam naših podanikov, ki delaio izključno z domačim kapitalom), katerih letna kapaciteta znaša okrog 14.000 m3 tehničnega okroglega lesa, 2.) izjemno tudi večjim žagam, ki na dan 31. maja t. 1. niso preskrbljene s potrebno sirovi-no. Zakon se torej tiče večjih in največjih lesnih industrij, ki z njim dobe pod gotovimi pogoji pravico zaposlitve z dodelitvijo lesa brez licitacije; Za žage s kapaciteto okrog 14.000 m3 tehničnega lesa (t. j. na pr. preko 20.000 m3 jelovega lesa) se stav-ljajo ti le pogoji: V državnih šumah mora biti lesa, ki je svoboden in se za to svrho po ministru šum izloči, če to dovoljujejo pravice tretjih oseb (npr. servitute obstoječih pogodb).
Direkcija šum. ki predlaga ministru iz-dvojitev, vodi račun o razpoložljivih masah, izvoznih razmerah, opravičenih jx>trebah žag in o možnosti, da se pokrijejo iz nedržavnih šum. Pri izdvaianiu šume se bo dalo prvenstvo žagam iste oblasti pred žagami iz oddaljenejših oblasti, med njimi pa onim žagam, ki nimajo sirovin pred onimi, ki jih imajo. (Čl 3.)
Če je zaradi nedostatka šume ali iz drugih razlogov nemogoča pravična razdelitev, se bo letni efat vnovčil na javni licitaciji, od katere bodo izključena tako velika žagarska podjetja, če že imajo dolgoročne pogodbe, kakor tudi lesni trgovci, ki nimajo žag (čl 4). Katera so' ta velika podjetja zakon ne pove. vendar očividno misli na podjetja, s kapaciteto nad 14.000 m3. Zakon ne pove, ali se takih licitacij smejo udeležiti tudi manjše žage. Ker niso izrecno izključene, je pač pričakovati, da se dopuščajo kakor je to bilo doslej, seveda le v primeru, ako niso bile šume razdeljene med žago s kapaciteto okrog 14/)00 km3 že brez licitacije.
Hrastove šume ne pridejo v poštev za rezerviranje (čl. 5). S podjetji se napravi pogodba za največ 10 let (čl. fi). Šumska taksa se določi po konkretnih razmerah, po tržnih razmerah in z uvaževanjem izvoznih težkoč. V primeru večjih sprememb in valutnih razmer bo minister šum takso na novo odredil v soglasju s predsednikom vlade. Pogodbe se delajo po tipu. ki ga predpiše minister. Pogoji ne smejo biti težji, nego so po2oii z ostalimi podjetji z dolgoročnimi pogodbami (čl 5).
Če je rezervacija enkrat odrejena, se ie ne more zmanjšati, ne j)ovečati. Predujem letnih Ptatov se ne dovoli. Podjetje, ki dobi rezervirano šumo, ne sme žage dati v zakup, je ne sme zadolžiti, niti obremeniti e hipoteko na lastnikove pravice iz pogodbe o rezerviranju. Vsaka družabna pogodba ali prenos na drugo osebo mora dobiti odobrenje ministra šum (čl. 9), sicer se pogodba prekine. Minister ima pravico pregledati knjige in korespodence, da se dožene pravo stanje lastništva. Les se mora na lastni žagi razžagati. Vsaka drugačna prodaja prekine pogodbo (čl. 10).
Prošnje za rezerviranje šume ee morajo predložiti naidalje v treh mesecih, to je do 31. avgusta t. I. (81. 12). Na kasnejše prijave se ne ozira. Za rezerviranje še bodo ujx>rabile šume, ki postanejo proste, ako se razreši pogodba s prejšnjim pogodbenikom, dalie pa tudi šumska podrorin. ki so bila Telikim šumskim podjetjem naknadno dodeljena kot dodaten ali kot neopravičen nado-
mestek (čl. 13).
Izjemoma se s pritrditvijo predsednika vlade rezervirajo šume tudi podjetjem s kapaciteto nad 14.000 kub. m, če niso preskrbljena s sirovino in fe so šume na svobodno razpolago. Z njimi se napravi dolgoročna pogodba z določeno šumsko takso (čl. 14). Koliko časa bo zakon veljal, ni točno določe-n. člen 15 v tem oziru pravi, da zakon »va-ži najviše 10 godina«.
= Vpis delile Agrarne banke. Upravnik Državne hipotekarne banke g. dr. Vojin Gjuričič, ki vrši funkcijo vladnega komisarja pri Privilegirani agrarni banki, je dopo-toval v Zagreb, kjer je imel včeraj v dvorani borze konferenco s predstavniki denarnih zavodov zaradi vpisa delnic Privilegirane agrarne banke. Take konference bo g. Gjuri-čič priredil tudi v drugih gospodarskih centrih.
= Stanje hmeljskih na«adov na češkoslovaškem. Zveza hmeljarjev v Žatcu poroča, da je stanje hmeljskih nasadov ugodno. Pasti ■ na je deloma dosegla višino 2 _ 3 m.
Zaostali so nasadi, ki jih je napadel bolhač. Hmeljska uš se v nižjih legah naglo množi. tako da bo treba misliti na njeno uničevanje.
= Nemška Držama banka bo uvedla m-menjaro bankovcev r zlato. Glede na okol-nost, da predvideva Youngov reparacijski načrt obveznosti Nemčije le v markah in ne v zlatih markah namerava predsednik nemške Državne banke dr. Schacht uvesti obvezno zamenjavo bankovcev v zlato, kakor to določa čl. 31. zakona o Državni banki, ki je zaenkrat še suspendiran.
= Legitimacije trgovskih potnikov. Zbornica za TOI opozarja vse tvrdke. katerim so bile izdane legitimacije za potnike, da se mora po čl. 10 naredbe o legitimiranju (od
27. junija 1928, št. 14.4n2-ITlf prestanek potnikove službe takoj javiti zbornici ter ji po možnosti tudi vročiti legitimacijo. Legitimacije, ki so poslale neveljavne zaradi ] re-sianka službe, ie treba po določilih navedene uredbe uradoma odvzeti, če se niso vrnile zbornici obenem s prijavo o prestanku službe. Zato mora vsaka tvrdka nemudoma prijaviti zbornici prestanek potnikove službe tudi za primer, da ji potnik legitimacije ni vrnil.
— Konkurz je razglašen o imovini. Mice Križaničeve, trgovke v Polulah pri Celju (prvi^zbor upnikov 24. t. m., oglasitveni rok do 15. julija, ugotovitveni narok 5. avgusta) ter o imovini Ivana Stadlerja, trgovca v Šoštanju (prvi zbr>r upnikov 20. t. m., oglasit-veni rok do 15. julija, ugotovitveni uarok 25. julija).
= Občni zbori. »Kovina«, prva jugosiovenska mefalurgična industrija, d. d. v Mariboru 19. .t m. (občni zbor 18. maja se zaradi teh. ovir ni mogel vršiti); Tovarna motvoza in vrvarna, d. d. na Grosupljem pri Ljubljani 20. t. m.; Zadružna elektrarna, r. z. z o. z. v Trbovljah 26. t. m.
= Predavanje o srednjeevropskih vprašanjih na tehniški visoki šoli ▼ Drnždanih. Vseučiliški profesor dr. VValter Hoffmann iz Freiberga, katerega poznamo zlasti po njegovem predavanju v Zbornici za TOI v Ljubljani in kateri slovi kot odličen poznavalec naših gospodarskih razmer, je dobil od saksonskega prosvetnega ministrstva nalog, da predava na tehniški visoki šoli v Draadanih o srednjeevropskih vprašanjih. Predavanja se bodo začela e 1. oktobrom ti.
= Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 1 železne belo
emajlirane omare za instrumente in 1 že-140 _ 150.
10. junija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet nekoliko večji. Večja potreba je bilS v devizi na Curih, pa tudi v devizah na Prago, Berlin in Dunaj. Tečaji deviz so oslali v glavnem nespremenjeni, le deviza na Dunaj se je ponovno nekoliko okrepila na 8. Razen potrebe v devizi na Trst je vso oetalo potrebo krila Narodna banka."
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojn» škoda ponovno za malenkost popustila. Pri slabem prometu se Je za aranžma trgovala po 402.50, za december pa po 426. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Med bančnimi Papirji so bili zaključki samo v Unionbankj po 202, v Srpski po 150 iti v Jugobanki po 83. Med industrijskimi vrednotami pa se je Šeče-rana, v skladu s čvrstejšo tendenco na inozemskih borzah, ponovno okrepila ter je bila zaključena po 440. V osialem je bila zaključena samo še Danica po 135. Vevče so čvrstejše >r! tečaju 121 denar brez blaga.
Devize in valute. Zagreb. London 275.71 _ 276.51. Newvork 06.73 — 56.93, Pariz 221.58 - 223.58, Milan 296 _ 298, Curih 1094.4 — 1097.4. Amsterdam 22.825 — 22.885, B erlin 13.5625 -13.5925. Dunaj 7.985 — 8.015, Praga 168.15
—	168.95.
Curih. Zagreb 9.1275, London 25.19625, Newyork 519.65. Pariz 20.315, Milan 27.18375, Berlin 123.90, Dunaj 73.(10. Praga 15.38. Bu karešta 3.0825, Budimpešta 90.5.3, Sofij? 3.7525, Varšava 5S.25.
Dunaj. Beograd 12.4825 — 12.5225. Berlin 169.55 — 170.05, London 344725 — 34.5725, Milan 37.1875 — 37.2875, Nevvvork 710.65— 713.15, Pariz 27-79 — 27.89. Praga 21.03 — 21.11. Curih 136.77 — 137.27; dinarji 12.46
—	12.52.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skod« 402 — 402.50, kasa 401.50 - 402.50. za december 424 — 426, investicijsko 84.50 — 85.50, agrarne 50.50 — 51.50; bančne vrednote: Praštediona 852.50 — 860, Union 202
—	203, Srpska 150 — 151, Jugo 83 — 84, Narodna 7650 den., Zemaljska 127 den.. Ljubljanska kredtina 123 den., Poljo 15.75
—	16; industrijske vrednote: Nar. šumska 20 — 30, Gutmann 200 _ 207 Slaveks 105
—	110, Slavonija 180 — 195, Danica 130 — 135, Drava 410 bi., Šečerana 435 — 445, Lje-vaonica (Osiiek) 175 — 185, Brod vagon 140
—	160, Vevče 121 den., Dubrovačka 559 bi.. Jadranska 570 . 620. Trbovlje 471 — 490.
Beograd. Vojna škoda 400 — 400.50, za december 422, investicijsko 84 — 84.50, Narodna banka 7650 — 7760.
Blagovna tržišča
+ Položaj na hmeljskih tržiščih. Na žateS-kem hmeljskem trgu so pretekli teden cene ponovno popustile za 50 Kč pri 50 kg. Promet je znašal okrog 600 stotov. Prvovrstni žateški hmelj seje trgoval po 900 Kč, sred. pa po 700 — 800 Kč za 5n kg. V tranzitnem blagu je bilo nekaj več prometa po 280 — 350 Kč (9.45 — 11.80 Din za kg). _ Na niirnberškem hmeljskem trgu je bilo v početku tedna nekaj več prometa, koncem tedna pa je zanimanje popustilo. Cene prvovrstnemu hmelju so ostale v glavnem nespremenjene. cene srednjevrstnemu blagu pa so bile tlačene. Hallertauski hmelj (Siegel) prvovrstni se je trgoval po 1&5 _ 145 mark, srednji po 11.0—130, tržni in gorski hmelj pa po 70 — 105 mark. Na carinarnici je bilo prodano le nekaj manjših partij tranzitnega hmelja lepe barve po 40 — 6o' mark (10.83
—	17.65 Din za kg).
+ Ljubljanska blagovna borza (10. t. m.V Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 84 vagouov, in sicer 80 vagonov drv. 8 vagonov testonov, 4 vagoni tramov in 2 vagona oglja. E k s e k u t i v n i nakup. 15 vagonov bukovih cepanic, Ia. z do 10% okroglie, pariteta St. Vid pri Stični, po 23 Din in 1 vagon bukovih okroglie po 20 Din Deželni pridelki: Tendenca nespre men jena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšen: ca. slovenska postaja, plačljivo 30 dni r 265 — 267.50, baška promptna 262.50—26-za junija 270 — 272.50; moka: »Og«, f Ljubljana, plač. po prejemu po 39o — koruza : baška, slov. postaja, plač. 30 d > po 265 — 267.50; ječmen: baranjski j vovarski, slov. postaja, 6»/69 kg 312.50 -315, baški ozimni, 67/68 kg po 290 — 292.5< + Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 29 vag pšenice, 8 vag. moke, 25 vag. koruze in 10 vag. otrobov. Pšenica : banaška in srem ska 207.50 212.50; banaška 207.50 _ 212.5«. Koruza: baška, sremska in banaška 21?
—	220. Moka: baška ^Og< in »Oge« 307.50
—	315; >2« 287..50 _ 295: »5« 277.50 — 260, »6« 272.50 — 275; »7' 257.50 — 260; »8« 172.50 — 185. Otrobi: baški in banašk,
m
Amerika izbira prvo lepotico sveta
Osem evropskih tekmovalk v Galvestonu. — Zanimanje južne Amerike. — Katera dobi naslov »mis Universe«?
V soboto, 8. junija se je začela v Galvestonu svetovna tekma za med« narodno prvenstvo v lepoti. Tekma, ki je največja svoje vrste pod soln« cem, ima namen določiti, kateri žen« ski pripada naslov kraljice lepote na našem planetu. Tekmovanje je poseb« no demokratično po določilu, da se za naslov kraljice lepote lahko pote« guje vsaka ženska. Pogoj je samo eden in zahteva od kandidatke le to, da je bila prijavljena ocenjevalni ko« misiji od kakšnega kraja, kjer se je vršila konkurenčna tekma za letopo že med domačinkami. Edinole Gal« Neston, kjer se vrši tekmovanje, ne sme poslati pred komisijo nobene kan« didatke. Ukrep je razumljiv iz krajo« ijubnih ozirov.
Vsaka lepotica, ki je po rečenem predlagana za lepotno tekmo, se mo« ra pojaviti pred sodniki trikrat; prvič v večerni toaleti, drugič v športnem dresu, tretjič v kopalnem kostumu. To pomeni za marsikatero kandidatko zelo trd oreh. Kajti kar skrije večer« na toaleta, to pač pokaže športna ob« leka in še celo kopalni kostumi Teles« nih hib torej ne bo mogoče zatajiti. Komisija bo sodila po lestvici točk in po pravilniku, ki je bil sestavljen na« lašč v ta namen.
Evropa se udeležuje galvestonske« i ga natečaja po osmih zastopnicah. I
Francijo predstavlja gdč. Germaine Laborde, Španijo Velasquezova, An* glijo Billie Dicksova, Nemčijo Inge* borg Grahnova, Nizozemsko Johana Kopmannova, Rumunijo Magda Dimi* trescu, Luksemburško Ketty Hippo* va, republiko Avstrijo pa Liesl Gold« arbeiterjeva. Madžarska lepotica Eli« zabeta Simonova, ki je dosegla evrop* ski primat v lepoti na pariškem tek« movanju, je ostala doma; očividno je že dosegla kar je bil njen cilj, dobre« ga ženina s primernimi atributi.
Kakšne kandidatke postavi Ameri« ka, še ni jasno. Zastopnica za Zedi« njene države bo določena šele v Gal« vestonu. ko bo komisija videla ev* ropske konkurentinje. Iz tega sklepa« jo, da bodo Američani uredili vse ta« ko, da bo Amerika morala zmagati na tekmovanju. Izredno se zanima za gal« vestonsko prireditev Južna Amerika, ki je prispevala za stroške celih 10 ti« soč dolarjev. Njena zastopnica lepo* te je gdč. Olga Bergamini De Sa.
Miss Universe se kajpada obeta le« pa prihodnost. Gledališki ravnatelji, direktorji varijetejev in filmske druž« be se živo zanimajo, kakšen bo izid galvestonskega natečaja. Vsi hranijo za prvo lepotico sveta laskave ponud« be, ki bodo v primeri s skromno de« narno nagrado 1000: dolarjev; narav« nost kraljevska darila.
Papež Pij XI.
K izmenjavi ratifikacij lateranske pogodbe, ureja odnošaje med cerkvijo in državo Italiji
Vatikanske znamke
Ko je italijanska vlada 1. 1870. pre« vzela ali zaprla papeževe poštne ura« de, so prišle plošče za tiskanje starih vatikanskih znamk v zasebne roke. S pomočjo teh plošč so tiskali in pro« dajali zbiralcem vedno nove naklade znamk, dasi so jih poznavalci po pa« pirju in drugih okolnostih lahko ločili od originalov, tem boij, ker so bile plošče že obrabljene in deloma po« Kvarjene. Veliko težje je bilo spoznati ponarejene znamke te vrste, ki so jih ponarejevalci lepili na stare ovitke in jih žigosali s ponarejenimi žigi.
Prve znamke je izdala cerkvena dr« žava 1. 1852. Novih naklad teh prvih znamk po propadu papeževe države niso mogli natisniti, ker so bile plo« šče tedaj že davno uničene Pač pa so jih trgovci z znamkami že prej pridno ponarejali in prodajali. Sčasoma so se te potvorbe porazgubile, tako da jih je le prav malo ohranjenih. Baš radi svoje redkosti pa so dandanes dosti dražje nego prave znamke! Ko se ie papeževa država 1. 1859 povečala za vse štiri province Romagne, je izdala zanje posebno vrsto znamk, ki niso nosile papeževega grba. Tudi plošče teh znamk so prešle 1. 1870 v zasebne roke in so služile za nove natise. Toda te nepristne znamke je lahko spozna* ti, če jih primerjaš z nežigosanimi pravimi znamkami, ki jih je ostalo ze« lo dosti neporabljenih po zasedbi Ri« ma in uničenju stare države.
Red Jezusa Krista in Zlate ostroge
Po izmenjavi ratifikacijskih listin med Vatikanom in Kvirinalom je po« stalo v Rimu aktualno vprašanje obi« ska Viktorja Emanuela v papeški dr« žavi. Kralj bo po vsej priliki obiskal Vatikan že v najkrajšem času, papež pa ne bo vrnil obiska osebno, temveč obišče kralja v njegovem dvorcu pa« pežev državni tajnik, kardinal Ga« sparri. Ob tej priliki bo izročen kra« lju Viktorj u Emanuelu papežev red Jezusa Krista, Mussoliniju pa odliko« vanje Zlate ostroge.
Italijanska vlada je imenovala za svojega zastopnika pri Vatikanu sena« torja grofa Cezarja Maria de Vecchi« ja. Kakor poročajo iz zanesljivih va« tikanskih virov, bo papež prvič osta« vil Vatikan dne 20 junija Nosil bo v procesiji Najsvetejše. Sprevod se bo pomikal po trgu sv. Petra ter se bo Vrnil v-Vatikan skozf brončena vrata: Tega sprevoda se bo udeleževalo ob fej priliki kakih tisoč duhovnikov, ki In I Prispejo tekom tedna v Rim.
Prip
iprave za novo ekspedici-jo na severni tečaj
Nansen, organizator ekspedicije z »Grofom Zeppelinom« na severni te« čaj, ki se bo vršila prihodnjo pomlad, •sporoča, da so spremenili obe glavni bazi za polet. Prva bo na norveškem ozemlju, bržkone v Vadsoju in ne v Murmansku na ruskem ozemlju, dru« ga bo v Fairbanksu in ne v Nomeju. na Alaski. Na obeh krajih bodo po« stavili čim prej jambore za zasidranie zračne ladje. Glavni smoter ekspedi« cije bo, da ugotovi najbolj pripravna mesta za zračne postaje v polarnem ozemlju, preko katerega naj bi šla v bodoče najkrajša zračna zveza med Evropo in Ameriko. Nato mislijo fo« tografirati vso sibirsko obal, s čimer bi dobili natančno karto tega konca zemlje. Polet nad Severnim tečajem bo samo epizoda v tej ekspediciii, ki bo trajala po Nansenovih računih tri tedne. Posadko zračne ladje bodo za ta čas podvojili.
Admiral Konduriotis
ie bil Izvoljen za grškega državnega poglavarja. Pri volitvah za prezidenta republike je združil 259 glasov
Sodišče zahteva razdretje zaroke
V Berlinu se je zgodil dokaj nena« vaden pravni slučaj, da je neko sodi« šče zahtevalo, naj se dva mlada za« ročenca ločita.
221etna služkinja Gertruda Bembe* reckova je zašla po smrti očeta svoje« ga nezakonskega otroka in otroka sa* mega v materijalne težave, iz katerih ji ni mogel pomagati njen drugi za« ročenec, neki 221etni mladenič. V tem položaju si je izmislila predrzen na« črt: oolekla se je v moško obleko in napadla z roparskim namenom svojo gospodinjo. Prijeli so jo in gnali pred sodnike, ki so jo obsodili na leto dni ječe. Njenemu zagovorniku se je pa posrečilo, da so kazen spremenili v pogojno za dobo treh let. če bi se po« dala za ta čas prostovoljno v nadzo« rovalni zavod in če bi se odrekla svo« jernu zaročencu. To je zahteval pred« sednik sodišča radi tega, ker je bil mnenja, da tako mlad mož ni sposo* ben obvarovati in vzdrževati moralno ogroženo osebnost, kakor je obtožen« ka na pravem potu... Dekle je sod« bo sprejelo.'
žele velikega mogula«. Torej, sklepa io avtorji te »jubilejne knjige« — Kolumb ni mogel nikakor 1. 1492. odkriti Amerike. Saj je bil tam prvič že I. 1477. kot spremljevalec nordijskih mornarjev, katerim je bila dežela dobro znana. Sploh je prišel Kolumb v Južno Ameriko le slučajno, ker je zašel v oceanski tok. Bil ie globoko razočaran, da je našel samo gole divjake namesto palač in zlatih svetišč mogočnega »cesarja vsega Kitaja in Indije«.
Mala konservativka
Neki londonski novinar je pred volitvami obiskal Churchilla, da ga vpra ša, kako sodi o izidu angleških volitev. Toda politika ni bilo doma in gost je imel samo resen razgovor s šestletno I gospodarjevo hčerko.
»Povejte, prosim,« ga je vprašala, »za koga boste oddali glas? Če niste konservativec, vam sploh ns bom od-zdravljala na ulici. ZdŠk potrebujemo vsak glas. ker ie usodW trenutek za našo stranko!« Novinar je zamrmral. Rad bi bil vprašal, ali upa Churchill na uspeh. »Saj vendar ne mislite, da oče ne bo izvoljen v parlament?« je vprašalo dekletce, preteče pogledalo novi naria s sivimi očmi. »Ne. ne!« jo je potolažil gost, izvoljen bo gotovo, a veste, veliko ljudi zaupa Macdonal-du!« — »Ti ljudje so čudni!« ie odvrnila mala Mary. »Veste, Macdonald vse obJiubu.ie, a ne izvrši nič. To je samo druga izdaja starega Lloyd Cie-orgea! Če pa kai moj pana obljubi, potem tudi stori! Le zapišite, prosim, v vašem poročilu, da je v konservativni politiki edina bodočnost za Veliko Britanijo!«
Nogometni incident pred sodiščem
Rimsko kasacijsko sodišče je pred nekaj dnevi razpravljalo o zelo zani* mivem športnem incidentu. Dne 7. julija 1927. se je pri neki nogometni tekmi zaletel Dominik Mattei, nogo* metni igralec, z vso silo v svojega na* sprotnika, da bi se na ta način pola« stil žoge. Brcnil ga je v nogo s tak* šno močjo, da mu je prebil kost.
Prva sodna instanca se je postavila na stališče, da gre za primer krivične poškodbe Obsodila ie Matteia na 400 lir globe in primerno odškodnino. Mattei se je pritožil na vzklicno so« dišče, ki je potrdilo prvotno obsodbo. Nato je apeliral na kasaciio. Bilo je prvič, da ie tako visoka sodna instan« ca obravnavala športni incident. Ker ie Mattei zatrjeval, da prevzame vsak športnik sam odgovornost za vse mo« rebitne posledice v igri. je kasacijsko sodišče odredilo, da ima prva instan« ca o zadevi še enkrat razpravljati in premotriti dogodek s tega vidika.
Kralj saharske puščave
Akamuk Agjeraa, ki načeluje nekemu berber-skemu plemenu v bližini Hoggaria v Afriki. Da ga podložniki boli spoštujejo, si zakriva Uce
Mladenka,
kipec iz žgane gline, delce kiparja Marina, ie bilo prodano na dražbi starin v Parizu za ceno 160.000 frankov
Kolumbovi zavistneži
V SeviJij so zgradili točen posnetek ladje »Santa Maria«, katera je odkrila Ameriko. Istočasno so natisnili knjigo o potovanjih v novi svet pred Kolumbom, kjer se izraža dvom o Kolumbovih zaslugah.
Norveški VVikingi so tržili s severnimi Indijanci že v X. stoletju- po Kr. Poprej so to trdile zgolj sage, nordijske junaške pesmi. Okoli 1. 1900. so našli ameriški arheologi tudi nordijske grobove v Kanadi in Zedinjenih državah. V Vatikanski knjižnici imajo zapisano povest Gudrune, vdove Wikinga Torfina, ki je bil v Ameriki v XI, stol. Njegova vdova je romala v Rim in tako podžgala sv. očeta s svo.io povestjo, da je ponovno poskušal v XII. in XIII. stoletju iskati nove dežele. Vsekakor so bili papeži v stalni zvezi z Islandijo, Grottlandi.io in New Fa\vnlandom.
Začetkom XV. veka je prišel Benečan Antonio Peno na ladji kneza Ar-kadskih otokov, gusarja Sinclairja v Mehiko! Pripovedoval je v Evropi čudeže o deželi Inkov, a mu niso verjeli! Francoski ribiči so romali od paniti-veka na New Fawnlandsko obalo kakor delajo še zdaj. To ie zanisal Pbi-lippe de Mesieres I. 1400. Najvažnejše pa je, da je vstopil Kolumb, čim je zvedel za »nove dežele« v Lizboni — v dansko službo. L. 1477. je bil za krmarja pri kraljevskih ladjah, ki so raziskovale dežele južno od Gronlandiie. Z Danci je oriše! Kolumb na Hajti. Potenc je na španskem na moč oovdarjal bogastva te dežele, ko je dokazoval potrebo nadaljnega raziskovanja »de-
Kraljica in sinaha v objemu
Soproga belgijskega prestolonaslednika, princesa Astrld, se po povratku iz tujih dežel pozdravlja z materjo svojega moža. vojvode
Brabantskega, ki stoji poleg nje na desni
Odkritje novih katakomb v Rimu
Pred časom se je proti Tiburtinski ulici v Rimu vsul zemeljski plaz in skozi neko razpoko so odkrili podtal« no pokopališko ozemlje, ki je po vsej priliki izviralo iz 3. st. po Kr. Našli so tudi štiri krščanske grobnice. Na te« melju teh najdb so začeli z izkopava« nji in so odkrili celo omrežje kata« komb. Strop teh katakomb leži kak« šnega pol metra pod površino zemlje.
Bratomor v opičji kletki
Tudi med živalmi najdeš zločince. Tako se je odigrala te dni v berlin« skem živalskem vrtu krvava »rodbin« ska tragedija«. Enoleten pavijan je umoril svojega brata iz gole ljubo«
Razpečava v kraljevini SHS Fran Ks. Lešnik, Maribor, Cankarjeva trt. 26.
sumnosti. Ni prenesel, da je zasedel mladorojenec njegovo mesto pri ma« teri, da je ta nosila njegovega mlaj. šega brata na prsih namesto njega. Napadel je mladiča, ki ga je mati branila in pri tem boju mu je odtr« gal glavo. Dva dni se je samica ža« lostila radi te izgube — potem pa je res dala morilcu zopet tisto mesto v svojem opičjem srcu, ki ga je bil radi novorojenca izgubil in ki ga je napra, vilo za Kajna med pavijani.
Izvleček iz programov
Torek, 11. junija.
— •Bqsr|S BurJionpoJds^ :o£2l VNVnSfin 13: Napoved časa, borzne ves-ti. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orke-stra. 18.30: Podzemeljski svet okrog Cerkniškega jezera. — 19: Nemščina. — 19.30: Naše sosednje države: Gospodarske prilike v Italiji. — 20: Valčkov večer, izdvaja radio-orkester. — 21: Koncert radio-orkestra. — 222 Napoved časa in poročila.
Sreda, 12. Junija.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orke-st.ra. — 18.30: Predavanje iz rastlinstva. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Prenos iz opere: Straussova opereta »Cigan baron«. — 22: Napoved časa in poročila.
ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos operete iz Ljubljane. — BEOGRAD 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 17.15: Popoldanski koncert. — 20.25: Pevski večer. — 21.15: Poročila. 22.35: Godba za ples. — PRAGA 16.30: Prenos spevoigre iz Brna. — 17.45: Popoldanski koncert. — 19..30: Prenos opere iz Brna. — BRNO 16.30: Spevoigra. — 17.45: Prenos koncerta iz Prage. — 19.30: Prenos iz nar. gledališča: Dvofakova opera »Jakobinec«. — VARŠAVA 15.50: Reproducirana glasba. — 17.55: Popoldanski koncert. — 20.15: Koncert solis-tov. — 23: Prenos koncerta iz Krakova. — DUNAJ M: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 20.05: Škotske pesmi. — 20.30: Pevski koncert. — 21: Prenos serenade. — BERLIN 17.30: Popoldanski koncert lahke godbe. — 20: Plesni večer. — 20.30: Narodne pesmi. — 21: Rokoko-koncert komornega orkestra. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.35: Popoldanski koncert orkestra. — 20.15: Dramski večer. — LANGENBERG 20.15: Nesmrtni glas Carusov: italijanske pesmi. — 21: Vokalen in instrumentalen koncert. — Lahka godba. — STUTTGART 16 35: Prenos koncerta iz Frankurta. — 20: Simfoničen koncert orkestra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.30: Koncert tria. — 17.40: Koncert orkestra kr. opere. — 20.20: Operetni večer. — Koncert ciganske kapele. - LONDON 19.45: Uvertura. — 20: Dramski večer. — 21.35: Orkestralen koncert. — 22.45: Godba za ples. — RIM 17 3«: Popoldanski koncert. — 21: Vokalen in instrumentalen koncert. — Godba za ples. — STOKHOLM 1S.30: Reprndiic:rana glasba. — 20: Komed;ia. — 21.40: Oodha na harmoniko. — 22.10: Starejša in moderna plesna godba.
smrti!
Komar-zamazani produkt smrdljivih moč-var in smetišč pride nad človeštvo poln bakcilov — nainevarnejših mrzlic. Škropi s Flitom. V nekoliko minutah rešil se boš vseh komarjev in okuženih muh-Fltt ne samo da uničuje gomad. katera se vidi, temveč tudi ono, katera t« v raapo-klinah »kriva in zaredi. Flit prodira povsod in neusmiljeno ubija ftčurke, »tenic«, mravlje in njihova jajca. Tebi neškodljiv — insektom smrtonosen. Ne pusti madežev. Ne zamenjaj Flit z drugimi podobnimi produkti. Njegova ubijalna moč mora te zadovoljiti. Nabavi si še danes Flit in brizgalnico.

Michel Zdvaco:
146
V krempfjih inkvizicije
Zgodovinski roman.
Pardailanove oči so se radositfno zaiskrile. Veindar pa je dejal:
»Bh, še stokrat se boste premislili!«
»Ne, vitez.« je vzkiliianrl Torero, »ne recite niti besedice več! RajSi mi dovolite, da vas poprosim za uslugo.«
»Sto uslug, če 3e hočete!« je gainiemo odvrni Pardaillan. »Saj veste, da som ves vaš, tako mi simnti božje!«
»Hvala.« je dejal Torero; »ma ta odgovor sem bil pripravljen, Evo za kaj gre: iz te bitni h razlogov m teli m, da španski zrak Giraldi in /metni ne priia.«
»Tega nrneroja sem hidi jaz,« ie res.no potrdil PardaiEan.
»Hotel sem vas tedaj prositi, če vam ne bi bilo preveč nadležno, da bi naju odredili s seboj v svojo lepo Francijo.«
»Vraga, in temu pravite usluga! Narobe, vidiva mi storita uslugo če gresta z memoi.«
»Tedaj velja? Kadar bodo vaši posli opravljeni, odpotujeva z vami. Upam, da si najdem na Francoskem kak solnčna* prt^to-rcek ne da bi moral iskati nečastnega zaslužka.«	™
»Bodite uverje-ni, da najdete tam svojo srečo, ali pa nisem več Pardaillan.«
»Še nekaj« je z udržano garž^no^tjio nadaljeval Torero: »če bi se zigodila nesreča...«
se ie naježii Patlda;]ilan.
► Oho!«
»Treba je biti pripraven na vse. Zaupam vam Giraldo. Imejte
jo radi iin čuvajte jo. Ne pustite jo tm ... ker bi jo sovražniki umorili. Ali mi obljubite?«
»Ob ljubim vam,« je preprosito detial PandaiHan. »Vaša zaročenka mi bo kakor sestra in gorje mu, kdor bi se ji drznil skriviti las na glavi.«
»Tedaj sem pomirjen, gospod vi-tez. Vem, koliko je vredna vaša beseda.«
»Nu,« je mahoma udarilo iz ParldaiDana, »ali hočete, da vam odkrito povem, kaj mislim? Pran' je bilo, da ste zavrnili Favstimo ponudbo. Če vas je bolelo srce, ko ste menili, da se odrečete kroni potolažite se: sin kralja Filipa ste toliko kakor jaz«.
»O, saj sem vedel!« ie zmagosilavno vzkliknil Torero. »A kako s»te vi zvedeli? Kako morete govoriti s takšno odločnostjo?«
»Še marsikaj vem, kar vam urteginem kdag povedati, v to vam dam svojo besedo. Za zdaj se zadovoljite s tem, da niste kraljev sin in nimate pravice do krone, ki vam jo pomuia Favsta.«
Nato je dodal z resnobo, ki je šla Toreru do živega:
»Valic temu pa nimate pravice, da bi sovražili kralja Filipa. Odreči se morate vseli maščevalnih načrtov, ki ste mi pripovedovali o njih. To bi bil zločin — sešite, zločin!«
»Vitez,« je deial Torero enako gamjet* kakor Pardailan, »če bi
rc-knl -ia kjerkoli drugi, bi zahteval dokazov. Vam pa rečem: kakor hitro vi pravite, da bi bila moja namera zločinska, io opustim.«
Ta dokaz zaupanja ie segel viteziu do srca.
»Videli boste, da si boste še čestitali,« je veselo vzkliknil. »Iz dobrega se rodi slabost, iz zla pa zmerom samo gorje. A da se
vrneva k vašim skrtem: verjemite mi, da se bo vse dobro končalo. Prišli boste na Francosko, kjer je življenje polno zdravja in veselja; poročili se boste s s>vojo drago Giraldo ... in če Bog da, bosta imela mnogo otrok.«
To rek'ši, je udaril v svoj dobrodušni, zvoniki smeh.
Torero, ki se je bii naleze! vitezove veselosti, mu je smeje se odvrnM:
»Vam verjamem vse, gospod PardaiPan, pa da mi pripovedujete še tako lepe pravldice.«
»Zakaj neki?«
»Ker vidfm, da prinašate svojim prijateljem srečo.«
Pardaillan ga ie zamišljeno pogledal.
»čudno,« je dejal, »pred divema letoma mi je neka vedeže-valka zatrdila isto kakor vi. Dodala je le, da bom zato sam do smrti nesrečen.«
V otožnihmslih je pobesni glavo.
»Ati veste, kaj me je zelo zabavalo v moji prigodi z gospo Fav-sto?« je vprašal Torero, da bi ga spravil v bodpšo voljo.
Pardaillan se je zdmztril.
»Kaj neki?« je vprašal.
»To, kako so me pitali z ,visočanstvom\ Še malo. pa bi bil res verjel, da sem visoka oseba.«
»Da, Favsta ume ravnati z Ijudhio. Toda ne smejte se ji preveč. Po svojem rojstvu imate vendarle pravico do tega naslova.«
»Kako! Pa ne, da bi me hoteli tudi vi, gospod vitez, tako tittl-lirati?« se ie zasmejal Torero.
»Moral bi,« je resno odvrnil vitez. »Če vas ne tituliram, je vzrok samo v tem, ker vam nočem nakopati pozornosti vaših mogočnih sovražnikov«
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
tfCdcp hoče t: 'pcZr Zltl
aK GaG o drugo informacijo ttcccc me malih oglasov naj priloži v »namGah a sicer ne bo prejel odgovora t *
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda j Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro S Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Mil***"
ZZl
Vajenca
te mizarsko obrt sprejme takoi Jurij W e n d 1 i n g, Sranj.	21222
Prodajalko
lrtiTj«:o t galanteriji la Biannfa&turi — prvovrstno •prejme Ivan Savnik. Kranj 21129
Trg. pomočnika
perrfektnega manufakturista, »tarejo moč sprejme Ivan Eavnik, Kranj.	21128
Pletilje
perfeitne in samostojne oobe takoj stalno delo v tova-ni pletenin J. Kušlan f— Kranj.	21437
Knjigoveškega
vajenca
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Juira«. 21559
Trgovski pomočnik
mlad, vojaščine prost, dobi službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vesten pomočnik«.	21556
Pošteno dekle
samostojno, sprejmem k 2 leti 61 ar emu fantku, ki bi opravljala tudi druga hišua dela. One, ki stanujejo doma imajo prednost. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	21564
Šivilja
dobro izurjena, gre Šivat n» dom. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 21523
Žimnice
hodim šivat na dom. Cenj. damam se priporočam za delo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Onesta«.	21335
Agilno potnico
za obisk privatnih strank z visoko provizijo sprejmem. Ponudbe je poslati na poštni predai 283, Ljubljana.
21585
Vzgojiteljico
k triletnemu deiku sprejmem. Prednost imajo one, ti so vešče šivanja. Po-r»dbe e sl:ko na naslov: Lavosiav Neuhaus, Osijek.
21406
Vzgojiteljico
ki ljubi otroke, z znanjem slovenskega in nemškega Jezik« ter klavirja želim k dvema otrokoma v starosti E ln 10 let. Ponudbe s sliko in navedbo plače je poslati na naslov: Hartner, Murska Sobota.	21093
Sladoledarja
prevoznika sprejmem ta"koj ( dobrimi spričevali. Z. Cvilak. slaščičarna v Slov.
Bistrici.
21:185
Posredovalnica Plahuta v Ljubljani
išč-e izučeno prodajalko ter pridne kulaarice in služkinje 21558
Zidarji
Dve fasadi odda v akord stavbenik. Nasl-o-v v oglasnem odd. ».Jutra«. 21567
Učenko
sprejmem v slaščičarno — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slaščičarna Turjaški«.	21569
Prodajalko
z dežele »prejme parna pekarna v Ljubljani. — Ponudbe pod »Prodajalka« na oglasni oddelek »Jutra«.
21583
Deklico
staro 14—15 let snrejroem takoj v službo. Naslov se poizve v oglasnem oddelku »Jutra«.	21576
Kuharico in hišno
c večletnimi spričevali takoj sprejmem. — Naslov v egiasnem oddelku »Jutra«.
21566
Ključavničarski
pomočnik
kvalificiran delavec, dobi takoj trajno mesto proti dobri piači. Samo resni re-flektanti naj vprašajo na ojlasri oddelek »Jutra« pod značko »Ključavničar«.
21563
Potnike
manufakturne stroke, zanesljive, proti dobri plači iščemo za obisk privatnih strank. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra plača«.
2
Trimesečni tečaj za strojno pletenje
se otvori e 1. julijem. Poučevalo ee bo pletenje na raznih sistemih etrojev, krojenje, šivanje, izdelava itd. — Prijave sprejema. Zasebno oblastveno prijavljeno učilišče Gizela Franzl Privoz št. 10 — Ljubljana 21088
Absolvent
VI. realne gimnazije v Za-grebu, Slovenec-Primorec — bi rad za počitniški čas za oskrbo (hrano in stanova n.je) prevzel poučevanje kakega učenca ali dijaka niž je gimnazije, v kaki družini, kjerkoli v Sloveniji - ali flrvattki. — Ponudbe pod Alfonz« na oglasni odde lek »Jutra«.	21196
20507
-4.

Pozor, potniki, zastopniki, penzijonisti
Mesečno fiksno plačo do 1500 Din, kakor tudi največjo provizijo za prodajo raznih izvrstnih predmetov (slike na platnu itd.), kavcija 50 Din, nudi edinole --amo tvrdka Specialimport, Ljubljana — poštni pridal št. 174.	21203
Prva oblast, koncesljonlrana
šoferska šola
Camermk Ljubljana (Jogo »vto). Dtinaj-ka cesta 36 telefon 2236 Strokovnjašk: teoretični pouk Ln praktič ne vožnje na različnih mo dernib »vtomobilih. e pri četkem vsakega prvega
254
Dijak
bi instruiral nižješolca prihodnjim šolskim letom proti prostemu stanovanju. Poučeval bi tudi med počitnicami za razredni izpit. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« Maribor. 21593
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
Žagovodja
z dolgoletno prak.-o, per-fekten in samostojen, dober organizator, knjigovodja in kores-pundent. s poznanjem tu- in inozemskega tržišča, vešč v izdelavi specijalnih (amerikanskih) dimenzij, zmožen kavcije — išče odgovarjajoče mesto. Ponudbe pod »Agilen« na oglasni oddelek »Jutra«.
21456
Gaterist-brusač
išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2lf]7
Dojilja
Narečna nezakonska mati. zdravniško rireis-kana — popolnoma zdrava, prevzame mesto dojilje pri boljši in dobri rodbini. Z zaslužkom bi dala neza-kon--ko dete v r»jo dobrim ljudem. Ponudbe na naslov »Dojilja« na ogl. oddelek Jutra.	" 21373
58.
To je bila draga zabava! Njegova najboljša obifka. ki je imela žena toliko dela z njo, je bila za vselej pokvarjena, \jegov novi slamnik, dobra smotka in jantarasti ustnik, vse je bilo izginilo v valovih... In razen tega je bil obljubil, da kupi drago sliko. Toda bil je mož beseda. Ko je bila slika napravljena, je plalal zanjo pet sto dinarjev.
Šofer
Mesto sobarice
iščem za takoj. Sem izurjen av vsem kar se te službe tiče. Ponudbe pod »Sobarica« na upravo Jutra v Celju.	21536
Računovodja
vešč slov., nemškega in deloma italijanskega jezika, knjigovodstva, korespondence, strojepisja in vseh pisarniških del, išče primerne službe. Gre tudi izven Ljubljane. Cenj. dopise pod šifro »Zmožnost« na oglasni oddelek »Jutra« 21524
Pisarniška moč
zmožna slov., nemškega, sr bohrvatskega ter deloma italijanskega jezika, dober kalkulant	knjigovodja
reš6 vseh pisarniških del. išče službo v pisarni. Cenj i opise pod značko »Resnost in Zmožnost« na ogla-.' 0' delek »Jutra«.	21525
Komplet, mlatllnico
v dobrem stanju z geplnom poceni proda Jakob Ster — posestnik, Duplje štev. 31 31528
Več vagonov
pijače ima za cddati »Po se^tvo Borovečki« Spičnik, Zg. Sv. Kungota. 21594
Deklica
stara 14 let. z dvema raz redoma meščanske šole, že Ii kot vajenka mesto v tr govini. Frančiška Kuralt Maribor, Studenci 17. 21538
Šofer
zdrav, t-rezen in pošten absolvent šoferske šole, do ber vozač, uporaben tudi za druga dela, išče službo Cenjene na-slove na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Značaien 35«. • 2149
Katero podjetje
za fotografsko, risarsko al knjigotrgovsko obrt bi iz volilo nakloniti 20letnemu mladeniču učno mesto oskrbo. Ima dobra spričevala in je vešč nemščine Naslov v ogla«, oddelku Jutra« pod »Za pozne*'šo protiuslugo«.	21542
Dve dekleti
iščeta službe pri dobri družini za hišna dela ali k otrokom, bodisi v mestu ali na deželi. Nastopita lahko takoj! Tonudbe pod »Dobra družina« na oglasni oddelek »Jutra«.	21584
Odpadke
od parkmov trakove In hrastove za Kur.-avo do javlja po nizki eeni na lom V Scagnetti parna žaga » Ljubljani za g o renjskiin kolodvorom 1<8
Puhasto perje
razpošiljam po povzetju najmanj i kg po Din 3a kg Izkoristite priliko dokler traja zaloga L Brozovič /.agreb. I lica 82 Kemična čistilnic« perja	189
Pozor, čevljarji!
zdclovalc.i luksuznih čevljev z lesenimi petami dobijo vedno lepilo za Kan-cn usnje pri petah pri za-topniku Zadražnik Fr. ml. — Kranj.	21454
Oleandre
velika in- 2 manjša, prikladne za balkon, prol.-im
Poltovorni avto
nevejše evropske ali ameriške znamke, nosljivo t 600—1200 kg, dobro ohranjenega in brezhibnega, po primerni ceni kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe z oipisom in navedbo najnižje cene na naslov: Josip Kozlevčar, Šoštanj. Prodam pa 2 vagona bukovih ter delno brezovih drv, polsuhih, takojšnja dobav«.
21509
Manjša
tekstilna tovarna
v Sloveniji po ugodni ce ni naprodaj. Elektrika in vodna moč na razpolago Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Predilni ca«.	13068
Tvorniško poslopje
v lepem kraju na Gorenj skeni. a vodno silo in i električno napeljavo, e kras nim stanovanjem ugodilo proda,m. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tovarniško poslopje«
21154
Restavracijo
na Ilici v centrumu Zagreba prodam radi rodbinskih razmer. Naslov v ogl oddelku Jutra.	21382
2-sedežen avto
prodam v dobrem stanju takoj uporabljiv. A ut o taks Semljan, Trbovlje. 21568
Vsakovrstno zlato
kupuj* po najviijib cenah
Čeme — Juvelir
LJubljana, Woffova ulica 3
38
Hladilna omara
lobro ohranjena, za pivo, ceno najjcodaj. Bohoričeva u.ica 3, Ljubljana. 21495
Gostilno
radi bolezni takoj z vsem inventarjem in s povoljnimi plačilnimi pogoji. Prostora v centrumu mesta prodam ima 2 sobi, 2 mali sobi, kuhinjo, 2 lepi kleti ter 2 sobi za stanovanje. Vpraša se: Mila Fric, Karlovac, Viečnička ul. 14. 21377
Parcelo
manjšo do 500 kv. m. kupim v severnem delu mesta ali v bližnji periferiji po ugodni ceni. Ponudbe pod »tehnik 2527« na osi. oddelek Jutra.	21368
Trgovsko opravo
za meš. blago, po izredno nizki ceni prodam tistemu, ki prevzame tudi zalogo blaga o % pod iakturiio ceno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21199
'š7* i 'it i it'
Palačo v Zagrebu
na na.jle-|išem in najiproinet-nejšem prostoru prodam ali zamenjam za večje gozdno posestvo v Sloveniji. Ponudbe na naslov: Dr. Koz-iak. Zajreb, Beridavičeva ulica 7 II	21530
Trgovsko hišo
kupim na prometni točki v Ljubljani. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod šifro »Gotovina« na oglasni oddelek »Jutra«.	21553
Žrebanje w državni razredni loteriji
Dne 6. junija so bile naslednje pri nas kupljene sreuke izžrebane: D hi 500.— 75.795, 108.124,
Din 250.- 17.971, 30.974, 30.9S2, 30.9S4, 53.467, 66.606, 91.742, 103.178, 103.183.
Din 125— 7.511, 7.548, 8.109, S.132, 8.1S6. 8.187, 10.S29. I0.S52, 10.856. 10 9'9 10 9S0 10 90' 10.994, 20.068. 20.103, 22.094. 34.674. 46.092, 46.166. 46.197. 5S.294. 5S.353, 5S.354 ' 70 2'9
™n3 °-	74-631' SA-651' 846S2- 9735-' " 106.125, 108.182, 123.5S0, 109.783, 120.10S.'
120.118, 120.123, 120.189, 120.222, 123.911. 123.932.	»-v.it«.
Dobitki se bodo izplačevali po 21. jiuiijn.
Naroč:lne dopisnice za 18. kolo bomo pravočasno priložili.
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
Prodajalna mesnih izdelkov
je o tvor j eiia v Ljubljani na Starem trgu lla.
Na zalogi je vedno sveže in čisto blago, kakor: vse vrste pre kajeno, slanina, salame, klobase, šunka itd.
Za cenj. naklonjenost se prip oroča JOS. KOŠIR.
Naravni cvetlični med
razpošiljam. Poštni paket kg 115 Din franko. — Franc Markelj, čebelar, Vrhnika. 21572
Akademik
če za prihodnje šolsko leto stanovanje s pottre-žbo. "onudbe na ogla.-, oddelek Jutra« pod »Soliden 48«.
21548
Stanovanje
2 sob s pritiklinami išče za taJsoj ali pozneje mala družina odraslih. — Ponudbe po 1 »fiavnatelj 3« na oilas. oddelek »Jutra«. 21574
2 dijaka (inji)
mlajša sprejme na stanovanje z vso oskrbo profesor, družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21551
Gostilno
a n j š o in dobro idočo zameni v najem v Maribo-ali okolici. Ev»nt. tuli kupim. Naslov pri podružnici »Jutra« v Mariboru.
21539
Sokoiski kroj
prodam. — Poizve se na Borštnikovem trgu štev. 1.
21532
Prvovrstno hrano
dam eilo leto popolnoma za-tonj za poso ilo Din. Ponudbe na oglasni
'delek »Jutra« Hrana 74«.
pod šifro 21.»SO
Hiša
v kateri je dobro lipeljana pekarna in špecerijska' trgovina nekdaj Herman Pra-ger, v Ljutomeru na prodaj. Ponudbe po"ati g. Ha-divoj Kosmanovič. Riskupa Markoviča ul., Banjalnka.
21591
—2 majhna	otroka
sprejme vdova na	hrano na
deželi. Nas'ov v	oglasnem
oddelku »Jutra«.	21561
Ledeno omaro
(Kiska.-fen) kup:m. Ponud-Zeleni jami št. 257. Ljub- he na ogla«, oddelek ».Tu-
ljarh"ka ulica
2149-1
zmožen Tseii popravil, želi prrmeniti mesto. Naslov v ogla=ncm oddelku »Jutra« pod šifro »Šofer 15«. 21547
Želim nameščenje
-Vcrrretser'«« ali »Skartirer-ja« hru?ač:i. Ponudbe po-d »Slovenec« rta ogla-ni o Ide-lek »Jutra«.	21544
Mizar
večletni deVvodia za mobi-Ire. zmožen nemškega ir slovenskega jezika, želi mesto preddei.ivca v kakem podjetju. Powlbe ogl. oddelek *	. —
»Mizar«.
zborno koso
za 20 Din
dobite « * m o Franc Stupiea v Ljubljani, <jo-ipo«vi-tska cesta »t. t.
144
tra« pod »Cena«.
21570
Kopalno banjo
rabljeno kinpm. Ceni. pn-
rvi tvrili n"'b° P0'1	na o?l.
PP. MJ'^1 oddelek »Jutra«.
Hiša
s tremi sobami, kuhinjo, in ma'o vrta blizu farne cerkve n:iprodai radi preselitve. Cena 20.000 Din. — Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Vransko«.
21592
Eksistira ii dama
ki bi izobraženki posodila .'10011 D:ii? Dopise pod šifro »Aut-aiit« na ogla ni oddelek »Jutra«.	21526
Gorivo — drva
staro in sveže, postavljeno v vagon nakladalne postaje, kupujem v vsaki množini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »O. S. Z.«
21540
Stanovanje
1—2 sob in kuhinje 73 takoj išče mirna stranka brez otrok. Naslov v oila-". oddelku »Jutra«. 21178
Solnčno stanovanje
v sredini mesta, objtoj' č-iz 2 sob. kuhinje in priti klin, po mogočnosti tudi kopalnice, išče miren za konski par brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za 1. julij« 21118
Tovarniške lokale
t vodu o silo 22 HP ta. o j IUcmrl»n oddam v najem v Ljub-; UOSmrtnO ljani, Krakovski na^in 26 '2007H
Stanovanje
2 ali 3 sob išče mirna ftranka. Ponudbe na oflas. oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec«.	212921
Aleksandrovo
na Krku!
Dobro znana restavracija, in kavarna »Orlič« se pri-|>oroča vsem, ki mislijo letos na morje. Priznano dobra kuhinja, domača vina. Shajališče Slovencev. Popolna o-krba dnevno 55 Din Za učiteljstvo in drž. urad-n.ištvo znaten popust. — Mare nd. Orlič. 21529
Za letovišče
oddam 2 opremljeni sobi blizu Sore. Lavtižar, Verje. Medvode.	21281

Opremljeno sobo
lei*>, svetlo, iiarketirano in z elektriko oddam gospodu na Ižanski cesti štev. 15.
21171
Sostanovalca
sprejmem v veliko, lepo in zračno sobo na Starem trgu
št- 22.	21546
Opremljeno sobo
z vso oskrbo, ne predaleč od centra išče za takoj a!i s 1. julijem mirna stare ša gotpa. Tonudbe na r>s as. oddelek »Jutra« no 1 »Mirna gospa«.	21503
Opremljeno sobico
z elektriko oddam za 230 Din s 15. jun. solidnemu gospodu. Naslov v osrlas. oddelku »Jutra«. 21551
Solnčno sobo
s separatnim vhodom, pri operi, s souporabo kopalnice oddam. Naslov v ogla nem odd. »Jutra«. 21595
Opremljeno sobo
vhod iz stopnjišča oddam. Cena 250 Din. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 21588
Uradnica
išče meblovano sobo v Celju. Ponudbe pod »Soba« na oglas. odd. »Jutra« Celje.
21589
m
91
»Nemka«, gdč. P. B.
Proi-im, dvignite pismo pod šifro »Agaber«.	21491
Gospod
v stalni elužbi, z več tisoč Din prihrankov. se želi spoznati z go.-podično od 20—28 let, v svi ho ženit ve. I.e re-ne ponudbe na ogla-, oddelek »Jutra« pod značko »Poletje«.	21527
Gospod
v drž. službi, s 511.000 Din gotovine, želi znanja z gospodično do 25 let staro — radi dopisovanja in poznejše ženitve. Cenj. ponudbe pro*i na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ivo«.
21543
Bencin-motor
4 HP, skobelni stroj in krožno žago, vse v najboljšem stanju poceni proda Jenko. Bitnje 8, pošta Boh. Bistrica.	21534
Lokomobilo
ali motor
na sesalni plin (Saug<rac-motor) 10—15 HP kupim. Ponudbe na oglas, oddelek 'Jutra« pod »Lokomobila«.
21550
Pražilni stroj
za praženje kave (5—8 k^) rabljen, kupim po zmerni ceni. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Pražilni stroj«.	21274
Pisalni stroj
dobro ohranjen prodam. Naslov v ogiatiitni oddelku »Jutra«.	21549
rjfr*—^
Entla in ažurira
takoj Matrk & M.keš, Ljubljana. Dalmatinova 13. — Vezenje oblek Stcns»i prti predtiskani 10 Din. 76501

Vdovec
Opremljeno sobo
veliko in lepo oddam .« 15. junijem ali 1. iu'ijein. Naslov pove oglasni oddele1; »Jutra«.	21552
Opremljeno sobo
z zajtrkom dobi zastonj ti sti. ki posodi 3000 Din. --Ponudbe or1aa. oddelek »Jiitfa« pod »Soba 7«
21581
Sodavičarsko obrt
dobro urejeno in vpeljano, v ugodnem kraju, čez 120 stalnih odjemalcev, j>ro-lam ali oddani v najem. — šifro
49 let star. z večjim prihra- l!,e5'ne .Ponudbe po.......
njenim kapitalom, želi po- ' »Sodavicar« na	oglasni od-
ročiti vdevo ali dekle hr>'zj,le:ek »Jutra«.	21515 otrek. z večjim posestvom.
taro 42—52 let. Doipise na ogla*, oddelek »Jutra« pol »Amerika«.	21560
volč aka s pasjo znamko št. 8. ki sliši na ime Bov. pogrevam od sobote zvečer.
O Filmu!	Iz filma!
Pot k filmu!
Vse strokovne informacije, pojasnila, navodila, nasvete z oblasti iilnia pošilja Kompas«, lteklamni Infor-mai-ioni Zavod, Beograd — Poslanski pretiiiac 433. —
Pošten najditelj naj ga pro- | Prospekti brezplačno, ako ti nagra.ii vrne na naslov: j pošljete znamko za ' od^o-Anton Logar, Mo.-te, l ig-i	Vor.	-»154
lerjeva 205.	21555 V
filmu!
Za film
Mlekarna
Sobo
oddam go«podu v sredini mesta s 15. junijem. Na-stanovanieU,nT T oglasnem Oddelku sob. kuhinje in pritiklin.
v sre.Iini Ljubljane, najraje na Kongre-nem trtru kupim za 2. čez 70 let stali osebi
»Jutra«
2156?
Priprosto sobo
Bizeljsko vino
izvrstno, od 15 hI naprej po 6 Din p^da Anton Pin-tenič, Bizeljsko 12. 21537
3 stojala za kolesa
poceni naprodaj na Mestnem trgu 13/11.	31533
Ananas-jagode
prave." s* dobe v vsaki Jutra« pod šifro množini na vrtu. Poljanska
21531 ' cesta 12.	21587 oddelku Jutra.
21586
Ti
Mizarska tvornica
v Beogradu naprodaj. Vsa oprava, popolnoma urejena za delo Parni pogon s sušilnico. Naslov pove osla.«, oddelek »Jutra«	21210
Hotel
noro opremljen, na gornji Jadranski obali s še šriri-let.rn poeodbo. 20 sob. prodam. NaslAv v oglasnem 21383
**■ »"Id* Z vso. opremo za- .... ...............„ ,
radi odpotovanja Potreben ' 1'onnrlhe s eeno na	oglasni ■ 1 onu-ihe pod »Se-
ka,pital 10.O1K1 Din. Naslov oddelek -Jutra« pod	značko I Pa'''•, "» oglvm odd.leV
Udobno«.	21422 »Jutra«. 21571
oglas, oddelku »Jutra« 21573
-fJHfl
Prešanega sena
sladkega, zdravega,	pridelka 1928. nudim 3000 kg po
110 Din z« 100 kg	franko
Ljubljana. Naslov v	ozlas.
oddelku »Jutra«.	21492
Stanovanje
2 sob, kuhinje in priliklin želim za konec avgusta. Plačam za pol leta naprej. Za uslugo bi opravil pri hiii razna zidarska dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21535
Stanovanje
dijaku ali dijakinji, z najboljšo oskrbo dam pbpol-noma za tonj za pr hodire
Seno v košnji
vrtno, okrog 3'-. ha pro- šolsfko leto. ' proti ' posojilu dam pod Rožnikom. Naslov 6000 Din Ponudbe na ogl. v oglasnem oddelku »Jutra« | oddelek »Jutra« pod Miro
214941 »Ugodnost 75«
Sobico
v sredini me ta išče »o«nr>-dična. Ponudbe ie poslati na o<r'as. oddelek »Jutra« pod »Sobico«.	21575
Gospodično
'■nreimem na sitanovan!". Klavir na rasnolago. Naslov v oglasnem od'eH-.i »Jutra«.	21582
Na stanovanje
spre;mem sostanovalca z o«krbo. Naslov v ort*..
21579 oddelku »Jutra«.
21578
Pletilni stroj
Jackvard 8-85 skoro nov. prodam za polovično ceno. , Javornik. Vošnjakcva uli- i ca 2, Maribor.	21590 I
Pletilni stroj
malo rahljen. poceni pro-darn. Na lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21565
□ □
D □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
Knjigarna Tiskovne zadru- g
□
____234 R
nrTTinnnnnnnmnrxTnnrvirir-trTr'r-ir-t ynf
Gledališke odre
opozarjamo na ljudsko igro
Rokovniač
spisal Fr. Govekar lil. izdaja Broširana kniiea velja Din 20.—
ge v Ljubljani
l * -..
Važno obvestilo cenjenemu občinstvu!!!
srečnim igralcem
Za nastopajoče 18. kolo bo drž. razredna J A AAA AAA |m OAA AAA Hin loterija razdelila tekom 5 mesecev /«T«VW VW lil JW VW U**l
Začetek žrebanja I. razreda je julija t. 1.	250.000 srečk, 125.000 dobitkov
Žrebanje in izplačilo dobitkov se vrši pod nadzorstvom in jamstvom države.
Te srečke državne razredne loterije kupite v glavni in najstarejši kolekturi naše Kraljevine pri od države pooblaščenih prodajalcih
llarkoTic i k O SH p* s sedežem v palači zemaljske banke BEOGRAD, Sremska ulica 6. Telefon 40—21.
Za naročilo zadostuje dopisnica s točnim naslovom in množino zaželjenih srečk po ceni:
0QT Cela srečka Din 100.—, polovična srečka Din 50__, četrtinska srečka Din 25.—.
Da ustrežemo cenj. igralcem, bomo v bodoče dostavljali tudi direktno v Slovenijo našim odjemalcem naročene srečke in s tem postopkom v vsakem pogledu zadovoljili vsakogar. Tako bomo o poteku žrebanja kakor tudi glede izžrebanega denarja takoj dostavili obvestilo v zaprtem pismu. Izplačilo dobitkov bomo vršili na željo igralcev vedno takoj brez vsakega odbitka* ne čakajoč roka izplačila. Vse večje dola^te držimo vedno strogo v tajnosti.
Nočemo hvaliti dokazov naših velikih uspehov v vsakem kolu, ker najbolj se prepričate sami, ako poskusi*srečo enkrat tudi pri naši tvrdki in to bo najboljša naša reklama, za naklonjenost Vas nagraditi z večjim dobitkom. Tekom 28. letnega našega poslovanja smo med narodom stekli popularnost
samo zato, ker se držimo stroge solidnosti in točnosti.
MARKOVI* i KOMP.
Kopiji se v peni
\vx*V<"ait * ia1
wJv»Mcvan1°l
. osveui'- ^-trrda	or.-
originalna švedska O S 31 O S kopelj xa shujšanje,
je iznajdba nekega švedskega znanstvenika. Priporočajo jo že mednarodno - zdravniško. Delovanje njeno ni radikalno, nego vzbuia valovanje krvi. Upadanje teže se tolmači na ta način, da postajajo kožni organi zelo pro-pustljivi, pri čemer prodro mali mehurčki ogljikove kisline in zraka v kožne pore in povzroče s tem biološko masažo maščobne plasti. Po zdravniškem priznanju popolnoma neškodljivo za srce in jetra kot obče za zdravje.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Kjer je še nimajo, tja vam pošlje PENG za vnaprej poslanih 42 Din generalno zastopstvo parlumerije LLX0L, \ e-iiki Bečkerek št. 65.......-r..........•
Prodamo stabilno, vročeparmo
JCaitz-
loicotnohUo
100 PH. 210 obratov im 1 generator za vrtilni tesik, 500 volit, 100 KV amip., oba stroja sta v najboljšem stanju. Vprašati pri Elektrarni Fali d. d. Maribor.
Zastonj Vam pošljemo na ogled eno številko ilustrirane revije
Domači prijatelj
6838
Maš obzor
Pišite dopisnico na upravo, Ljubljana, Miklošičeva c. 13.
2*—* * f«-* rt veS^ taf i"5 sedai
i\ateča| za vodi o »n nadmlinarja nekega mlina
(kaipac. 3 vazonov) Vod.ia-strokovniak in popolnoma vešč nadmlinar. oba z dališo prakso dobita službo. Plača po dogovoru. Nastop službe v juliju 1929. Pismene ponudbe z dokumenti ie vnosiati pod šifro »Nadtalinarc na fo. Publicitas a. d. Beograd. Kraffia Milana ulica 58 do 18. iuniia 1929.	7837
3V
'.* iC.oCC	C«*!*«
s S -z	%
vsebine »h **se ,to.	ft'hara
> v ^ Se" ako)	0/21.
palaca
©
£utz in Monolit peci
«r
v najcenejša, prvovrstna Ša-&UmUlG$ mota za peči in štedilnike
ZCektiomototii <Qqh$ GCtona (ftafttenfeCd Ing. GtZELJ, Ljubljana VII.
Jernejeva cesta St. 5	Telefon St. 3252
(Holzivolle) vseh dimenzij, zelo lepo, suho
blago,
V "V
KRPE ZA €IS€EN.IE
bele in barvaste (desinficirane in prane)
dobavlja BARZEL k. d. Zagreb, Ulica Vene.
Novaka 10.	78O6
Trgovski pomočnik
starejša moč, dober manufakturist in špecerist, se išče. Ver-ziran železninar ima prednost.
,764 Alojz Remic, Dravograd.
JCaGo prideš na lahefe način in brex	.......
veliŠcih žrtev do udobnega doma ^ ^ ^
Za uradnike, delavce, poročene in samce uvedemo prodajo pohištva po posebnem	— w
obročnem sistemu na mesečno ali tedensko'odplačevanje kot sledi:
obstoječa iz 1 kredence, 1 mize, 2 stolčkov, 1 zaboja za premog in 1 klopice za vodo iz prvovrstnega mehkega lesa, belo emajlirana. Mesečno po Din 62.50 v 24 obrokih ali v 12 po Din 125.
kompletna iz prvovrstne hrastovine v modernem slogu, obstoječe iz 2 omar, 2 postelj, 2 nočnih omaric, 1 mize, 2 stolov in 3-delne psihe g 3 brušenimi ogledali! Mesečno po Din 304.50 v 24 obrokih ali v 12 po Din 609.
kot prejšnja iz prvovrstnega mehkega lesa, po želji pleskana. Mesečno po Din 196 v 24 obrokih ali v 12 po Din 392. Pohištvo se dobavi v Celju na dom, za izven celjske interesente strokovnjaško em-balažirano na postajo Celje. Pohištvo dobavimo po vsaj polovico vplačanih obrokih, za katere jamči eden največjih slovenskih denarnih zavodov.
Fmetno in IiiU*nyn.o p0 obročnem sistemu izdelujemo tudi jedilnice., gosposke sobe, kakor pohištvo: tudi posamezne komade po želji iz vseh vrst žlahtnega eksotičnega lesa.
Torarna pohištva FRANJO VEHOVAR, Ce je, Kersnikova ulica
_Proračune in načrte pošljemo na zahtevo takoj.
Kuhinjska oprava:
Spalnica: Spalnica:
783)
5 CHEVROLET, rablj. osebnih	52 7
avtomobilov, v ceni od Din
20.000— do Din 35.000— OAKLAND, 50 HP, 6 cil., 5-sedežni, odprti,	> 38.000—
FIAT, 501 Šport 4sedežni, nove gume. nova streha in novo DUCO ličan.	> 32.000— ROLAND PILLAIN, 35 HP, 4 cil„ 4sedežni šport touring > 35.000.— ANSALDO, 35 HP, 4 cil., 4se-dežni odprti, » 40.000— ANSALDO. 35 HP, 4 cil., ©sedežni odprti, » 50.000.
ITALA, 24 HP, 4sedežnf, > 32.000— PEUGEOT, 24 HP, 4sedežni, 8 spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni	> 27.000.-
PEUGEOT, 4-15 HP, mali pol-tovorni, dvosedežni, z novo pnevmatiko,	> 19.000—
PEUGEOT, 30 HP, mala 4se-dežna športna tipa	» 30.000—
CITROEN, 24 HP, 4sedežnl. ▼ dobrem stanja	> 25.000—
AUSTRO FIAT. 35 HP, 4 cil., 6sedežni,	> 15.000—
AUSTRO DAIMLER, z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, 6sedežni, 65 HP, 6 cil.,	> 45.000—
S. A. M., športni dvosedežni, 30 HP, 4 cil.,	> 20.000—
RENAULT OMNIBUS, 16se-dežni. model 1928, 35 HP > 52.000.—
Vozovi t vozovno pripravnem stanju, z de loma že plačanimi taksami za letošnje leto
Informacije daje:
V. & M. Barešič & Co., LJubljana
DUNAJSKA CESTA 12, slavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov
Razglas.
Mestna občina celjska bo prodala iz mestnega gozda v Pečovniku iz gozdnih oddelkov 6 in 21 iz redčenj dobavljen smrekov les do 10 cm debeline na drobnem koncu, v kolikor je isti sposoben za tesanje, najboljšemu ponudniku.
Les bo postavljen olupliien do od-vozne poti nad »Čaterievim mlinom«, Dziroma nad progo pod Vipoto.
Glede količine in dobavnega roka ne prevzame občina nobene obvezmo-stL
Kupci si lahko ogledajo predmetni les po prejšnji prijavi pri- mestnem gozdarstvu.
Obvezne pismene, z Din 100 kolko-vane ponudbe .^prejema mestni magistrat celjski do inkhizivno 15. junija t. 1. Ponudbe ie vložiti v posebnem ovitku z napisom »Ponudba za les iz mestnega gozda«.	7838
Mestni magistrat celjski, dne 4. junija 1929.
Dr. Goričan, s. r.. župan.
(j	P« ceni zato po $ta knuh
V in pecivo iz nje nencidkmljivct.
Zahva a.
Za obilne in iskrene dokaze sočutja ob izgubi naše zlate mamice
Marije Ferjan
se najiskreneiše zahvahiiemo. Zahvalo izrekamo src. zdravnikom in č. sestram. Dosebno pa gospodu okr. zdravniku dr. Ka-lanu. vse-n darovalcem cvetia in vencev, ter vsem. ki so bla-eopokoinico spremili na nierti zadnii Doti.
Grosuplje, dne 10. iuniia 1929. ŽALUJOČI OSTALI.
SITARiS\
•UUMt/AMA-

Tovorni
avto Praga
nosilnost 5000 kg. v zelo dobrem stanju, prodamo radi slabih cest v našem okraju. SCHLESINGER i AVEBER. trgovca.
Pitomača. Hrvatska.	783^
Največja izbera — najnižje cene n-ajno veišib dvokoles dirkalnih, m ceste turt 'n damskih, motorjev, oialib dvokolef j ta otroke, igračn b in otroikib vozičkov raznih modelov cd najcenejšega do naj-fineišesa, brzoSi-vainih strojev Central &-)bbin Pred nakupom oz\e]te si zalogo pri tvrdk; Tribuna F B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška c. i. Ceniki franko.
Prodala na obroke
ZAHVALA.
Ob neizmerno težki, nepozabni izgubi svojega na]sron€fše ljubljenega, s.:na gespoda
Papeža
učitelja
se prav iskreno zahvaljujem vsem znanim in neznanim darovalcem lepih vencev in šoptov, za častno spremstvo na sinovi zadnii po«i, ter za številne posete med boleznijo ljubljenega poikojnika.
Zahiva^iujem se nadalje r.a mno-gošteviHne braodaaiie, pismene in ustmene izrabe sožaija in sočutja.
Najiskrenejšo zahvalo izražam gg. zdraivnikom primariiiu dr. Jenkotu in asistentu dr. .Merčunu. ki ssa v neumorni sKrbi za bolnika, uporabljajoča vsa sredstva .sedanje me.di^i,nske in ki-rurgščne vede sk ušala ohraniti mojemu Jjubljenou meni tako dragoceno žMdenje.
Srčna bvala tradi gg. sefcundairiiem in prav posebno £. usmiljenim sestram za njih veliko in požrtvovalno skrb ves čas dolgotrajne, težke bolezni in za časitno odposlanstvo, ki je spremilo nepozabnega na poli k večnem-u počitku.
Slednjič se prav sečno zahvaljujem najevesiiej5em.il prijatelju ljubljene ga pokojnika, g. jnnistu Kranjcn. ki je neumorno, sJieherni dan dolge bolezni obisikoivaj svriega prijatelja.
Ljubljana, Dolenjska cesta 112, dne 10. rožnika 1929.
Prof. dr. A. N. Papež.
ICIM1
TSBCM/KA PLIflHA lli4MI»BlMl/e TIC4CMI «•▼1 MtTfKMI rilMIEI
Za Informacije tn predbiležbe prostorov se treba obrniti u Centralo na Reld, ali pa na Agencijo ,IJoyd Triestino< in na Agencijo »Cosolirh< ter oa katerisikoli bodi potniški urad.	4g.a
Vsem uradom, zlasti občinskim, sodnim in žandarmeriiskim prinoročamo
Zakon o posesti in nošnji orožja
pravilnik k temu zakonu, pravilnik o izdelavi in prodaji orožja in komentarji k njim, v izdaji dr. OT. PIRKMAJERJA.
Vezana knjiga velja s poštnino vred Din 67.50 ter se dobi v knjigarni
Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54, v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.
Urejuje Davorin Bavlj.a bdaja za konzorcij .Jetra, Adoll Ribnikai. Za Naroano tiskano d. d. kot ti.karuarja tranc Jezeršck. Z* ,nSeratni del je odgovoren A,oj
zij Nuvak. Vsi » LjubljanL