Poštnina plačana v gotovinl Izhaja TBak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Djn, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5'50 Din, za inozemstvo lODin RaČun pri poštnem Čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redakcija in nprara: Celje, Strossmayerjeva ulica Št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. la. Celje, sreda 1. januarja 1936. Leto XVIII Sankcije C e I je, 31. decembra. Sankcije so nov, povojni pojem mednarodnega javnega prava, so in- stitucija mednarodne soüdarnosti or- ganizacije Društva narodov. Trenutno so predmet splošne pozomosti, od njih v mnogočem zavisi izid itaiijan- sko-abesinskega spora. Zaradi te ak- tualnosti je zanimivo pregledati one mednarodne pogodbe, ki urejujejo uporabo sankcij. Na koncu svetovne vojne ni bi)a dolžnost zmagovalcev san-o, da ure- dijo svoje odnošaje s centralnimi si- lami, ampLk je bila mnogo večja in težja dolžnost, da ponovno organizi- rajo mednarodno sodelovanje in osi- gurajo inir, oboje je bilo v svetovni vojni globoko pogažer.o. Težka izčr- panost poraženih in zmagovalcev, o- gromne izgube ljudi in uničena na- ravna bogastva so v vseh narodih okrepila zahtevo po mirnim medna- rodrtern sodelovanju. Izraz teh teženj in voije zmagovalcev, da se osigura sta- tus quo, ki je nastal z izidom sve- tovne vojne, je meddržavna organiza- cija Društva narodov. Osnovna organizacija DruStva na- rodov je pakt Društva narodov. Za pakt sam je obstojalo več načrtov. V glavnem sta bili dve misli : anglo- saksonska, ki je izbegavala uporabo sankcij in polagala glavno važnost na javno mnenje in Čut pravičnosti, ter latinska, ki je predvidevala sankcije proti kršilcem tega pakra. Pakt pred- videva več stopenj, ki jih mora preiti vsak spor. Tu je odlaganje vojne, ob- vezna arbitraža (izbrano sodi?če, ki odloči v sporu) a'u posredovanje sveta Društvo narodov. Ako svet DruŠtva narodov ne reši spora sporazumno s strankama, daje posebno poročilo na skupšČini Društva narodov. To poro- čilo sprejme skupščina DN alt soglasno ali z večino. Država, ki se ne podredi omenjenim postopkom in ne ravna po razsodbi izbranega sodišča odnosno po poročilu DN, se proglasi za napa- datea. ČI. 16. pekta DN predvideva sankcije, ki se izvajajo proti napa- dalcu in oriim državam, ki ga podpi- rajo. V prvi točki tega člena so pred- videtie ekonomske sankcije, v drugi j skupni voja§ki ukrepj, da se odloČitve i DN spoštujejo, v tretji medsebojna | pomoč držav, ki izvajajo sankcije, in | v četrti izključitev onih članov DN, ki se ne pridružijo izvajanju sankcij. Vsa določila pakta DN sö slaba in vezana na počasni in okorni postopek j pri DN. Zato jo bilo več poskusov, da j se z naknadnimi sporazumi ta nedo- statek odpravi. Tu je treba omeniti ženevski protokol, katerega cilj je bil, da izpolni praznine. Predvideval je ob- vezno arbitražo (pakt DN ima fakul- j tativno arbitražo), poseben postcpefc, I če ni porocMlo sprejeto soglasno, prav- no definicijo o napadalcu in o zadr- žanju suverenosti. Ta ženevski proto- kol so države septembra 1924. leta soghsstio sprejele, a so ga že martft 19$5. preklicale. Kljub temu, da ta protokol ni uspel (kriva je Anglija, ki ga je pozneje odklonila), je prin«sel izvesten napredek. Na osnovi tega protokola le priSlo do lokarrtskih spi>- razWiov, podpisanth oktobra 1925. Te sporazume so podpisale Nemčija, Francija, Belgija, Velika Britanija, Ita - lija, Poljska in Češkoslovaška. V čeh sporazumih se odklanja vojna kot sredstvo za rešitev sporov, Nemčija pa se obvezuje, da bo spoštovaia sta- lus quo v pogledu svojih mej na za- padu in vzhodu. Sledi pariški pakt (znan pod imenom Briandov-Kellogov paki) z dne 27. avgusta 1928. Začetek tega pakta je obnova frar.cosko-ame- riške pogodbe o arb itraži. Namesto do pogodbe med dverna dižavama je priSlo do občega pakta. Sam pariški pakt je še bolj nepopoln kakor ^>akt DN, ker ne predvideva sankcij, nje- gova korist je, oa so se tudi Zedinje- ne države severoameiiške, ki niso ve- zane s paktom DN, veza)e posebno v novi definiciji nevtralnosti. To je formalno-pravna stran sankcij in njih zgodovinski razvoj. Od usta- novitve DN pa vse do danes ni bilo vojne, ki bi jo vodila kaka evropska država, vsled čosar je bilo DN v vssh vojnih konfliktih (spor zaradi Gran Chaca, Mandžurija) mogoče, da je s pn-vidnim zavlačevanjem in samimi resolucijami varovalo svoj ugled. V italijansko-abesinskem konfliktu to ni mogoft». Tu ie DN prisiljeno, da iz- vede kolektivno zaSČitu mini, ki je predvidena v osnovnem paktu DN, ali pa da samo izgubi na svojem ugledu in da ostanejo vse pogodbe, ki pred- videvajo zaščito rriiru, krpe papirja. Izvftjanje sankcij je nepopolno. Av- strija in Madžarska sta odkfonili ssnk- cije, kljub temu pa se napram njima j niso izvajala določua pakta DN. Z iz- vajanjem sankcij nosijo razne države različno težka bremena, zato je pred- videna in pri sprejetju sankcij svečanu obtjubljena skupna podpora in pomoč. Po najnovejših poročilih pa vidimo, da so zapadne sile zadevne naše zahteve gladko odklonile. Uspeh sankcij je dvomljiv in zavisi od velikih sil. Jasno se je pa poka*a!o, da država, ki ni sposobna, da se sama odločno in uspešno up«*e tuji voja§ki sili, ne sme upati na mednarodtio po* moc* in solidarnost. To izkustvö je dragoceno. T. P. Političoi pregled p Odstavilev glavnega tajnika JRZ. Dosedanji šel pisarne izvršnega od- bora JRZ v Beogi^adu, bivši g^neral- ni konzul Miloš Ivkovič, pristaš Ace Stanojevida, je bil razreSen in na- mesto njega imenovan za šefa glav- ne pisarne JRZ Ranko Trifunovič, sin pokojnega ministra Marka Tri- i'unovica. p Narodna skupšČina se bo sesta- la šele sredi jariuarja. p Načrt novega trgovinskegn za- konn je bil v skupscinskem odboru v načelu sprejet. 1> Angleška vlada se pogaja s sre- dozeniskimi državami g-lede skupne- ga nastopa vseh teh clržav za primei- italijanskega napada «a angleško brodovje. GrCija bo naprosenä, da pošlje divizijo vojagtva v Egipt in da dovoli Angliji uporabo nekaterih grških pristanišč za svoja pomorska oporišta. Turška vlada je že izjavi- la, da bo na strani Anglije. Zahteva J pa, da se ji dovoli utrditev Darda- nel. S to svojo zahtevo bo najbrž tudi prodrla. Tudi Francija je na strani Anglije. Del francoskega at- lantskoga brodovja je na poti v Sre- dozenisko morje, kjer bo pripravlje- lio, da pomaga v primeru sile au- gleškemu brodavju. 1» Italija, Francija in Nemčija. Italijanski -veleposlanik v Parizu je sporoC.il Lavahi, da čaka italijanska vlada na nove pogoje za mirno re- Sitev etiopske vojne. Laval pa je ve- leposlaniku' odgovoril, da Francija .tie more veC posredovati, temvesi da se mora Italija obrniti na Zvezo na- rodov, odnosno na odbor trinajstori- ce, ki je edino kompetenten v tern vprašauju. Italijanska vlada je v zadnjein času že večkrat poskusila pridobiti Nemčijo za svo>o stališče. Neničija pa dosedaj na vse te po- nudbe ni odgxDvorila, temveč samo obvestila Mussolitiija, da bo NeinČi- ja zahtcvala povracilo svojih kolo- nij, čim bo koncana vojna v Eti- opiji. p Vojna v Abesiniji. Iz abesinske- ga glavnega «tana poroCajo, da so moCni oddelki rasa Kase itt rasA Sejuma od vseh strani obkolili Ma- kalo in se pripravljajo na odločilni napad. Ttalijanska posadka je odre- zana od «ad'edj-a in se bo morala ^° pričakovanju abesinskih vojakovodij kmalu udati, ker ji že vsega prl- nitLiijkuje. Has Kasa i« ras Sejum sta obvsetila atoesinskega cesarja, da imata dovolj öet, hrane in municije za uspešno nadaljevanje zinagovite- ga pohoda. Napad na Makalo se jo že pričel. Abesinske čete se borijo $ tern večjim elanom, ker je Makala ležidenca izdajniškega rasa Gukse, ki je pristopil k Italijanom. Itali- janska letale so v ponedeljek ponov- no bombardirala mesto Dagabur na južni lionti in ga skoro popolnoma razdejala. Abesinski cesar je vložil pri Društvu narodov brzojavni pro- test, v katerem obtožuje Italijo, da je njena vojska v borbah zadnjih dni na področju Tembietia uporabljala strüpene pline. Hudo kršitev med- narodnih konvencij predstavlja tudi požiganje cerkev, napadanje docela neutrjenih krajev in boinbardiranje bolnic. Pri umikanju na področju Šire in Tembiena so Italijani vrh tega abesinsko prebivalstvo deloma pobili, deloma pa odvedli s s-eboj v suženjstvo. p Gröija dobi nov volilni zakon, ki bo v prihodnjih dneh objavljeu. Po novein volilnem zakonu bo inae- la GrČija 300 poslancev. Poslanoe bo- do volili po listah, v en dar pa bo mo- gel vsak volilec ined kandiciati iz- birati. J> Na kitajskega prometnega »i- nlstra Tangjunč«na sta oddala dva kitfi.jska nacionalista dese-t sti-elov, od kateiili ga je pet strelov mdelo. Med prövozom v bolnižnico je kitaj- ski minister ranam podlegel. Aten- tatorja sta zbežala. Sodijo, da je bil prometni minister obsojeri od nacio- nalistov na smrt, ker je bil »a po- mirljivo politiko proti Japonski. p Šlfeka Lavaleva zmaga. V i'run- coskein parlamentu se je «ačela v petek veflika Kunaiijepoliu^na deba- ta. Predsednik vhide Laval je v ob- s'ii-ii'em ki>voiii 'biTinil »VoL© ipöiltiko, />lasti pa pariSke predloge. Njiä cilj je bil samo eden, da «e obvaruj« Ev- ropa i>red vajno, je dejal. Posebno je v svojei« go vom nagl-asil, ida »6 je -Frwrveija že txl vsöga počottoa zft- ve««!» Aiigliji, tta }i v priioeru itft- IETU Vam bo o'c/sal delo pore sam Stran »Nova Doba« 1. I. 193G. Štev. 1. lijanskega napada priskoči na po- rno č na suhem, na vodi in v zraku. Po Lavalovem govoru se je začela d-ebata, ki je bila zaključena šele v soboto zvečer in je bila zelo burna. Zbornica je z 20 glasovi večine od- klonila resolucijo radikalnih socia- listov, ki izreka Lavalovi vladi ne- aaupnico. Sledilo je glasovamje o vladnem predlogu gledo prehoda na dn'ovni red, na katerega je Laval ve- zal zaupnico. Pri glasovanju je dobila vlada samo 43 glasov večinc. p Amnestija v AvstrijL Za božič je bila v Avstriji objavljena amne- stija, s katero je bilo pomiloščenih nad 1100 oseb. Med drugim so bili pomiloščeni voditelji februarske so- cialno-demokratske vstaj© župao Seitz, general Körner, mestni svet- nik Breitner in drugi. Pomiloščenih je bilo tudi več komunistov in sa- mo neznatno število narodnih soci- al is to v. p Napetost med Rusijo in Japon- sko se j'ö v zadnjem času zaradi Mongolije zelo povečala. Rusija na- merava po japonskem zgledu progla- siti neodvisnost Mongolije, kateri bo nudila vso potrebno vojaško pomoč. Na meji je že ponovno prišlo do kr- yavih spopadov med ruskimi in mandžurskimi obmejnimi stražami. Domače vesti d Gornjesavinjska posojilnica v Mozirjn, ki si je pridobila nevenlji- yih zaslug za gospodarski in kultur- ni razvoj gornje Savinjske doline, slavi 60-letnico obstoja. Ob jubileju želimu temu odličnemu sloveoskemu zftdružnemu denarnemu zavodu še nešteto let plodonosnega udejstvo- vanja. d Nov dnevnik. V soboto je začel izhajati v Ljuhljani nov dnevnik JjCrgovsfie finjige »Slovenski dom<^ popoldanska izda- ja »Slovenca«. List pravi v uvodni b-osedi, da sta.ga poklicala v življe- nje čas in potreba . . . d Dr. Edo šlajmer f. Dne 23. t. m. je urnii V St. Vidu nad Ljubljano v starosti 71- let sloviti kirurg, znan- stvenik in človekoijUb univl prof, dr. Edp Slajmer« Velikemu zdrav- niku in plemenitemu človeku dr. Edu Šlajm-erju bodi ohranjen časten spomki! d Sllkar Peter žmitek f. Na svöti večer je umrl v Ljubljani v 62. letu ßtarosti ugledni akademski slikar profesqr Peter Žmitek, soustanovi- telj moderne slovenske likovne umetnosti. Nasa kulturna zgodovi- na bo ohranila Petrü Žmitku trajen spomin. d Iz politično - upravne službe. S kraljevim ukazom so imenovani: sreski načelnik dr. Josip Hubad v Ljubljana za načelnika upravnega oddelka pri banski upravi v Ljublja- ni, sreski naČelnik B'ran Maršič v Novem mestu za sreskega načelnika v Ljubljami in sreski podnačelnik Rafael Mahnič v Kranju za sreske- ga načelnika v Novem mestu. d Iz železniške službe. Gosp. Ivan Deržič, načelnik prometno - komer- cialnega oddelka pri železttiškem ravnateljstvu v Ljubljani, je v istem svojstvu premeščen k železniškemu ravnateljstvu v Subotici. d Palača patriarhije v Beogradu je bila pred dnevi dograj-ena. Ima 500 sob. Zgrajena je bila na državne stroške. d Klavnica v Subotici je poslovala celih 50 let brez obrtnega dovolje«ija. To so ugotovili š»ele sedaj. d Splitsko pristaniSče bodo začeli po 20 letih zopet Cistiti. d Trboveljska premogokopna dru- žba bo tudi za leto 1935. izplačevala 5-odstotno dividendo. d Uredba o brezposelnih delavcih. Pod predsedstvom viš. svetiiika v ministrstu socialne politike dr. Krm- potiöa so se posvetbvali v soboto predstavniki osrednje uprave za po- sredovanje dela na konferenci v Sa- rajevu o bmiljenju brezposelnosti. Dr. Krmpotič je nanizal v svojein poročilu zanimive podatke o brezpo- selnosti v naši državi, o akeiji borz dela ter osnutku iiove uredbe o brez- poselnih delavcih. Uredba je zasno- yana na modernih načelih po an- gleškem vzorcu. Temelji na načelih avtonomnih oblasti, ki razpolagajo s svojimi dohodki. Pravico do pod- pore bodo imeli po novi uredbi tisti brezposelni, ki so bili v zadnjem le- tu brez. dela osem mesecev ali 12 me- secev skozi dve leti. Pravica do pod- poro traja 1(5 tednov. Izredna podpo- ra se pa lahko dobiva 20 tedmov. Uredba favorizira oženjene brezpo- selne, ki imajo otroke. Do 1. decem- bra je bilo v naši državi 300.000 bre?.- poselnih. Za 180.000 brezposelnih je bilo izdanih 11 milijonov Din. Števi- Io brezposelnih stalmo narašča. Pri- hodnje leto bodo zgradili več delav- skih zavetišč, med drugim tudi v Ce- Iju. d Vodnikova družba svojim 61a- nom in poverjenikom ob novem letn! Kaokr vsako leto, se tudi ob let.oš- njem novem letu spominja Vodniko- va družba vseh svojih mnogoštevil- nih članov in poverjeeiikov — sl-ed- njim se še prav posebno ob tej pri- liki zahvaljuje za njihovo požrtvo- valnost in njihov trud — želeč jim srečno in veselo novo 1-eto. Ob tej priliki si družbena pisarna dovolju- je opozoriti vse on© cenj. osebe, ki so spričo letošdijega lepega knjižnega daru — ki je, mimogrede povedano, rednifie in ßrzoveze vzradostil in zadovoljil slehernega člana naročnika — osehno ali pisine- no zahtevati pri g. poverjcnikih ali v pisarni knjige, pa jim, ker je bila prva naklada že pošla, ni bilo-otp- goče izročiti knjig, naj se podvizajo s svojimi prijavami. Pa tudi o»ne na- še cenj. gg. poverjenike, ki doslej še niso povsem končali z nabiranjem Clanov za leto 1935. v interesu članov prav vljudno prosimo, da svoje pri- jave čim prej dostavijo pisarni, da ne bi knjige II. naklade, ki bo v teku l'i dni dotiskana 1© v omejosiem ob- segu, pošle. . Z novoletnimi voščili vred prosimo vso našo obširno VQd- nikovo družino, da bi tudi v novem letu z enako vnemo podprla naSo kulturno prosvetno delo, pomagajoC tako sebi, kakor tudi naši narodcii kulturi. d Nelojalna konkurenca zdravni- kov. Zdravniki v Subotici so skle- nili, da bodo smatrali vsak zdrav- niški lionorar izpod 30 Din za nelo- jalno kocikurenco. d Podaljšanje davčnih in taksnib ugodnosti za hotelsko industrijo. Tujsko-prometna zvoza (Putnik) za bivšo mariborsko oblast v Mariboru nam sporoča, da je ministrski syet na predlog ministra za finacice in ministra za trgovino in industrijo z uredbo z dne 6. decembra 1935 po- daljšal za dobo 3 let vse davene in taksne ugodnosti za hotelsko indu- strijo, ki izvirajo iz zadevnega za- kona z dne 30. julija 1930. V poštev pridejo hoteli, restavracije, penzije in gostiln mnogo lepih besed in poslužamo na raznih sejah slad- ke in ognjevite referate. Mesto Celje je postalo po priključitvi prej'snje okoliške občine veliko po številu prebivalstva in po svojein teritorial- nem obsegu. Velike pa so postale naravno tudi socialne dolžnosti move obCinske uprave. Gelje ni pridobilo samo novih industrij kot davkopla- čevalcev, pridobilo in prevzelo je to Veliko Gelje tudi težka bremena in odgovornost za armado nesrečnih brezposelnih, ki narašča z dssieva v dan kot posledica obubožanja naše- ga podeželja in posledica gospodar- ske krize, ki je hudo zadela zlasti tudi industrijsko - delavske okoliše. Ako je prej malo Celje kot mestna občina v polni meri dajala dela in za- slulka svojim brezposelnim prebi- valcem ter je vselej dostojno skrbe- lo za svoje občinske reveže, tudi no- vo Veliko Celje ne sme v tern pogle- du zaostajati i«i mora kot inoderna mestna občina, ki se zaveda svojih kulturnih in socialnih nalog, v pol- ni mei-i tern dolžnostim svoje samo- pisarnišfie pofreSščine uprave zadostiti. Toda samo z bese- daini in v zadnj-em času tako običaj- nim zabavljanjem in kritizimnjem K:w j<> bilo, se komunalna in socialna vprašanja ne rešujejo. Brez- poselni in lačni rodbinski ofietje tr- kajo na vrata in prosijo pomoči v taki meri, kakor še to ni bilo nikdar. Od besed in obljub se tudi v V-eli- kem Celju ne da živeti. c Shod JRZ v Vojniku. Preteklo nedeljo se je vršjl v dvorani posojil- nico v Vojniku shod, na katerem so nastopili kot govorniki g. Mihelčič, glavni zastopnik Vzajemne zavaro- valnice in sedanji imenovani župam celjski, g. Fazarinc, predsednik Tr- govskega društva iz Celja ter doma- či gosj)od župnik. Gospodje so mno- go govorili, kako hudo je za vlado, ker je vse zavoženo, da bo pa S'edaj ,že vse dobro, ko iraamo svobodo. Popoldne so šli ti apostoli novega po- litičnega cvangelija še pouCit in osrečit slovenski marod v Trnovlje. Kake drugo nesreče ni bilo. — 0 na- daljevanju cestnih del ter o reguli- ranju Hudinje pri Žkofji vasi nismo niCosar sligali, bi nas pa bolj zani- malo, ko prazne besede o visoki po- litiki, od katere kmetje in d'olavci ni- česar nimajo. c Božičnica Sokolskega društva v Celju. Sokolsko društvo je letos iz- vedlo žrioko zasnovano socialno ok- cijo in obdarovalo za božič vse siro- mašne pripadnike izmed dece in na- rašč-aja. V nedeljo 22. decembra se je «napolnila telovadnica okoliŠke deške narodne šol-o v Celju s sokol- sko deco in naraščajem. Vedrih He so prikorakali naši malCki pod vod- stvom svojih vodnikov in vodnic. Svečano božiCno razpoloženje in na- peto pričakovanje je odsevalo iz oči naše mladine. Mladina je vedela, da Sokol na njo tudi v teh težkih čaish ni pozabil in da bo kot nagrado za pridno posečanje telovadbe vsak podpore vreden član obdarjen. Ko je nastala tišina, je nagovoril mladino društveni starosta br. Milko Hrašo- vec, ki je očrtal pomen prireditve in bodril mladino, da zvesto vztraja v sokolskih vrstah in tako dokaže, da j'O vredna podpore. Po ljubkih dekla- macijah doce so pripadnice sokolske- ga naraščaja zelo dobro odigrale lepo božično igro. Na odru se je prikaza- lo bogato obloženo hožično drevo. Angelčki so prinašali težko naložene košare polne dai-ov za naše malčke Vsak pripadnik dece je prejel dari- lo. Pred igro je mladinski zbor na- rodnih šol pod vodstvom br. Preglja vzorno zapel tri ljubke pesmice. Ko je mladina z lepimi darovi v rokah zapuŠčala telovadnico, j» z obrazov MNOGO SREČE IN VESELJA V NOVEM LETU želita vsem cenj. čitateljem, inseren- tom in dopisnikom redakcija in uprava »Nove Dobe«. PRIHODNJA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« izide v petek 10. jan. popol- dne. Namesto v petek 3. januarja smo izdali »Novo Dobo« že danes kot no- voletno številko. DANAŠNJI ŠTEVILKI smo prilo- žili stenski koledar in postne polož- nicc. Prosimo ves cenj. naročnike, ki prejemajo list po pošti in so z naroč- nino v zaostanku, da bi se poslnžili priloženih poštnih položnic in nam nakazali naročnino zanesljivo do 10. januarja in sicer vsaj za čas do 31. januarja 1936. Ker inoraino list r tiskarni tocno placevati, prosimo tu- di naročnike-zamudnike za točnost pri place van ju naročnine, ki je itak nizka. pri fvrd&i K. Qoricar vdv. Cefje odsevalo nedolžno veselje in globoka hvaležnost. Vsem, ki so s kakršnim- koli darilom pripomogli k obdaritvi, je hvaležnost mladine najlepša za- hvala. Vse tcžavno delo nabiralne akcije in razdelitve darov so vodile naše vrle sestre pod veščim in ne- umornim vodstom sestre Zofke De- belakove. Njirn velja v prvi vrsti na- ša zahvala, enako se prisrčno in bratsko zahvaljujemo vs-em sestram in bratom prireditvenega odbora za delo, ki so ga žrtvovali za sijajno uspelo socialno pomoč siromašni.so- kolski mladini. ..,-. c Zahvala. Socialna akcija Sokol- t-.kega društva v Celju za pomoC',si- romašnim pripatlnikom sokolške mladine je. preko, pricakoyanje zelo lepo uspela. Za ta uspeh še' zaliva- !jujpemo vscm darovalcem, ki so s svojim razumevanjem priskočili čia pomoč z velikodušnimi darovi bödi- si v blagu ali denarju. Enako se za- hvaljujemo tudi vsem sestram 'in bratom, ki so žrtvovali svoj prösti čas za delo pri organ izi ran ju social- ise akcije. Posebno se zahvaljujpmo tudi šolskemu vodstvu okoliške. ps- novne sole, ki je dalo za hoŽično oli- darovanje sokolske mladine telovad- nico na razpolago, kakor tudi br.,Ci- rilu Preglju, ki jc s svojim. ihla^in- skim pevskim zborom dvigijiil. sveča- no razpoloženje prireditve s preidya- janjem lepih mladinskih pesmi. Vsem in vsakomiir iski-ena bra,lska zahvala! ! . c Ustanovitev samostojnega Iiov- skega društva v Celju. V soboto zye- čer je imela celjska podruzpica- Slo- venskega lovskega društva v Celju dobro obiskan občni zbor v hotelu »Hubertusu«. Občni zbor je vodil predsednik g. direktor Mravljak. Po iz.črpnem poročilu tajnika g. ra.vna- tolja Zorka o uspešnem delovanju podružinice v zadnjih 14 letih je bilo soglasrio sklenjeno, da se podružni- ca likvidira in osnuje v smislu lov- skega zakona samostojno Lovsko društvo v Celju za celjski, gornje- grajski, šmarski in konjiški srez ter za šoštanjski sodni okraj. Z občnega zbora so bili poslani pozdravi pred- sedniku SLD dr. Lovre*nčiču, ravna- telju Zupanu in prosvetnemu in- spektorju dr. Bevku. V odbor Lov- skega društva v Celju so bili izvo- ljeni sledeči gg.: perdsednik direktor Fran Mravljak, podpredsednik rav- natelj Drago Kralj, tajnik ravnatelj Anton Zorko, blagajnik mestni ra- čuffiski revident Janko Wagner, go- spodar in knjižničar ravnatelj Franc Cilenšek, odborniki dr. Jože Bavdek, Ignac Cimprič, Fric Confidenti, sod- nik Mirko Detiček, Anton Grajželj, Fran jo Kalan, Hihard Kraupner, Ka- rol Pajk, kiž. Ciril Rihtar in dr. Sta- ne Vrhovc. Revizorja sta gg. Josip Kostanjšek in Janko Šoster. c Silvestrov večer Sokolskega dru- štva s pestrim, zabavnim sporedom bo drevi v Coljskem domu. Štev. 1. »Nova Doba« 1. I. 193G. Stran 3. c ßibanje prebivalstva. V celjski župniji, ki šteje okrog 20.000 duš, je bilo v !. 1935. rojenih 580 otrok (310 dečkov in 270 ,deklic), umrlo je 480 oseb (251 moških in 209 žensk), po- rok je bilo 145. Leta 1934. je bilo ro- jenih 542 otrok, umrlo je 441 oseb, porok je bilo 140. Število rojstev, smrtnih primerov in porok je torej lani lalino naraslo. c Umrli v decembru. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 33 oseb in sicer 10 v mestu in 23 v javni bol- nici. c Obisk tujcev. V decembru je ob- iskalo Celje 933 tujcev (833 Jugoslo- vanov in 100 inozemoev) nasproti 1069 v novembru 1935 in 892 v de- cembru 1934. c I. pies akademikov SO »Sloge« v Celju 5. januarja ob 20. v Narodnem domn. Igra priznani akadcmski Ron- ny-jazz iz Ljnbljane. c Napredovanja. V železniški služ- bi so napredovali: g. inž. Emil Tha- ler pri progovni sekciji v Celju v V. položajno skupino, g. Martin Novak pri progovni sekciji v Celju za viš- jega kontrolorja, g. Alojzij Lekan pri progovni sekciji v Celju za nadzor- inika proge in g. Josip Košir v Celju za vlakovodjo. c Iz železniške službe. Gdč. Eliza- beta Hirschfeldova, blagajničarka na postaji v Celju, je premeščena v od- delek za kontrolo dohodkov v gene- ralni direkciij državnih železnic. c Iz poštne službe. Gdč. Erna Bur- dianova, manipulantka v Šoštanju, je v ist-em svojstvu premeščena zopet na poštni urad v Celju. c Senzacija letošnje plesue sezone bo vsekakor III. obrtniški ples, ki bo v soboto 4. januarja 1936. v pro- storih Celjskega doma. Pripravljajo se izredna presenefenja. Godba prvo- vrstna, cene zmerne, za zabavo vsc- stransko poskrbljeno. Celjani, vabi- nio vas v soboto v Celjski dorn! c Uradni dan Zbomice za TOI za Celej in okolico bo v torek 7. janu- arja od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celjo •V Razlagovi ulici. c Celjsko pevsko društvo začne študirati povsem nov program, ki v sCelje ifi okolico bo v torek 7. janu- ysega mešanega zbora po božičnih poCitnicah bo v sredo 8. januarja. Pevke in pevci, pridite takoj k prvi vaji polnoštevilno! Nove pevko in pevci dobrodošli! c Sestanek npokojenih učiteljev iz Celja in okolice bo v soboto 4. janu- arja popoldne v Nabavljalni zadrugi drž. nameščencev v Celju. cPiSarnjßki prostori Obrtne hra- nllnice in posojilnice r. z. z o. z. v Celju, DruŠtva jugoslov. obrtnikov, podr. Celje in Cenzurnega odbora Za- natske banke pri DJO so sedaj v uli- ci dr. Gregorja Žerjava 4, dvorišče, desno (za trgovino »Astra«). Načel- stvo Obrtcie hranilnice in posojilni- ce, kakor tudi odbor DJO in cenzur- ni odbor želijo svojim članom srečno in veselo novo leto 1936. c Savinjska podružnica TK Skale v Celju bo imela redni občni zbor v soboto 11. januarja ob 20. v restav- raciji »Evropi«. c XVIII. obrtniški ples Slovenske- ga obrtnega draštva v Celju bo ne- preklicno dne 1. februarja 1936. v Narodnem domu. Prosimo druga društva, da bi se ozirala na ta da- tum in ne prirejala svojih priredi- tev. — Odbor. c Odlikovanej. Gosp. dr. Janko Be- dekovič, predsednik upravnega so- diSča v Gelju, je odlikovan z redom Jugoslovenske krone 3. stopnje. Ce- stitamo! c Frizerski saloni bodo na Novo leto ves dan zaprti. c O božičnih praznikih je južno vreme, ki je izpreminjalo zneg v ne- prijetno brozgo, preprečilo daljše iz- lete v okolico. Tudi smučarji, ki so V velik-om stevilu pobiteli v naravo, niso priSli prav na svoj račun. c Dekleta je oškodoval za 3.500 Din. Celjska policija je ugotovila, da je 28-letni Stanko V. iz Italije, ki je bil öretiran skupaj z bratoma Karlom in Francetom C. iz Drobnega dola pri tiaškem, ker je z njima 16. t. m. po- poldne ukradel kjnigarniški nameš- Cenki Julijani G. v Celju 10.200 Din, letos v novembru izvabil nekemu de- kletu v Britofu pr Kranju pod pre- tvezo, da bo dekle poročil, 3.000 Din, nato pa ji äe ukradel 350 Din in iz- ginil. Stanko V. je poročen. c Delavstvo tovarne »Metka« v Ce- lju se iskreno zahvaljuje tovarnarju g. Weinbergerju za božičnico. c Putnikov izlet v Marseille in Ni- co. Na sploSno željo priredi Putnik v času od 18. do 27. februarja 1936 izlet s posebnim vlakom v Marseille in Nico, če se prijavi dovolj infcere- sentov. Izletniki se bodo najprej ustavili v Benetkah, kjer si bodo ogledali najznamenitejše spomenike iz slavne zgodovine ben-eske republi- ke. Nato se nadaljuje potovanje ob francoski rivijeri v Marseille, kjer bo poklon na mestu, na katerem jo izdihnil blagopokojni kralj Aleksan- der I. Na povratku se ud-oležijo izlet- niki svetovnoznanega karnevala v Ni- ci, ki s svojim razkošjem in bogast- vom fantastičnih domislekov preka- ša -vse takšne prireditve- na svetu. Vse nadaljnje informacije, prijave, preskrba vizumov in valut po naj- ugodnejših dnevnih tečajih pri Put- niku v Maribora in Colju. c Žetev smitt. V PreŠernovi ulici 22 j-e umrl v petek 67-1 etni cestni po- metač Ivan Kovač, v mestni ubožni- ci na Slomškovem trgu pa je umrla v soboto v visoki starosti 93 let ob- činska reva Neža Basletova. V celj- ski bolnici so umrli: na sveti večer 59-letni višji policijski stražnik v p. g. Urban Krivec iz Celja, na božični dan 74-letni pletar g. Jakob Kronov- Sek iz Celja in 30-letni čevljar Franc Verbov&ek z Lave, v soboto 48-letna posestnikova žena Urša Tacarjeva s Kuretnega pri Šmarju pri JelŠah, v ponedeljek pa 21-letni graničar Ve- limir Ivanovid iz Belosavcev pri Oplencu. N. p. v m.! c Kronika napadov. V nedeljo je pos-estnikov sin Ivan Jazbec z Brda pri Planini v neki gostilni v Planini napadel 25-letnega hlapca Vinka Mastnaka iz Planine in mu z nožem težko po^kcdoval levo roko. Istega dne je dninar Aloiz Arbeiter s Tin- skega v Št. Tanžu pri Žusmu napa- ilel 29-!etnega dninar ja Jakoba Ti- čarja iz Babne foke pri žusmu in ga z nožem zabodol globoko v hrbet. V petek je neznan moški napadel v Bečici 29-letnega brezposelnega de- lavca Jakoba Kristana iz Boletine pri Ponikvi in mu zasadil nož v 1-e- vo nogo. V ponedeljek je 49-letnega posestnika Ivana Kolarja v Razgor- cah pri Vojniku udarila njegova že- na z motiko po glavi in mu prekla- la lobanjo. Poškodovanci se zdravi- jo v celjski bolnici. c Majski hrošč na Silvestrovo. Gosp. Milan Cetina, faktor Zvezne tiskarne v Celju, je prinesel v naše uredništvo Živega majskega hrožča, ki ga je našel v torek opoldne ob novi poti na hribu sv. Jožefa. Majski hrošč na Silvestrovo je pafc zelo re- dek gost! c Oddaja valilnih jajc štajerske ko- koši. Banska uprava bo oddajala tu- da prihodnjo pomlad valilna jajca selekcionirane štajersko kokoši zara- di razširjenja te pasme, ki j© glede kakovosti mesa in jajc ter nesnosti svetovno priznano najboljša. Jajca bodo zajamčeno od odbranih štajer- skih kokoši s preizkušeno nesnostjo do 220 jajc letno. Zoradi naročila jajc se je treba oglasiti najpozneje do srede 1. januarja pri tajni- ku Kmetijske podružnice v Celju g. Gaberšku pri mestnem računovod- stvu na mestnem poglavarstvu. Za vsako jajce je treba deponirati 0.75 Din. Naročiti je treba najmanj 60 jajc. c Prodaja gnoja v mestni klavni- ci. Mestno poglavarstvo v Celju raz- glaša: Dne 7. januarja 1936 ob 9. do- poldne bo mestna občina na javni ustmeni dražbi prodala ves v letu 1936. v mestni klavnici celjski pride- Ian gnoj najboljšemu ponudniku. Iz- klicna cena je doloöena na 4.000 Din in se gnoj pod to izklicno ceno ne bo oddal. Interescnti se vabijo, da se te dražbe, ki bo v pisarni mestne klavnice (Klavniška ulica 2) udele- - žijo. c Letna prljava vozil. Prebivalstvo se opozarja na razglas na uradni de- ski mestnega poglavarstva glede letne prijave vozil. Ker so vsa registrirana vozila (potniški in tovorni avtomobili, motorna kolesa, polfijakarski vozovi in bicikli) iz vse sedanje občine Celje v evidenci pri predstojništvu mestne policije, zadene njih lastnike dolžnost, da vložijo vse zadevne prijave med 1. in 31. januarjcm pri navedenem evi- denČnem uradu. Prijavne takse se pla- čajo v kolkih, ki se nalepijo na pri- javni poli. Obrazci so na razpolago pri mestni policiji, soba 36. Vozila, ki so pod plombo, so izvzeta. Letne takse po tarifni postavki 100, točka 2, so bile postopoma odpravljene z 31. 12. 1935. c Nočno lekarniško službo ima od 4. do 10. januarja kr. dvorna lekama »Pri Mariji pomagaj««. v. Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 5. do 11. ja- nuarja II. vod, reševalno IV. skupi- na, inspekcijsko načelnik g. Jellenz. Sport t Razpis mladinske smuške tekme v Celju, predpisane po JZSS za leto 1936. Tekmo prircdi Smučarski klub v Celju v nedeljo 5. januarja 1936 v Liscah pri Celju. Pravico starta ima- jo naslednjo skupine: Dekleta od 6 do 8 let, od 9 do 12 in od 13 do 18 let, ter fantje od 6 do 8, od 9 do 12, od 13 do 15 in od 16 do 18 let. Za dekle- ta bo teknia v smuku, za fante pa kombinirano, t. j. v teku od 1 do 4 km in na mali skakalnici, ki bo na- lašč v ta namen popravlj-ena in do- voljuje skoke do 14 m. Start ob 14. pri restavraciji Petriček v Liscah. Prijave in žrebanje stratnih številk ob pol 14. istotam. Pravico starta ima vsa mladina, katere starši so Clani Smučraskega klub aCelje. Vsi drugi startajo izven konkurence, njih Cas ozir. točke se istotako ocenijo, ter imajo pravico na darila. Darila: Na- slov mladinskega prvaka za leto 1935/36 dobi oni, ki v skupinah od 12 do 18 let doseže v obeh disci- p-linah največjo ätevilo točk, ter prej- me Castno dipJomo in umetni&ki po- kal iz stekla. Vsi skupinski zmago- valci prejrnejo diplome in praktična darila, drugi in tretji praktična dari- la. Objava rezultatov in razdelitev daril bo po tekmi v restavraciji Pe- triček v Liscah. Prijave je poslati na naslov E. GraCner, tv. V. Wogg, Ce- lje do 4. januarja zvečer. Prijavnine ni. Naknadne prijave se sprejemajo samo do pol 14. v restavraciji Petriček. V primeru neugodnih snežnih razmer bo tekma preložena na poznejši čas. t Razpis medklubske tekme v sla- lomu. SK Olimp v Celju razpisuje medklubsko tekmo v slalomu za po- nedeljek 6. januarja ob 11. pri Celj- ski koči. Tekmovanj© bo po pravil- niku JZSS. Start je dovoljen vsem verificiranim članom JZSS, izven konkurence tudi drugim smučarjein. Vsak tekmovalec (izvzeti so le neve- rificirani) se mora prijaviti s pred- pisano prijavnico SK Olimpu, Sve- tek Danici, Razlagova 5, do 5. janu- arja, ali pa v Celjski koči pred žre- banjem. Prijavnina znaša 10 Din. Žrebanje bo 6. januarja točno ob 10. v Celjski koči. Objava rezultatov po tekmi. Start točno ob 11. Opomba: Progo prekrmarijo tekmovalci dva- krat; kror pri prvem teku ne doseže določenega časa, izpad© iz nadalj- njega tekmovanja. Praktična darila in diplome. t Smučarski teÖaj za učiteljstvo na Veliki Planini. Slovensko planinsko društvo priredi v sporazumu z JUU sekcijo za dravsko banovino smu- čarski tečaj za učiteljstvo «ia Veliki Planini od 2. do 10. januarja. Tečaj bo vodil učitelj JZSS g. JeleniC iz Ljubljan-e. Stanovanje in hrana dnevno 36 Din. Enkratna taksa vsa- kega udeleženca 5 Din za Klub smuš- kih učiteljev JZSS, prijavnina 15 Din za oesbo. Prijave sprejema SPD v Ljubljani, Aleksandrova c. in JUU v Ljubljani, FranCiškanska ul. 6 do 1. januarja. Velika Planina leži na naj- i bolj prostrani planini in je lahko ' dostopna s postaje Kamnik. Nudi VSEM. CENJ. DOPISMKOM sporočamo, da ne moremo objavljati daljšib prispevkov, če jih prejmemo šele v petek dopoldne. Notice spre- jemamo ob petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. Prosimo vse eenj. do- pisnike, de bi to brez izjeme upo-] števali. Redakcija »Nove Dobe«. najboljše smučarske t/erene in je pravi smučarski raj, posebno za za- četnike, zaradi noštetih položnih po- bočij. Snežne prilike so zelo ugodne za vežbanje. Gospodarstvo g IX. vinski sejem in razstava bo 7. januarja od 8. do 19. v Ivanjkov- cih. Prijavljena so vina z najboljših vrhov in leg ljutomersko-ormoškega vinarskega okoliša. Prvič prevladu- jejo letos sortirana vina in bodo šti- ri petine vseh razstavljenih vin sor- tirane. Zastopane so prav vse zna- menitejše vrstc. Vina so se prav lepo obnesla in so povečini že vsa čista. Razstavni prostor je sredi vinogra- dov tik kolodvora, tako da eventu- alno slabo vreme ne bo nič motilo. Prometne zvcze so ugodne! Književnost ^ Ob zatonu starega in ob priČet- ku novega leta prinaäa ilustrirana tedenska revija za radio, gledališče, film in modo »Naš val« poročilo o stanju, v katerem je naša celokupna radiofonija. Sploh je povečana no- voletna številka tega našega izvrst- nega tednika izredno pestra. Josip Fran Knailič je prispeval izredno posrečeno reportažo »Žena s čarob- nimi očmi«, Gustav Strniša prisrčno pesem »Zimska noč v Bohinju«, Jo- sip Ribičič duhovito satiro »Škria- tinka«, Mihail Zoščenko hudomušno črtico »»Junak«. V tej Številki se na- daljujeta in zaključujeta ruski ro- man iiz dobe revolucije v Srednji Aziji in Goldonijeva klasična kome- dija »Mirandolina«. Zanimivosti iz domače in svetovne radios oni je, ra- dijska abeceda, modne novosti, film- ske in gledališke slike zaključujejo nedakcijski del lista, kateremu je pi-itložena öe 32 strani obsegajoča priloga s točnimi programi vseh ev- ropskih radijskih postaj. »Naš val« je najboljša in najpestrejša sloven- ska tedenska revija. Pišite še danes na upravo radijske revije »Naš1 val«, Ljubljana, naj vam takoj pošlje brez- plačno in brezobvezno na ogled eno številko. »Ti pi§e§ svoji nevesti s pisalnim strojem? To je vendar netaktno.« — »Moja nevesta zna namreč iz rokopi- sov razbrati značaj!« w 'K.UPÜJ fDOMACE Ali ste že poravnali naročnino ? Stran 4. »Nova Doba« 1. I. 1936. Štev. 1. F. R.: Srečno novo leto! Kako slab pričetek novega leta! Iz sna so me dopoldne prebudili kričeči glasovi mojih prijateljev, kj so vso not presilvestrovali. Pod oknom so rajali in rjuli: »Solidnež, pustež! Vstani, ki si se nam izmuznil že kmalu po polnoči! Naspal si se že, a mi Se nismo nehali bdeti. Z nami pojdeš, ne izmuzneS s,e nam! Halo!« Toda moja dobra gospodinja, stara Klotilda, je iz sosedne sobe odprla okno in posrečilo se ji je, da jih je odpra- vila z lažjo: »Gospod se sploh še ni vrnil domov, vsa v skrbeh sem zanj. Kako ste ga mogli izgubiti? Naravnost na policijo pojdem. Toliko se danes sliši in čita o napadih, umorih, moj Bog! VČasih je bilo vendar več poštenja na svetu«. »Da ga sploh domov ni? No, potem je stvar v redu. Brez zamere! Kje se le potika? Srečno novo leto, gospa! Le pomirite se, je pač malo iztiril, tudi mi smo!« Odšli so, med potjo so še kričali in peli. Komaj sem bil oblečen, je potrkala hiSnica: »Srečno növo leto, gospod!* Take želje je seveda treba plačati. Nato je prišla še dekla. In še dimni- kar s koledarčkom. Za njim s kole- darčkom še pismonoša. Potem so se pojavili neki otroci z voščili. Kako je pač nerodno, če človek na Novega leta dan ostaja doma! Mar bi bil na vse zgodaj odšel kam v hribe! Tako pa ie treba samo dajati denarja za želje, ki za srečo v novem letu žal niso prav niČ odločilne. Toda tradicija je pač tradicija in zato jo je treba spoätovati. Končno sem se odpravil z doma. Pa že na prvem vogalu sem naletel na znanca Boltazarja, ki me je burno na- govoril : »Srečno novo leto, dragi prijatelj! In še nekaj. Prosim te, posodi mi pet sto dinarjev, ki jih nujno potrebujem. Umrla mi je teta, oj, strašen udarec, bogata je bila, petdeset tisočakov dedSčine mi ne uide. Denar potrebu- jem k pogrebu, takoj se namreč Qd- peljem. Ti mi ne odrečeš.« »Moje sožalje!« »Nič drugega?« »Iz srca rad,« sem lagal, »toda ja- nuarske place 5e nisem potegnil. Sam iščem posojila.« »Ni mogoče. Saj si vendar nameščenec solidne tvrdke.« »Na vseh področjih že nastopa kriza.« »Ali naj se oglasim jutri, pojutriš- njem? Saj bi lahko počakal.« »Tedai bo pa že prepozno, saj teti- nega pogreba zato ne bodo prelagali.« »Veš kaj, k tvojernu šefu pojdem takaj, naj mi izpiača predujm na tvojo placq.« »Šef je včeraj za štiri dni odpoto val.« »Če le niso to prazni izgovori, ki mi jih natvezuješ. Dokaži mi, da place res nisi prejel!« »Dokaz je v tern, da ti denarja ne morem dati. Kajti sicer, bodi uverjen, ne bi okleval. Saj me v tern pogledu poznaš. Pred letom sem ti posodil stotak brez ugovora, vrnil mi ga se- veda Še nisi, oprosti, da te tega spo- minjam.« »Pusti očitke! Toda prepričal se bom, ali je resnica, kar mi kvasiš. In če si lagal, ne poznava se več. Bog me va- ruj takih prijateljev!* Pljunil je debelo po tlaku in brez pozdrava odšel. Toda nisem naredil še trideset ko- rakov, že mi je pomolil desnico pri- jatelj Anzelm: »Srečno novo leto! Prijateli, iščem te že nekaj dni z novico, ki te bo zelo zanimala. Oženim se!« »Čestitam ti, no. vendar si se odlo- čil!« »Da, in tebe prosim, bodi mi poročna priča.« »Žal mi je, toda princip je princip. Cilindra nolem nikoli več dati na glavo, to je kakor pribito. Zaklel sem se ne- koč, pri maturi, ko sern padel. Zato mi oprosti, da tvoje sicer laskave po- nudbe ne morem sprejeti.« »Malenkost! Sai ni treba, da bi kot priča moral nositi cilinder. To vendar n-i bil moj pogoj.« »Vem, ali zopet menim, da je posel poročne price tako ze!o važen in slo- vesen, da brez cilindra stvar ne bi bila v redu.« »Kako si smešen! Živimo vendar v dobi velike demokracije .. .« »Jaz spoštujem tradicije iz dobre stare dobe.« »Veš kaj, narediva kompromis. Vze- mi polcilinder!« »Tudi ne. Prvič ga ne posedujetrii drugič mi ne bi pristojal, ker imam nekam čudno obükovano glavo, tretjič »Za vsako glavo se najde pokrivalo. Morda se le bojiš izdatkov, toda kako majhno poročno darilce bi tvoje finance že tudi prenesle.« »Tretjič" sem pa spl6h sovražnik žensk in zakona in porok!« »Potem pa spadaš v norišnico, osel, govedo!« Ogorčen se je okreni! od mene. Dospel sem pred kavarno, ko se mi je prismejal naproti prijatelj Jakob: »Srečno novo leto, vse najboljše! Kako kaj tebi? Meni pa čestitaj, sre- čen sem, neizmerno srečen. Včeraj se mi je rodil sin. Očetovska čustva so pač presladka. Pornisli, štiri kilograme in osemdeset dek tehta moj prvoro- jenec, kri moje krvi, prava grča, ko- renina, srček mili... In äe nekaj. Pro- sim te, pojdi mu za botra. Nihče dru- gi! Tako visoko te cenim.« »Ni mi mogoče. Odklonil sem lani v treh takih primerih, zato moram ostati dosleden. Saj bi sicer prav rad.« »Tako ? In čemu take stvari odkla- njaš ti, ki si brez žene in otrok in gmotno dobro podložen?« »To je pa namreč princip!« »Kakšen princip vendar?« »Jaz sovražim otroke. Sovražim jih, zlasti one majhne, razumeš?« »Kaj, taka nebogljena življenja so- vražiš? In hočeš biti človek? ImaS kaj srca? Materialilst, cinik, morilec, zverina v človeški podobi! V kriminal spadaš, ne pa v človeško družbo. Fej!« Pobegnil sem v kavarno. Vse v meni je utripalo in prekipevalo. Bal sem se, da me zadene kap. Zrušil sem se na mehak sedež in si zakril obraz. »Srečno novo leto!« mi je vošfil plačilni natakar in me obogatil s kp- ledarčkom. »Srečno novo letol Da bi ti izpolnilo vse najskrivnejše želje. Vreden si sreče, duäa dragal« Pred mano je stal moj dobri prija- teli Valentin z jasnim smehljajem, ki me je kmalu pomiril. Tiho jenadaljeval: »Olej, prošnjo imam do tebe. OŽenil sem se, te dni sem se vrnil s poroč- nega potovanja, moja žena je Dalma- tinka, Danica ji je ime, o njej sem ti že pripovedoval. Osemnajst let ji je, krasotica, prava južna kri. Toda jutri moram službeno odpotovati za tri dm'. V tern strašnem vremenu, ko se me- njujejo sneg, dež, mraz, vihar, sever, jug, svoje žene ne morem jernati s seboj. Bojirr, se za njeno zdravje, ču- vati jo hočem, doma jo hočem pusriti. Da pa se ne bo dolgočasila te tri dni v mestu, ki je v njern še neznanka, ji hočem oskrbeti dobrega kavalirja, ki bi ji bil v tern času v razvedrilo. Vodil naj bi jo opoldne v hotel k o- bedu, pa tudi zvečer, morda tudi v kino kdaj. Pred spanjem Danica rada igra domino, tudi tu naj bi ji kavalir bil na razpclago. Samo tebi bi lahko zaupal svojo Iepo, mkido ženo» Ali mi hočeš storiti uslugo?« »Pa mi zavipa§ tako očarljivo bitje?« »Ne odreci, prijatelj!« »Aii jaz tvoje soproge ne poznam 3e. Morda ii jaz ne bom po volji.« »Saj pride semkaj vsak čas. In Se nekaj. Ne odreci ji nobene zabave! Tu imas" za izdatke pet sto dinarjev. Z ničerrer ne štedi! Jaz hočern, da Da- nica te tri dni ne bo nesrečna. Veseli s« naj, naj me öm manj pogreša, dokler se ne vrnem.« Todaj je vstopila vitka, temna dama s čudovito Žarečimi velikimi očmi, zares krasotica. »Tu ie moja Danica!« je ves vesel pi anil s sedeža Valentin. »Ali ni očar- Ijiva?« V resnici me je njena bližina vsega omrež^vala. Njeno prol-epo sijoče oči so s,e mi nasmehnile v dno duše, ko ji je bil Valentin predložil načrt, po katerem naj bi živela prihodnje tri dni. Odobfila je vse njegove predloge, bila j|ih je celo vesela. Sklenili smo, da na- stopim v novi vlogi prvi^ jutri opoldne, ko pridem po gospo Danico na dom, da jo povedem k obedu. »To je moj najzvestejši prijatelj, ki je edini vreden mojega zaupanja v tako delikatni zadevi, kakor je priču- joča.« se mi je Valentin laskal. »Vse hočem storiti v hvaležnost za zaupanje.« Prisrčno smo se poslovili. Odhajala sta k obedu. Jutri jo takole spremim jaz, ob njsj pojdem, že rnisel na to me vsega prevzema. Moj Bog, kaj bo iz tega? Hotel sem brati časopise, ali oči so se mi paste po črkah, ne da bi vedel, kaj berem. Na gospo Danico sem pre- več mislil. Vrag naj vzame časopise! Sklenil sem, da pojdem na zrak, na sveži zrak v zimo in mraz! In sem stopil iz kavarne. To sem Iepo naletel! Boltazar, Anzelm in Jakob so stall pred vrati. Vsi trije odklonjeni prija- telji. Kakor da so čakali name. In ie so me obkolili: »Prijatelj, si se omehčal? Saj nimaš kamna namesto srca? SprejemaS naše ponudbe? Izjavi se! Nudimo ti še po- slednjo priliko.« »Sprejel sem drugod ugodnejšo po- nudbo. Srečno novo leto vsem!« »V noriSnico, v kriminal z'njim!« TiSčal sem si uSesa in bežal, bežal. FRAN ROŠ: Občni zbor Društva ljubiteljev sočivja V januarskem večeru sem srečal prijatelja Mavricija Merjasca, ki mi je zašepetal : »Stopiva kam na kozarček vina ! Nepričakovano sem danes prejei denar, prijatelj Čižek mi ie po štirih letih vrnil dva kovača.« »Ali kam?« »V najbližjo gostilno. Tu pri Zlati raci je malokdaj kaj več gostov, v miru bova lahko kramljala. In tu je zakurjeno.« Stopila sva v gostilniško sobo. Tu so sedeli trije gospodje vsak pri svoji četrtinki vina in neki papir so ogle* dovali. Med njimi je bil tudi svetnik Slamnik, direktor znanega podjetja, obilen in glasen, a sicer prazen človek. Prav prijazno so nama prikimali v pozdrav. Trčil sem s prijateljem, ki mi je razodel neprijetno novico, da mu bo v kratkem odpovedana služba pisarja pri akciji za zatiranje brezposelnosti. Kreditov je tarn zmanjkalo. Zaskrbljen me je prosil nasvetov. Tolažil sern ga, izhoda iz položaja pa mu nisem mogel pokazati nobenega. »Nič več ne misliva na vso to bedo !« je zamahnil z roko in sva trčila. »Iz dneva v dan je pač treba živeti in riniti do kraja, dokler se da, potem pa bo itak wseeno !« »Spof-tovana gospoda !« se je tedaj pri so6tdni mizi dvignil svetnik Slam- nik z debelim glasom. »Otvarjam redni letni občni zbor našega druStva, po- zdravljam vse navzoče, zlasti še go- spoda Merjasca in Tikviča.« Pri tem je naperil pogled v naju. »Sklepčni smo ob vsaki udeležbi, ker je ura že poldeveta. V cast mi je, da morem ugotoviti, da je tudi v rr.inulem po- slovnem letu društvo vršilo svoje naloge, kar bo razvidno iz poročil gospoda tajnika in blagajnika. Prehajam k drugi točki dnevnega reda, to je k porocüu gospoda tajnika o delu DLS v minulf sezoni. Prosim !« Prijatelj me je dregnil z ncgo in mi dejal na uho : »Kakšno druStvo le to more biti? V našem mestu je na stotine drüstev, ali DLS mi je neznano. Kaj nc-ki te kratice pomenjajo?« »Morda bi utegmlo to biti DruŠtvo lojalnih Slovencev?« »Ali pa Društvo lahkomiselnih sam- cev ?« »Ne, ne, saj je gospod Slamnik nedavno praznoval srebrno poroko v krogu mnogoštevilne rodbine.« Pa odobritvi poročil je predsednik Slamnik stopil z listkom papirja k prijatelju Merjascu in mu tihö povedal: »Bodite tako prijazni, pa predlagajte tole listo novega odbora! Saj veste, nekdo pač mora predlagati.« »Prav rad, prosim.« »Oprostite I« sem se vme^al jaz. »Kako se vaše društvo prav za prav imenuje? S tem si že ves čas belim glavo.« »Tega ne veste? Mi smo vendar DLS, to se pravi Društvo ljubiteljev sočivja. Nad vse mnogo vitaminov hrani sočivje v svojih snoveh, zlasti pa beljakovin, kar je znanstveno do- gnano, a se vse premalo ceni kot ljudska in narodna hrana. V neki meri je celo važnejše od žitaric. Popolnoma pa bi soCivje lahko nadornestüo riž, k\ ga uvažamo in s tem Skoduiemo interesom narodnega gospodarstva. Propagiramo uživanje sočivja, to je fižota, graha, leče, boba in soje. S tern dvigamo konzum in pridelovanje so- čivja. Imamo tudi poseben druStveni znak.« Zares so vsi trije gospodje nosili na suknjah znak v obliki belega fižola z zlatimi črkami DLS. Predsednik Slamnik je nadaljeval : »Prihajamo k nadaljni točki, to je k volitvam odbora za novo poslovno dobo. Prosirn za predloge.« In se je ozrl k prijatelju Merjascu. Ta je vstal in prečital kandidatno listo s predsednikom na čelu in vsemi navzočimi kot odborniki, tudi najini imeni sta bili imenovani. »Je kdo proti tei listi? Ugotavljam, da je lista soglasno sprejeta. Ima kdo izmed izvoljenih kak pomislek?« Oglasil sem se : »Rad bi sprejel to cast, toda nisem še včlanjen v društvu.« »Malenkost!« me je tolažil blagajnik. »Saj takoj lahko poravnate članarino, ni je več kot dva kovača letno, pri- stopnina pa je pet dinarjev in osem dinariev stane društveni znak. Prepla- čila se hvaležno sprejemajo. To velja za gospoda Merjasca prav tako.« »Slučajno nimava denarja toliko pri sebi, a zadevo lahko že jutri urediva* »Gospoda, dospeli smo k zadnji točki dnevnega reda, k slučajnostim. Želi kdo besede?« »Prosim,« sem dvignil roko. Bil sem že pod vplivom izpitega vina, ko hoče človek govoriti in se mu porajajo izvirne misli : »Tako slučajno so mi prišle na um nekatere stvari, s katerimi bi DLS lahko stopilo nekako bolj iz rezerve v ospredje in zbudilo vest javnosti. Predlagal bi, da priredimo jeseni v naSem mestu veliko razstavo sočivja, kar bi gotovo zelo koristno odjeknilo. Nadalje naj bi se spomladi izvedla široko organizirana druätvena tombola. Dobitke bi si izprosiü, z dobičkom pa bi si ustvarili temeljni fond za zgra- ditev lastnega druStvenega doma. Go- spoda, mi vendar vemo, kaj društvo brez svoje strehe danes spioh pomenja! Bore malo ! Razmišljajmo o tem !« »Oba predloga gospoda Tikviiia sta gotovo zelo urnestna, hvala vam zanja. Gospod tajnik, točno si zabeležite te sijajne, nad vse važne misli, o njih bo treba resno sklepati že na bližnji odborovi se ji.« »Se jaz prosirn za besedo,« se je dvignil prijatelj Merjasec in za spo- znanje se mu ie zatikaval jezik. »Go- spoda moja ! Mi vsi poznamo ogromne zasluge, ki jih ima za naše druStvo gospod svetnik Slamnik. Časopisi so pisali o njih, vsemu našemu narodu sä dovolj znane. Če se ne motim, gospod svetnik že mnop;o let vodi naše društvo.« »Dvanajst let, prosim,« je pripomnil predsednik sam. »Pomislite, dvanajst let, in to ne sebi v korist, le v splošni blagor. Hvaležnost naroda zahteva sebi vidnega izraza. Zato predlagam, da slavni občni zbor podeli gospodu predsedniku svet- niku Slamniku častno društveno Član- stvo za njegove zasluge v dobi dva- najstletnega požrtvovalne^a društvenega vodstva.« »Živio !« je zahrumel občni zbor- Ginjen je izpregovil predsednik : »Ne bilo bi pravilno, če bi v moj! navzočnosti sklepali o tem predlogu ljubega gospoda Merjasca, ker nočem s svojo navzočnostjo vplivati na izid glasovania. Zato za hip zapuščam občni zbor, ki naj ga ta čas vodi gospod Merjasec. Funkcije podpredsed- nika namreč v druStvu ni.« In je stopil v kuhinjo. Merjasec je dal svoj predlog na glasovanje. Bil je sprejet soglasno. Poiskali smo pred- Štev. 1. »Nova Doba« 1. I. 1936. Stran 5. sednika in mu Čestitali. V solzah se je zahvaljeval : »Srečen sem, veliko veselje ste mi pripravili. Diplomo mi boste torej dali. Obesil jo bom v sprejemnico. In v časopisih boste, gospod tajnik, objavili notico o tem. Dal 'vam bom na raz- polalgo tudi svojo fotografijo. Gospod Merjasec, vi ste izredno inteligenten človek. kje ste dobili to idejo, , to kolosalno idejo ?« »Gospod svetnik, odkrito vam moram priznati, da sem to idejo že dolgo skrito gojil v srcu. Mnogo sem o tem razmiSljal, ni mi dalo miru. In danes je vse to izbruhnilo, bila je prilika. Kako dolgo že globoko spoštujem vaše blagorodje in vaše plemenito delo!« Z robcem si je obrisal oči. »ln jaz nisem vedel za to ! Že prej sem omenil, da v našem odboru ni- mamo funkcije podpredsednika. Pred- lagam, da se odbor konstituira. Tajnik in blagajnik ostaneta, kaj ne? Pod- predsedstvo pa naj prevzame blagi gospod Meriasec, te časti je vsekakor najvrednejši.« Soglasno sprejeto ! Merjasec je bil podpredsednik DLS ! Jaz sem postal pregledovalec računov. »Gospoda !« se je spet oglasil gospod ' Slamnik. »Zaključujem občni zbor z ugotovitvijo, da je bil njegov potek živahen kakor še nikoli, kar priča, kako močno se druStvo uveljavlja v javnosti. Vsi smo bili na višku stvar- nosti in vsestranske harmonije, sprejeli smo dalekosežne sklepe, katerih plo- dovi bodo koristni vsemu milemu narodu. In zdaj. Ančka, liter najbolj- šega na mizo ! Veliko delo je za nami, dostojno je bilo opravljeno. Gospoda, vidva pa oba sedita semkaj k rsam !« Pili smo, trkali smo, gospod svetnik se je smehljal. Nagnil se je k Merjascu: »Ali imate morda kako željo, ljubi gospod? Vas kje čevelj zuli ? Ali morerri za vas kaj storiti ? Saj veste, imam mnogo vpliva marsikje.« Prebrisano je pog;leda! moj prijatelj: \ »Nisem imel namena, da bi govoril '. o sebi. Danes gre samo za dobro društva. Ali na Željo vam moram priznati, da mi grozi brezposelnost. Moje rnesto pri akciji za zatiranje brezposelnosti bo namreč ukinjeno. Kreditov ni.« »Naš podpredsednik naj bi bil po- gnan med brezposelne? Nikoli! Sami odpovejte to mesto že jutri! Jaz vas namestim v svojem podjetju. Sicer sem prav to mesto sveto obljubil že osmim drugim reflektantom, toda do- bite ga edino vi. Kar jutri pridite, da podpiševa pogodbo. Hvaležen vam moram biti, vi ste prekrasen človek, blagi gospod Merjasec !« »Hvala vam, presrečen sem!« se je režal moj prijatelj z vsem obrazom in me je dregnil pod mizo: »Naj živi DLS!« »Živio 1« se je navduševal občni zbor in je pil, dokler se po polnoči ni odpravil domov v postelje. Podpredsednik DLS je dobil obljub- Ijeno službo, izkazal se je z razstavo sočivja in uspehom tombole. Nato se je poročil s hčerko predsednika DLS in pri prihodnjih občinskih volitvah namerava kandidirati. Na kateri listi, tega sicer še ne ve, celotna situacija je vsekakor še premalo jasna. Le to je gotovo, da DLS ne bo Jpostavilo posebne liste. Srečno in veselo novo leto želi tvrdka „Aboza" Alojz Drofenik Celje, Kralja Petra cesia 11 Mihael Dobravc slikar in pleskar želi srečno in veselo novo leto Celje, Glavni trg Potovalna pisarna «Putnik» v Celju Mi cenj. obänstvu srečno in veselo novo leto ter zagotavlja, da bo tudi v bodoče na razpolago z vsemi informacijami o potovalnih zadevah -ni- Koledar v kuhinji gospe Anastazije Sodni pristav Aloizij Srnola je bil oženjen in oČe dveh otrok. Ker je bil silno dobrodušen, je prepustil vso oblast v hiši že od vsega začetka Svoji ženi Anastaziji. Tako je vedno obveljala ženina na najmodernejše usmerjena želja. Že kar otroci so mo- rali dobiti taka imena, ki jih ni v ko- ledarju, saj sta celo obe stari mamici v srcu podvomili, ali sta obe imeni krščanski, ko m 5e nista nikdar čitali v pratiki in nskdar čuli od duhovnega gospoda, vsaj ne s prižnice. Pa gospa Anastazija je tako želeb. in bilo je vedno po njenem. Z leti je bilo še vse huje, kajti gospa Anastazija je hotela v družbo, je hotela toalete po najno- vej§i modi, domačo opremo po naj- novejšem okusu, da so jo mogle to~ variSice in posetnice občudovati . . . Seveda gospod Alojzij Smola pri vsem tem ni bil kaj srečen, pa si ni znal pomagati. In zgodilo se je, da se je bližal dan sv. Alojzija. Ni bilo tistega razpolože- nja in veselja v hiSi, kakor je pričV koval gospod Smola. Saj je bil on edini, ki je imel tako običajno ime, in zato ni čuda, da so na očetov god pozabili. Šele zvečer, ko sta Šla gospa in gospod Smola v svojo vsakoteden- sko družbo, so se prijatelji, ki imajo svoje koledarje vsaj v kuhinji, spom- nili na imendan gospoda Smole ter mu želeli vso srečo ... Kdo bi si ne mogel predstavljati presenečenja gospe Anastazije, kake neprijetno ji je bilo, da je pozabila na možev god, dvakrat neprijetno, kar je v prvi zaprepašče- nosti kar vsej družbi priznala, da je na možev god pozabila. Prijatelji so jo pač tolažili, da obhajanje godu že ni več prav moderno, a gospe Anasta- ziji je bila stvar le neprijetna. Minevali so dnevi in življenje je teklo svojo pot... Od tistega godo- vanja je potekel ravno enajsti mesec, ko opazi gospod Smola nekega jutra j v maju skrivnostno §epetanje in hihi- f tanje svojih otrok in nekako sveča- nost svoje žene. Po vzroku se ni upal vpraSati, da ne bi kvaril dobrega raz- položenja pri domačem ognjišču ; tako je odšel v urad, čeravno ga je grizla resnična radovednost, kaj pripravlja doma niegova družina ... Komaj je pričakal, da so minile uradne ure, vzel je svoj klobuk in hitei dovnov, tako da je prišel nekaj minnt prej kakor običajno; juhe Še ni bilo na I mizi in otrok še ne iz sole. Vsa žareča in v svoji najlepši obleki mu je prišla nasproti gospa Anasta- zija. Srčno ga je sprejela, objela in poljubila. Presenečen je bil gospod Smola in je takoj izpraševal svojo vest po vseh datumih svojega življe- nja in ni vedel, odkod toliko ljubezni. Žena pa je bila, kakor da je vse jasno, dogovorjeno, v redu : želela je le, da mož pošlje po vina v bližnjo gostilno. Šele sedäj se je upal gospod Smola vprašati, čemu bo vino, ko ga običajno nimajo na mizi. Skoraj huda je postala gospa Anastazija, a vendar je rekla, da mora bit! vino, da bodo letos na moč slovesno obhajali god gospoda Alojzija Smole . . . Tako je gospod Alojzü Smola spoznal, da se je gospa Anastazija zopet zmotila v ko- ledarju, in v strahu, da ne zamudi, prišla ravno en mesec prezgodaj. Gospod Alojzij Smola ni vzrojil, saj je bil dobro vzgojen, tudi žalostil se ni. saj je bil marsičesa navajen ... Da pa bi v bodoče bil tudi v niegovi hiSi praznik sv. Alojzija v skladu s praznikom v koledarju, se je odločil, da bo kupil ob novem letu navzlic pomislekom svoje žene ponižen kole- dar in ga obesil v kuhinjo vsaj za vrata . .. Kino Kino Union Celje. Srcda 1., Cetrtek ; 2., petek 'S. januarja: »Cigan-barona. j Razkošno opremljen film po sloviti i op-ereti Johanna Straussa. Naravni posnotki iz Jugoslavije. V glavnih u logah Adolf Wohlbrück, Hansi Kno- teck, Fric Ivampers, Gina Falcken- borg- in Celjan Milan Košič. Predigri: i zvočni tednik in barvani film »Prav- j Franc Kager optik Celje, öosposka ul. ljice iz mlina«. — Dne 4. januarja kino zaprt. — V nedeljo 5. januarja ob 10. in 14.15 ter v ponedeljek 6. ja- »luarja ob 10.: »Devil tiger«. Senza- cionaleci film iz džungel Azije. — V nedeljo 5. januarja ob 16.15, 18.30 in 20.45 ter v ponedeljek 6. januarja ob 14.15 in 16.15: »Zadnja ljnbezen«. Filmska romanca z muzikalnega Du- naja V glavnih vlogah Albert Bas- sermann, Japonka Mičiko Meinl, Hans Jaray in Oskar Karlweiss. So- deluje dunajski filharmonični orke- ster. Predigra: z,vocni tednik. — Po- nedeljek 6. (ob 18.30 in 20.45), torek 7. in sreda 8. januarja: »Marija BaS- kirčeva«. Izredno lep film dunajske produkcije. V glavnih vlogah Liii Darvas, Hans Jaray, Szökc Szakall in Atila Horniger. Glasba: Paul Abraham. Predigra: zvočni tednik. — Od öetrtka 9. januarja dalje vele- film »Poroöna noč«. V glavni vlogi slovita Ana Sten. Predigra: zvočni tednik. Dvosobno stanovanje šče par bre otrok v centra me ta takoj ali pozneje. P ¦ udbe na I Bošnjak, Celje, hotel Union albert Fröhlich jun. prelzkušeni krznarski mojster Celje, prej Kr. Petra štev. \'At sedaj samo Samostanska ulica se prip^roča cenj. ob instvu za izdelovanje surovih kož, barvanj-i in strojenje. — lzdc- iuje vse vrste kožuh vin in k u p u j e tudi surove kože vseh vrst po najviSjih dnevnüi cenah. — Cene solldne. — Postrežba toCna. BODOCNOST je zat Väs NEZNANA DEZELA Če hočete spoziiati Vašo življenjsko pot, ne oklevajte, ampak pisite astro- loqu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodnik Vaše življenjske sreče. Gotovo se Vam jc že dogodilo, da ste prišli v ncznane kraje, kjer niste poznali cest in poti. V takem položaju se niste prepustili golemu slučaju in pre- dali temni negotovosti, temveč ste povpraševali kakega dornačma, da Vam po- kaže, kod in kam? Zakaj bi ne povprašali, kadar gre za vaSe najbolj zaželjcno spoznanje, za Vašo bodočnost? Zakaj tavate v negotovosti in trdovratno hodite po neznanih potih življe- nja, ko pa bi vendar radi dosegli srečo, Ijubezen in blagosta- nje! Nevarnost pa je, da vse to zgrešite in Vam sreča uteče zadnji hip. Tu Vas morda čaka bogata, Ijubeča žena, tu Vas čaka karijera, blagostanje. Vi pa se trdovratno držite svojih navad. Loterijski uspehi se Vam umikajo! Zakaj pa izbirate slabe številkc in igrate v nepovoljnem času ?> V takih velevažnih momentih se prepuščate golemu slu- čaju in njegovim kapricam. Namesto da blodite v negotovosti, nejasnosti in uqibanjih, pisite astrologu in ga vprašajte za nasvet. On je poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vase sreče. Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognozo, da boste spoznali smeri Vaše bodočnosti in Sli po tej poti sreči in uspehom nasproti. Spoznali boste jasno in natančno to, kar morate storiti za blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah. Grafološki bureau Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vaše sreče in Vam namenjene usode. Vsak dan nam po^ta prinaSa dokaze naSega dela in zahvale naSih klijen- tov. Prosim, čitajte : »Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z ozirom na studij mojega življe- nja in moje psihoanalize, se Vam najprisrčneje zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen, ker se vse Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo, kako ste mogli podati tako to- čen opis mojega prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so se začele Vaše napovedi izpolnjevati, kdo je mo] vodnik na rnoji bodoči življenjski poti. Da Vam pismeno izrazirn zahvalo, me je napotil tudi loterijski uspeh, ki sem ga dosegel v prošlem kolu loterijskega igranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo, Vam vedno hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik, Maribor.« PiSite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datum ter 30 Din kot honarar za VaSo psihoanalizo in skico Vaše življenjske prognoze. Stalna in točna adresa se glasi : GrafoloSltl bureau — CELJE poštni predal 106. Po svetu Paul Bourget, znameniti francoski pisatelj in clan francoske akademije, je umrl te dni v Parizu. Železnlžka katastrofa se ie dogo- dila na sveti večer v Nemčiji. Brzi vlak na progi Halle-Erfurt je na mostu pri postaji Grossheringen zavozil v potni- §ki vlak, pri čemer je bilo 33 potnikov ubitih, nad 30 težko ranjenih, cela vrsta pa je dobila lažje poškodbe. Nesrečo je zakrivil strojevodja, ki je prezrl dva signala. Korupclja v madžarski občini. V madžarskem me^tu Szolnoku so odkrili veliko korupeijsko afero. Župan in cela vrsta občinskih nameščencev je bila aretirana zaradi velikih poneverb občin- skega denarja. Izobrazba prebivalstva v naši dr- žavi. Državni statistični urad objav- lja, da so pri zadnjem ljudskem štetju v Jugoslaviji našteli 55.4% pismenih in 44.6% nepismenih pre- bivalcev. Dravska banovina ima naj- več pismenega prebivalstva, in sicer 94.5%, naj man j pismenosti pa je v Vrbaski baiiovini. Narodnih šol je bilo v državi 8.62G, učitelj-ev in uči- teljic 27.369, učencev in učenk pa 1,309.000. , Kateri narod pije največ čaja? Iz- med evropskih narodov popije naj- več čuja angleški narod. Po statisti- ki, ki jo prinaša ncki angloški list, pride na vsakega Angleža 1.800 čaš čaja letno, na Amerikanca 400, na Rusa 275, na Nemca 36, na srednje evropejske narode 20, na Francoza 17, in na Italijana samo 1 čaša čaja letno. V statistiki pa se ne nohaj&jo podatki o azijskih narodih, kjer je čaj doma. »Tisoč dinarjev naj Vam posodim ? Kakšno jamstvo mi nudite za to?« — »Ali Vam zadostuje častna beseda po- Stenjaka?« — Da, pripeljite ga seml« ¦ •• »Odkrito Vam bom povedal, kakšen človek ste.« — »Pustite rajši to, sicer Vas bom tožil zaradi razžaljenjal« Stran 6. »Nova Doba« 1. I. 1936. Štev. 1. *Srec/?o //? vese/o //ow /e/o že///o svo//m ce/z/. sfra/ifam //? cd/e/na/cem /zas/eJ/7/e fč>rcfLe /> ofra//: 'ZJese/b //i srec/zo/zovo/efo CeJjökcL milarnu d.zo.z. Celje. Maks Zabukošek _ . ., , . \ modno krojaštvo Prostovoljna gasilska in resevalna ceta v Celju Mi svojim dobrotnikom in darovalcem srečno novo leto ter se jim zahvaljuje za podporo v starem letu in prosi za nadalinjo Celje, Cankarjeva cesta naklonjenost tej dobrodelni in dovekoljubni instituciji II------------------------------------------------------ Knjigarna «Domovina» Esih Matija H. Sufiner M Hubert mesar Radio oddelek [van MüStnak Celf'e, Kralja Petra cesta Celje-Breg podmžnica Celje konfekcijska trgovina P. Matkovič Albert Fröhlich Jun. A. fager CeIie> Kralia Petra cesta točilnica krznar, predelavanje surovih kož, barvanje, eostilna ~Na~Na» strojenje itd. Celje, Gosposka uhca Qelje, Samostanska ul Celje, Kralja Petra cesta F. funser Anton UrStf -7 *- , • i •• . Stavko Šafar .'' f . juiwn ursic Zvezna tiskarna in knngovezmca delikatesna trgovina damska konfekcija «Uran* koloniale, špecerija Celje, Prešernova ul. Celje, Pokojninski zavod Celje Celje, Kralja Petra cesta Matevž Zadravec %oza Zamparutti pekarna delikatesa in zajtrkovalnica Celje, Gosposka ul. Cel^ UUca dr% ^erjava Franjo Dolžan kleparstvo Rok Mestrov y^fo Kukovec špecerija-vinotoč ^i /^onc rnestni tesarski mojster, parna žaga in Iesna irgovina Celje, Za kresijo Cd]e.Lava Cel* Za kresi'o Martin Ore hove krznar Celje, Gosposka ul. Pivovarna «Union» Drago Gams D. Naprudnik j mehanimo podjetje Celje Hotel «Union» Prešernova ulica 16-18 R. Ogrizek Celie-------------------------------------------------------------—---------------------------------------------- , . n - xi i Svojim cenjenim gostom želi c r>ninu Ivan in Bogomir Naraks J F. Belak sodavičarja\ sreČnO nOVO letO elektrotehnično podjetje Celje, Kr. Petra cesta Hotel «Evropa» n ,. n x r Celje, PraSprnava n\ Gnsfilnn «7pfoni frnvqik» , -_------------ /; ..v; '..¦- ) .:,riV v/.v-;. ¦¦ A. Reberšak ¦ •, .; • -t <.: Celje, Klavniška ul. F. S. Lukas Kirbiš Josip žganjarna, tovarna likerjev in industrija sadnih sokov pekarna, tovarna kvasa in sladov Franjo Kalan trgovina s drvmi in premogom Celje, Frankopanska štev. 1. »Nova Doba« 1. I. 1936. Stran 7. Ing. GORJUP SERGIJ: Vinski pridelek in vinska trgovina v Sloveniji Rezultati letošnje trgatve v drav- ski banovini so presenetili glede lnnožine pridelka tudi najveej-e opti- miste. Saj je pridelala Slovenija po precej zanesljivih poročilih nad 500.000 hl vina razmeroma prav do- bre kakovosti. Pretirane so bile alar- mantne vesti glede škode, povzroče- ne po majski pozebi ki spet se je pokazala resničnost stare izkušnje, da je vsako prerokovanjo glede tr- gaive zelo dvomljive vrednosti, ker odločujeta September in Oktober o dobroti in množini pridelka. Najboljše rezultate so dosegli Šta- jerci s svojimi kvalitetnimi vino- gradi, ki so dali po ha znatno večje količine vina, kot pa področja kvan- titetnega vinograd»iištva na Dolenj- skem in v Beli Krajini. Kriva J9 te- mu predvsem majska poaeba, ki je škodila zlasti Kranjcem. Letos se je dobro posrečil dokaz, da se s selekcioniranim trsnim ma- terialom priznanih sort, kakor jih priporoča trsni izbor za dravsko ba- novino, labko dosežejo prav ugodni rezultati, ki presegajo tudi po iiino- žini pridelek slabo oskrbovanih vi- nogradov, nasajenih z manjvredni- ini, bogato rod-ečimi starimi sortami. Obilmi in kakovostno odlična trga- tev v dobro obdelanih sortnib •vino- gradih v ptujskem, ljutomerskem in obeh nrariborskih srezih daje o tej resnici najboljše spričevalo. Najboljše je odrezal letos ptujski srez, ki je pridelal kakih 130.000 hl yina, ali Y\ vsega vinskega pridelka 4ravske banovine. Sledi mu Maribor :>levi breg z 89.000 hl, Šmarje pri JeJ- ifcah s 63.000 hl, Ljutomer s 45.000 hl, ;Lrško z 42.000 hi in Brežice s 40.000 M\ vina. Teh 6 srezov je torej pride- lalo skoraj pet petin vsega vinskega pridelka v Sloveniji. Njim sledi dol- «jelendavski srez s 25.000 hl, novo- me.ški z 22.000 hl, mariborski desni breg z 22.000 hl, celjski s 15.000 hl, črnomeljski z 10.000 hl, metliški z 10.000 hl, konjiški s 7.000 hl, mur- |skosoboški s 7.000 hi, in srezi Gornji i^grad, Litija, Slovenjgradec, Laško in j^pčevje skupno s kakimi '3.000 hl ^Vina. '::¦. Grozdje je bilo letos zdravo, kot jjfee dolga lota ne. Zato rnlada vina 3Üipo podvrženu porjavenju, vlečlji- ^osti, cikanju in zavrelki, ako pra- föilno kletarimo in smo dovolj pre- %idni pri uporabi posode. Plesniv ali feicer pokvarjen sod pokvari seveda tudi najboljše zdravo vino. Kisline flilado vino ne kaže preveč. Kjer se ie pa ta neugodno pokazala, so na- ipredni vinogradniki njeno biološko Ujsmanjšanje pospcševali s tern, da so .^cnlado vino nekolikokrat premešali ^,'diožjem in skrbeli za pravilno tem- ^eraturo v kleti. Tudi niso takih mo- |tov žveplali. Znano je namreč, da posobne drobnoživke (micrococcus ^ialolacticus, micrococcus variococ- cus, micrococcus acidovorax itd.), ki s'e poleg vinskih kvasnic nabajajo v drožju, pretvarjajo najboljše ])ii temperaturi od 22 do 34° C ostro ja- bolčno kislino v milejšo mlečno kis- lino in ogljikov dvokis, kar ima za posledico, da se okus vina znatno poboljša. Pri temperaturi izpod 22° C presnavljanje jabolčne kisline ne prestane, vrši se le bolj polagoma. Ceprav je letošnje vino že toliko dozorelo in se dovolj očistilo, da je mogoča zanesljiva poskušnja glede njegove dobrote, se vinska kupčija le noč© razviti. Ponudbe je mnogo, ker so kleti polne žlahtnega soka in je pri vinogradnikih potreba po de- narju velika; povpraševanje je pa neznatno, ker se je zaslužek v vseh slojih prebivalstva vsled splošne go- spodarske krize občutno zmanjšal, vinski trgovci in gostilničarji pa ne razpologajo z velikimi vsotami go- tovine, ki bi bile za nakup večjih vinskih xalog in za razbremenitev vinskega trga nujno potrebne. Pr- votno nastavljene vinske cene za po- samezne okoliše se kružijo, ker so siromaäni vinogradniki prisiljeni prodajati svoj pridelek večkrat tudi izpod proizvodne cene, da se reäijo vsaj najbolj perečih obveznosti. V srezih Ptuj, Maribor levi breg, Ma- ribor desni brcg, Ljutomer, Dolnja Lendava in Šmarje pri Jelšah se je ustalila cena za navadna šibkejša vina na Din 2.50, za boljša namizna mešana vina Din 3 do 4.—, za kva- litetne izbrane sortne proizvode pa od Din 4.— do Din 6.— za liter. Iz,- jemoma se najdejo ponekod vina slabše kakovosti tudi po Din 2.—. Stara kvalitetna vina so skoraj po- polnoma razprodana in se plačuje- jo od Din 6.— do Din 8.—. Najnižje vinske cene v banovini so v Halozah in v šmarskem. srezu. Mešana namizna bizeljska vina se prodajajo po Din 2.50 do Din 3.—, kakovostna namizna vina pa po Din 3.— do Din 4.— za liter. Enake cene veljajo tudi za dolenjski cvi- ček, Crnino in belo vino iz krškega sreza. Cene dolenjca v novomeškem srezu so nekoliko višje in znasajo Din 3.— do Din 4.— zä navadna n-a- mizna vina in Din 5.— do Din 6.— za sortna kvalitetna vina. Cena belo- kranjskega vina je Din 3.— do 4.—. Razmeroma visoke cene se plačajo za vino v konjiškem srezu in to od Din 3.— do Din 6.50 za liter. Posebno cenjena je tu črnina iz modre fran- kinje. Našim gostilničarjem in vinskim trgovcem je priporočati, da kupuje- jo čim največ vina iz ostalih bano- vin. Nebo nas je letos blagoslovilo z razmeroma visokim vinskim pridel- kom, ki je skoraj še enkrat tako ve- lik, kot je bil lanski. Kakovost no- vega vina je prav dobra. Slovensko | vino letos ni podvrženo napakani, • njegova cena je pa tako nizka, da i komaj krije visoke režijske stroške obdelave naših goric. Lani in pred- lanskim, ko sta bili vinski let in i v dravski banovini izredno nizki, je bilo morda razumljivo, da se je uva- žalo cenejše, a često tudi manjvred- no vino z juga, danes je pa to za gospodarski razvoj osiromašene Slo- venije škodljivo, ker pošiljamo za blago, katerega imamo sami v iz- Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄRODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,200 000*— Rupuje In pro- dLaLJct devize in valule Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nodi za nje popolno var» nost in ugodno obrestovanje Podružnici: ^Maribor, Šoštani Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke spadajoia dela In popravila — Cene unerne — Postrežba toüna In solidM vrstni kakovosti in v izobilju, težke milijone v druge pokrajine in tako sami sekamo korenine našega bla- gostanja. Lep Bokal v sredini mesta se odda. Celje, Razlagova ulica 8a,'ll. 2 trisobni stanovauji se oddata takoj. — KirbiS, Celje Nalivna pe^esa z garancijo od 2 do 10 let in ob enem ! zavarovana protl Izgubl V slučaju, da izgubite pero, dobite nov# enakovredno brezplačno — Vsa pcre^fi so zlata, 14 karatna z indium vršičkom po Din 60--, 90--, 120'-, 150-, 180-in250- ; PrepriCajte se o prvovrstnem blagu v knjigarni in papirnici ;,Domowinaif — Celj| Kralja Petra c. «5. ';-' PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE* prei Južnoštajetska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižiee in tekoči račun^lzvršuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Il8tanoirlj®*ia lela 1864. Pod stalnlm driavnim nadioritvom Celjska meslna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v iastni palaöi pri kolodvonu) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso davčno močjo Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Oelje z vsem premože- njem in vso davčno močjo Stran & »Nova Doba« 1. I. 1936. Štev. 1. M5J [391 [691 U9A U9A ma) fflmim VASE T&MXJW>MMMm <%iwn# &3$kotitoee&it4eudo6fu>: $a casa; t&%auftamg * Mm AUIŠ PH»JV©S can.naiim d&de&ußcem inpos&nh mm ?iluate6em;Zčnc-€e4edo' Zeum&.da m) (39A (59j fe?) m) fe) (r^ C^d (79A Ur^juje B*4o Ptialk. — Odgovorcn Ea konzorcij »Nove Dobe« in Zveino tlskarno Mitan Ottiiu. — Ob* t Ceiju.