Računalniško Informacijsko Komunikacijsko Obveščanje Slepih in Slabovidnih
letnik 6, štev. 3 / (september) 2007, ISSN 1854-4096
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
Odgovorni in tehnični urednik, Marino Kačič
Naročnikov v digitalni in zvočni obliki: 1075
=================================================
Opozorilo: Avtorji prispevkov so odgovorni za svoja stališča!
Domov Uredništvo Naročite brezplačen Rikoss
KAZALO
1. UVODNIK: Farsa o enakopravnosti pri volitvah + anekdota iz plaže
2. AVTOPORTRET: Anica Grebenc
3. POPOTNIŠKI UTRINKI: Potepanje po Peruju
4. INTEGRACIJA: V Narodni portretni galeriji v Londonu so razstavljali slepi in
slabovidni
5. NOVOSTI IZ INVALIDSKEGA VARSTVA: Spremembe in dopolnitve Pravil
obveznega zdravstvenega zavarovanja
6. DOBRO JE VEDETI: Slovenski slovnični pregledovalnik Amebis BesAna (test)
7. SPLETNA DOSTOPNOST: Univerzalna spletna dostopnost – 3. del
8. NAMIGI IN NASVETI: Zaviti oklepaji v Wordu, Kako vedno zmagati v igri Pasjansa?
9. OGLASNA DESKA: ZoomText 9.1
10. NOVIČKE: virtualni vodič po Ljubljani, varni uničevalec zgoščenk, Microsoft in
Nokia v mobilnikih, Mozilla bo opozarjala uporabnike na zlonamerne spletne strani
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 2
1. 1. UVODNIK: Farsa o enakopravnosti pri volitvah + anekdota iz plaže
Urednik: Marino Kačič
*********************************************************
Zadnja leta se veliko govori o enakih možnostih ljudi z ovirami (t.i. invalidi), ki naj bi
imeli pravico, do enakopravne udeležbe v družbenih procesih kot na primer: enake
možnosti pri izobraževanju, zaposlovanju, enake možnosti do informiranosti ipd. Mnogo
tega se je na formalni ravni zagotovilo, na izvedbeni ravni (kaj in kako je v praksi
možno), pa je druga zgodba. Tokrat bi rad osvetlil le razliko med formalno in izvedbeno
platjo pravice do volitve.
V ustavi je zapisano, da imamo vsi polnoletni državljani RS pravico do volitve
predsednika, poslancev, svetnikov ipd. Do tukaj smo res enaki. Kaj pa, ko je potrebno
volitve izvesti? Ali imamo enake ali vsaj podobne možnosti kot neivalidi? Niti malo ne.
Neinvalid, se lahko usede v avtomobil ali pač odpravi peš na volišče, kadar mu ustreza,
vzame volilne pole in jih sam, v svoji intimi izpolni. Ljudje z ovirami ali t.i. invalidi, pa
tega po večini ne moremo ali vsaj ne tako enostavno. Večina potrebuje nekoga, ki ga
bo pospremil. Mnogi bodo rekli, da je tako zato, ker pač imamo svojo oviro, deficit ali t.i.
invalidnost. Sam menim, da je čas, da neinvalidom ne verjamemo več. Ne verjamemo
več, da mora bit svet narejen le po meri njih. Zakaj pa ne bi bil svet narejen tako, da bi
vsem omogočal enake možnosti tudi na izvedbeni ravni oziroma v praksi?
Poskus v to smer je bil narejen z zadnjo spremembo zakonodaje o volitvah, ki je
naložila tistim, ki izvajajo volitve, da volišča naredijo dostopne tudi t.i. invalidom.
Vendar zakon dodaja tudi, da mora vsaka občina vzpostaviti le eno tako volišče (npr. z
govornim načinom volitev). Taka rešitev (eno prilagojeno volišče) se zdi bolj
vljudnostna gesta kot rešitev za vse. Kakšen nesmisel: invalidi, so ovirani in ravno ti naj
bi hodili iz vseh koncev na prilagojeno volišče. Neinvalidi, ki so samostojni in povsem
mobilni, pa imajo volišča v vsaki krajevni skupnosti. Kakšna enakopravnost je to?
Volitve prek interneta, bi pokrile velik del te vrzeli. Ne bi omogočile vsem dostopa
(starejšim predvsem verjetno ne), mnogi pa bi lahko enakopravno, brez posebnega
spremstva volili. Volišče bi prišlo domov – na računalnik. Tako bi bili invalidi in
neinvalidi bolj izenačeni. Dober argument za to je tudi ta, da ne bi bil to poseben
strošek zaradi t.i. invalidov, saj bi volitve preko interneta opravljali lahko vsi državljani.
Pomembno pa je, da bi s tem deklarirano oz. formalno enakopravnost, prenesli tudi na
izvedbeno raven oz. v prakso. Zato predlagam, da se vsi s takimi in drugačnimi ovirami,
s formalnim statusom invalida in brez tega statusa, zavzemamo in zahtevamo volitve
na dom!
Tehnično je to povsem izvedljivo, kar se je pokazalo npr. v nekaterih Baltskih državah.
Bodo politiki izpeljali kar obljubljajo? Lobirajmo, pritiskajmo, zahtevajmo! Saj je to naša
formalna in ustavna pravica, ki jo bodo izpeljali le, če bomo to zahtevali.
Kot je v letošnjem letu že utečeno imamo tukaj novo, še svežo anekdoto iz plaže.
IZ našega vsakdanjika: Na plaži (napisala, Katarina)
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 3
"Vroči dnevi se vrstijo in s kolegico se odločiva, da jo mahneva za nekaj dni na enega
izmed bližnjih otokov. S seboj vzamem tudi nekaj brajevih časopisov, za katere mi čez
leto primanjkuje časa. Moja poteza se izkaže kot pravilna. Ko se naveličaš plavanja in
poležavanja kar tako, se udobno namestiš, zapreš oči in s prsti drsiš čez pike. Slaba
bralka sem in drsenje preko pikic me neredko zaziblje v polsen. Moje početje je sredi
gneče vzbujalo kar precej pozornosti. Prijateljica mi poroča o radovednih pogledih.
»NO, si mislim, bomo pa še tu osveščali ljudi.« Pa pride mimo tudi ena tistih prodajalk,
ki ponujajo vso mogočo šaro. Nekaj mi razkazuje, jaz seveda ne reagiram kaj prida. Pa
se s sočutjem obrne k prijateljici in ji glasno reče: »A, je gluha.« Še dolgo se s
prijateljico na ta račun smejiva. Res nisva vedeli, da je brajev časopis tudi znak
gluhosti."
Na vrh
2. AVTOPORTRET: Anica Grebenc
********************************************************
Če se vrata zaprejo, ti Bog zagotovo pusti nekje okno odprto. Tako približno je rekla
Marija Trapp v filmu Moje pesmi, moje sanje. Prav to se mi je v življenju večkrat
zgodilo. A z voljo in optimizmom sem prehodila življenjsko pot povprečnega človeka.
Pred petdesetimi leti sem postala prvošolka. Poskusno, so rekli. Nekaj let poprej so
ugotovili, da slabo govorim. Zaradi okvare slušnega živca sem naglušna. Slušnega
aparata nisem marala, starši pa tudi niso vztrajali. Zelo jim je odleglo, da sem bila
uspešna učenka in me ni bilo treba dati v Zavod za gluho in naglušno mladino. Nihče
pa se ni strokovno ukvarjal z mojim govorom, me učil uporabljati sluh … Še preden
sem znala brati, je neka študentka v pogovoru ugotovila, da ne izgovarjam črk c in č.
Slišala in govorila sem s in š. Naučila me je izgovarjave, a kaj, ko nisem vedela, kateri
sičnik ali šumnik nastopa v besedi.
Potem je prišla knjiga. Za vedno je postala moja najboljša prijateljica in učiteljica. Z njo
sem spoznavala svet, človeške usode, znanost, umetnost. Pomagala mi je graditi
osebnost, iskati smisel življenja. Predvsem me je učila pisati in govoriti. Praktičen sem
si morala zapomniti, katere črke so v posamezni besedi. Še danes moram neznano
besedo videti napisano.
Pri trinajstih letih sem ugotavljala, da v temi ne vidim tako kot drugi. Neprijetno mi je
bilo, ko je kdo iz omizja jedel sladico z mojega krožnika, medtem, ko sem ga gledala v
obraz. Okulistki sem opisala svoje težave. Rekla je, da ni pomoči in mi predpisala
očala. A sem vseeno padla v kako jamo, se zaletela v nepričakovano oviro … Če sem
doma rekla, da ne vidim šivati ali ne ločim plevela od sadik v vrtu, so me zavrnili, češ,
saj imaš očala. Sprejela sem oceno, da sem lena, nerodna, trmasta.
Živeti med normalnimi ljudmi pomeni normalno delovati. Pogosto sem bila v čustveni
stiski, saj marsikaj, zaradi sluha ali vida, nisem zmogla. Veljalo je le: hočeš ali nočeš,
moraš. To mi je privzgojilo marsikatero pozitivno in negativno osebnostno lastnost:
nekomunikativna, nesamozavestna, disciplinirana, potrpežljiva … Dodajte še lastnosti
Vodnarja, pa veste o meni že veliko.
Hud šok sem doživljala ob koncu osemletke. Na tihem sem želela študirati. Zanimala
me je medicina, sociologija, književnost. Doma pa so želeli, da se čim prej zaposlim.
Za mene zanimivi poklici so potrebovali sluh in/ali vid. Poklicni svetovalec me je usmeril
na srednjo ekonomsko šolo. Ekonomija me pa res ni zanimala. Slišala sem bila, da je
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 4
veliko narekov pri strojepisju. Nareki in moj sluh!? Torej sem nesla prijavnico na ESŠ.
Mama je izvedela za poklicno gumarsko šolo. Vseeno mi je že bilo, prijavnico sem
prenesla tja zadnji hip.
Pred štirimi desetletji sem tako postala gumar in se zaposlila v Savi. Finančno sem bila
preskrbljena, a enolično delo v proizvodni hali me ni niti malo osrečevalo. Čas je šel po
polžje, kemikalije so povzročile ekcem, vročina in prepih pa težave z vnetjem ledvic.
Najhujše pa je bilo spoznanje, da bo hrup še poslabšal sluh. Spoznala sem, da moram
zase poskrbeti sama. Vpisala sem se na srednjo kemijsko šolo. Štiri leta sem po službi
hodila v šolo. Vmes sem napravila še šoferski izpit. Zelo me je skrbel zdravniški
pregled. Niso me vprašali po sluhu, okulistka pa je odredila, da moram voziti z očali.
Pred leti torej v kartoteko ni vpisala ničesar o nočni slepoti. Avto pa sem srečno vozila
celih petindvajset let, zadnjih petnajst let samo podnevi.
Srednjo šolo sem uspešno končala in postala stroškovni tehnik v računovodstvu. Delo
s številkami mi je bilo zanimivo, treba je bilo misliti s svojo glavo in logično razmišljati.
Želela sem nadaljevati z izobraževanjem. V tovarni so mi bili pripravljeni plačati šolnino
le na Ekonomski fakulteti. Prav, pa EF. Večkrat se spomnim dogodka pri izpitu iz
matematike. V veliki predavalnici se nas je zbralo čez sto študentov. Sedla sem v prvo
klop, saj bo profesor naloge narekoval. Pred tem narekom pa nas je temeljito premešal
in ravno mene poslal čisto zadaj. Ko je končal z narekom, je vprašal, če koga kaj
zanima. Hitro sem se morala odločiti ali zapustiti prostor ali pred vsemi povedati, da ne
slišim. Odločila sem se za drugo možnost in ostala živa! Brez besed mi je profesor
prinesel svoj list z nalogami. Izpit sem opravila, a ta izkušnja me je prepričala, da
potrebujem slušni aparat. Ko je otologinja gledala avdiogram, jo je zanimalo, zakaj sem
šele zdaj prišla. Opisala sem prigodo na izpitu. Ni mogla verjeti, da sem s takim sluhom
sploh hodila v normalno osnovno šolo. Z aparatom v ušesih je bilo življenje bistveno
boljše in lažje. Danes imam še okoli 30% sluha.
Poleg službe, izobraževanja in domačih del, sem kot mlado dekle imela dovolj časa
tudi za druge stvari. Križanke so moj konjiček še danes. Poleg knjig, sem imela rada v
roki tudi pisalo. Domišljijo in misli sem prelivala na papir. Pisala sem eseje in zgodbe,
risala tlorise hiš in razne interiere. Vaška mladina je bila tedaj zelo zagnani. Prirejali
smo plese, organizirali koncerte in prireditve, uprizarjali igre. Tista leta sem napisala
ogromno plakatov, bila tajnik in blagajnik. Aktivno sem delovala pri gasilcih, vodila
vaško knjižnico, s savskimi planinci pa hodila v hribe. V teh letih sem že okusila čar
potovanj in doslej se jih je nabralo preko trideset. Nekaj potopisov so objavili tudi v
Rikossu in v zvočnem časopisu Obzorje.
Pred tridesetimi leti sem postala ekonomist. Sledila naj bi poroka, a me je zaročenec
hudo razočaral in zvezo sem prekinila. Kmalu zatem sem spoznala, da bom mama.
Sinovo rojstvo mi je spremenilo življenje. Bogu sem se velikokrat zahvalila, da sem
smela biti mama in to prav temu fantu, ki je ob meni živel petindvajset let. Vsak dan sva
našla čas za pogovor, si pomagala, se učila za življenje. Prav zares, materinstvo je bilo
najlepši del mojega življenja.
Po rojstvu sina sem sprejela nov poklicni izziv kot računovodja pri Ljudski univerzi, po
petih letih pa kot analitik-planer pri Strokovni službi SIS. Prav v tej službi sem pred
dvajsetimi leti dobila na mizo prvi PC. Strah pred novostjo mi je pregnala misel, da je
računalnik isto kot list papirja, svinčnik in radirka. Delo s PC mi je olajšalo zamudne
postopke planiranja in delo je bilo mnogo hitreje opravljeno.
Po osamosvojitvi Slovenije je bila ta služba ukinjena, meni pa je bila ponujena vrnitev
na nekdanje delovno mesto pri Ljudski univerzi. Prva investicija je bil nakup PC s
programa za računovodstvo. Kupila pa sem ga tudi zase, ker sem honorarno vodila
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 5
poslovne knjige nekaterim podjetnikom. Sin se je odločil za študij informatike in
potrebno je bilo večkrat menjati stari PC za hitrejši, zmogljivejši.
Kljub obilju dela sem se po očetovi smrti lotila adaptacije domače hiše po lastnih
načrtih. Najbrž sem si naložila preveč dela in skrbi in skoraj nič časa zase. Skratka,
stresno življenje, potem pa se je začelo. Najprej visok pritisk in preveč holesterola. Sin
mi je že poprej večkrat rekel, naj vendar grem k okulistu, saj iz moje hoje vidi, da ne
vidim. Menila sem, da ni hudo, če lahko varno vozim. K oftalmologinji sem šla, ko sem
nenadoma ugotovila, da bolje vidim brez očal, čeprav slabo. Opravila je temeljit
pregled. V meni je vse onemelo, ko sem zvedela, da imam le še 2 do 3% vidnega polja,
center pa prekriva siva mrena. Predlagam upokojitev, je rekla, in upajmo, da bo tako
stanje še dolgo trajalo.
Zjokala sem se, ko sem prejela odločbo o dodatku za pomoč in postrežbo. Če ti država
kar tako daje denar, potem je z mano res hudo. Iz psihične krize sem se pobrala
predvsem s sinovo pomočjo. Niti dvajset let ni imel, pa mi je s svojo empatijo in pravimi
besedami znal pomagati. Toda, kar na lepem ostati doma? Rada sem imela svoje delo
in se dobro počutila med sodelavci. Dali so mi možnost delati po štiri ure, sin pa je
postal moj šofer. Vid je slabel, brati in pisati z lupo v roki je potekalo prepočasi. Po štirih
letih sem se sprijaznila z invalidsko upokojitvijo. Kaj naj počnem zdaj, ko imam toliko
časa? Še pred leti sem se veselila upokojitve, ko bi spet imela čas za knjige, potepe z
avtom, planinarjenje…
Sin me je naučil uporabo interneta, worda… Ob računalniku pa res lahko zabiješ čas.
Bolj počasi gre in si pomagam z zoom programom, očali in lupo. Predvsem pišem in
berem razna besedila, poslušam glasbo, gledam fotografije in poskušam se v risanju.
Odkrila sem čar sprehodov in priznati moram, da se šele zdaj zavedam narave okoli
sebe. Srečujem sovaščane, se pogovarjamo, za kar poprej skoraj ni bilo časa. Imam
nekaj krasnih prijateljic, ki me spremljajo pri opravkih ali si vzamejo čas za klepet.
Vsako poletje grem na morje, okoli prvega maja pa na potovanje. Dokler bo pač še šlo.
Življenjski prostor se mi je sicer po širini bistveno zožil, a se je poglobil. To me osrečuje
in menim celo: morala sem oslepeti, da sem o marsičem spregledala.
Pred petimi leti sem se le odločila in postala član MDSS Kranj. V skupini za pomoč
kasneje oslepelih sem našla nove prijatelje. Rada sem v tej družbi, ki mi z nasveti tudi
veliko pomagajo. Predavanja in krožki mi dajejo nova znanja in spoznanja. Končno
sem med sebi enakimi in sem lahko to, kar sem.
Vse svoje življenje živim v Mavčičah, v vasi, ki leži na robu Sorškega polja ob Savi.
Zdaj sva z mamo sami v hiši in opravljam gospodinjska ter druga dela. Česar ne
zmoreva, pride pomagat sin, ki se je bil odselil, se poročil in postal ati, jaz pa babi.
Na vrh
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 6
3. POPOTNIŠKI UTRINKI: Potepanje po Peruju
Avtorica: Darja Leskovšek
Urednica rubrike: Metka Pavšič
********************************************************
S trinajstimi sopotniki sem spomladi obiskala Peru. Tri tedne smo preživeli v južni
polovici dežele, pa smo jo le preleteli in bežno spoznali. Pred dnevi se je pojavil na
naslovnicah časopisov. Seveda, potres v Piscu in okolici. Prav tam smo bili tudi mi.
Ogledali smo si star način pridelave pijače pisco. To je vinsko žganje, ki so ga menda
izumili prav oni. Ob novici o potresu se mi je film zavrtel nazaj in se ustavil v gostilni,
kjer smo v senci pod brajdo, poleg belih bugenvilij, poskušali pisco različnih okusov. Ali
brajda in gostilna še stojita, pa množica lončenih posod, podobnih amforam, v katerih
hranijo pijačo?
Država je za naše dojemanje ogromna, saj meri 1.280.000 kvadratnih kilometrov in leži
v tropskem pasu. To pomeni, da klima nikjer ni taka, kot jo poznamo pri nas. Poznajo
sušno in deževno dobo, največja raznolikost pa nastopi, ko vključimo še nadmorsko
višino, ki je od 0 m do krepko čez 6000 m. Kamorkoli smo se prestavili, smo zamenjali
podnebje, rastje, pokrajino in počutje. In potovali smo veliko. Zgodovinsko gledano je
Peru dežela mnogih indijanskih kultur. Najbolj znani so Inki, ki so ustvarili največji
imperij v Ameriki, ki je segal od Ekvadorja na severu globoko v današnji Čile na jugu.
Njihova neverjetna svetišča in mistika njihovega življenja in verovanja so zasenčila
druge predhodne kulture, ki segajo v preteklost do 2000 in več let pred n. št. Nobeno
od teh ljudstev ni poznalo pisave, zato stojijo arheologi še danes pred marsikatero
nerešeno uganko. O Inkih obstajajo šele zapisi, delo prvega zapisovalca, sina inkovske
princese in španskega konkvistadorja. Inki so si podredili mnoga manjša ljudstva šele v
15. stoletju, vladarji so bili komaj stoletje, do prihoda Špancev. Leta 1532 je Francisco
Pizarro zajel Atahualpo, zadnjega Inko, potem seje začelo ropanje in uničevanje.
Španci kot pomorščaki so potrebovali prestolnico ob morju, zato je Pizarro ustanovil
Limo in jo proglasil za glavno mesto podkraljevine. Do danes se je razbohotila na
približno 10 milijonov prebivalcev. Prevladujejo mešanci, mestici, Indijance različnih
plemen pa srečujemo po Andskem višavju in v Amazoniji, pa tudi na visoki planoti,
Altiplanu.
V hotel v središču Lime prispemo popoldne po približno 24 urah potovanja, s časovnim
zamikom minus 7 ur. Takoj ugotovimo, da je dan precej krajši kot pri nas, da se znoči
že ob 18.uri. Večerni sprehod po mestu se je nesrečno zaključil. Zgodilo se mi je tisto,
česar sem se bala - izgubila sem se. Kot slabovidna bi morala biti tisočkrat bolj
previdna, pa me je zaneslo, da nisem pazila na skupino in skupina ne name. Ko sem
spraševala za pot v hotel, so me otroci olajšali za denarnico s 100 dolarji. Bila je dobra
šola za vse. Lima leži ob Pacifiku in je tipično kolonialno mesto z lepimi trgi,
onesnaženim zrakom zaradi prometa in znamenito meglo, ki mesto zavija v turobno
sivino vsaj tri četrt leta. Kljub temu, da nam je sijalo sonce, smo jo z veseljem zapustili.
Naslednji dan začenjamo našo amazonsko pustolovščino. Med poletom čez Ande se
drenjamo ob oknih, da občudujemo poraščene gore in čudovite doline Andov. Moje
sopotnike je že zajela fotografska mrzlica, jaz pa skrbim bolj za to, da imam v stanju
pripravljenosti svoj daljnogled. Ko se površje polagoma zravna v nepregleden
konglomerat vode in zelenja, zagledamo meandre rek, ki že sestavljajo neverjetno
veliko porečje Amazonke. Pristanemo v vročem, zanikrnem mestecu Puerto
Maldonado, ki je edino daleč naokrog. S čolnom se zapeljemo do kar preveč lepo
urejenega kompleksa hišk na kolih, v lodgeu ob reki Madre de Dios. Kričeči papagaji se
spreletavajo med krošnjami, na potkah srečamo udomačenega tapirja, ponoči nas
zbujajo in plašijo kriki opic. Prvi pohod po blatnih, označenih poteh, z vodičem
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 7
biologom, nas pripelje na otoček, kjer domujejo majhne opice, ki na klice pridejo po
svojo banano. K sreči so nas opremili z gumijastimi škornji, v katerih preživimo ves
naslednji dan, ko opazujemo rastlinstvo in živalstvo, ki ga ne poznamo. Naš vodič
pozna luknje, v katerih se skriva tarantela, pokaže termitnjak in drevo, v katerem živijo
mravlje. Pokaže, kako se iz palminih vej zgradi strešna kritina, videli smo hodeče
drevo, ki se lahko premakne za pol metra letno, in orjaška drevesa, ki imajo deblo
podprto s širokimi rebri. V tišini smo se vozili po jezerih, da smo ugledali kakšnega
kajmana na obrežju ali kakšno ptico v krošnjah dreves. Dodati moram, da sem veliko
tega lahko videla šele doma na računalniku, pa nič za to, bila sem del vzdušja in širne
narave, ki me je obdajala. Na nočni vožnji smo ob polni luni drseli po mirni gladini reke
in poslušali oglašanje neštetih živali. Narava nas je prevzela, čaroben mir se je naselil v
nas.
Obiskali smo družino, ki živi sama zase v džungli in se preživlja z bornim kmetijstvom in
ribolovom. Sprejela nas je gruča otrok, ki so čofotali po blatni reki. Skozi manjše
nasade bananovcev in papaj smo prišli do nekaj kolib, ki so dajale vtis skrajne bede.
Velika streha čepi na stebrih, zidov nobenih, vse stvari naložene brez omaric, obleka
visi preko vrvi, kuhinjo predstavlja rešetka nad žerjavico na tleh in nekaj loncev v kotu.
Nekaj perutnine in majhnih pujskov se je paslo naokoli. Prijazno so nam pokazali dve
lepi ari, ki sta čakali na to, da ju bodo prodali na črnem trgu. Otroci so se veselo slikali
in dve deklici sta se žalostno poslavljali, saj bi radi odšli z nami.
Še en vroč dan in že letimo v Andsko sredogorje, čaka nas inkovska prestolnica Cusco
na višini 3400 m. Razlika je očitna prvi trenutek, iz vročine smo prišli v hlad. Na soncu
je prijetno, v senci mrzlo. Nastanimo se v simpatičnem hotelu. Na postelji imam štiri
težke odeje, pogrešam radiatorje. Popoldne se privajamo na višino tako, da
poležavamo. Po večerji si privoščimo še pisco sour, tradicionalno pijačo, piscu dodajo
limetin sok in stepen beljak. Naslednji dan se vzpnemo do ruševin inkovske trdnjave
nad mestom. To je prvi stik s fascinantnim inkovskim graditeljstvom. Zidovi so
sestavljeni iz manjših do zelo velikih granitnih blokov nepravilnih oblik, ki se z
neverjetno natančnostjo prilagajajo drug drugemu. Marsikje velja, da niti šivanke ni moč
zriniti vmes. Obdelali so jih brez železnega orodja, pa tudi kolesa niso poznali. Bloki so
različnih velikosti, najtežji tehtajo več kot 300 ton, navzven so običajno trebušasto
zaobljeni. Zgradbe so narejene brez veziva in jih tudi številni potresi niso porušili. S
trdnjave lepo vidimo mesto v kotlini pod seboj. Razprostira se tudi po vseh pobočjih,
zato je izredno razgibano in slikovito. Uličice so ozke, mnoge imajo stopnice. Verjetno
je najlepše mesto na naši poti, je pa zagotovo najbolj zgodovinsko in najstarejše stalno
naseljeno na zahodni hemisferi. Qosqo, popek sveta, je bil nekaj stoletij inkovska
prestolnica. Povsod se srečujeta inkovski in španski duh, inkovske zgradbe so
nadgradili s kolonialnimi in nastala je presenetljivo lepa celota. Turistični razcvet je
doživel po letu 1911, ko so odkrili znamenito mesto Machu Picchu. To bo naš naslednji
cilj.
Ves dan potujemo po gorski pokrajini, ki je precej poraščena. Kamnine so temnih
odtenkov vseh mogočih barv, v ozadju občudujemo bele šest-tisočake. Na pobočjih so
zgrajene številne terase, ki jih lahko obdelujejo le ročno. To je področje krompirja, ki ga
poznajo mnogo vrst, koruze in inkovskega riža kinoa, ki uspeva brez stoječe vode. Je
pa tudi področje, kjer gojijo lame in alpake; prve so tovorne živali, druge dajejo čudovito
volno. Med potjo se povzpnemo do razvalin inkovskega mesta Pisac, od koder je
čudovit razgled na dolino reke Urubamba, ki nas bo spremljala vse do Machu
Picchuja. Zelo nenavaden je sprehod skozi soline na obsežnem pobočju, sestavlja jih
na stotine bazenov, ki jih napaja topel slan izvir. Tik pred večerom hitimo v
Ollantaytambu na vrh obsežnih teras, kjer je nedokončan tempelj, sestavljen iz
mogočnih monolitnih blokov. Lepo je tu v miru posedeti. Večer čudovite andske glasbe
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 8
med večerjo je zaključil popoln popotniški dan. Zjutraj se drenjamo na železniški
postaji, da se vkrcamo na vlak za Machu Picchu. Prispemo do Aguas Calientes, kjer
bomo prenočili. To področje je dosti toplejše od Cusca, saj je 1000 m niže, zato ideja,
da gremo popoldne v toplice, zveni povsem v redu. Opazujemo cele družine, ki se
prihajajo sem umivat.
Navsezgodaj nas bus po serpentinasti cesti zapeljal 500 m više do mesta, obdanega z
meglicami. Te se ves dan premikajo po pobočjih in bližnjih vrhovih, pokrajina je prav
zaradi tega še posebej skrivnostna. Mi pa vendarle nenehno pričakujemo razjasnitve,
saj bi bil pogled na s soncem obsijane zgradbe in terase mesta gotovo lepši. To so
najslavnejše Inkovske ruševine, ki jih Španci nikoli niso odkrili in jih zato tudi niso
porušili. Zaradi svoje obsežnosti in prefinjenosti izdelave menijo, da je bil Machu Picchu
krajši čas pomembno versko in ceremonialno središče. To je obsežen kompleks teras,
stopnic, trgov in poti, ki vodijo do raznih svetišč in obredno pomembnih objektov. Eden
pomembnejših je sončni tempelj z oknom, skozi katerega posije sonce na dan
zimskega solsticija, ki je pomenil nov ciklus v naravi, s katero so bili močno povezani.
Razlika med letnim in zimskim solsticijem je le 2 uri, zato so morali biti pri opazovanju
dolžine dneva zelo natančni.
Naslednji veliki cilj je Altiplano, visoka planota z jezerom Titicaca. Gibljemo se na višini
med 3000 in 4000 m. Ravnino pokriva šopasta trava, marsikje opazimo stoječo vodo.
Široko dolino obrobljajo zaobljena pobočja, mehko poraščena z nizko travo prav do
vrha. Skozi razmetane oblake meče na čarobno pokrajino sonce svoje močne žarke in
riše svetlobne niše po pobočjih. Vasi so zelo redke, majhne, v njihovi bližini se prosto
pasejo lame. Proti večeru smo v Punu, mestu na obrežju jezera, na višini 3800 m.
Zjutraj se odpeljemo z motornim čolnom po enem najvišje ležečih jezer na svetu, ki si
ga delita Peru in Bolivija. Čoln zareže najprej v plast zelene nesnage, kmalu pa se
zapeljemo skozi obsežno plitvino, poraščeno s totoro. To je kakšne 4 m visoko ločje, ki
ga posušijo in nato iz njega gradijo plavajoče otoke Uros. Na enem od stalno naseljenih
so nas pričakale debelušne Indijanke, oblečene v dolga široka enobarvna krila in jopice
zelo živih barv. Izpod visokih klobukov visijo dolge črne kite. Otroci in moški nosijo
značilne pisane pletene kape s cofki. Zrak je na teh višinah hladen, sonce pa pekoče.
Prenočili smo na pravem otoku, ki je zanimiv tudi zato, ker na njem pletejo kape z
zapletenimi vzorci izključno moški, dostikrat kar med hojo. Življenje na tem otoku
skušajo prebivalci obdržati v svoji prvobitnosti, ne želijo, da bi množični turizem globoko
posegel v njihovo identiteto.
Naslednji dan smo po dolgi vožnji prispeli v mesto na 2300 m, ki ga obdajaja veriga
ugaslih vulkanov. To je Arequipa, mesto z daleč najbolj prijazno klimo na naši poti. Je
lepo kolonialno mesto, najbolj presenetljive so bile z rumenimi taksiji natrpane ulice.
Nobenih avtobusov, pa tudi zelo malo osebnih avtomobilov. Obvezen je ogled
samostana dominikank Santa Catalina. Deluje kot mesto v mestu. V njem so ulice in
trgi, korita z rožami, vse fasade so pobarvane v močni modri ali rdeči barvi. Tu je lahko
bivalo do 450 žensk. Bile so le iz višjega sloja, saj so ob vstopu morale prinesti bogato
doto. Vsaka je imela tudi po več služkinj.
Naslednja postaja je bil pogled v nebo! Pot nas je vodila preko 4910 m visokega
prelaza, najvišje točke naše poti. Spustili smo se v rodovitno doline reke Colce, kjer so
slikovite indijanske vasi in terasasta polja. Popeljali smo se na rob 1300 m visokega
kanjona Colca, da bi doživeli veličasnost kondorjevega leta. To so jadralci, ki čakajo na
vzgonski veter, da jih ponese v višine. Na tleh neugledni mrhovinarji, na nebu veličastni
velikani, so nam priredili nepozabno predstavo.
Po celodnevni vožnji po Panamerikani, cesti, ki povezuje skrajne konce obeh Amerik,
nas z vročino in zelenimi oazami preseneti kamnita puščava Nazca. Seveda smo sem
prišli zaradi skrivnostnih likov živali in črt vrisanih v puščavo. Živalski liki so tako veliki,
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 9
da si jih lahko ogledamo le iz letala. Kondor meri 130 m preko kril, opica 90 m, kuščar
180 m. Nedaleč stran je v kraju Chauchilla muzej mumij na prostem. Fascinantna je
ohranjenost teh 2000 let starih teles, ki jih je poleg postopka konzervacije do danes
ohranila suha puščavska vročina. Za nas je neobičajno, da so telesa v fetusnem
položaju, ki naj bi nakazoval novo rojstvo. Na pacifiško obalo gremo, kjer je mrzlo morje
in grda siva muljasta obala. Gotovo se ne bom hodila tja kopat.
Še Pisco, Paracas in Lima, pa bo konec poti. V Paracasu nas čakajo neverjetne lepote
slane puščave, ki sega tik do morja. Vetrna erozija je v obalne stene izdolbla
fantastične oblike. Izlet s čolnom na ptičje otole Ballestras nas je zopet približal prvinski
naravi v novi pojavnosti. To so majhni skalnati otoki, poseljeni z nepreglednimi
množicami ptic, lepo kolonijo morskih levov in manjšo kolonijo Humboldtovih pingninov.
Obilje rib, ki jih prinaša hladen tok, in odmaknjenost sta ustvarila idealen kraj za ptice,
ki jih je tu toliko, da pravijo tem otokom Mali Galapagos. Med nepopisno glasnimi
pticami ležijo na skalah v vseh mogočih položajih morski levi in spijo. Obilica gvana
grdo zaudarja. Nekaj čolnov na nemirnem morju s turisti v rešilnih jopičih niti malo ne
moti življenja v tej oazi obilja.
Na jutranjem sprehodu ob obali, med številnimi pticami pri jutranjem ribolovu, me je
obšel občutek, da je napočil čas, da se poslovim od čudovite dežele, ki je polna
neverjetnih barv in oblik, polna gora in voda, zelenja in puščave, polna skrivnostnih
zgodb iz preteklosti in v sedanjosti razpeta med indijansko in krščansko tradicijo ter
tehnološkim napredkom. Nepozabno doživetje!
Na vrh
4. INTEGRACIJA: V Narodni portretni galeriji v Londonu so razstavljali slepi in
slabovidni
AVTORICa: Rajka Bračun, mag. umetnostne zgodovine in muzeologije
********************************************************
V prispevku predstavljamo uspešen projekt vključitve slepih in slabovidnih v razstavno
in vzgojno-izobraževalno dejavnost londonske Narodne portretne galerije v letu 2006,
pri katerem je avtorica - umetnostna zgodovinarka in muzeologinja - tudi sama dejavno
sodelovala. Predstavljena je izkušnja osebe, ki nima univerzitetne izobrazbe iz
specialne in rehabilitacijske pedagogike, a je bila na osnovi dodatnega strokovnega
izobraževanja, uspešna pri vodenju slepih in slabovidnih ter likovnih ustvarjalnicah.
Poudariti velja, da projekt ni vključeval samo otrok in mladine, ampak tudi odrasle –
takšna integracija je v kulturnih ustanovah redka.
Narodna portretna galerija v Londonu ima bogato zbirko več tisoč portretov znanih
britanskih osebnosti nacionalnega pomena. Galerija hrani in razstavlja portrete tistih
britanskih državnikov, umetnikov, književnikov in znanstvenikov, ki so s svojim delom
pomembno prispevali oziroma še vedno prispevajo k razvoju britanske kulture in
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 10
zgodovine. Med najbolj znamenitimi portreti so sočasne podobe monarhov in njihovih
žena ter monarhinj in njihovih mož (od družine Tudorjev do sedanje kraljice Elizabete
II.), pesnikov in pisateljev (galerija hrani najstarejši portret Williama Shakespeara),
umetnikov (recimo John Constable) idr. Letno galerijo obišče približno poldrugi milijon
ljudi.
V minulem letu so portrete znanih britanskih osebnosti raziskovali slepi in slabovidni v
okviru projekta Fame!, ki ga je galerija izvedla skupaj z londonskim Kraljevim narodnim
inštitutom za slepe (Royal National Institute of the Blind). Organizatorja sta k
sodelovanju pritegnila tri organizacije slepih in slabovidnih otrok ter odraslih (Šolo
Dorton House, Kraljevi narodni kolidž za slepe in Skupino Haringey Phoenix), projekt
pa zasnovala dvodelno. V prvem, ustvarjalnem, delu so udeleženci ob pomoči
umetnikov v različnih likovnih tehnikah ustvarjali podobe po navdihu bodisi izbranih
portretirancev iz galerijske zbirke bodisi lastne priljubljene slavne osebnosti. Temu je
sledila razstava likovnih del, ki je bila na ogled v Narodni portretni galeriji od 8. aprila do
6. avgusta 2006.
Razmeroma majhen pritlični razstavni prostor je bil tematsko razdeljen na tri dele, vse
tri pa je linearno povezoval samolepilni vijolični trak, ki je na dosegu roke tekel po
stenah od prve do zadnje umetnine. Ker je bil gladek plastični trak na otip razpoznaven,
saj se je ločil od »grobega« stenskega beleža, je slepemu obiskovalcu omogočal
samostojen ogled razstave. Vsak eksponat je bil na traku označen s številko v visokem
reliefu in enako številko v brajici, ki se je nanašala na razlago v zvočnem in tiskanem
vodniku po razstavi.
V prvem delu so bila razstavljena likovna dela slepih in slabovidnih iz Kraljevega
narodnega kolidža za slepe, ki so ustvarjali po navdihu izbranih originalnih portretov iz
zbirke Narodne portretne galerije. Josh Seddon si je na primer izbral portret znanega
pisatelja japonskega rodu Kazua Išigura in ustvaril umetnino z naslovom Zapuščina
dneva, na kateri je oblikoval podobo pisatelja iz odpadlih knjig. Likovna tehnika, v kateri
je predstavil motiv, je tako postala motiv sam. Za oblikovanje tridimenzionalnih predelov
(roka, obraz) je uporabil žico, ogrodje zapolnil s papirjem, vse skupaj pa prelepil z
izrezki iz časopisov, revij in knjig. Naslonjalo sedeža, na katerem sedi pisatelj, je
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 11
nakazal z usnjenimi vertikalnimi trakovi, police zadaj napolnil z izrezanimi knjižnimi
hrbti, Išigurovo podobo pa učinkovito dopolnil s pravimi očali.
V drugem delu razstave so bili razstavljeni izbrani originalni portreti iz galerijske zbirke,
dopolnjevali pa so jih določeni predmeti in materiali (tkanina, kamen, les idr.), značilni
za posamezno sliko. Na primer portret znamenitega britanskega komedijanta Kena
Dodda – v Guinnessovo knjigo rekordov se je zapisal, ker je v treh urah in pol
neprekinjeno stresel tisoč petsto šal – prikazuje Dodda v garderobi, v kateri bo
(nevidnemu) sogovorniku kmalu povedal šalo. Razstavljeni portret je dopolnjeval
prepoznaven komedijantov pripomoček, rožnato omelce, ki je bilo pritrjeno na steno ob
sliki.
O tem, kako so slike, razstavljene v drugem delu razstave, ob pomoči muzejskih replik
in verbalne deskripcije odkrivali udeleženci iz Skupine Haringey Phoenix, kakšni so bili
njihovi vtisi in predstave o izbranih portretih, so se obiskovalci lahko poučili ob posebni
zvočni inštalaciji, postavljeni na sredini razstavnega prostora.
V tretjem delu razstave so bila na ogled likovna dela učencev iz Šole Dorton House,
predvsem kiparske stvaritve njihovih najljubših slavnih osebnosti. Razstava se je
končala z ustvarjalnim kotičkom, kjer so obiskovalci lahko risali portrete, izpolnili
evalvacijske vprašalnike in strnili svoje vtise v posebni knjigi vtisov.
Ker je pri idejnem snovanju projekta sodelovala posebna svetovalna skupina slepih in
slabovidnih, se je poskušal komunikacijski vidik razstave čim bolj prilagoditi potrebam
slepih in slabovidnih obiskovalcev. Konsekutivna zasnova razstave s plastičnim trakom
je omogočala samostojen ogled razstave, ki ga je obiskovalec lahko dopolnil z zvočnim
ali tiskanim vodnikom. Drugi je združeval besedilo v brajici, barvne reprodukcije
razstavljenih originalnih slik iz zbirke Narodne portretne galerije, natisnjeni tloris
razstavišča in podobe izbranih slik, natisnjene v visokem reliefu. Za slabovidne
obiskovalce so bili na voljo vodniki po razstavi v povečanem merilu ter povečevalne
lupe. Pri formativni evalvaciji razstave je bilo ugotovljeno, da knjiga vtisov za slepe
obiskovalce kljub spremljevalcem ni najbolj primerna metoda zbiranja odzivov, zato je
bil uveden diktafon.
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 12
Posebnost razstave je bila možnost dotikanja umetnin, ki so jih ustvarili slepi in
slabovidni. Avtorji so namreč izrecno poudarili, da se je umetnine dovoljeno dotikati, s
tem pa »prekršili« strogo standardno muzejsko pravilo, ki pravi, da se eksponatov ne
sme dotikati. Obiskovalci so tako ob vhodu na razstavo dobili tanke gumijaste rokavice
in razstavljene eksponate raziskali s tipanjem. Izkazalo se je, da je tipanje umetnin za
videče obiskovalce privilegij, za slepe in slabovidne pa nujnost.
Posebnost razstave so bila tudi prilagojena vodstva za slepe in slabovidne, kar je
Narodna portretna galerija uvedla prvič. V vodstva je galerija vključila prostovoljce, ki
smo bili na voljo trikrat na teden po tri ure, sodelovali pa smo tudi pri organiziranih
skupinskih ogledih. Pred odprtjem razstave je Kraljevi narodni inštitut za slepe
organiziral praktično usposabljanje za vodenje slepih in slabovidnih po razstavi, ki so
ga izvedle videča oseba, slabovidna in slepa oseba. Uvodoma so nam predstavili
osebne izkušnje s slabovidnostjo in slepoto, način življenja in vsakodnevnega
delovanja, s posebnimi očali so nam poskušali predstaviti tudi različne tipe
slabovidnosti. Dobro je bilo izvedeti, zakaj slepi in slabovidni ne obiskujejo muzejev in
kaj v njih pogrešajo. Nato so nas poučili o tem, kako pristopimo do slepe ali slabovidne
osebe, kako jo fizično vodimo v prostoru in na kakšen način ji ponudimo tisto metodo
interpretacije, ki jo oseba potrebuje. Simulirali smo tudi vodenje po razstavi in
opisovanje likovnih del.
Strokovno usposabljanje, še bolj pa praktično delo z vodenjem slepih in slabovidnih po
razstavi, je bilo nadvse poučno. Pri tem ni šlo zgolj za spoznavanje fizičnega vodenja
ter ustreznih didaktičnih metod in oblik dela, ampak tudi za ustvarjanje ustrezne
kulturnovzgojne klime in odnosov, ki naj v čim večji meri odstranijo kakršne koli oblike
stigmatizacije. Vsi sodelujoči smo se naučili, kako delovati, da pri osebi z očitno motnjo
ne ustvarjamo občutka »izjemne drugačnosti«, občutka nesamostojnosti,
nesposobnosti in izključevanja.
Na koncu dodajmo, da je Narodna portretna galerija poskrbela tudi za ustrezne
informacije o fizični dostopnosti ustanove od zunaj – informacije o tem, kako lahko slepi
ali slabovidni obiskovalec pride do galerije z avtobusom, peš ali s podzemno železnico,
so bile na voljo v ustreznem formatu na internetu in v tiskani obliki. Čeprav razstave
Fame! ni več, so spletnemu obiskovalcu te in druge koristne informacije še vedno
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 13
dostopne. Na spletnih straneh galerije med drugim izvemo tudi, da so za obiskovalce s
posebnimi potrebami na voljo vodstva v angleškem znakovnem jeziku, zvočni vodniki,
indukcijske zanke, vodstva za slabovidne, povečevalne lupe, vodniki v brajici, vodniki v
povečanem tisku, pedagoške delavnice za slepe in slabovidne, tipno-taktilne podobe
idr. Inkluziven muzej je potemtakem tisti muzej, ki obiskovalce s posebnimi potrebami
vključuje trajno, ne samo občasno, »projektno«.
Muzeji in galerije – dragoceni hrami premične naravne in kulturne dediščine človeštva,
materialnega in nematerialnega kulturnozgodovinskega patrimonija različnih narodov -
so javne ustanove in morajo biti dostopni vsem, tudi slepim in slabovidnim. Kakšen je
dostopen muzej? To je muzej, ki zagotavlja ne samo fizično in virtualno, ampak
predvsem osebnostno (emocionalno in intelektualno) dostopnost kulturnih dobrin
oziroma vrednot. Celovita dostopnost muzejev pomeni, da se obiskovalcem, ki povečini
nastopajo v vlogi pasivnih in nekritičnih opazovalcev, omogoči dejavno vključevanje v
muzejsko dejavnost bodisi skozi razstave, vzgojnoizobraževalne dejavnosti, plačano ali
prostovoljno delo v muzeju in podobno. Emocionalno in intelektualno vključevanje
obiskovalcev v vsebine muzejskih zbirk omogoča, da obiskovalec postane del
sporočilnosti muzealij, to pa je ključno za vzpostavitev muzejske komunikacije
kustos/oblikovalec/pedagog – predmet – obiskovalec (Hooper-Greenhill 1994, 35–53).
Vse bolj poudarjeni demokratizacija in humanizacija sodobne družbe narekujeta, da
dostopnost muzejskih zbirk ni omejena zgolj na določen segment prebivalstva, ampak
da vključuje tudi socialno ogrožene družbene skupine in posameznike (Sandell 2002).
Koncept dostopnega inkluzivnega muzeja se je izoblikoval v anglo-ameriškem svetu v
zadnjih desetletjih 20. stoletja kot postmoderni koncept, ki izhaja iz družbe, zasnovane
na temelju človekovih pravic. Izoblikoval se je znotraj procesa demokratizacije kulturne
dediščine kot kategorija t.i. »nove muzeologije«, humanizirane paradigme sodobne
muzeologije, ki se namesto na zbiranje, dokumentiranje in varovanje predmetov
osredotoča na njihovega »uporabnika« – obiskovalca (Vergo 1989). Ta ima svoje želje,
potrebe, sposobnosti in pravice.
Viri in literatura
- Hooper-Greenhill, Eilean (1994). Museums and their Visitors. London: Routledge
- Sandell, Richard (ur.) (2002). Museums, Society, Inequality. London: Routledge
- Vergo, Peter (ur.) (1989). The New Museology. London: Reaction Books
- Narodna portretna galerija London: www.npg.org.uk
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 14
Na vrh
5. NOVOSTI IZ INVALIDSKEGA VARSTVA: Spremembe in dopolnitve Pravil
obveznega zdravstvenega zavarovanja
Avtor in sodelavec: Brane But
********************************************************
Z dnem 31. 7. 2007 so pričele veljati Spremembe in dopolnitve Pravil obveznega
zdravstvenega zavarovanja (objavljene v Ur. l. RS, št. 64/07 z dne 16. 7. 2007), ki
prinašajo določene novosti na področju medicinsko tehničnih pripomočkov.
Spremembe se nanašajo na razširitev pravic zavarovanih oseb pri vozičkih, uvedbo
nove pravice do sistema za dovajanje tekočega kisika za otroke ter poenostavitve
postopkov za zavarovane osebe pri predpisovanju, vzdrževanju in popravilu
pripomočkov. Oglejmo si najpomembnejše spremembe.
Spremembe in dopolnitve Pravil na novo urejajo področje zagotavljanja vozičkov.
Skladno s sedanjo ureditvijo so bili namreč vsi vozički predmet izposoje, spremembe in
dopolnitve Pravil pa določajo, da so vozički individualna pravica in postanejo last
zavarovanih oseb, razen počivalnikov in tistih vozičkov, ki so potrebni pri negi na domu,
oziroma jih zavarovana oseba potrebuje krajši čas. Spremembe in dopolnitve Pravil
nadalje natančneje določajo pojme v zvezi z vozički in vpeljujejo dva nova pojma
»voziček za otroke« in »počivalnik«. Gre za pripomočka, ki sta bila že sedaj pravica iz
obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar v Pravilih nista bila dovolj natančno
opredeljena.
Kot novo pravico Pravila določajo pravico do drugega vira kisika za otroke do
petnajstega leta starosti. S to spremembo se uvaja sistem za dovajanje tekočega kisika
za otroke do 15. leta starosti. Gre za pomembno višji standard oskrbe, kot ga je Zavod
za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotavljal doslej s koncentratorji kisika. Sistem
za dovajanje tekočega kisika sestavlja zbirna posoda, ki zadošča za en mesec in
prenosna enota, ki zadošča za 12 ur in omogoča mobilnost otroka izven doma ob
hkratnem nemotenem dovajanju kisika. Za otroke do 5. leta starosti pri zdravljenju s
kisikom na domu spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega
zavarovanja zagotavljajo večje število nosnih katetrov za dovajanje kisika.
Poenostavi se tudi postopek za uveljavljanje pravice do vzdrževanja in popravil
določenih pripomočkov ter do zamenjave njihovih delov (vozičkov, počivalnikov,
pripomočkov za sluh in govor, pripomočkov za vid, koncentratorjev kisika in drugih
aparatov za vzdrževanje stalnega pritiska v dihalnih poteh, protez ter ortoz).
Te pravice se uveljavljajo na podlagi naročilnice, ki jo izda osebni zdravnik in
predhodne odobritve Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Naročilnica in predhodna
odobritev zavoda nista potrebna, kadar gre za vzdrževanje, popravila ali zamenjavo
delov slušnega aparata, digitalnega slušnega aparata, aparata za boljše
sporazumevanje, aparata za omogočanje glasnega govora, koncentratorja kisika ali
drugega aparata za vzdrževanje stalnega pritiska v dihalnih poteh.˝.
Na vrh
6. DOBRO JE VEDETI: Slovenski slovnični pregledovalnik Amebis BesAna (test)
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 15
Avtor: Marino Kačič
********************************************************
Slovnični pregledovalnik Amebis BesAna je programski dodatek, s pomočjo katerega
lahko poleg tipkarskih napak pregledujemo tudi slovnične napake. Deluje tako, da
ugotovi napako, nam pove kakšne vrste je napaka in predlaga rešitev. Če se nam
rešitev zdi ustrezna, jo sprejmemo, sicer pa vnesemo spremembo, ki se nam zdi bolj
ustrezna. Amebis BesAna v bistvu vključuje tri dele oz tri uporabniške vmesnike:
#1. Besana za Word; se v Word popolnoma integrira in deluje enako kot črkovalnik ali
angleški gramatik. Torej ko zaženemo črkovalnik (shift+7) se v okenčku poleg
pregledovanja tipkarskih napak, sedaj pregledujejo tudi slovnične. Program ugotovi in
predlaga popravke na primer za: manjkajoče vejice, napačne predloge, napačne
sklanjatve, napačne pridevnike, tožilniške manjkajoče ali odvečne presledke,
slengovske ali stare ali tujke popačenke in predlaga zamenjavo za njih. Samoumevno
pa je, da prepozna tipkarske napake in za nje bolj ali manj točno predlaga zamenjavo.
Če je prava samo kliknete na gumb zamenjaj ali na kombinacijo hitrih tipk (alt+n ali
alt+s). S tem je beseda zamenjana in pregledovalnik že skoči na naslednjo napako v
besedilu. Ta del programa je v celoti uporaben tako za tiste, ki uporabljajo čitalce
zaslona, kot tiste, ki uporabljajo povečevalnike in seveda vse ostale.
#2. Besana mini; spremlja vse, kar je na odložišču (cliboard). S tem programčkom se
lahko popravlja slovnične in druge napake tudi iz drugih programov in ne le iz
urejevalnika Word. Glede na to, da je povsem grafična oblika, pa jo tisti, ki uporabljajo
čitalce zaslona, ne bodo mogli uporabljati. Za vse ostale (uporabnike povečevalnikov,
kakor za ljudi s polnim vidom) pa je praktičen in uporaben način popravljanja besedila.
#3. Besana pregibnik; je programček za pomoč pri spreganju in sklanjanju slovnice.
Program poljudno besedo sklanja, pove kakšne oblike je, spola, stopnje in drugo.
Vpišemo lahko katerokoli besedo in programček bo analiziral kam spada in v kakšni
obliki je. Preprosto vpišemo besedo v polje za vpis in kliknemo ali pritisnemo enter. S
programom lahko upravljajo tako tisti, ki uporabljajo čitalce zaslona kot tisti, ki
uporabljajo povečevalnike in seveda vsi ostali. Namig za uporabnike čitalcev zaslona:
pred uporabo Besane spregalnika, vključite funkcijo "say all
screen" (v Jawsu je to Jaws key+s). Tako vam bo program prebral oz. izgovoril vse kar
bo Besana pregibnik izpisala in vam ne bo potrebno preklapljati na miških oz. Jaws
kurzor, da bi brali. Za naslednje spreganje, preprosto pritisnite tipko delete, da izbrišete
iz polja za vnos predhodno besedo, odtipkajte novo in klik ali enter.
Programske zahteve
- osebni računalnik s procesorjem Intel Pentium Pro™ ali združljivim,
- operacijski sistem Microsoft® Windows 2000 ali novejši,
- 120 MB prostora na trdem disku,
- 64 MB delovnega pomnilnika,
- programski paket MS Office 2000 ali novejši, za uporabniški vmesnik
Amebis BesAna za Word,
- povezava z internetom.
Nakup in cena
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 16
Na spodnji povezavi (linku) dobite program, ki si ga lahko snamete na svoj računalnik.
Na istem mestu si lahko pridobite tudi enomesečno brezplačno licenco za preizkušanje.
Licenco vpišete ob registraciji, le ta poteka prek interneta, potem, ko ste namestili
program. Obstaja več vrst licenc. Cena licence za eno leto za en računalnik je:
115,20 EUR/leto
Amebis Besano dobite na spletni strani proizvajalca: http://besana.amebis.si/
Ugotovitve in mnenje
Amebis Besana torej deluje tako, da prikaže odkrito napako in večinoma predlaga
rešitev. Nekajmesečno testiranje je pokazalo, da so večinoma ugotovljene napake
resnične, občasno pa zazna napako tudi tam, kjer je ni. Navadno tam, kjer so določene
posebnosti npr stroke, slenga, imen ipd. Občasno pa se pokaže, da je kakšno napako
spregledal. Vendar je tega relativno malo. Splošna ocena je, da je smiselno in zelo
uporabno, če se besedilo pregleda z Amebis Besano. Kdor bi želel imeti povsem brez
napak besedilo, pa se bo moral vseeno še sprehoditi prek besedila. Vendar tudi v tem
primeru bo olajšano delo, saj bo ostalo le res majhno število napak in še to bolj takih, ki
niso tako izstopajoče.
Ocenimo lahko, da je Besana zelo uporaben programček za vse, ki oddajajo kakršno
koli besedilo, zlasti iz urejevalnika besedila Word. Izredno olajša delo, saj po eni strani
ni potrebno toliko paziti na napake ob tipkanju, po drugi strani omogoča hitro
popravljanje večine napak. Tako lahko oddamo zgledno besedilo. Slaba plat je, da se
mora računalnik vsaj enkrat na mesec povezati z internetom, da bi preveril licenco. To
vzame nekaj časa, kar pa velja bolj za tiste, ki so priklopljeni na internet prek
telefonskih linij. Tega ni pri tistih, ki imajo online priklop, saj program to opravi
samodejno v ozadju, ne da bi nas karkoli spraševal. Za posameznike oz. za domačo
uporabo se nam zdi cena letne naročnine relativno visoka. Resda za to ceno
brezplačno dobimo novejše različice oziroma nadgradnje programa. Seveda mora vsak
tehtati ceno s tem, koliko časa s tem prihrani in koliko boljše besedilo odda.
Na vrh
7. SPLETNA DOSTOPNOST: Univerzalna spletna dostopnost – 3. del
Avtor in sodelavec: Davor Krajec
********************************************************
Globalen pogled na spletno dostopnost nam jasno kaže, da se zavedanje o nujnosti
uporabe teh pristopov eksponentno dviguje. Ostaja pa grenak priokus, ker v deželi, ki
mnogim predstavlja zgodbo o uspehu, še vedno ni zadostnega interesa za
implementacijo vsaj osnovnih pristopov. Mineva sedem let, odkar je konzorcij WAI –
Web Accessibility Initiative – objavil prvi mednarodno veljaven dokument s
sistematičnim prikazom pristopov univerzalne spletne dostopnosti. Države, ki so
njihovo implementacijo podkrepile z zakonsko podlago, se lahko upravičeno pohvalijo z
bistveno višjim odstotkom univerzalno dostopnih spletnih strani.
Svetovni splet se trenutno nahaja v fazi prehoda v novo obdobje, ki ga mnogi
poimenujejo Web 2.0. Priča bomo nanovo zasnovanim spletnim stranem in spletnim
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 17
aplikacijam, ki bodo od uporabnika zahtevale prilagoditev na nov način interakcije. O
tehnologiji, ki to omogoča, smo že pisali. Za osvežitev spomina vam posredujem le
ključno besedo – AJAX. Na drugi strani pa se nahaja področje spletnih vsebin,
kreiranih s strani nas uporabnikov. Veliki večini so poznani portali, kot so YouTube,
Flicker in Blogger, ki z vidika zagotavljanja univerzalne spletne dostopnosti
predstavljajo najtrši oreh. Spletne vsebine se pojavljajo s tako hitrostjo, da jih je izredno
težko nadzorovati, kaj šele zagotoviti njihovo univerzalno dostopnost. Potrebna bo
izredna volja s strani pobudnikov spletne dostopnosti ter globoko razumevanje s strani
lastnikov teh portalov. Sam sem skoraj prepričan, da je to misija nemogoče.
Zavedanje prehoda svetovnega spleta v povsem novo obdobje je prisotno tudi pri WAI,
ki intenzivno pripravlja dokončno različico dokumenta WCAG 2.0. Vsebovala bo nove
smernice spletne dostopnosti za vsebine, ustvarjene z novimi tehnologijami. Temeljni
pristopi bodo zelo podobni tistim iz dokumenta WCAG 1.0. Zagotovitev univerzalne
spletne dostopnosti v prihodnosti žal ne bo mogoča le s sledenjem smernicam iz teh
dokumentov. Spletne vsebine bodo tako drugačne, da bo potrebna nova interpretacija
smernic. V veliko primerih se bo izkazala potreba po povsem individualnih pristopih
spletne dostopnosti. Na spletu je že mogoče najti spletne strani, ki uporabljajo lastne
prilagoditve. Te seveda temeljijo na uveljavljenih pristopih. Nekaj takih pristopov vam
bom prikazal v naslednjih vrsticah.
Sledenje smernicam iz dokumentov WCAG 1.0 in 2.0 je seveda prava smer k
zagotovitvi univerzalno dostopnih spletnih strani. Če pa želimo univerzalno spletno
dostopnost dvigniti na višjo raven, se kot pravi biseri izkažejo naslednje oblike
pristopov.
1. Skriti tekst
Uporabniki zaslonskih bralnikov si vsekakor želijo jasno predstavo o posameznih
področjih spletne strani. V večini primerov ni dodatnih opisov, ki bi takemu uporabniku
ustvarili prijaznejšo predstavo o sami spletni strani. V ta namen lahko uporabimo skriti
tekst, ki bo videčim uporabnikom neviden, uporabnikom zaslonskih bralnikov pa bo na
ta način posredovan dodaten opis. Najpogostejši elementi spletne strani, za katere se
uporablja skriti tekst, so:
 odstavki (headings)
Pred vsakim novim odsekom spletne strani bi se morala nahajati označba, ki bi
jasno kazala, da gre za ločen odsek. S tem bodo uporabniki zaslonskih bralnikov
natančno vedeli, do kod sega določen odsek. Za primer vzemimo glavno navigacijo
spletne strani, pred katero je nujno potrebno postaviti »heading« z označbo glavna
navigacija.
 identifikacija elementov spletnih obrazcev (form labels)
Z razcvetom raznolikih spletnih storitev se je občutno dvignila pojavnost spletnih
obrazcev. Uporabniki zaslonskih bralnikov za njihovo učinkovito izpolnjevanje nujno
potrebujejo dodatne označbe pred vsakim poljem spletnega obrazca. Za primer
vzemimo sklop treh polj za vnos rojstnega datuma (dan, mesec, leto). Sodeč po
preteklih izkušnjah, se je izkazalo, da je bil dodaten opis le pred poljem dan.
Vsekakor pa sta potrebna tudi dodatna opisa za polje mesec in leto. Opisa
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 18
zasnujemo kot skriti tekst in na ta način omogočimo preglednost videčim ter
zagotovimo dostopnost uporabnikom zaslonskih bralnikov.
 Preskoči povezave (skip links)
Možnost preskoči povezave omogoča takojšen prehod na glavno vsebino spletne
strani. Uporabniku ni treba navigirati skozi celoten sistem navigacije. Preskoči
povezave postavimo na sam začetek HTML-dokumenta kot neviden tekst za
videče uporabnike. Za sprožitev funkcije preskoči povezave je priporočljivo določiti
bližnjico prek tipkovnice, kar omogoča bolj elegantno uporabniško interakcijo.
Skriti tekst se zasnuje s pomočjo CSS. Za konkretne praktične primere mi pišite na že
večkrat objavljen e-poštni naslov. Po prenovi Rikoss-ove spletne strani bodo vsi
praktični primeri dostopni prek spleta.
2. Poimenovanje povezav
Spletne strani brez povezav, bodisi relativnih znotraj posamezne spletne strani ali
zunanjih, absolutnih, preprosto ne morejo obstajati. Vsaka povezava na spletni strani bi
morala biti poimenovana tako, da bi uporabniki zaslonskih bralnikov natančno vedeli,
kam jih bo pripeljala. Skrajno nedosledne so povezave z napisom Klikni tukaj!
Kadarkoli boste na spletni strani ustvarjali nove povezave, se zavedajte, da ne
ustvarjate spletne strani zgolj za lastne potrebe. Zaslonski bralniki uporabniku
omogočajo izpis vseh povezav na spletni strani v samostojnem pogovornem oknu.
Lahko si predstavljate, kako frustriran je uporabnik, ki dobi seznam povezav Klikni
tukaj! Pri določitvi ustreznega imena povezave se je smiselno držati pravil:
 kratko in jedrnato (omogoča hitro in učinkovito prehajanje prek celotnega
seznama linkov)
 pomensko jasno (uporabnik si takoj ustvari jasno sliko, kam ga bo neka
povezava pripeljala)
 običajno poimenovanje (za povezavo na kontaktne informacije uporabimo
npr. poimenovanje o podjetju in ne pišite nam …).
3. Možnost povečanja pisave
Za slabovidne uporabnike je bistvenega pomena možnost povečanja pisave. Samo
velikost pisave je mogoče spreminjati prek izbirnika v IE ali FireFoxu. Toda večina
testiranj z uporabniki je pokazala, da je le redkim poznana možnost povečave v okviru
internetnega brskalnika. Dodati je treba, da je ta funkcionalnost učinkovita le, če je
velikost pisave definirana v relativnih merskih enotah. O načinu, kako ustvariti spletno
stran z možnostjo povečave pisav, vam podajam le namig. V iskalnik Google vtipkajte
stylesheet switching.
4. Opis dodatnih funkcionalnosti na spletni strani
V primeru, da vaša spletna stran ponuja razširjene funkcionalnosti spletne
dostopnosti, naj bodo te opisane pred dejansko uporabo. Sliši se, kot da je to
samoumevno, vendar praksa kaže drugače. Veliko spletnih strani vsebuje pojasnila
šele po koncu določene funkcionalnosti. Tak način za uporabnika ni smiseln, ker ga
zmede.
5. Kontrastna shema stanja povezav
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 19
Izrazito pomembna je za uporabnike, ki za navigacijo po spletni strani uporabljajo zgolj
tipkovnico. Za premikanje prek povezav uporabljajo tabulator. V okviru CSS-predlog je
treba definirati tako barvno shemo povezav, da uporabnik ob vsakem pritisku
tabulatorja natančno ve, na kateri povezavi se nahaja. Za praktične primere vam
podajam le ključno besedo za vsevednika Google, ki je link state + CSS.
6. Iskalnik in kazalo spletne strani
Ključna elementa vsake obsežnejše spletne strani morata biti kazalo spletne strani in
učinkovit iskalnik. Kazalo spletne strani uporabniku s slabšim vidom omogoča
enostaven in hiter način navigacije prek celotne spletne strani. Kazalo je zasnovano v
hierarhični strukturi, ki je vsem poznana iz knjig. Predstavlja intuitivno uporabniško
izkušnjo. Še korak višje k optimalni univerzalni spletni dostopnosti pridemo z vključitvijo
iskalnika znotraj naše strani. Dostopen naj bo pred glavno navigacijo z jasno
označenim vnosnim poljem ter z dvema načinoma iskanja. Prvi predstavlja zgolj vnos
osnovnih ključnih besed. Druga, razširjena oblika pa naj ponuja funkcije naprednega
iskanja s pomočjo logičnih operatorjev ter možnostjo določitve personaliziranih filtriranj
vsebine.
Implementacija predstavljenih pristopov snovalcem spletnih strani omogoča enkratno
možnost za dvig spletne dostopnosti. Naj ponovno poudarim, da z ignoriranjem
področja spletne dostopnosti izgubimo 15 do 20 % potencialnih obiskovalcev. Že
povsem enostaven izračun lahko pokaže, da se vam to nikakor ne splača. Dodatno
dejstvo, ki se je skozi ta članek še bolj izkristaliziralo, pa je, da je implementacija
povsem enostavna. Potrebna sta le volja in premik v načinu razmišljanja. Stopite iz
običajnih okvirjev in pričnite s pristopi, ki so globalno uveljavljeni. Uspeh zagotovo ne
bo izostal. Piko na i univerzalni spletni dostopnosti bom postavil v četrtem članku iz
serije člankov na to temo.
Na vrh
8. NAMIGI IN NASVETI: Zaviti oklepaji v Wordu, Kako vedno zmagati v igri
Pasjansa?
Avtor in sodelavec: Brane But
********************************************************
29. Zaviti oklepaji v Wordu
Včasih bi želeli pri pisanju besedila v wordu namesto okroglega oklepaja ( oziroma
okroglega zaklepaja ) uporabiti zaviti oklepaj { oziroma zaviti zaklepaj }. Pri tem si lahko
pomagamo z naslednjo kombinacijo tipk: s tipkama AltGr+B vtipkamo zaviti oklepaj, s
tipkama AltGr+N pa zaviti zaklepaj (AltGr je tipka za grafični Alt, nahaja pa se takoj
desno ob preslednici).
Vendar s tema znakoma pokrijemo samo eno vrstico, ne rešimo pa povezovanja teksta
čez več vrstic, kot je npr. naslednji primer:
Ana Mica
Meta skupina A Špela skupina B
Nina Mara
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 20
Rešitev je preprosta, koraki do nje so naslednji:
 Najprej vklopiš orodno vrstico za risanje: puščico (kurzor) postaviš nekje nad orodno
vrstico v wordu, klikneš na desni gumb miške in v priročnem spustnem meniju
izbereš orodno vrstico Risanje, lahko pa izbereš spustni meni Pogled (View) >
Orodne vrstice (Toolbars) > Risanje (Drawing) in ta orodna vrstica se bo odprla
praviloma na spodnjem robu okna.
 V orodni vrstici Risanje poiščeš in izbereš Samooblike (AutoShapes) > Osnovne
oblike (Basic Shapes). V spodnjem desnem kotu okenca, ki se pojavi, boš našel lep
zavit oklepaj (zaklepaj). Izbereš ga in oklepaj narišeš v word na ustrezno mesto.
 Sedaj samo še ustrezno namestiš oklepaj (sliko) v pravilno lego in zadeva je
končana.
30. Kako vedno zmagati v igri Pasjansa?
Tokrat, ob koncu počitniškega obdobja, pa še priročen namig ob eni izmed
računalniških igric. Igra s kartami Pasjansa (Solitaire) je ena od najbolj priljubljenih
vgrajenih Microsoftovih iger, s katero si marsikdo krajša čas (nekateri tudi v službi).
Samo ime igre Solitaire je francoskega izvora in v prenesenem pomenu pomeni
potrpežljivost. To je vrlina, ki je marsikdo ne premore. Še huje je, če je človek
nepotrpežljiv, a obenem zelo rad zmaguje. Takšnega uporabnika računalniških igric
lahko igra kot je Pasjansa kar malo vrže s tira samo zato, ker ni zmagal.
A tudi za takšne odvisnike od te zanimive igrice s kartami obstaja rešitev. Rešitev je
skrajno preprosta in preverjeno deluje tudi na novejših Microsoftovih operacijskih
sistemih, tudi v Windows XP okolju z vgrajenim servisnim paketom SP2. Torej, ko boš
naslednjič videl, da je tvoj prijatelj odprl omenjeno igro, ga še nekaj časa pustiš igrati,
da se vživi vanjo. Ko pa boš videl, da se je začel potiti, je to znak, da mu ne gre več
vse po načrtih. Takrat stopiš na sceno ti z našim malim trikom. Stopiš do njega in mu
prijazno na uho zašepetaš: »Pritisni Alt+Shift+2«. Ob omenjeni kombinaciji tipk se bo
namreč odvrtela zmagovalna animacija kart preko zaslona in tvoj prijatelj bo v igri
»zmagal«. Pripomniti je še potrebno, da se ob kombinacij tipk Alt+Shift pritisne tipka z
dvojko na alfabetskem delu tipkovnice in ne na numeričnem delu.
Tudi če Pasjanse ne moreš igrati, se lahko pošališ in rečeš, češ, kaj se bom mučil z
igranjem in prelaganjem kart, saj itak vedno zmagam …
Na vrh
9. OGLASNA DESKA: ZoomText 9.1
Avtor: Davor Krajec
********************************************************
Poslanstvo ZoomTexta biti najboljši zaslonski povečevalnik na trgu se skozi različico
9.1 vse bolj bliža perfekciji. Ne gre pa spregledati dejstva, da je Microsoft z izdajo Viste
močno zmešal štrene marsikateremu razvijalcu programske opreme. Aisquared je bil
dobesedno prisiljen v čimprejšnjo izdajo ZoomTexta, ki bi funkcionalno deloval v
Windows Visti. Izkazalo se je, da jim je pod časovnim pritiskom uspelo ustvariti
različico, ki bi jo zaradi pestrega nabora novosti povsem upravičeno označili z različico
10. Razlog, zakaj temu ni tako, se zagotovo skriva v tančici perfekcionizma.
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 21
Z novo izpeljanko ZoomTexta se bomo slabovidni enakovredno potopili v brezmejne
možnosti nove Windows Viste. Delo v novem okolju bo postalo pravi užitek ne glede na
dejstvo, da se pri Aisquared niso odločili za podporo »bombončkom«, ki jih ponuja
grafični uporabniški vmesnik Aero. Navsezadnje pa nam je bistvena funkcionalnost.
Vista je marsikaterega uporabnika postavila pod hladen tuš na rovaš njenih visokih
sistemskih zahtev. Sistemske zahteve za normalno delovanje ZoomTexta z Visto so še
za malenkost višje. Aisquared priporoča procesor 1.5 Ghz, minimalno 1 Gb pomnilnika
in do 160 Mb prostora na disku, če si boste namestili oba sintetizatorja govora. Osebno
pa vam priporočam 2 Gb pomnilnika za tekoče delovanje. Ni kaj, spoštovanja vredne
sistemske zahteve.
Pred sprejetjem odločitve o nakupu ZoomTexta si s spleta prenesite preizkusno
različico, ki jo po novem lahko »preučujete« celih 60 dni. Pred pričetkom prenosa se bo
treba registrirati na spletni strani Aisquared (URL:
http://www.aisquared.com/Products/zt9/Z9FreeTrial.cfm). To vam ne bo vzelo več kot
dobro minuto. Po opravljeni registraciji boste imeli dostop do vseh preizkusnih različic,
nadgradenj in koristnih informacij.
Namestitev je enostavna in hitra. Po nujno potrebnem vnovičnem zagonu ZoomText
postreže s prvo uporabno novostjo. Prijavno okno se prikaže v povečanem načinu,
vključno z govorno podporo. S tem korakom je odpravljeno dodatno obremenjevanje
oči z iskanjem vnosnega polja za vnos gesla. V primeru, da vam privzet način
povečave ter barvna shema ne ustrezata, ju lahko povsem enostavno spremenite prek
ZoomTextovega uporabniškega vmesnika, ki pri prijavnem oknu ponuja zgolj tri gumbe.
Predvidevam, da ste se uspešno prijavili v »svet Viste«. Sedaj bo ravno pravšnji
trenutek, da si dodobra ogledamo ZoomTextove novosti, s katerimi boste zagotovo
postali še bolj učinkoviti in hitrejši pri svojih dnevnih računalniških opravilih.
Dve zelo pomembni novosti smo si že pogledali; to je 60-dnevna preizkusna doba ter
podpora prijavnemu oknu v povečanem načinu. Nadaljevali bomo z novostjo, ki je v
tokratni različici ZoomTexta moj absolutni favorit. Na to smo vsi čakali več let in končno
le dočakali.
Podpora povečavi prek dveh monitorjev
S tem so se nam odprle nove možnosti uporabe. Vse, kar potrebujete, je še en dodaten
monitor, ki ga priključite na svoj stacionarni ali prenosni računalnik. Aktiviranje
povečave prek dveh monitorjev izvedemo v uporabniškem vmesniku ZoomTexta v
kategoriji Zoom Windows s klikom na ikono Type. Odpre se padajoči izbirnik, kjer
izberemo Dual Monitor, odpre se dodaten podizbirnik, kjer izberemo Enable. Najkrajša
pot pa se nam ponuja prek uporabe bližnjice Windows tipka + Shift + D. Na razpolago
imamo tri načine povečave, ki jih najelegantneje preklapljamo z uporabo bližnjice
Windows tipka + Shift + Z. Prva se imenuje Primary Span View. Omogoča nam
razširitev povečave namizja prek dveh monitorjev. S tem pridobimo prikazan dvakrat
večji obseg informacij kot pri prikazu zgolj na enem monitorju. Na ta način bo naše delo
bistveno hitrejše in preglednejše. Drugi način se imenuje Primary Clone View. Že iz
imena lahko sklepamo, da gre za prikaz podvojenega namizja. Kot posebej priročna se
ta možnost izkaže, ko zaslonsko sliko pri delu potrebujeta dva uporabnika hkrati.
Preostane nam še tretja možnost, imenovana Primary with 1x, ki se bo posebej dobro
izkazala na raznih individualnih računalniških izobraževanjih za slabovidne. Veseli jo
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 22
bodo tudi študenti, ki bodo lahko na ta način bolj udobno opravljali seminarske naloge
skupaj s študijskimi kolegi. Osebno pa mi bo ta funkcionalnost omogočila bolj
eleganten pristop pri nadaljnjih spletnih projektih. Podpora prikaza povečave prek dveh
monitorjev je sicer ogromen napredek pri delu z zaslonskimi bralniki, vendar na koncu
ostane grenak priokus ob pomisleku, zakaj Aisquared ni ponudil še četrte funkcije, ki bi
omogočila povečavo pri uporabi navideznega namizja. Osebno se bom zavzel, da
bomo to funkcijo zaužili skupaj z novitetami ZoomTexta 10.
Nove možnosti sledenja dogajanju na zaslonu
Za učinkovito uporabo vseh aplikacij slabovidni potrebujemo dodelane načine sledenja
dogajanju na računalniškem monitorju. Posebej uporabniki, ki uporabljamo povečave
od 3-kratne naprej, se nemalokrat izgubimo pri navigaciji prek velikega števila
izbirnikov, gumbov, vnosnih polj in pri nenadnih spremembah ob izvedbi določene
funkcije. Da bodo opisane situacije pod našo kontrolo, novi ZoomText ponuja
izpopolnjene mehanizme. Do njih se enostavno dokopljemo prek menija Magnifier, nato
pa izberemo kategorijo Focus Enhancements. V kategoriji Scheme imamo na
razpolago štiri možnosti. Vsako od njih lahko prilagodimo po lastnih željah in potrebah.
Shema Thick Green Underline se je skozi testiranje izkazala kot najbolj uporabna glede
na stopnjo povečave od 1,75 do 6.
Nadaljevali bomo z novostjo, ki uporabniku ponuja izbor področja povečave v novi
barvni shemi, ki se imenuje Inverted Block. Izberemo jo prek izbirnika Magnifier in
kategorije View Locator. Po opravljenih prilagoditvah jo enostavno vključimo z bližnjico
Ctrl + Shift + V. Nova view locator barvna shema je z vključenim utripanjem po mojem
mnenju najbolj uporabna do sedaj. Izbor področja je hiter in nezapleten.
Drobno novost odkrijemo tudi znotraj prilagoditev Cursor. Po izboru barvne sheme, ki
prikazuje področje kurzorja, si lahko svoje prilagoditve predogledamo v okvirčku
Preview. Hitro in enostavno ugotovimo, kako bo opravljena prilagoditev zgledala pri
konkretni uporabi.
ZoomText 9.1 bo razveselil tudi vse ljubitelje internetnega brskalnika Firefox. Omogoča
namreč napredno podporo navigaciji na spletnih straneh z uporabo vseh funkcij, ki jih
omogočata ZoomTextova Web Finder in Text Finder. Firefox je znan že po mnogih
vgrajenih prilagoditvenih funkcijah za slabovidne, kar ga uvršča stopnico višje od
močno uporabniško zasidranega Internet Explorerja.
Zgledno podprta s strani ZoomTexta 9.1 sta tudi Adobe Acrobat 8 in Adobe Reader 8.
S pomočjo funkcionalnosti, ki jih ponujata ZoomTextova AppReader in DocReader, bo
ustvarjanje in branje PDF-dokumentov bistveno manj zahtevno, predvsem pa prijazno
do uporabnika. O sami uporabi AppReaderja in DocReaderja pa si več preberite v
prejšnjih izdajah Rikossa.
Do podrobnosti prenovljen pisarniški paket MS Office 2007 je prav tako v celoti podprt
z novim ZoomTextom. Ne glede na povsem nanovo oblikovan uporabniški vmesnik bo
delo ob pomoči ZoomTexta 9.1 enako ali celo bolj učinkovito, kot je bilo v predhodnih
različicah MS Office paketov.
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 23
Novinec obeta veliko. V članku sem vam želel predstaviti bistvene novosti. Nekatere
izmed njih bodo korenito spremenile način dela in doprinesle k dvigu vaše delovne
uspešnosti.
Elitni zaslonski bralnik lahko kupite pri podjetju MIŠKA, d. o. o, tel.: 01 5205166.
Osebje je izredno prijazno. V želji, da nakup ZoomTexta omogoči čim širšemu krogu
bralcev Rikossa, je MIŠKA ponudila 10% popust.
Cena za ZoomText 9.1 Magnifier/Reader z DDV je 700 € - 10 % popusta.
Cena za ZoomText 9.1 Magnifier z DDV je 500 € - 10 % popusta.
Nadgradnja iz ZoomTexta 9.0 na 9.1 stane 144 €.
Nadgradnja iz ZoomTexta 8 ali starejših stane 240 €.
Ob koncu vam želim sproščen pogled na računalniški zaslon in obilo užitkov pri uporabi
nove različice ZoomTexta.
Na vrh
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 24
10. NOVIČKE: virtualni vodič po Ljubljani, varni uničevalec zgoščenk, Microsoft in
Nokia v mobilnikih, Mozilla bo opozarjala uporabnike na zlonamerne spletne strani
Avtor: Robert Hrovat Merič
********************************************************
Virtualni vodič po prestolnici Slovenije
Od letošnjega poletja dalje je Ljubljano moč spoznati tudi s pomočjo avdio vodnika.
Obiskovalcem je brezplačno dostopen na spletu (www.audiowalk-ljubljana.com),
zgodbe pa predstavljajo oseben pogled na mesto danes, v preteklosti in prihodnosti.
Avdio sprehod po Ljubljani je lahko osebni turistični vodnik po manj znanih kotičkih
slovenske prestolnice, saj predstavlja alternativo strokovnim vodenjem in je zanimiv za
vse, ki bi mesto želeli spoznati na bolj individualen način z zgodbami meščanov. Turisti
v zadnjih letih želijo spoznati kraje, kamor potujejo, na različne načine. Eden izmed njih
je tudi ta, da skušajo navezati stike z domačini in preživeti z njimi nekaj ur, ob tem pa
dobiti pristnejšo izkušnjo mesta, utripa in načina življenja. A ker to pogosto ni
enostavno, obiskovalcem Ljubljane to izkušnjo omogoča Avdio sprehod po Ljubljani.
Na spletni strani so brezplačno na voljo trije različni avdio sprehodi, dva v angleškem in
en v slovenskem jeziku, v kratkem pa jih pričakujemo še več. Obiskovalec si s spletne
strani preprosto prenese mp3-datoteke, jih naloži na svoj prenosni glasbeni
predvajalnik ali na telefon, si pogleda še načrt sprehoda na zemljevidu in se
samostojno poda na doživljanje mesta. (povzeto po::Kristjan Dobovšek). Povezava:
www.audiowalk-ljubljana.com
Vir: http://www.racunalniske-novice.com
Varni uničevalec zgoščenk
Večina izmed nas uporablja zgoščenke za hranjenje
osebnih in poslovnih podatkov - od družinskih fotografij
do ključnih dokumentov za poslovanje podjetja. Ko
podatki na njih zastarajo, optične medije pogosto uničimo
tako, da jih prelomimo. Le redki med nami pa vedo, da
prelom zgoščenk še ne pomeni trajnega izbrisa vseh
shranjenih podatkov, saj le-te lahko nepridipravi obnovijo
z uporabo posebnih naprav. Uničevanje zgoščenk pa je
vse prej kot enostavna in varna naloga, saj je vdihavanje
delcev vrhnjega sloja zgoščenk lahko škodljivo zdravju.
Na srečo računalničarjev je podjetje Brando pripravilo
posebno napravo, namenjeno hitremu in predvsem
varnemu uničevanju zgoščenk. Napravico priključimo na običajen USB-priključek in s
pritiskom na gumb v samo nekaj sekundah uničimo vsebino, shranjeno na optičnih
medijih. Z novincem lahko varno izbrišemo do 100.000 zgoščenk. Priročni uničevalec
zgoščenk je onkraj luže na voljo za 21 evrov. Preko spleta lahko napravico naročimo
tudi mi. (povzeto po: Matej Saksida)
Povezava: http://usb.brando.com.hk/
Vir: http://www.racunalniske-novice.com
Microsoft in Nokia skupaj v mobilnem svetu
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 25
Nokia, največji proizvajalec mobilnih naprav, in Microsoft, vodilno podjetje na področju
spletnih komunikacij in skupnosti, sta združila moči in uporabnikom pripravila novi
nabor storitev Windows Live, zasnovan posebej za uporabo na napravah Nokia. Od
danes naprej si uporabniki v enajstih državah lahko na združljive naprave s platformo
S60 naložijo novi programski paket, ki jim bo omogočil dostop do storitev Windows Live
Hotmail, Windows Live Messenger, Windows Live Contacts in Windows Live Spaces.
S telefoni Nokia iz serij 40 in 60 bodo uporabniki ob uporabi standardnih protokolov za
spletne storitve lahko brez omejitev dostopali do imenika, pošte, sporočilnika,
telefonskih klicev, besedilnih sporočil, kamere in galerije ter na enoten način brskali po
vseh storitvah. Več informacij lahko najdete na strani http://www.nokia.com/windowslive
(povzeto po: Miran Varga)
Vir: http://www.racunalniske-novice.com
Mozilla želi uporabnike opozoriti na zlonamerne strani
V zadnjem času je naraslo število zlonamernih strani, zato se je Mozilla odločila
pomagati svojim uporabnikom pri prepoznavanju le-teh.
V podjetju že delajo na Firefox 3.0 brskalniku, ki bo sposoben prepoznavati zlonamerne
kode na spletnih straneh. “Firefox 2 namreč nima nikakršnega mehanizma, ki bi
prepoznaval prisotnost zlonamernih programov,” pravi šefinja varnosti pri Mozilli,
Window Snyder.
Razvijajo tudi vmesnik, ki bo uporabnike opozoril, da so strani, ki jih želijo odpreti,
nevarne. “Želimo ustvariti takšno opozorilo, da uporabniki ne bodo napravili napake…
To bo drugačne vrste opozorilo, kjer ne bo mogoče samo klikniti nanj, da bo izginilo”.
Vir: http://dne.enaa.com
Na vrh
Rikoss; letnik 6, številka 3 / 2007 26
========================================================
Oblika, ime in vsebina e-revije RIKOSS so avtorsko zaščiteni. Protizakonito je
kopiranje, posredovanje ali kakršna koli drugačna uporaba brez pisnega dovoljenja
uredništva.
Revijo ste v skladu s 45a. členom Zakona o varstvu potrošnikov prejeli na osnovi vaše
prijave na spletnih straneh revije Rikoss ali na osnovi vaše ali prijateljeve elektronske
prijave. V primeru, da ste pomotoma dobili e-revijo vas prosimo, da nam sporočite in
IZBRISALI vas bomo iz seznama naročnikov.
Predloge/pripombe, naročila/odjavo, pišite na uredništvo.
© 2002-2007, Uredništvo Rikoss, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije