cena 60 dina- ev številka 5 I80S) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenie 6 februarja 1986 Tam v daljavi, ne ve se, kam ptič leti, tam v niža vi, ne ve se, kam se spusti na skrivaj: tako v duši lep trenutek zbeži in ne vemo, kam, kje se zbudi še kedaj. J. Murn Vabimo vas na slovesno AKADEMIJO ob 8. februarju — slovenskem kulturnem prazniku 12. februarja ob 19. uri v Domu kulture v Titovem Velenju. Na slovesnosti bodo podelili tudi letošnja Napotnikova priznanja. Kulturni program bodo izvedli učenci glasbene šole Fran Korun-Koželjski. Predstavili bodo Gobčevo spevo igro PASTIRČEK. Občinska kulturna skupnost Velenje «Občinski svet ZSS Velenje Predlog za opravljanje najodgovornejših dolžnosti Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje je na 10. seji, 29. januarja, obravnaval predlog možnih kandidatov za opravljanje najodgovornejših funkcij v Občinskem svetu ZSS Velenje. O predlaganih kandidatih do skupščine, ki bo predvidoma sredi februarja, razpravljajo v osnovnih organizacijah Zveze sindikatov. Za predsednika OS ZSS Velenje je predlagan: Ciril Greben-šek, za podpredsednika Branko Kranjčec in za sekretarja Roman Jurič. Vsi trije predlagani kandidati so te funkcije opravljali že dosedaj. V nadzorni odbor OS ZSS Velenje so predlagani : Amalija Biš-čan (DS SIS gospodarskih dejavnosti), Franc Goljuf (EKO), Marjana Koren (Gorenje DS Splošni posli), Lidija Veber (Tovarna usnja Šoštanj), Mirko Zol-nir (REK DSSS SOZD). V predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje: Ciril Grebenšek (OS ZSS Velenje), Marjan Jedov-nicky (REK — TEŠ), Marjan Jerič (ERA), Roman Jurič (OS ZSS Velenje), Aleksander Kneževič (Zavod za urbanizem), Alojz Ko-vše (Gorenje SOZD - DSSS), Branko Kranjčec (REK DO APS), Dijan Kujan (REK SOZD — DSSS), Janko Lukner (REK DO RLV), Ivanka Prislan (Gorenje Gospodinjski aparati), Vida Purnat (Zdravstveni center), Ivan Sotošek (Gorenje SOZD -DSSS), Alojz Saje (REK -ESO), Franc Trebše (GIP Ve-grad) in Mira Videčnik (Vzgojno-izobraževalni zavod). Za člane medobčinskega sveta ZSS celjskega območja iz Občinskega sveta Velenje pa so predlagani : Ciril Grebenšek, Roman Jurič in Franc Trebše. Gorenje Lanskoletni izvoz 91,862.000 dolarjev Delovne organizacije Gorenja iz Titovega Velenja (Gorenje Gospodinjski aparati. Gorenje Servis, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema in Gorenje Elektronika Široka potrošnja) so lani prodale na tuja tržišča za 91,862.000 dolarjev izdelkov oziroma sestavnih delov. Z izvozom na tržiščih s čvrstimi valuta- fmi so iztržile 81,327.000 dolarjev. Največ so izvozili iz Gorenja Gospodinjski aparati, in sicer za 88,096.000 dolarjev izdelkov, sledijo pa Gorenje Servis z 2,098.000 dolarji, Gorenje Notranja oprema z 856.000 dolarji. Gorenje Procesna oprema s 480.000 dolarji ter Gorenje Blek-trqjjijca Široka potrošnja z 2fP»*jolarji. ^ 8 v_ Uvozile pa so omenjene delovne organizacije v 1985. letu za 73,019.000 dolarjev surovin in sestavnih delov; v ta znesek so vključene tudi dobave surovin iz tujine za Gorenjeve kooperante. Ob koncu leta je znašala stopnja pokritja uvoza z izvozom, upoštevaje tudi nabave za kooperante, 128. i MODERNO JE !Z ELKROJA JE sbrnM^É« •■„ž* v."-;' _ r■ . - Vv* • - ■ -_L__;_:_ v Mladi ohranjajo legendarni pohod Ob koncu leta 1943 je bilo vsem znano, da je treba na Štajerskem pospešiti partizansko aktivnost, zanetiti splošno ljudsko vstajo ter pretrgati sovražnikove prometnejtete na Balkan. Ta pomembna naloga je bila poverjena slavni XI. diviziji, ki je krenila na svoj veliki pohod 6. januarja 1944 s Suhorja pri Metliki preko Vivodine in Zagorja.V noči med 6. in 7. februarjem je divizija, ki je štela okoli 1200 borcev, prešla Sotio pri Kumrovcu in zopet prestopila na slovenska tla. Sovražnik, ki je bil vsaj trikrat močnejši in je imel vse prednosti, medtem ko je imela Štirinajsta zgolj preizkušene in z revolucionarno zavestjo prekaljene borce, je kanil divizijo uničiti v hribovju med Savinjo in Sotlo. Toda partizani so se borili s čudežno močjo. Februarski mraz, glad in napori so bili tako strašni, da je med ofenzivo poginilo 140 konj in mul, le človek je ostal nepremagljiv. Borci so naravnost poledeneli in se premikali kakor kolona ledenih stebrov. Mnoge sta uničila mraz in izčrpanost. Legenda o padlih herojih pa bo živela iz roda v rod. Slavna Štirinajsta je s krvjo in zmagami odločilno sodelovala pri osvoboditvi Štajerske. 14. maja 1945 je izbojevala svojo največjo, poslednjo in zmagovito bitko druge svetovne vojne. Ohranjevanje tradicij narodno osvobodilne vojne pa je prav gotovo ena od nalog, ki jih mladi iz občin Velenje in Mozirje uspešno uresničujejo. V občini Velenje je ena najbolj tradicionalnih in tudi najlepših oblik tega delovanja prav pohod po poti Štirinajste. Letos bodo mladi odšli po tej legendarni poti že osemnajstič, če seveda ne štejemo tistih pohodov, ki so bili opravljeni takoj po -osvoboditvi. Velenjski mladinci bodo tokrat pričeli pohod na Dobrni in sicer 10. februarja. Zbrali pa se bodo na Titovem trgu v Titovem Velenju, ta dan ob 10. uri 30 minut. Z Dobrne bodo nato preko Paškega Kozjaka krenili do Pake, kjer bodo prvič prespali. Tu bodo pripravili razgovor z borci in krajani ter družabno srečanje. Naslednji dan se bodo napotili mimo Škalskih Cirkovc do Plešivca ob 12. uri pa bodo na Graški gori, kjer je Štirinajsta bila najtežje bitke. Ob spomeniku bodo pripravili osrednjo proslavo, nato pa bodo preko Ferguno-vega vrha, Velunjskega grabna, Forh-teneka in Pristave odšli v Ravne.Tu bodo imeli kulturni program s kvi-zom in mitingom, prespali pa bodo v tamkajšnjem domu družbenopolitičnih organizacij. Društvo ekonomistov Velenje Vprašanja in dileme v dolgoročnem razvoju občine Društvo ekonomistov Velenje pripravlja v sodelovanju z Izvršnim svetom skupščine občine in Občinsko konferenco SZDL razpravo o osnutku dolgoročnega plana občine Velenje. Med razpravo, ki bo 14. februarja, želijo odpreti in prikazati razvojne dileme, ki jih bomo v občini morali reševati v naslednjih letih. K sodelovanju vabijo strokovnjake z vseh področjih. S svojimi predlogi, dilemami in odpiranjem problemov, lahko veliko prispevajo k čim bolj kakovostni pripravi tega dolgoročnega planskega dokumenta. Do sedaj je pripravljenih že osemnajst diskusij: Načrtovanje razvoja občine Velenje s poudarkom na dilemah razvojnih usmeritev — Miran Arzenšek, IS SO Velenje; Gospodarski razvoj občine Velenje z vidika doseganja razvoja in komparativnih prednosti — Erika Veršec, Gorenje GA; Potrebe in možnosti prestrukturiranja gospodstva občine, novi programi, investicijske možnosti — Ivo Kos, SŠGZ; Možnosti razvo- ja skozi kadre in izobraževanje Drago Šulek, CSŠ; Rezerve velenjskega gospodarstva na področju izvoza — Raja Al Sayegh, Vegrad; Vključevanje TB Velenje v dolgoročni plan občine — Matjaž Jamnikar, LB TB Velenje; Učinkovitost investicijskih odločitev kot pogoj za doseganje razvojnih ciljev — Mitja Jenko, Gorenje SÓZD; Programske usmeritve Gorenja v dolgoročnem razvoju občine — dr. Jože Zagožen, Gorenje SOZD; Vloga infoirma-tike pri dolgoročnem razvoju občine — Peter Rebernik, Gorenje Organizacija in infiormatika; Pomen kakovosti pri prestrukturiranju velenjskega gospodarstva — Albin Repše, Gorenje SOZD: Problematika RR dejavnosti občine' — Bojan Penšek, Gorenje SOZD (svet za znanost pri OK SZDL in O RS); Dolgoročni razvojni problemi z zaposlitvenega vidika — Ljubiša Savovič, REK SOZD; Potrebe in možnosti razvoja zdravstva v občini — Marjan Rabič, Zdravstveni center; Obseg in struktura delovne sile od drugod — Vlado Vrbič, Gorenje SOZD; Problemi dolgoročnega prostorskega razvoja občine z urbanističnega vidika — Marjan Kac, Zavod za urbanizem; Vpliv gospodarskih dejavnosti na okolje — Tatjana Šmid, Komite za GPVO: Dolgoročni razvoj RLV v strategiji razvoja občine — Franc Avberšek. REK RLV in Komunalna in infrastrukturna problematika občine - Marija Tekavc, Vekos. (mkp) 12. februarja se bodo mimo Osre-ških peči napotili v Zavodnje, kjer bo prav tako kulturni program ter predaja pohodnega prapora mladincem iz Mozirske občine. Letos se bo pohoda od Dobrne do Zavodenj udeležilo okoli 100 velenjskih mladincev, med katerimi bo približno 30 odstotkov deklet. Poleg tega pa bo v tej etapi še približno 40 mladih iz Žalca ter 10 mladih iz pobratenih občin.Spremljalo jih bo tudi 15 vojakov iz postonjske garnizije, ki sodelujejo na vseh štirih etapah pohoda ter nekaj vojakov iz celjsüe garnizije. ki imajo na skrbi kuhinjo. Med po-hodniki bo tudi nekaj rezervnih vojaških starešin ter nekaj drugih bolj ali manj stalnih udeležencev. Tudi mladi Gornje Savinjske doline se zavzeto pripravljajo na letošnji pohod Po poteh 14. divizije, saj je občinska konferenca ZSMS Mozirje nosilec zadnje, četrte etape. Mladi po-hodniki zadnje etape bodo prenočili v Belih vodah in na Smrekovcu, med potjo bodo obiskali spominska obeležja, pohod pa sklenili 14. februarja na Ljubnem ob Savinji. Iz mozirske občine se bo zadnje etape udeležilo okrog 50 mladih in 12 vojakov, za po-hodnike 3. in 4. etape pa organizatorji seveda priporočajo primerno opremo, obleko in obutev. Rudarji dosegli načrt Velenjski rudarji so kljub zapletom v zvezi z osebnimi dohodki na začetku prejšnjega meseca izpolnili operativni proizvodni načrt za januar. Nakopali so 431 tisoč ton lignita ali za dober odstotek več kot so načrtovali. Poprečni dnevni izkop je znašal 17.958 ton. Sicer pa na Rudniku lignita Velenje tudi letos načrtujejo, da bodo nakopali 4 milijone 900 tisoč ton lignita. Ta izkop naj bi dosegli v 265 delavnikih in 15 »rdečih sobotah. sii an OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 6. februarja 1986 rvodajalstvo v letu 1985 v občini Velenje Lani 305 novih krvodajalcev Podatek, da je več kot 10 odstotkov občanov velenjske občine darovalcev krvi, je sam po sebi dovolj zgovoren. Čeprav smo na tem področju že veliko naredili, ostajajo vrzeli, ki bi jih morali zapolniti. Odv^č je trditev, da na področju ' krvodajalstva vsako leto beležimo lepe rezultate. V vrste prostovoljnih darovalcev krvi stopa iz leta v leto več ljudi. Marljivi pri uresničevanju zastavljenih nalog na tem področju niso le člani komisije za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega križa Velenje, ampak tudi aktivisti na terenu ter v organizacijah združenega dela. Rezultati njihovih prizadevanj: 4289 darovalcev najpomembnejše življenjske tekočine v lanskem letu, od tega je prvič izkazalo pripravljenost pomagati sočloveku 305 občanov. Poleg načrtovanih so morali člani komisije organizirati še štiri izredne krvodajalske akcije, kar je zahtevalo dodatne napore in ogromno dela. Ko smo zapisali številko 4298, z njo se uvršča naša občina na tem področju na najvišjo stopničko v Sloveniji, ne moremo mimo tega, da je dobra polovica vseh krvodajalcev rudarjev. Nji- hova solidarnost se torej kaže tudi pri opravljanju človekoljubnih nalog. Ob sprejemanju delovnega programa za to leto so člani komisije skupaj z aktivisti opozorili na nekatera nerešena vprašanja. Menili so, da bi se morali aktivisti v nekaterih delovnih okoljih (Elektrokovinarski opremi, Ve-gradu, pa tudi Gorenju) skupaj s sindikati, samoupravnimi organi in člani predsedstva občinskega odbora Rdečega križa Velenje bolje potruditi. Ponekod še vedno leži celotna dejavnost na ramenih posameznikov. Zbodla v oči jih je tudi vsakoletna slaba udeležba na krvodajalskih akcijah velenjskih zdravstvenih delavcev. Vse premalo pa je med darovalci krvi vodilnih in vodstvenih delavcev, ki izostanka z dela zaradi udeležbe na krvodajalski akciji ne bi smeli primerjati z bolniško. Če človek še ni potreboval krvi, ne pomeni, da je tudi ne bo. Solidarnost in človekoljubnost pa sta vrlini, ki nimata pravih posnemalcev. Delovni program komisije za krvodajalstvo ni obširen. Obsega le dve najpomembnejši nalogi: organiziranje rednih in izrednih krvodajalskih akcij ter pridobivanje novih krvodajalcev. Na 11 načrtovanih akcijah v tem letu naj bi darovalo kri 3500 občanov. Prepričani smo, da bomo ob koncu tega oziroma v začetku prihodnjega leta zapisali precej višjo številko. SIS družbenih dejavnosti Skupna poraba in programi Čeprav republiška in občinska resolucijska usmeritev za to leto narekujeta ohranitev realne ravni sredstev skupne porabe, pomeni to za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti skrajno stabilizacijsko obnašanje na vseh področjih oziroma črtanje jiekaterih najnujnejših nalog iz svojih programov. Prav tako bodo morali sisi družbenih dejavnosti iz svojih programov zagotavljati del sredstev za dokončno uskladitev osebnih dohodkov izvajalcev na tem področju. Že tako omejena sredstva bodo torej programe oklestila zgolj na obvezne naloge. Tudi naložbam na tem področju »trda prede«, saj temeljne organizacije združenega dela lahko izdvajajo sredstva za naložbe na področju družbenih dejavnosti le iz čistega dohodka. Možnosti so torej za izgradnjo prepotrebnih objektov, ki smo jih v občini načrtovali za naslednje srednjeročno obdobje, zelo majhne. Že letos pa bi morali združevati sredstva za izgradnjo I sedme osnovne šole ter razširitev [ Zdravstvenega centra Velenje. Prispevne stopnje za zbiranje sredstev skupne porabe bodo v prvem tromesečju ostale v globa-lu nespremenjene. Ponovno jih bodo strokovne službe sisov preračunavale in uravnavale na potrebno poprečno stopnjo v tem letu po dokončnem sprejetju občinske resolucije za leto 1986. SAVINJSKI DROBIR % SAVINJSKI • • • ODJUGE PA NI — Za Solčavo je znano, da je pezimi dolgo časa ne obišče sonce, pa tudi odjuge so tod bolj redke. Prejšnji teden, ko je nižje v dolini divjal veter in je toplo vreme pobralo skoraj ves sneg, je Solčavo in okolico pestil mraz. Cesta je še vedno vsa zaledenela, pa tudi ledene tvorbe so ostale. Proti Logarski dolini je seveda potrebna nadvse previdna vožnja, v dolini pa lahko občudujemo zanimive tvorbi narave, v tem času seveda predvsem ledene. Zato tudi kakšnem posnetek ni odveč. • •• PREMALO SREDSTEV — S pospešeno stanovanjsko izgradnjo v zadnjih letih je tudi v Gornjem gradu postala nujna gradnja mrliške vežice. Vežico so lani spravili pod streho in zato porabili 5,4 milijona dinarjev. Vsaj še toliko sredstev bi rabili, da bi delo opravili v celoti. Manjka seveda sredstev in bo znova potrebna pomoč krajanov. O tem se bodo dogovorili 2. februarja, ko bodo obenem s kandidacijsko konferenco pripravili tudi zbor krajanov. • •• NAŠE MEJE SO VARNE - Vojaki, ki varujejo nedotakljivost i naših meja, svojo nalogo opravljajo vestno in odgovorno, ne glede na vremenske razmere, ne glede na kakršnekoli nevšečnosti. Sonce, dež,, veter, megla, sneg in mraz so njihovi stalni spremljevalci, ki pa ne vplivajo na opravljanje zahtevnih, napornih in odgovornih dolžnosti. To seveda velja tudi za vojake v obmejni postojanki »Savinjski partizan« v Logarski dolini, ki morajo pozimi v strmih pobočjih Matkove-ga kota svoje napore vsaj podvojiti. Omahovanja seveda ne poznajo in naša meja s sosednjo Avstrijo ni zato nič manj varna. Prejeli smo Predčasna razrešitev individualnega poslovodnega organa Delavci — samoupravljalci preveč radi pozabljajo, da je tudi individualni poslovodni organ v TOZD pomemben organ upravljanja. Medtem ko delavski svet kot najvišji organ upravljanja odloča o delu in poslovanju v tozd pa je naloga individualnega poslovodnega organa (naprej: IPO), da vodi poslovanje temeljne organizacije in organizira ter usklajuje delovni proces v temeljni organizaciji. On tudi predlaga poslovno politiko ter ukrepe za njeno izvajanje. Dolžan je izvrševati odločitve in sklepe, ki jih sprejemajo delavci z osebnim izjavljanjem in sklepe delavskega sveta oz. njegovih izvršilnih organov. Opravlja pa tudi druge zadeve, ki mu jih lahko naloži zakon ali statut temeljne organizacije. Jasno je tedaj, da so naloge, ki jih opravlja IPO zahtevne in odgovorne. Prav zato naj bi pač IPO imel poleg strokovne usposobljenosti tudi specifične osebnostne lastnosti. I Za uspešno opravljanje te funkcije je potrebna široka razgledanost in zlasti dobro poznavanje družbeno ekonomskih razmer.' Pri tem je bistven smisel za kolektivno delo, posluh za predloge, ideje in probleme sodelavcev. Ker na vse to premalo razmišljamo, ko izvajamo postopek imenovanja IPO, je zakon predvidel možnost tkzv. predčasne razrešitve IPO v TOZD. Vemo, da sicer traja mandat IPO največ4 leta, a zakon o združenem delu je predvidel sedem točno določenih situacij, ki lahko privedejo do razrešitve pred potekom 4-letnega mandata. Pri tem je predvidel še dodatno možnost, da posebno situacijo lahko predvidi tudi kak drug zakon. Velja tedaj poudariti, da si v posameznih temeljnih organizacijah delavci ne morejo sami urediti ali celo izmisliti druge razloge za predčasno razrešitev IPO kot jih predvidevajo zakoni. Ne smemo namreč prezreti, daje vendar IPO pri opravlja- nju zadev iz svojega delovnega področja samostojen, res pa, da je za svoje delo odgovoren delavcem in delavskemu svetu TOZD. Ker se zadnje čase kar pogosto pojavljajo primeri nezadovoljstva delavcev napram IPO, pa velja zapisati, da je predpisan za razrešitev IPO točno določen način oz. postopek. Ta je zapisan v zakonu o združenem delu, moral pa bi biti izpeljan tudi v statutu temeljne organizacije. Čeprav velja ugotovitev, da je zakon o združenem delu dal bore malo »zaščite oz. podpore IPO«, kar tiče spoštovanja razlogov, zlasti pa postopka glede razrešitve, pa je treba vendarle povedati, da ta zakon pač računa, da so v delavskih svetih delegati z visoko družbeno zavestjo in da tedaj znajo preceniti, kako in kaj ter zakaj bodo IPO predčasno razrešili. Končno se moramo spomniti, da tudi Kardeljeve Smeri razvoja slonijo na občanih oz. delavcih z visoko družbeno zavest- jo, ob strogem upoštevanju pravil morale samoupravne socialistične družbe. Pri razreševanju spornih zadev iz tega področja ugotavljamo, da je sicer v zakonu pa twdi v aktih organizacij združenega dela postopek določno zapisan, a žal ga povsod ne spoštujejo. Morda bi kazalo k tem postopkom pristopati bolj dosledno in dolgoročno. Pri tem pa mora tudi pristojna občinska skupščina oz. njen zbor združenega dela pospešeno delovati, ko je vendar dolžnost občinske skupščine, da pred vsako predčasno razrešitvijo IPO poda svoje mnenje. Široka, poglobljena in predvsem objektivna, zlasti pa tudi humana obravnava vsakega primera predčasne razrešitve IPO bo gotovo dala večjo moč, oporo in končno tudi voljo do dela vsem IPO za njihovo vsakdanje delo oz. za odgovorno delo v korist naše socialistične družbe. -Zrih ŠALEŠKI DROBIR • ŠALEŠKI Kviz Kaj veš o alkoholizmu in škodljivosti kajenja Pobuda republiškega odbora Rdečega križa Slovenije na temo Kaj veš o alkoholizmu in škodljivosti kajenja je naletela v naši občini na t ugodna tla. Komisija za delo z mladimi člani Rdečega križa na osnovnih j šolah velenjske občine se je dela lotila takoj in zelo resno. j Namen takšnega načina preverjanja znanja s tega področja je jasen — vzbuditi pri mladih razmišljanje o teh nadlogah sodobnega časa, jih seznaniti s posledicami razvade, hkrati s tem pa prosvetliti tudi j starše. Najprej bodo na 60 vprašanj s področja alkoholizma in o škodljivosti kajenja odgovarjali učenci šestih, sedmih in osmih razredov na šolah, najboljši dve tričlanski ekipi pa bosta nato nastopili še na občinskem kvizu. Ta bo 5. aprila ob 9. uri v dvorani nove glasbene šole v Titovem Velenju. j Prav bi bilo, da bi se v to akcijo vključili vsi, ki rešujejo ta vprašanja na kakršenkoli način. »Če bo tekmovanje uspelo, bomo prihod-j nje leto vključili vanj še srednješolce naše občine, prav tako pa razši-j rili področji še s vprašanji iz drugih oblik zasvojenosti,« pravijo na 1 občinskem odbopi Rdečega križa Velenje. Naš štab najboljši Pokrajinski štab teritorialne obrambe zahodne Štajerske vsako leto spremlja in ocenjuje uspešnost in prizadevanja vseh občinskih štabov teritorialne obrambe. Na podlagi ugotovljenega stanja konec vsakega leta razglasi najboljši občinski štab in enoto teritorialne obrambe v pokrajini. Za lansko leto si je to najvišje priznanje prislužil občinski štab teritorialne obrambe Velenje. 33^0DST0TN0 POVEČANJE SREDSTEV BANKE Ljubljanska banka temeljna banka Velenje načrtuje, da se bodo sredstva banke v letošnjem letu povečala za slabih 33 odstotkov, kar pomeni za dobrih 10 milijard dinarjev. Sredstva uporabnikov družbenih sredstev bodo po predvidevanjih konec letošnjega leta višja kot konec leta 1985, za I, 3 milijarde dinarjev, za 109 milijonov se bodo povečala dolgoročna sredstva, kratkoročna pa za 1,2 milijarde dinar-| jev. Pri sredstvih uporabnikov družbenih sredstev za stanovanjsko ko-: munalno gradnjo načrtuje banka povečanje v višini 400 milijonov dinarjev, več kot polovico porasta pa načrtujejo na porastu sredstev I prebivalstva. Menijo namreč, da se bodo ta povišala v primerjavi z , lanskim letom kar za dobrih 63 odstotkov ali za 5 milijard 255 milijo-j nov dinarjev. 58 odstotkov načrtovanega povečanja sredstev so dinar-| ska sredstva, ostalo pa devizna. Društvo upokojencev Šoštanj Prihodnje leto nova stanovanja Decembra lani so v Šoštanju končno le pričeli s težko pričakova-i no gradnjo 20 stanovanjskega stolpiča za tamkajšnje upokojence, ki i sedaj prebivajo v težkih in neprimernih stanovanjskih razmerah. Za j petnajst stanovanj so denar namenili iz stanovanjskega sklada društva upokojencev, za ostalih pet pa so si za približno leto dni denar sposodili iz sklada za izgradnjo solidarnostnih stanovanj. Gradnja stolpiča, dela izvaja Vegrad, bo predvidoma sklenjena aprila prihodnje leto. S tem stolpičem pa bo le delno rešena stanovanjska problematika upokojencev v Šoštanju. Potrebe so namreč j precej večje kot pa je sredstev v stanovanjskem skladu. B. M. Velenjčani na pohodu v Dražgošah V legendarnih Dražgošah je bil 12. februarja že dvanajsti tradi-; cionalni pohod, ki sta se ga letos udeležili dve tričlanski ekipi iz ve-I lenjske občine. Sestavljali so ju rezervni vojaški starešine in mladinci, j Ekipi, ki sta se na pohod pripravljali v drugi polovici lanskega decembra, sta skupno osovjili 16. mesto, sicer pa je bila udeležba letos I najskromnejša, saj se je pohoda udeležilo samo 28 ekip. b. m. Občinska konferenca ZRVS Velenje Pričetek predavanj Vsako leto v tem času se v občini Velenje prične teoretično usposabljanje rezervnih vojaških starešin. Prvo predavanje, ki vebuje dve osrednji in zanimivi temi iz republiškega programa usposabljanja rezervnih vojaških starešin, bo najprej 20. februarja v Šmartncm ob Paki, 25. bo v Šoštanju in 27. februarja v Titovem Velenju. Nekaj tem je objavljenih v reviji Naša obramba, nekaj pa jih bodo starešine poslušali neposredno na predavanjih, o čemer bodo pravočasno obveščeni. Na kraju zapišimo še to. V vsaki občini je več odgovornih dejavnikov, ki so vsako leto dolžni izvesti predavanje in usposabljanje prebivalcev, pripadnikov teri-| torialne obrambe, civilne zaščite in drugih enot. Zato ne bi bilo odveč, če bi se vsi I ti že v bližnji bodočnosti, najpozneje pa pred začetkom predavanj, sestali tudi v na-j ši občini, se pogovorili in predvsem uskladili teme predavanj, ki so iste ali podob-| ne. Tako bi zagotovo prihranili slušateljem dragoceni čas, število predavanj pa bi ; se bistveno zmanjšalo. b.m. »NAŠ ČAS«, glasiloSociali-stične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. januar* ja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. liredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni ursdnik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, \lira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna naročnina za individualna naročnike je 2.700 dinarjev, za tujino 4.950 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 6. februarja 1986 * Titovo Velenje ^^■■■■■■■■■■■rTiim' IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ nas cas * stran 3 Delovna organizacija Veplas Sanacija prehiteva ukrep družbenega varstva? Kako iz krize, kakšni ukrepi vodijo do boljšega stanja, to sta vprašanji, na kateri zaposleni v delovni organizaciji Veplas iščejo odgovor na vseh koncih in krajih. Ali bo sanacijski program rešil to delovno organizacijo najhujšega? Na to vprašanje je v tem času, ko se delavci tega kolektiva dogovarjajo kako in kaj naprej, težko odgovoriti. Gotovo pa ne tako težko, kot vzroke za nastalo stanje. Tu je zatajila osvojitev novih programov, povečale so se težave pri prodaji in proizvodnji izdelkov, zatajili pa so tudi medsebojni odnosi. Vse to in še kaj je privedlo delovno organizacijo tja, kjer je danes — tik pred ukrep družbenega varstva. V Veplasu pravijo, da so v krizi pravzaprav že od nastanka, saj razdrobljena obrtniška galanterijska proizvodnja od samega začetka ni dajala večjih razvojnih možnosti. Proizvajalcev tega blaga je poleg tega v domovini veliko, prodaja na tujem trgu pa skromna. Pri nadomestitvi starih, nekonkurenčnih programov, so bili prepočasni. Z domačo zastarelo tehnologijo in nekakovostni-mi surovinami, pa se niso mogli prilagajati zahtevam trga. »Vezani smo na lastne razvojne težave in na nemajhen odpor tistih, ki trdijo: delajmo, kar od nekdaj znamo, razvoj je potrata (!?), novemu vstop prepovedan in podobno. Zaradi takšnih misli kas-nimo z uvajanjem dopolnilnega športnega programa, ki bi »stabiliziral« predvsem sezonski značaj prodaje izdelkov,« pravi direktor Veplasa Janez Navodnik. Vzroke za nerožnat položaj je treba torej iskati znotraj kolektiva, v slabih kadrih in delu ter slabi prodaji, kar je povzročilo negativne rezultate poslovanja in nizke osebne dohodke, žal pa tudi padec produktivnosti in discipline. V obdobju, ko so poskušali z vpeljavo novih izdelkov izvleči voz iz nevarnih voda, so zatajili medsebojni odnosi. Skupina delavcev, ki jih preusmeritev najbolj ogroža, je bila pri širjenju nezaupanja do no-,;h programov močnejša od vodstva. Ali pa to ni ubralo prave poti in ni znalo strokovno sprejemljivih programov delavcem dovolj približati? Sicer pa to za delovno organizacijo Veplas ni nič novega. Postavlja se vprašanje, zakaj tak- šno nezaupanje delavcev? Prav tako je nerazumljiva nepripravljenost mnogih zaposlenih, da bi s planom za to leto, v katerem so naloge posameznikov zelo jasne in konkretne, prerezali dosedanjo prakso. Valiti krivdo eden na drugega v tem trenutku gotovo ni najboljša rešitev. Ali mora res biti ukrep družbenega varstva tisti, ki bo omogočil hitro preusmeritev proizvodnje in privedel do spoznanja, da novi programi nekaj veljajo? Temeljito in skrbno izdelan sanacijski program je prav gotovo ustreznejša pot, seveda, če medsebojni odnosi niso tako slabi, da jo lahko izniči jo. In kaj pravi o dogodkih in o gospodarskem položaju delovne organizacije Veplas predsednica osnovne organizacije sindikata Vida Podvratnik: »Že pri obrav- navi devetmesečnih rezultatov gospodarjenja smo na slab položaj opozorili delavski svet in mu naložili naloge, ki pa so žal ostale le zapisane. Nemoč sindikata seje poleg tega pokazala tudi pri opozarjanju tistih delavcev, ki niso bili pripravljeni izvajati zastavljenih nalog. Nedavni sestanek članov velenjskega izvršnega sveta s predstavniki družbenopolitičnih organizacij naše delovne organizacije nam je naložil nove obvezujoče in odgovorne naloge, predvsem pa vodstvu Veplasa. Ta mora izdelati analizo sanacijskega programa, naloga sindikata pa je, da jo temeljito obravnavajo vse sindikalne skupine in ob koncu dajo tudi svojo oceno. Kako se bo delovna organizacija Veplas izvlekla iz krize, je odvisno od nas samih. Škarje in platno sta v naših rokah.« Medobčinska gospodarska zbornica Bihac Gorenje resnično za zgled Poročali smo že, da so na svečani razširjeni seji Medobčinske gospodarske zbornice Bihač 27. januarja podelili priznanje za posebne zasluge in prispevek pri razvoju gospodarstva in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov tudi sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje. Slavnostni govornik, podpredsed- nik Medobčinske gospodarske zbornice Bihač Ismet Biščevič, je opozoril na pomemben delež in poseben pomen prejemnikov priznanj v času, ko si prizadevamo dolgoročno stabilizirati gospodarstvi, zgraditi nove oziroma posodobiti obstoječe zmogljivosti in ko si, ne nazadnje, v Bihaču in Krajini prizadevajo doseči povprečje Gorenje Gospodinjski aparati — tozd Kompresorji Črnomelj Letos 680 tisoč kompresorjev V Gorenju tozdu Kompresorji Črnomelj so izdelali prvi kompresor 1981. leta, za letos pa načrtujejo proizvodnjo 680.000 kompresorjev. Kompresorje, izdelane v Črnomlju, vgrajujejo v Gorenjeve hladilnike in zamrzovalnike. Lani pa so prve kompresorje prodali tudi na tuje. Doslej so v Gorenjevi tovar-ri v Črnomlju! izdelovali kompresorje tipa FPV. Ti sicer niso občutljivi na mihanje napetosti električnega to>ka, pa sorazmerno precejšnji porabniki električne energije. Zato so se odločili za posodobitev tovrstnega kompresorja. Poimenovali so ga PVA, vanj pa bodo vgradili nov elektromotor in nov rele — priključnico. Osvajajo pa tudi proizvodnjo novega tipa kompresorja FF, ki bo večjih zmogljivosti in ga bo mogoče vgrajevati v večje hla- dilno zamrzovalne aparate. Nov tip kompresorja bo porabil okrog 20% manj energije, pa tudi konstrukcijsko je enostavnejši. Zastavljen pa je še projekt za osvajanje proizvodnje kompresorjev v globino, se pravi za osvajanje najpomembnejših komponent za proizvodnjo kompresorjev. V tozdu Kompresorji Črnomelj Gorenja Gospodinjski aparati zadnja leta hitro povečujejo proizvodnjo kompresorjev. Pričakujejo, da bo tovarna obratovala s polno zmogljivostjo preje, kot so predvideli. Računali so, da bodo 800.000 kompresorjev letno izdelali šele okrog leta 1990, tolikšno proizvodnjo pa bodo dosegli zagotovo že preje. Medtem, ko so 1984. leta izdelali na dan 1.600 kompresorjev, so jih lani že 2.200 (tudi na račun delne proizvodnje v drugi izmeni), letos pa jih bodo že 2.600. Sicer pa so lani proizvedli 519.000 kompresorjev, kar je več, kot so načrtovali, letos pa jih bodo že 680.000. Kompresorji, izdelani v Gorenjevi tovarni v Črnomlju, so kvalitetno enakovredni kompresorjem znane danske tovarne kompresorjev Danfoss. gospodarske razvitosti Bosne in Hercegovine. Ko je govoril o Gorenju je Ismet Biščevič poudaril, da sodi med poslovno filozofijo in dolgoročni razvoj tega poslovnega sistema tudi prenos znanja in tehnologije. Po mnenju podpredsednika Medobčinske gospodarske zbornice sodi prav nova tovarna Gorenje Bira med najpomembnejše in največje projekte združevanja dela in sredstev združenega dela Slovenije ter Bosne in Hercegovine. In prav nova Gorenjeva tovarna v Bihaču je najboljši dokaz uspešnosti načela združevanja dela in sredstev. Ismet Biščevič se je zahvalil za pomoč pri realizaciji projekta Gorenja Bira izvršnima svetoma skupščin Slovenije ter Bosne in Hercegovina, obema republiškima gospodarskima zbornicama ter poslovnim bankam — Ljubljanski banki, Privredni banki Sarajevo in jugobanki. V imenu dobitnikov priznanj se je zahvalil Esad Mujakič, direktor delovne organizacije Gorenje Bira (tudi sam prejemnik priznanja Medobčinske gospodarske zbornice Bihač). Med drugim je opozoril na velik pomen nove Gorenjeve tovarne za nadaljnji razvoj tako občine Bihač kot celotne Krajine, kar vse naj bi prispevalo k enakomernejšemu družbenoekonomskemu razvoju območja ter Bosne in Hercegovine. Izrazil je p-e-pričanje. da bo dosedanje nadvse uspešno sodelovanje združenega dela dveh republik preraslo v skupen razvoj gospodarstva dveh območij (Velenja in Bihaču) oziroma dveh republik — Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Kmetijska zemljiška skupnost občine Velenje Bomo uničili vsa kmetijska zemljišča? V petek, 24. janiuarja, je bila v prostorih TOK Kmetijstvo Šoštanj prva letošnja seja kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje. Na njej so delegati in vabljeni obravnavali več pomembnih točk dnevnega reda in ob tem največ časa namenili obravnavi srednjeročnega načrta skupnosti za obdobje 1986- 1990 ter razvrstitvi kmetijskih zemljišč v območja s prostorskim delom družbenega načrta občine Velenje za obdobje 1986 — 2000. O tem je predsednik kmetijske zemljiške skupnosti Jože Lempl povedal: »Na področju kmetijstva v občini Velenje za obdobje 1986 — 2000 so v glavnem predvideni naslendji načrti: hidromelioracijska dela v Bevčah, Skalah in Družmirju na površini 60 hektarjev; agromelioracije v Skalah, Ležnu in Družmirju na 80 hektarjih; melioracije pri kooperantih, krčenje zaraščenih zemljišč ter izravnava terena na 110 hektarjih ter urejanje poljskih poti za lažji in varnejši dostop do njiv in travnikov v dolžini 7 kilometrov.« Zaradi izboljšanja sestave tal bo na vseh melioriranih površinah, to je na 220 hektarjih, izvršeno meliorativno gnojenje z ustreznimi gnojili. 1'ri nadomeščanju zemljišč zaradi rudarjenja pa bo de! sredstev prispeval tudi sklad za intervencije občine Ve-Tenjü. Da bi preprečili nadaljnje zaraščanje km;.lijakih zemljišč zlasti v višinskih predelih in s tem zagotovili večjo prirejo živine in večji pridelek domače krme, bo skupnost skupaj s TOK Kmetijstvo Šoštanj v Belih vodah, Zavodnjah in Šentvidu uredila nadaljnjih 80 hektarjev skupnih pašnikov. Še naprej bo tekla akcija ugotavljanja neobde- površin. Za oblikovanje večjih zaokroženih kompleksov bo kmetijska zemljiška skupnost pospeševala izvedbo komasacij, ki so po načrtu prve v Šentilju in Gaberkah, pospeševala bo tudi prostovoljno medsebojno menjavo zemljišč. Vsa skrb bo posveče- Čeprav je velenjski grič, zaščiteno kmetijsko zemljišče prvega območja, so ga načrtovalci namenili za bodočo gradnjo lanih.ali slabo obdelanih kmetijskih zemljišč in vključevanje teh v organizirano tržno proizvodnjo, čeprav bo treba v nekaterih primerih uporabiti upravno-ad-ministrativne postopke. Skupnost si bo skupaj s TOK Kmetijstvom Šoštanj in upravnim organom prizadevala, da sc prepreči nadaljnje drobljenje kmetijskih na varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo narrembnosti, skupnost pa bo skrbela tudi za dosledno izvajanje prostorskega dela družbenega načrta. Zakon o urejanju prostora določa obvezno usklajevanje občinskega dolgoročnega plana z dolgoročnim planom SR Slovenije. ki med ostalim določa, da so zemljišča v prvem območju trajno namenjena za kmetijstvo. Prvo področje je mogoče spremeniti le izjemoma, če zato obstoja širši družbeni interes, izražen v dolgoročnem načrtu SR Slovenije. Konec leta 1985 smo imeli 7.148 hektarjev vseh kmetijskih zemljišč, vključno s 335 hektarji v zaraštanju, ali 37 odstotkov celotne površine občine. Od kmetijskih zemljišč je trajno namenjenih za kmetijstvo le 3.316 hektarjev, ali 46 odstotkov vseh kmetijskih površin. V dolgoročnem načrtu občine za obdobje 1986—2000 je predlagana sprememba namembnosti zemljišč iz prvega območja v drugo za potrebe razvoja naselij in stanovanjsko izgradnjo in sicer kar v enajstih krajevnih skupnostih. Po drugi strani pa se bo zemljišče v dolini še naprej ugrezalo zaradi izkopa premoga.Število vseh posegov v prvem območju kmetijskih zemljišč ni podano, niti ni nakazanih variantnih rešitev z ocenami ekonomskih, ekoloških. socioloških in drugih posledic. Večina teh zemljišč je tudi zaščitenih v skladu z zakonom o dedovanju, ali pa so bila vložena znatna družbena sredstva za njihovo izboljšanje in obnovo gospodarskih poslopij. Po teh ugotovitvah lahko sklepamo, da nekateri načrtovalci ne upoštevajo pomena hrane. B. M. Gorenje Servis Industrijsko obnovili 10.000 slikovnih cevi (ekranov) Gorenje se vključuje v vsesplošna prizadevanja za varčevanje z energijo na več načinov. Znano je, da so nove generacije Gorenjevih proizvodov vse manjši porabniki električne energije. Varčevanje tako z energijo kot s surovinami pa predstavlja prav tako industrijska obnova najpomembnejših sestavnih delov Gorenjevih proizvodov. Industrijske obnove najpomembnejših sestavnih delov Gorenjevih proizvodov se je pred časom lotila delovna organizacija Gorenje Servis. Najprej so začeli z industrijsko obnovo slikovnih cevi (ekranov) za barvne televizijske sprejemnike. Do konca januarja so v Gorenju Servis industrijsko obnovili že desettiso-čo slikovno cev, pri čemer so 1.000 industrijsko obnovljenih ekranov poslali v Zvezno republiko Nemčijo. Industrijsko obnovljene slikovne cevi imajo iste lastnosti kot nove, so pa občutno cenejše od tistih, ki jih je mogoče kupiti v konsignacijski prodaji, seveda za devize. Za industrijsko obnovlje- ne ekrane daje Gorenje Servis običajno jamstvo. Letos bodo v Gorenju Servis obnovili predvidoma 10.0Q0 slikovnih cevi. Začenjajo z industrijsko obnovo specialnih izvedb ekranov, namenjenih predvsem za inozemske kupce. Pripravljajo pa tudi tehnologijo za obnovo slikovnih cevi tudi za črno bele televizijske sprejemnike. Dodajmo, da omogoča tehnologija, ki jo ima Gorenje Servis, industrijsko obnovo slikovnih cevi vrste proizvajalcev in različnih izvedb. Uvodoma smo zapisali, da industrijsko obnavlja Gorenje Servis tudi druge pomembne sestavne dele Gorenjevih proizvodov. Tako zagotavlja lastnikom Gorenjevih izdelkov z industrijsko obnovo kar najširšo izbiro sestavnih delov, seveda po nižji ceni. Industrijsko obnavljajo elektromotorje, programatorje, elektronske module in druge sestavne dele, ki imajo enake lastnosti kot deli, ki jih prvič vgradijo v Gorenjeve proizvode. Tudi ti industrijsko obnovljeni sestavni deli so, v primerjavi s tovrstnim-' prvovgrajenimi novimi proizvodi, cenejši, zanje pa daje Gorenje Servis običajno jamstvo. (an) Društvo kadrovskih delavcev Velenje Izobraževanju iz dela in ob delu dati večji poudarek V občini Velenje že šesto leto deluje Društvo kadrovskih delavcev. »Morda se doslej ni dovolj zavedalo svoje vloge v gospodarskem, ekonomskem, znanstvenem in tudi družbeno politčnem razvoju. Zato skušamo sedaj z nekim novim načinom delovanja vse probleme in zasnove oblikovati tako, da bi z organizacijo kadrovske službe v delovni organizaciji in s poudarjanjem, da je človek nosilec razvoja, našli pravo obliko in pravi sistem za razreševanje nastale situacije, ki je pravzaprav zelo pogojena s kadri,« je za uvod povedal Vlado Verdnik, predsednik velenjskega društva kadrovskih delavcev. Naloge tega društva pa so zelo konkretne. Najprej bi radi ugotovili, kakšna je zasedba v kadrovskih službah organizacij združenega dela, kakšna je njihova organizacija, kakšna je kadrovska struktura. »Potem pa bi na podlagi tega začeli skrbeti za nenehno izobraževanje, samoizobraževanje teh delavcev, poskušali bi narediti nekaj smiselnih premikov v skrbi za selektivno štipendiranje. In naša naloga je, da bi sodelovali pri oblikovanju pravilnikov o izobraževanju s posebnim poudarkom na uveljavljanju izobraževanja iz dela in ob delu,« je o najpomembnejši na'ogi, ki jih čaka, povedal predsednik društva. S pomočjo sekretariata za kadrovska vprašanja v Sloveniji in občinsko kadrovsko službo pa bi radi izoblikovali izbor najperspektivnejših delavcev v občini Velenje, ki imajo željo, da z izobraževanjem iz dela ali ob delu dosežejo določeno znanje in potem tudi želijo, da zasedejo ključna delovna mesta. Poleg tega pa se bodo trudili, da bi kadrovske službe v OZD dosegle popolnoma enakopraven položaj z vsemi drugimi službami. »Izvršni odbor bo skušal z vsemi možnimi oblikami alarmirati in obveščati, za potrebe občine pa tudi prirejati razne oblike izobraževanja. Tako kot je to doslej že počel in to v nekaterih primerih zelo uspešno.« Radi pa bi dobili tudi pomembnejšo vlogo pri oblikovanju stališč o kandidatih, ki kandidirajo za individualne poslovodne organe \ občini. »Saj, če se malo pošalim, lahko kadrovski delavci te /e!o dohro oka- rakteriziramo, ker sorazmerno dobro poznamo svoje kadre, iz vrst katerih želimo kadrovati tudi vodilne delavce,« je povedal Vlado Verdnik. Poleg teh nalog, ki so jih na nedavni skupščini društva vnesli v svoj program, pa bi radi Vlado Verdnik, predsednik društva kadrovskih delavcev: »Morda se društvo doslej ni zavedalo dovolj svoje vloge.« (foto: B. Z.) tudi predlagali pravilnike o nagrajevanju inovacij v delovnih organizacijah in na ta način skušali spodbujati znanje in tudi vrednotenje tega znanja. »Konkretno pa bomo tudi s pobudami preko samoupravnih organov v delovnih organizacijah, kjer smo zaposleni in v povezovanju z delavsko univerzo pomagali oblikovati in ustvariti čim ugodnejšo klimo za popularizacijo izobraževanja iz dela in ob delu in seveda za pravo vrednotenje znanja in kadrov,« je ob koncu pogovora dejal Vlado Verdnik. Naloge, ki smo jih našteli pa niso vse ki si jih je društvo zadalo na nedavni skupščini. Teh je še več, upamo pa, da smo izluščili tiste najpomembnejše. Morda samo še to, v društvu si želijo, da bi se vanj vključili vsi kadrovski delavci, predvsem pa bi radi k sodelovanju pritegnili vodilne, saj dobro vedo, da hO ti pogosto lahko odločujoč faktor pri uresničevanju vseh žel ja in hotenj. M. Krstič-Planinc •4. stran * naS CBS KULTURA Titovo Velenje * 6. februarja 1986 Pred 8. februarjem — slovenskim kulturnim praznikom Naša beseda '86 Če bomo varčni, bo žetev spet obilna! Leto je naokrog, pred nami pa spet 8. februar, slovenski kulturni praznik. Lepa priložnost za pogled nazaj, za ocenitev kulturne bere in seveda tudi za dogovor o nadaljnjem razvoju. Razlog za to je ob izteku srednjeročnega obdobja še toliko večji. Ne bomo se zmotili, če rečemo, da je kulturna dejavnost prisotna skoraj na vsakem koraku, da smo dosegli množičnost, kakovost, in da se vrste kulturnih delavcev še večajo. Ob vseh uspehih pa ne moremo mimo težav, ki so tako ali drugače ovirale uresničitev vseh hotenj in želja. Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku smo sedli skupaj s predsednikom skupščine Občinske kulturne skupnosti Velenje Emilom Hartnerjem, Ra-dom Slancem, predsednikom komisije za svobodno menjavo pri Kulturni skupnosti in Nevo Trampuž, tajnikom Zveze kulturnih organizacij Velenje. NČ: Pogostokrat slišimo, ugotavljamo in ocenjujemo, da je naše mesto doživljalo hiter razvoj, na nekaterih področjih celo prehiter. Kje je mesto kulture v tem razvo-ju? Emil Hartner: »Res je. Občina Velenje beleži na gospodarskem, pa tudi na področju družbenih dejavnosti, ki so temu morale slediti, hiter razvoj. Znotraj tega se je razvijala tudi kultura. Postajala je vse pomembnejša, čeprav je med samoupravnimi interesnimi skupnostmi ne uvrščamo med prednostne. Naša družbena skupnost ji je kljub temu namenila v iztekajočem srednjeročnem obdobju določeno skrb, ki se je kazala tako pri spremljanju te dejavnosti kot pri finančnih sredstvih. Težko ocenimo, kje je naša kultura danes. Lahko pa rečemo, da v tem majhnem slovenskem prostoru zavzema vidno mesto. Ponosni smo lahko nanjo.« NČ: V začetku prejšnjega srednjeročnega obdobja ste člani predsedstva Občinske kulturne skupnosti dejali, da mora to voditi kul- turno politiko, jo usmerjati, manj ali pa sploh ne, pa se ukvarjati z reševanjem finančnih vprašanj. Ste ta vaša hotenja uresničili? Emil Hartner: »Tako je. Prav takšno stališče smo slišali na problemski konferenci leta 1982, na kateri smo tudi določili vlogo občinske kulturne skupnosti. To nalogo smo vzeli zelo resno. Z dobro organizacijo odborov, organov in komisij nam je to uspelo. Na skoraj vseh sejah predsedstva, bilo jih je okrog 60, smo se ukvarjali predvsem z vsebino kulturne politike. Finančnemu področju se nismo mogli ogniti le pri obravnavi periodičnih in zaključnih računov.« NČ: Kultura je bila ob telesni kulturi žal največkrat tista skupnost, kjer se je najlažje »odvzelo« nekaj denarja. Kljub temu pa, kako bi ocenili vse pridobitve pa tudi neuresničene naloge v obdobju, ki je za nami? Rado Slane: »To vprašanje je močno povezano s sredstvi. Najbrž težko ocenjujemo ali je bilo teh preveč ali premalo. Bolj pomembno je, če smo znali vsak dinar skrbno obrniti. V preteklem srednjeročnem obdobju smo se pri tem zelo potrudili. Rezultat — uresničitev vseh programov brez večjih prekoračitev načrtovanih sredstev. Zlasti pomembno je bilo to pri obnovi objektov namenjenih kulturni dejavnosti. Z variantnimi predlogi pa smo naredili korak naprej tudi pri pripravi gradiva za skupščine. Tako moramo vsi kulturni delavci delati tudi v prihodnje in se pri porabi sredstev še varčneje obnašati. Na splošno pa lahko ocenimo, da smo začrtane srednjeročne naloge uresničili.« NČ: Želja je bilo in jih še bo veliko. Dom kulture je končno dobil vlogo, ki mu je bila namenjena ob začetku njegove izgradnje. Tu so še drugi kulturni objekti : Kav-čnikova domačija, cerkev Sv. Andreja, razvalina Šaleškega gradu, vila Bianka. Že doslej pa smo mnogo denarja namenili za obnovo velenjskega gradu. Rado Slane: Varstvo kulturne dediščine je poglavje zase. Čeprav smo mu namenjali del pozornosti, žal nismo uspeli narediti več kot smo. V obnovo velenjskega gradu je tako naša skupnost kot tudi republiška kulturna skupnost, namenila precej denarja. Obnoviti je potrebno še grajsko jedro. Za ostale kulturne spomenike, ki jih je načel zob časa, pa ni druge poti kot zbiranje sredstev za obnovo z neposredno svobodno menjavo dela. Vsi ti programi bi žal preveč obremenili »blagajno« občinske kulturne skupnosti. Uspehi vendarle kljub vsemu niso tako majhni. Če odmislimo Šaleški grad, večjih težav na področju varstva kulturne dediščine v občini nimamo več. Korak naprej, gotovo je potreben, pa moramo v tem srednjeročnem obdobju nameniti vsebini, manj pa vzdrževanju objektov. Dom kulture je to, za kar je bil zgrajen. Z njim smo uspeli zbližati uporabnike in izvajalce. Želimo pa si, da bi Zveza kulturnih organizacij Velenje te možnosti še bolj izkoristila.« NČ: Ljubiteljska kulturna dejavnost je množična. Na nekaterih področjih pa je dosegla tudi takšno kakovostno raven, da se nekatere ljubiteljske skupine s svojo dejavnostjo lahko kosajo z marsikatero poklicno skupino. Neva Trampuž: »Ljubiteljstvo igra pri razvoju kulturne dejavnosti resnično pomembno vlogo. Pravimo, da nas je okrog 4000. Kulturne delavce lahko najdemo med osnovnošolci, mladinci, delavci in tja do upokojencev. Uspehi posameznih skupin so zavidanja vredni. Ni treba posebej omenjati, kje vse so nastopili člani Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki, pa Amaterskega gledališča, kje vse so že plesali Koledniki, obe pihalni godbi, mešani, pevski zbor Svoboda iz Šoštanja, Dekliški pevski zbor.. . Vse pogosteje pa najdemo med uveljavljenimi skupinami tudi plesno skupino Gib, člane fotokluba Zrno, pa literate, ki iz Plešivca, Ivana Napotnika iz Zavodenj, Dušana Mravljaka iz Topolšice, kulturno društvo Enotnost iz Šentilja, Lokovice, Pesja, Raven. V tem času pa teče akcija za oživitev kulturne dejavnosti v krajevni skupnosti Paka in Bevče. Občinska kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij Velenje pa bosta podprla vsa prizadevanja in nudila vso pomoč kulturnim zanesenjakom v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja.« NC: Ob koncu tega pogovora je prav, da pogledamo tudi naprej. Načrtujemo in se dogovarjamo za naslednje srednjeročno obdobje. Kje oziroma kakšno mora biti mestu kulture v tem obdobju. Rado Slane: »Biti mora prisotna povsod. V to smer so naravnani tudi programi in naloge. Priprave Samoupravnega sporazuma o temeljih planov občinske kulturne skupnosti Velenje smo začeli že leta 1984. Na zadnji seji skupščine pa so delegati sprejeli Naši sogovorniki; od leve proti desni: Rado Slane, Neva Trampuž in Emil Hartner Naša beseda 86 Za sedaj skromna udeležba Zveza kulturnih organizacij občine Velenje in občinska konferenca ZSMS Velenje vsako leto organizirata prireditev z naslovom Naša beseda. Za kulturniške skupine v krajevnih skupnostih, osnovnih in srednjih šolah, v osnovnih organizacija zveze socialistične mladine v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, teh v dolini ni malo, je to lepa priložnost za prikaz dela in življenja na tem področju. Za letošnjo občinsko prire- ditev Naša beseda se je do sedaj prijavilo komaj 10 skupin, ki se bodo ljubiteljem te dejavnosti predstavile z recitali, glasbenimi in plesnimi točkami, igrami. Čeprav imajo sodelovanje na tej občinski prireditvi skoraj vsa kulturna društva, osnovne organizacije ZSMS zapisane v svojih delovnih programih, organizatorja ugotavljata zelo skromno udeležbo. Rok za prijavo je sicer že potekel, vendar lahko zamudniki svo- je prijave še vedno pošljejo na občinsko konferenco ZSMS ali Zvezo kulturnih organizacij občine Velenje. Vse prijavljene skupine bodo svoje kulturne dosežke prikazale na občinski prireditvi Naša beseda 86, ki bo v začetku meseca aprila v domu kulture v Titovem Velenju. Najboljše pa se bodo nato udeležile še regijske prireditve konec aprila v Slovenj-skih Konjicah. svoje literarne stvaritve objavljajo v pomembnejših literarnih revijah kot so Mentor, Dialogi. Tudi prizadevanja ostalih ne smemo zanemarjati, saj si povsod prizadevajo doseči čim boljše uspehe v okviru svojih možnosti.« NČ: V naši občini lahko govorimo pravzaprav o treh kulturnih središčih. Kakšno oceno si zasluži kultura v osnovnih in srednjih šolah, kako je s kulturno dejavnostjo delavcev iz drugih republik? Neva Trampuž: »V Šmartnem ob Paki kulturno društvo povezuje vse dejavnike. Njegova vloga v življenju in delu tega kraja je velika. Prav tako v samem Titovem Velenju, kjer deluje več skupin. Žal pa za Šoštanj, ki ima le možnosti za bogato in pestro kulturno dejavnost, ugotavljamo nazadovanje. Uspehi Delavske godbe Zarja in mešanega pevskega zbora Svobode pa ne spodbudijo ostalih k boljšemu delu. O naših mladih kulturnikih na osnovni n šolah lahko govorimo samo o zelo dobri oceni. Na Centru srec-njih šol, razen družboslovne usmeritve, pa so zaenkrat ostali le pri obljubah. Z boljšim strokovnim delom sem prepričana, da bo tudi kulturna dejavnost za delavce iz drugih republik precej bolje zaživela, čeprav tudi tu prizadevanja niso bila majhna. V krajevnih skupnosti vestno dela mnogo ljubiteljev plesov, pesmi, gledališke dejavnosti in še kdo iz velike kulturne družine. Naj omenim samo člane kulturnega društva Lipa Konovo, Stane Sever iz Škal, Ivana Cankarja osnutek samoupravnega sporazuma za obdobje 1986—1990. Med prednostne naloge na tem področju smo znova uvrstili organizacijo in razvoj posameznih dejavnosti v Zvezi kulturnih organizacij, vsebinsko krepitev kulturne ponudbe in uresničevanje normativov in standardov v kulturi. Posebno pozornost bomo v naslednjih letih namenili zagotavljanju in izobraževanju kadrov za potrebe Kulturnega centra kot tudi za Zvezo kulturnih organizacij. Z dvorano v novi glasbeni šoli in z zaposlitvijo organizatorja kulturnih prireditev, so se možnosti za prireditveno dejavnost močno povečale. Prav tako naj bi kulturna ponudba s prireditvami na prostem v spomladanskih in poletnih mesecih postala redna oblika dejavnosti v celotnem kulturnem prostoru naše občine. Nalog je seveda še več, od obogatitve kulturnega življenja v vseh krajevnih skupnostih izmenjavi izkušenj in programov na tem področju s Titovimi mesti, pobratenimi občinami in partnerskimi mesti, do informiranja. Prav temu vprašanju moramo v naslednjih letih nameniti posebno pozornost. Gotovo vseh želja in hotenj ne bomo mogli uresničiti. Nikakor pa ne smemo dovoliti, da bi bil denar glavni oblikovalec in zaviralec dejavnosti. Če se bomo varčno obnašali na vsakem področju, bo naša žetev ob koncu srednjeročnega obdobja znova obilna.« Emil Hartner: »Želimo si, da bi se delavci, kulturniki, skratka vsi občani prizadevno vključili v obravnavo srednjeročnih doku- Anekdota za ta teden Pri Picassu so vlomili. Ko je vlomilec s plenom odhajal, ga je videla vratarica, hitro pograbila svinčnik in papir in ga narisala. Picasso je po naključju stal zgoraj na balkonu, tudi videl vlomilca in ga tudi narisal! Potem sta šla na policijo in pokazala sliki. S pomočjo vratari-čine risbe so tatu kmalu odkrili in ga zaprli. S pomočjo Picassove risbe so pripeljali na policijo sto dvajset oseb in en naslonjač v stilu Ludvika Petnajstega. mentov. Ob koncu naj ob bližajočem se slovenskem kulturnem prazniku iskreno čestitam vsem občanom, še posebej kulturnim delavcem in j i ti povabim na svečano akademijo v sredo, 12. februarja, na kateri bomo podelili tudi Napotnikova priznanja.« Napotnikova priznanja Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku bo v občini Velenje v sredo v Domu kulture v Titovem Velenju. Tudi tokrat bodo na njej podelili Napotnikova priznanja. Napotnikovo plaketo prejela Karla Podvratnik iz Šmartnega ob Paki, Napotnikovi diplomi Društvo šaleških likovnikov in glasbena šola Frana Koruna-Ko-željskega, Napotnikovo priznanje bodo podelili »Bralni akciji v Gorenju«, Teodorju Gorograncu, Kulturnemu centru Ivan Napo-tnik, Dragici Lesnjak, Dominiku Lipnikarju, Zofki Majhen, Dragici Premelč, Ivici Sevčnikar, Ivanu Sevčnikarju in Vinku Zapušku. Karla Podvratnik se je kot učiteljica razrednega pouka zaposlila leta 1951 na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki in bila v tem poklicu kar 31 let. V svoje pedagoško izobraževalno delo je vseskozi kot sestavni del vključevala tudi kulturno vzgojo mladih, tako med poukom kot v izven šolskih dejavnostih. Svoje kulturno poslanstvo pa že več kot 30 let uresničuje predvsem v kulturnem društvu v kraju. Dolga leta je kot odlična igralka sodelovala tudi v dramski sekciji. Njena vitalna ustvarjalnost je zaživela nazadnje pri folklorni skupini Oljka, s katero sodeluje že od leta 1978. Prav na tem področju opravlja pomembne naloge pri ohranjanju starih kmečkih običajev, pesmi in plesov iz okolice Šmartnega ob Paki. S sodelavci je postavila na oder izvirne običaje Mlačva, Preja in Vlečenje klade. V zadnjih letih je tudi sama odšla na teren in pomagala zbrati potrebno gradivo za celovečerno prireditev Peli so jih mati moja. Stare pesmi je skupina pod njenim režijskim vodstvom postavila na oder v letu 1982. Nešteto je folklornih in turističnih prireditev v ožji ter širši domovini, na katerih so uspešno sodelovali Šmarški folkloristi. Skupini Oljka, predvsem pa Karli Podvratnik, gre zasluga, da stari kmečki običaji, čeprav prikazani le na odru, kot kulturna dediščina ne bodo utonili v pozabo. Društvo Šaleških likovnikov: Začetki likovne dejavnosti v občini Velenje segajo v prvo leto po drugi svetovni vojni. Likovni ustvarjalci so se vsa leta predstavljali s svojimi deli širom Slovenije. Leta 1982 so med drugim organizirali darilno razstavo najboljših likovnih del domačih ustvarjalcev v vseh pobratenih občinah in Titovih mestih. Uspešno izvajajo strokovno izobraževanje članov in članic. Ne skrbijo pa le za prirejanje predstav, ampak tudi za približevanje likovne kulture delovnim ljudem. Treba je dodati, da zelo dobro sodelujejo z Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Glasbena šola Frana Koruna-Koželjskega : Tej velenjski glasbeni šoli — lani slavila 25-letnico obstoja —, pripada tista vloga, ki dopolnjuje redno šolanje v estetskem smislu oziroma odnosu do kulturnih vrednot. Mladi rod vzgaja v ljubitelje glasbene umetnosti, v dobre sodelavce glasbenih skupin, zborov in orkestrov. Učitelji glasbene šole so dosegli s svojimi učenci najrazličnejše nagrade na republiških in zveznih tekmovanjih, pripravili nič koliko radijskih in televizijskih oddaj ter nastopali po vsej domovini. Danes imajo v šoli različne skupine iz raznega plesa, tri zbore, komor-no-instrumentalne skupine, har-monikarski orkester, godalni orkester in dva pihalna orkestra, ki so sestavni in nepogrešljivi del kulturnega dela v občini. 6. februarja 1986 * Titovo Velenje KULTURA H stran 5 Povsod manifestacije kulture za Prešernov dan Prav sleherni kotiček slovenske zemlje bi mora) v februarskih dneh manifestirati misel največjega slovenskega ustvarjalca, ki je pred več kot stošti-ridesetimi leti zapisal verze o tem, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan ... Koliko prizadevanja pri nas in v vsem naprednem svetu je, da bi se pesnikove misli uresničile. Samo resnično svoboden človek živi le v miru in je sproščen in zato ustvarjalen. Preroštvo Prešernovih besed naj vendarle postane resnica! Zato naj bi tudi ne bilo zaselka, vasi, mesta, kjer bi za kulturni praznik našega naroda ne prispevali deleža, deleža k plemenitosti in lepoti besede, deleža k največji želji nas in vsega človeštva — k miru in bratstvu človeštva. . V mnogo krajih velenjske občine so se že odločili. V Plešivcu, Paki, Ravnah in Pe-sju se pripravljajo za priredi-te'v. V Šentilju bodo organizirali kulturni maraton. V Šoštanju bodo 6. februarja odprli kar dve likovni razstavi. V Majerjevi vili se bodo predstavili šaleški likovni ustvarjalci, v galeriji doma kulture v Šoštanju pa celjski likovniki. Tega dne bo zvečer v domu kulture gostovalo KUD Gornji grad z dramo Mati, delom K. D. Kaju-ha in Bojana Štiha. V Šmartnem ob Paki bo 7. februarja prireditev in bosta v njej sodelovala domači moški pevski zbor in domače gledališče. Na Konovem pri Velenju bo 9. februarja območno srečanje odraslih pevskih zborov. Na koncertu bodo nastopili domači pevci ter pevci iz Raven, Škal in drugih. KUD Zavodnje nad Šoštanjem bo pripravilo spored. Sodeloval bo domači oktet. KUD iz krajevne skupno- 8. februar — dan odprtih vrat na velenjskem gradu Čeprav je velenjski muzej od 1. novembra do 1. aprila uradno zaprt in sprejemamo le najavljene skupine, pa bo za slovenski praznik v soboto 8. februarja brezplačno odprl svoja vrata od 9. do 17. ure. V tem času bomo vsem zainteresiranim pokazali tako zbirke, kot tudi naše delo. Lansko sezono je velenjski muzej videlo 11434 obiskovalcev. Ce to številko primerjamo z obiskom v prejšnjih letih vidimo, da je število obiskovalcev naraslo. Tako je bilo v letu 1983 9772 obiskovalcev, v letu 1984 pa 11108. Ta podatek pomeni za delavce muzeja tako po eni strani priznanje, kot po drugi strani vzpodbudo za naprej, saj smo eden redkih slovenskih muzejev, ki se lahko pohvali s porastom števila obiskovalcev v zadnjih letih, ko se pozna padec standarda in s tem tudi intetresa za kulturo nasploh. To nas oibvezuje, da bomo še intenzivnejše delovali po že začrtanih smernicah in se trudili za čim večjo vpetost muzeja v okolje. Zavedamo se, da to lahko dosežemo le, če bomo sledili razvoju znanosti in v prezentiranje zbirk vključili čim več moderne audio in video tehnike, računalniško obdelavo, ter naredili zbir- V Šentilju kulturni maraton V krajevni skupnosti Šentilj bodo letošnji kulturni praznik praznovali na posieben način. Osnovna organizacija zveze socialistične mladine Šentilj bo danes, 6. februarja, pripravila kulturni maraton, v katerem bodo lahko sodelovali mladi vseh starosti, tako pionirji kot mladinci. V štirih skupinah bodo predstavili glasbeno, lutkovno, likovno in folklorno dejavnost. Kulturni maraton se bo pričel ob 14. uri, trajal pa bo vse tja do 18. ure. Svoje delo pa bodo predstavili na proslavi, ki se bo v domu krajanov v Šentilju pričela ob 18. uri. ke atraktivnejše in dostopnejše obiskovalcem. Po drugi strani pa želimo doseči, da bodo postali muzejski prostori (arhiv, depo, biblioteka, delavnice) dostopne za zainteresirane obiskovalce, ki bi tu lahko opravljali tudi raziskave. Želimo si, da bi tu lahko opravljali tudi raziskave. Želimo si, da bi naš muzej postal sčasoma enako uporaben kot npr. knjižnica. Upamo, da bo ta usmeritev prišla do izraza tudi v našem delu v letošnjem letu, ko imamo med drugimi v planu tudi postavitev ene stalne in dveh občasnih, ter postopno prenovitev nekaterih zastarelih zbirk. Z novimi zbirkami bomo predstavili Velenje in Šoštanj na starih razglednicah, ter zgodovino velenjskega gradu. Vse tri razstave bodo zanimive za vse, ki jih zanima kakšni so bili naši kraji v preteklosti. Zato vse, ki bi radi videli kako se takšna razstava pripravlja še enkrat vabimo v soboto, 8. februarja na velenjski grad. Občina Mozirje Raznovrsten in bogat mesec kulture Prireditve v mesecu kulture v Gornji Savinjski dolini so se pričele že prvi februarski dan in se bodo vrstile sleherni dan do konca meseca. Za začetek so se v soboto in nedeljo v Nazarjah in na Rečici predstavili gornjegrajski igralci s Kaju-hovo in Stihovo dramo Mati. Zlasti pestro je bilo v ponedeljek. V galeriji kulturnega doma v Mozirju so namreč popoldne predstavili pesniško zbirko Ljubkosti domačih avtorjev Weissa in Muhoviča, zatem pa še razstavo delo akademskega slikarja Jožeta Muhoviča. Posebej velja omeniti Ljubno ob Savinji kjer so se prav tako v ponedeljek pričeli dnevi domačega filma, kar je vsekakor pohvale vredna zamisel, ki bo veliko pripomogla k dvigu kulturne ravni med filmskimi obiskovalci na Ljubnem in v dolini. Za začetek so zavrteli slovenski film Ljubezen, vsakodnevne filmske predstave pa bodo sklenili v nedeljo z lansko uspešnico Očka na službeni poti. Po tej predstavi bodo pripravili še razgovor s slovenskimi filmskimi delavci, režiserji in igralci. Seveda v vseh teh in naslednjih dneh ne bo manjkalo tudi drugih kulturnih prireditev, ki so pretežno namenjene izmenjavi dosežkov med posameznimi kraji v občini. Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku bo jutri, v petek 7. februarja, v Bočni. Na slovesnosti bodo najzaslužnejšim kulturnim delavcem podelili plakete in priznanja, v kulturnem sporedu pa se bo predstavil Slovenski oktet, ki bo pred tem popoldne nastopil tudi v Mozirju. Krajevna skupnost Gaberke Na stežaj odprta kulturnica Kulturno umetniško društvo (v ustanavljanju) v Gaberkah, v sodelovanju s Fotoklubom ZRNO in KINOM 16 odpira 8. februarja Kulturnico v Dvorani DPO, nad bifejem Merx. Program bo pester: od 15. do 17. ure — Otroci rišejo in postavijo razstavo; ob 17. uri — otvoritev razstave OTROŠKIH RISB, ob 18. uri - Otvoritev razstave Fotokluba ZRNO (sodeluje Kulturni krožek ZSMS Gaberke in P. Rezman), ob 19.30 - Gaber-ški zbor poje v počastitev Kulturnega praznika, ob 20. uri — celovečerni film, ob 21.30 — pregled video posnetkov narejenih tega dne v Kulturnici. Poleg vsega tega bodo postavili tudi KNJIŽNO MIZO, kjer bodo krajani prostovoljno oddajali knjige in tako podprli pobudo za ustanovitev krajevne knjižnice. Pripravili bodo tudi steno na katero bodo lahko risali in pisali vsi, ki bodo prišli v Kulturnico. Ves čas bo »obratoval« računalniški kotiček. Organizatorji pravijo, da bo Kulturnica Gaberke '86 prostor, kjer se bodo srečali vsi krajani in drugi, ki jih žene sla po ustvarjalnosti. Ni kaj, zanimiv, domiseln in privlačen program. Šmartno ob Paki Gledališčniki zopet ustvarjajo Šmarški gledališčniki, člani odraslega Gledališča pod kozolcem, skorajda ne poznajo počitka. Marljivo se namreč pripravljajo na uprizoritev novega odrskega dela. Tokrat bo to antimilitaristi-čna komedija iz prve svetovne vojne — Kurbe. Kako, da se je 18 članov tega ansambla odločilo za to delo, ki Iščemo najstarejšo fotografijo Tudi tokrat objavljamo skupinski posnetek delavcev šoštanjske usnjarne. Poslal nam ga je dopisnik Viktor Kojc iz Šoštanja. Pravi, da je to verjetno ena najstarejših fotografij iz naše doline, ki prikazuje usnjarje. Zanimivo je, da so delavci iz proizvodnje v samih srajcah in telovnikih, le mojstri in zunanji delavci so v površnikih. Delavci imajo pred seboj veliko kožo na kateri piše: Lederfabrik Franz Woschnagg, Söhne — Schönstein. Datum pa je: 25. 2. 1898. Fotografija je torej verjetno nastala že v prejšnjem stoletju. so ga tri sezone nazaj postavili na oder že celjski gledališčniki? Vodja skupine Jože Robida pravi: »Izmed vseh predloženih tekstov, nam je to delo najbolj ustrezalo. Kar pa je pri tem odigralo odločilno vlogo je tekst, ki je še ta čas zelo aktualen.« Do sedaj so šmarški gledališčniki imeli 10 bralnih vaj in sedem postavitev. Kurbe so prvo delo, ki ga člani Gledališča pod kozolcem »študirajo« v obnovljenih prostorih tamkajšnjega kulturnega doma. Letos praznuje kulturno društvo iz Šmartnega ob Paki 80-le-tnico nadvse bogatega ustvarjalnega delovanja, folkloriste druži ljubezen do domačih plesov že 10 let, prav toliko časa nastopajo skupaj tudi odrasli gledališčniki. Te jubileje bodo seveda proslavili na primeren način. Odrsko delo Kurbe, napisal ga je Šehovič, tekst pa priredil Bogomir Veras, ki je tudi tokrat prevzel režisersko palico, bodo šmarški gledališčniki postavili na oder v začetku prihodnjega meseca. PRIREDITVE sti Bevče pri Velenju bo pripravilo prireditev 22. februarja. V njihovem novem domu bosta gostovala tambura-ška skupina iz Pesja in moški pevski zbor Kajuh iz Titovega Velenja. • V poročilu nismo omenjali vseh osnovnih in srednjih šol, ki se prav tako skrbno pripravljajo za dan kulture. Prijetna sinteza vseh prireditev bo občinska, ki bo 12. februarja v domu kulture Velenje in bodo na njej podelili Napotnikova priznanja, diplome značke. Na prireditvi bo Glasbena šola Velenje uprizorila spevoigro R. Gobca Pastirček. VINKO ŠMAJS Kulturni center Ivan Napotnik DRUŽBENA DRAMA »MATI« V ŠOŠTANJU Kulturno društvo Gornji grad se nam bo v četrtek, 6. februarja ob 19.00 v domu kulture v Šoštanju predstavilo z družbeno dramo Karla Destovnika — Kajuha in Bojana Štiha: MATI. Snov in motiv igre sta Kajuhov izum, ki je v tej igri razkril del svoje usode in usode okolja, ki mu je pripadal na Štajerskem. Osebe, ki sta jih avtorja opisala v igri Mati, so posnete po živih modelih, katere sta poznala in doživljala njihovo ravnanje in mišljenje. Igra je polna spopadov, dogodkov, presenečenj in dramatičnih situacij. Nastala je septembra 1941 v Ljubljani. Godi se v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Dramo je režiral Andrej Kurent, član drame SNG Ljubljana. Kot oče Ivan bo nastopil Jože Tanjšek, v vlogi matere Marije se bo predstavila Marinka Čavničar, sina Petra bo zaigral Dejan Urlep. Ostale vloge: Zaročenka Ana — Tanja Be-zovšek, stric Franc — Darko Rihter, soseda Angela — Liljana Bele, gospod Stare — Jože Remšak in gostilniški hlapec Jože Venišnik.Vabljeni ! Vstopnina 200 din. Popusti običajni. LUTKOVNA PREDSTAVA V SOBOTO «lutkovno gledališče Ljubljana in Kulturni center Ivan Napotnik se opravičujeta vsem mladim obiskovalcem, ker zaradi težav v prometu niso uspeli predstaviti lutkovne igrice Polonce Kovač Kaj mora sova opraviti pozimi v soboto, 1. februarja. Napovedani igrici bosta v soboto, 8. februarja, ob 11.00 v mali dvorani doma kulture v Titovem Velenju in ob 15.00 v sindikalnem domu v Šoštanju. Otroci se bodo srečali z dogodivščinami sove, papagaja in slikarja. Vstopnina 50 din. VOJKO ŠTUHEC IN RADO JERIČ RAZSTAVLJATA V KULTURNEM CENTRU IVAN NAPOTNIK V Kulturnem centru, med ostalimi, ustaljeno potekajo razstave umetnikov iz Maribora: Lajči Pandur st., Lajči Pandur ml., letos pa VOJKO ŠTUHEC in RADO JERIČ. Oba slednja bosta razstavila po dvajset svojih del, iz zadnjega obdobja. Otvoritev bo na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja ob 17. uri, v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik. Ob otvoritvi bo večer poezije in glasbe. Vojku Štuhcu je ta razstava že druga v zelo kratkem obdobju — najprej v Beogradu v galeriji »Pinki«, kjer razstavlja z Lajčijem Pandurjem. Njegove plastike so razbremenjene vseh oblikovnih spon fi-guralike, izražajo le intimni odnos do človeštva. Večno razmerje med organskim in anorganskim spodbuja ustvarjalca, ki iz vegetacije in fitolitov ohranja prehodne faze trajne, v običajnih materialih, kot so kamen, glina, mavec, ali pa v manj običajnem siporeksu. Kljub maksimalni stilizaciji je moč doumeti njegovo veliko željo po poznavanju in opazovanju bitij. Že sama tematika Fitolitov pa nam daje slutiti, kako popolne so posamezne preobrazbene oblike rasti, v katerih je rastline presenetila okamenitev. Značilnosti teh transponira tudi v plastike, ki imajo figuralni značaj in monumentalno noto. Poudarja sinhroniziranost linij, ki tvorijo svečano konturo, vse to pa obogatijo še diskretne tonacije materiala. V takem posredovanju je pri Štuhcu mogoče opaziti več različnih faz, ki so sicer tematsko sorodne in potrjujejo kvalitete izoblikovanega ustvarjalca. V spremljavi z njim razstavlja slikar Rado Jerič. Že brez razčlenjevanja motivov, je prisoten njegov subtilni odnos in izraz. Široke ploskve in asimetrični liki podkrepijo opazovalca o prisotnosti sprememb v naravi, ki jih spretno združuje v enotni podobi. Razpoznavni so motivi razčlenjenih vedut in krajin, z opuščanjem dopadljivih posnemanj in s prispevkom lastnega odnosa in deleža. Vse to navezuje na človekovo ustvarjalnost-delo kovačev, kjer je morda že nakazan začetek nove faze, ne samo v koloritu, temveč tudi v načinu oblikovanja potez. Krajino predstavlja v neokrnjeni lepoti in razsežnostih te, večkrat pa tudi s posegi človeka in njegovimi rezultati teh posegov, ki pa so manj prepričljivi kot sama krajina in rastlinje, ki ga pogosto osami v prostoru. Njegova iskanja še gredo po neprehojenih poteh, vendar se od začrtanih ne oddaljuje veliko. Milena Koren-Božiček REDNI KINO VELENJE Četrtek, 6. 2. ob 18. in 20. uri TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA — ameriški, avanturistični. Petek, 7. 2. ob 10., 18. in 20. uri NORCI S STADIONA - francoski, komedija. Sobota in nedelja, 8., 9. 2. ob 18. in 20. uri BOLERO - ameriški, seksi. V gl. vi.: Bo Derek. Nedelja, 9. 2. ob 16, uri OTROŠKA MATINEJA - POPAJEVE NORČIJE — ameriški, risanka. Vstopnine ni. Brezplačen ogled je omogočila TGO Gorenje. Ponedeljek, 10. 2. ob 10., 18. in 20. uri ZA SINOVO LJUBEZEN — ameriški, komedija. V gl. vi.: Burt Reynolds. Torek, 11. 2. ob 18. in 20. uri OPERACIJA HARPUN - francoski, kriminalka. V gl. v.: Daniel Auteil. Sreda, 12. 2. ob 10., 18. in 20. uri ter četrtek, 13. 1. ob 18. in 20. uri JEZDEC SKOZI ČAS - ameriški, avanturistični. V gl. v.: Fred Ward. KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 6. 2. ob 20. uri NORCI S STADIONA - francoski, komedija. V gl. v.: bratje Sharlots. Nedelja, 9. 2. ob 20. uri OTROŠKA MATINEJA - POPAJEVE NORČIJE — ameriški, risanka. Vstopnine ni.Brezplačen ogled je omogočila TGO Gorenje. Ponedeljek, 10. 2. ob 20. uri OPERACIJA HARPUN - francoski, kriminalka. V gl. vi.: Daniel Auteil. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 8. 2. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJ A- POPAJEVE NORČIJE — ameriški, risanka. Vstopnine ni! Sobota, 8. 2. ob 18. uri SCARFACE - BRAZGOTINEC -ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Al Pacino. Nedelja, 9. 2. ob 17.30 in 19.30 uri TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA — ameriški, avanturistični. V gl. v.: Johny Weismu-ler. Ponedeljek. 10. 2,.,ob 19.30 uri BREAKDANCE II - ameriški, glasbeni. V 1. vi.: Lucinda Dickey. Sreda, 12. 2. ob 19.30 uri ZA SINOVO LJUBEZEN - ameriški, komedija. KINO BRASLOVČE Nedelja, 9. 2. ob 18. uri SCARFACE — BRAZGOTINEC -ameriški, kriminalka. Sreda, 12. 2. ob 19. uri BREAKDANCE II - ameriški, glasbeni. 6. stran * BODEČI OBJAVE, RAZPISI Titovo Velenje * februarja 1986 m.*J, ■■" -'»j'mwi Obresti lahko vpišete v četrtek! Na vratih bank, v Cäso pisih in še marsikje je bilo mogoče prebrati, da lahko pripišejo občani obresti na privarčevane vloge katerikoli dan v letu in se tako izognejo nepotrebni gneči, ki smo ji bili priča prve dni novega leta. Kako tudi ne, obresti, pa čeprav so zneski skromni, se vsakdo veseli. Vsi tisti, ki so prišli s tem namenom prve dni prejšnjega tedna v banko na Šaleški cesti, kjer edini v Titovem Velenju pripisujejo tudi obresti na devizne vloge, so bili krepko razočarani. Najprej so se seveda postavili v precej dolgo vrsto, ko pa so prišli do bančne uslužbenke, je ta povedala, da obresti ne vpisujejo, ampak bodo to delali spet od četrtka dalje. Na vprašanja zakaj tako", zakaj tega ne napišejo niti na vrata, pa je molčala in opravljala svoje delo naprej. Strankam seveda ni preostalo nič drugega kot da pridejo spet v četrtek. Pa je bilo med njimi tudi veliko takšnih, ki težko pridejo v banko. Bili so takšni, od daleč, bili so tudi takšni, ki težko hodijo. Verjamemo, da v banki obresti niso vpisovali iz opravičljivih razlogov, vljudno pojasnilo in opravičilo strankam pa bi k temu gotovo sodilo. Glosiramo Pustna Mozirjani se tudi letos ne bodo dali. Pustni karneval bo, pa še kakšen! Kot pravijo, bodo na njem obdelali svoje probleme in težave, se nasmejali svojim napakam in neumnostim. Širše in svetovne bodo tokrat pustili ob strani. Velenjčani pa imamo teh kot kaže preveč. Ker ne bi mogli obdelati vseh bo karneval spet, ko jih bo manj. Saj bi bili drugače nekateri prikrajšani, to pa ne bi bilo lepo! (mkp) »77, poznaš Zvoneta Spo-sobneža?« je vprašal Miha Naivc soseda Ivana Kapiram. »Ne, ne poznam ga. Kaj se mu je zgodilo ? Spremljam črno kroniko, ampak tega priimka nisem zasledil« mu je odgovoril. »Ha, ha. ha,« se je zakroho-tal Naivc. »Saj sploh ne gre za črno, za svetlo prihodnost gre.« »Zdaj me pa ne zafrkavaj, ampak povej, kaj imaš za bregom!« »Za volitve gre, za volitve,« je poudaril dvakrat, da bi ga Kapiran le razumel. Še vedno pa mu ni bilo jasno, kakšne veze ima Sposobnež z volitvami, pa svetlo prihodnostjo. »Beremo mi v časopisu, poslušamo na radiu,« mu je naprej nakladal, kot da sosed Kapiran, ki vedno vse prebere, vedno vse sliši, ne bi vedel, kaj tam piše in kaj se govori, »da se med evidentiranimi pojavljajo sama znana imena. Nič novih, premalo mladih, vse premalo perspektivnih, svežih." »In kaj je v tem razveseljivega,« ga je vprašal sosed Kapiram, ko je videl, kako navdušeno je to pripovedoval. Usta je imel vse tja do ušes. »Počakaj, da ti razložim. Beremo mi to pri nas, v naši delovni organizaciji. Naglas. Pa si rečemo: volitve so resna stvar. Naš predsednik sindikata je nekje slišal, da moramo zdaj najti prave ljudi in jih dati na prava mesta. Pa se mi, delavci, temeljno okolje nam pravijo, zmenimo, da bomo poiskali pravega,« je pripovedoval in se skrivnostno nasmihal. Kapiramu se je že začelo muditi, pa mu je predlagal, da skrajša. »Potrpljenje, človek. Čakaj, da ti povem. Res smo ga našli. Priden je, da je kaj. Na razvoju dela. Noč in dan samo tuhta. Koliko je že ta prihranil našemu kolektivu. Se sanja se ti ne. Predvsem pa je pomemb- no, da je neznan, svež, nov, ti pravim. Čist kot solza,« je bil nad sposobnežem vedno bolj navdušen. Zdaj se je tudi sosed Kapiram ogrel. »Že kapiram, kaj mi hočeš povedati. Čisto prav ti dam. Če so povsod postopali tako, potem se nam :a prihodnost res ni treba bati,« mu je odgovoril, ko je res dobro razumel, kaj mu Naivc hoče povedati. Z enim ušesom jima je prisluškoval spodnji sosed Janez Vsepokvariš. Pa vedno streže z ušesi naokrog. Prav zoprn je. Ko pa začne gubati čelo, takrat je jasno. Spet bo nekaj pokvaril. »Ja, mi smo pa na kandidacijski konferenci rekli, naj bo tak, ki ima znano ime. Saj drugače tudi nismo mogli, ko pa o tem tvojem enkratnem in tapravem Zvonetu Sposobne-žu ni pisalo nič drugega kot ime in priimek. Ne od kje je, ne kaj je, ne kje dela, ne kaj dela. Tam, kjer nismo nobenega poznali, smo postopek poenostavili —- predlagali smo tistega, ki je bil na seznamu prvi. Opravili smo hitro in učinkovito. Tega Sposobneža še obravnavali nismo,« je izstrelil kot iz topa. Miha Naivc ga je skrušeno gledal, zmajeval z glavo, stokal in bentil: »Pa ne, da nam bo pravi za pravo mesto spet ušel?« K sreči je takrat prihitel mimo sosed iz pritličja Franc Bri- gamenič. Ubogi Miha se je že začel potiti, režalo se mu pa tudi ni več. Pocukal je Naivca za rokav in mu mimogrede navrgel: »Naivc. spet filozofiraš. Greva raje na golaž in pir,« in ga povlekel za seboj. Vsepokvariš in Kapiram sta samo še slišala, ko ga je spraševal: »Zakaj se ti vedno nekaj siliš?« Kako mu je golaž teknil ne vem. Od takrat ga še nisem videla. Ga bom pa vprašala, ko se spet srečava. M. Krstič-Planinc u m PI S I VI ()/ IK S k I N! VM \10(.0( I s V. tobusna postaja v središču fylozirja si tega imena že dolgo-.m* /aslu/i,