III. Zvezek. IV. Letnik. Urejuje : Ivanka Anzič. SLOVENKÄ Glasilo slovenskega ženstva v TRsTU 1900 Izdaje in tiska Tiskarna „Edinost". Odg, urednik Franjo Klemenčič. Vsebina III. zVezkai. -:-*<^:----- Oton Zupaneie : „Moj đom", pesem ............................stran 49 Arne fiovak : „Nove faze moderne žene", (zvršetek)................. 50 Anton Medved : „Izprememba", pesem .......................... 52 Zofka i^veder : „Šfudentke", nadaljevanje ......................... 52 E. Gangl : „Tozba", pesem................................. 36 Ivo šorii : „Pridiga na Gori", pesem....................... „ 50 Oton Zupančič : „Verzi", pesem.............................. „ 38 Ivanka : „K poglavju O poselskem vprašanju"..................... 58 Anton Medved : „Svetu V zobe" pesem.......................... ,, 60 Ivan Cankar: „Jesenske noči"................................ 61 Zorana : „Srčni glasi", pesem ............................... „ 06 p~k: „Tedaj in sedaj".................................... 60 „Listek"......................................... „ 67 Razgovori........................................... 72 Prihodnja številka izide 14. aprila „Slovenka" glasilo slovenskega ženstva. Izhaja v tisKariii „Ediuost" y Trstu 15. dne Vsakega meseea. --rs<^:------ Naročnina znaša d kron za vse leto, za pol in četrt leta raz- merno. — Rokopisi naj se po- šiljajo urednici Ivanki Anžič, Trst, uliea Campanile št. 10. 111. nadstr., naročnina pa uprav- ništvu, ul. JVlolin piccolo št. 3. II. nadstr. ^nnFM iMnu numii jUUji mnm Mirni 2 dni na potovanju 7 dni v Parizu Popolno preskrbljenje izleti, vstopnine gld. Dunaj-Dunaj ]•() specijaiucm vsporedn Pojasnila in vsporedi pri Thos. Cook & Sohn, i. Stefansplatz Z. Dunaj. SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva. Št. 3. V Trstu, dne 25. marca 1900. Letnik IV. Moj dom. Moj dom je ves božji svet od vzhoda do zahoda, tak lep in širok kot svoboda, kot čilim krog mene razpet. IO preproga ni turška iz Smirne, ne perzijska iz Teherana — od roke nevidne je stkana čez samote vesoljnosti širne. Ta preproga ni mrtva odeja — njen osnutek življenja so niti, njen votek vrvenje je bitij, dragocena je njena preja. Skrivnostno in tiho pod njo se kapljica s kapljico shaja, življenje življenje napaja in kadar je čas, pridero na površje srebrni potoki in tajne podzemske moči oplajajo širne ravni po misli vsemirni globoki. Kak skrbno se diči polje, kot nevestica v krilu poročnem — osorno, uporno g-oré govorijo z viharjem polnočnim. Kak vabljivo blesti ocean v brezbrežno, skrivnostno se daljo sinoči z megleno je haljo tu sodbo krvavo vršil orkan. GlejJ razbeljena, pusta planjava, in čeznjo hiti karavana, a nad pascami fata morgana kot nada nad dušami plava. In vso bujnopisanost to harmonija ljubezni prešinja, ljubezen se plete, preminja skoz vso bujnopisanost to. In ptič, ki nad njo poleti, je zamisel te večne ideje in lazur, ki nad tabo se smeje, in polje in vihra in ti... Oton Zupančič. str. 50 SLOVENKA. Nove faze moderne žene. Ćeški spisal Arne Novak (Praga). Avtorizovan prevod. (Zvršetek.) Še dalje, kakor Marholmova, je šla v svojem reakcijonarnem koprnenju Elza Asenijefova, zanimiv perverzni pojav poslednih dnij. Elza Asenijefova, ro- jena Bolgarka, ki piše nemško, je avtorka dveh bro- šur, kričečih ne le z rafinovano tiskarsko opravo, temveč tudi z vsebino in z obliko stila: »Ali je to ljubezen«') in »Ustaja žen in tretji spol«^). Na Ase- nijefovo je imel Nietzsche velik upliv in po njegovih mislih, po njegovi obliki hipnotizovana, se mlada Bolgarka, prcmetavajoča se konvulzivno med ver- skimi in spolnimi problemi, ne more preriti do svoje lastne individuvalnosti. Temeljnim tonom Asenijefo- vine rapsodije ~ drugače se ne more imenovati nje- nega konfuznega dela — je okrutno sovraštvo do obeh spolov. Kakor si domišlja Nietzsche (primeri v tem oziru poleg dela »Onstran dobrega in zlega« glavno instruktivni članek H. Dohmove »Fr. Nietzsche und die Frauen« v lanjski berlinski »Zukunft«) ženo ko vražico s tigrovimi kremlji in ubojniškim bodežem med njimi, tako vidi Asenijefova v možu večnega, nizkotnega sovražnika žen, ki trepetaje čaka na tre- notek, ko mu bo žena podvržena. Za to moževo zmago delujejo po Asenijefovninem mnenju glasnice emancipacije, ki s tem, da žele doseči enakost med možem in ženo, silijo na to, da se žena poniža. Ase- nijefovna si je jako komodno sestavila svoj nazor; zamenjala je nadčloveka z ženo. katero imenuje »son altesse la femme«, in kakor dviga nadčlovek svojo glavo nad palimi slabejšimi, tako je tudi Asenije- fovnina žena obdana z groznim ihtenjem, polnim bo- lestne agonije in bednega počasnega hiranja, — grozni smrtni ropot okrog- nje se meša s strašno himno »Blag^oslovljena bodi žena«. Te ogromne žrtve napajajo zemljo s svojo krvjo, da bi se nad njimi lahko dvignila v polni zarji žena mati, žena roditeljica! Ali v tem ko so bile matere minolih časov tudi gospo- dinje, tudi delavke, ne sme Asenijefovin ideal nikdar svoje dražesti zamazati z gospodinjsko obleko, obsuto z moko, ne sme nikdar postati vprežena oskrbnica, temveč mora ostati žena za dolce far niente. Četudi ima ta žena svoje otroke do 14. leta vzgajati, ven- dar po Asenijefovninih naukih ni za ženo nič tako škodljivega, kakor vstopiti v učiliščno dvorano, kjer se vede protistuirajo. Ta netečnost za vsako omiko in vseako kulturo pač ni nič posebnega ; če ni samo odmev Nietzscheja, je pa skrajna posledica du vr- ') E. Aseniefl': Ist das die Lieber W. Friedrich, Leipiij; 1897. -) E. Aseniefl'; Aufruhr der Weilier und das dritte Geschlecht, ibidem 1898. hunca dognanega instinktivizma, ki ni mogel dru- gače, kakor z razvnetim in ponosnim zaničevanjem se obrniti proti emancipaciji žene. Morda je posle- dica tega instinktivizma tudi popolna nelogičnost av- torkine trditve, ki se proglaša za nepokvarjeno, ple- menitašku slovansko barba:-sko kri. Xa mističnem instinktivizma se pač ne da izvajati načrtov za bo- dočnost, ki se brezdvomno drugače razvije, nego v potencovano sovraštv^o obeh spolov, kakor je Ase- nijefova proglaša. Kakor vabi Hilda Wangelova stavbenika Solnesa v omedlujočo višavo strmega stolpa, odkoder se Solnes gotovo gotovo strmoglavi, tako vabi Asenijefova ženo na strmine, raz katere se žena, ki se ji zavrti pred očmi, gotovo strmoglavi v tragičnem padcu. Slučaj Asenijefo\'e je pokazal, da izključni in- stinktivizem prav tako ne vodi k cilju, kakor skrajni emancipacijski racijonalizem ; ne preostane nič dru- zega, nego sinteza obeh smerij. Izrekel sem besedo sinteza, besedo, v kateri .so zložene vse naloge pri- hodnjega stoletja. Filozofija kliče po sintezi, umetnost trepeče v koprnenju po njej, vsak misleči človek hre- peni po njej. Množino gradiva je napeljalo naše sto- letje na kup, trdega stavbenega kamenja in sipnega peska, a sedaj čakamo umetnika zidarja, ki zgradi iz tega poslopje. Z naivno nadejo upamo v prihod- nje stoletje in v tiste, ki pridejo za nami. Tem zna- menitejše je, če se pojavijo že med nami. Tudi ta nova pričakovana žena ima biti sinteza, sinteza in- stinktivne in racijonalistične smeri. V nazorih El- len Keyove, koje ime ni pri nas nič druzega kakor prazen zvok, vidim prvi poskus sinteze. Spis Keyove »Izkoriščana ženina moč«^), ki je bil v avtorkini do- movini sprejet enako z nerazumevanjem kakor z pikro obsodbo, čegar prevod pa je v Nemčiji obudil živo pozornost in obsežno diskusijo, lahko pač sma- tramo ko zmeren manifest feministične desnice, ki določa ženi samo v družini prostor in res so ga mnogi z nepritajeno radostjo tako smatrali, kakor bi žena mirno in resno hotela svoje družice obrnit' tja, kjer bi jih možje najraje imeli. Ost Keyov-nega spisa meri pač proti stremljenju emancipistk, ali knjiga vendar simpatizuje z mnogimi njihovimi zahtevami in meri često na cilje, s katerimi bi mirne zastopnice ženskih terjatev gotovo ne soglašale. Po moji sodbi ne leži znamenitost knjige v tem, kar njene vrste E. Key. : Die missbrauchte Fraucnkraft. A. Langen, Mün- chen 1898. in E. Key.: Essays. Uebersetit vou F. Mars, Fischer, Berlin 1899. SLOVENKA. Str. 51 pripovedujejo, nego v tem, kar se lahko med njimi čita, v podobi, ki jo nekoliko nesmelo in boječe slika za bodočnost. Za Ellen Keyovo sta v ljudstvu ravno tako dve d u .š e v n i, k a k or dve telesni bitji: moževa duša in ženina duša; ti bitji sta korespondujoči, dopolnjujoči še in enake vrednosti. Moževa duša ima svojo moč v spekulaciji, vstvarjcnju, duša ženina v čustvovanju, v reprodukciji in v ljubezni. Žena ko ljubeče bitje, žena mati stoji po ljubezni ravno tako visoko, kakor misleči mož, vtemeljevalec novih svetovnih in du- ševnih kraljestev. Žena ko soproga in mati je bila tista, ki je dvignila človeka iz zverstva in ga dvi- guje više in više. Brez njenega čutnega dela, ki se napram materijalnemu delu moža tako krivično pod- cenja, ne bi bilo napredka. Novi dobi je pogoj finejša čutna stran, a da postane finejša, leži v ženini roki. Ali da se to lahko zgodi, da more žena dovolj po- rabiti to svojo znamenito individuelno duševno stran, da je ko žena, ko mati lahko osvežujoči dih, da do- polni delo genijev, je treba, da ima dovoljnih zunanjih pogojev, t. j. javnih prav in resnične izobrazbe, in pa da se poda lastnemu poklicu in zapusti tla, na katerih ne deluje žena drugače, nego posnemalka moža. Do tega dvomljivega stremljenja je privela ženo po Keyovinih nazorih emancipacija, ki je ka- zala ne na stroke, v katerih je žena suverenna vlada- rica, temveč na stroke, kjer more ženska duša le malo doseči, ali pa izvesti samo take i'eči, ki so jih tudi možje zmožni. To emancipacijsko smer smatra Keyova pogubno, pa jo jako ostro kritizuje ; ali v tem se očitno razlikuje od Marholmove, da ne kliče na boj proti emancipaciji, ampak si želi njenega po- globljenja, da je ne smatra za zmoto temveč za pre- hodni stadij razvoja. Zaslužni korak emancipacije od samega spola k individuvalnosti je velik korak na- prej, treba je le še storiti dalnji korak od ena,kosti z možem, k neenakosti, t. j. k popolnemu priznanju različnostij med možkim in ženskim značajem. Do tod je mogoče Keyovo z malimi izjemami spremljati soglašuje ; ali brž ko ponekod nedosledno razglasi, da je duševno delovanje žene samo toliko uspešno, kolikor je reproduktivno, v konkretnih slu- čajih delovanje filantropinje in gledališke umetnice, ni mogoče zatajiti svojega nasprotovanja. Vsa izra- žanja Keyova streme za tem, da žena s svojim ma- terinstvom, s svojo ljubeznijo, s svojo čustveno kul- turo in sploh s svojo duševno organizacijo ne stoji izpod moža, temveč poleg njega, dopolnjuje ga. Ako je torej duševna zmožnost žene enake vrednosti z du- ševno zmožnostjo moževo, zakaj ne bi mogla vstvar- jati del enako vrednih z možkimi deli, seveda od njih različnih? Zakaj bi bila prisiljena, samo repro- ducirati ? Edini slučaj bi se analogno dal navesti iz fizičnega življenja, toda analogija ni tu popolnoma verna in točna. Nočem tajiti, da je nekaj resničnega v njeni trditvi, da imajo žene kot posrednice kulture večji pomen, nego kot nje stvarnice ; ali vzemimo v poštev, da je bilo ženi odrekano vse, kar bi bilo moglo dati vlage koreninam njenega produktivnega stvarjanja. Ne branim se trditve, da bodo produktivna dela ženske duše tedaj, ko se vse ženske z mislijo o enaki vrednosti svojega stvarjanja in svojega zna- čaja emacipujejo od možkih uzorov, nekaj drugega, kakor možka dela; ali od kdaj je ženina duša po- stala samostalen in samolasten fenomen ; od katerega časa so žene mogle spoznati, da imajo stvarjati, ka- kor jim veleva njih globoko skrito bistvo, ne pa tako, kakor so pisali njih možki uzori ? Zato menim, da ne pride v poštev, ako so žene doslej producirale same odlivke možkih del. Drugi protidokaz, da je ženino delo lahko produktivno, se mi zdi tudi skoro brez- izjemno odganjanje žene od vede. S kakšno vele- gospodsko milostjo pogledujejo izvedenci v svoji stroki na ženino delo in s kako nesmelo boječnostjo delu- jejo zato žene v vedi ! Ako bi imele žene producirati kaj, kar bi bilo čisto oglašanje večno ženskega, te- daj bi moral izobrazbo najprvo oploditi pomladni dih duševne ženske bito.-iti. Izobrazba bi morala najprvo po- stati najintimnejša last žen, tako da bi žene lahko našie sebe v njej, nasprotno pa da bi izobraženost odse- vala v ženah. Do tega je seveda še daleč, jako daleč. Sama Keyova trdi, da je treba po vsej sili boriti se za prava, ki zagotové ženi popolno uveljavljcnje njenega čuvstvenega erotičnega temelja, prava, ki bi varo- vala mater in soprogo ; mimogrede omenja samo ak- tivno in pasivno volilno pravo, potem pravo pose- zanja v vprašanja splošnega miru in pravo zboljšane vzgoje. Ako primerimo Keyovo z Marholmovo, ki se vzajemno poznate in globoko ocenjujete, tedaj spo- znamo, da je med njima res podobnih znakov, radi katerih uživate obe prav malo priznanja feministk. Glavno načelo prejšnjih feministk je pri obeh pre- kucnjeno. Ne za eno, ne za druj^o nista mož m žena enaka, pri Marholmovi sta drug od drugega odvisna, to se pravi žena brez moža je prazna posoda, pri Keyovi stojita enake vrednosti drug poleg drugega. Toda Keyova je vendar popolnoma drugačna, kakor Marholmova. Ne glede na koketno pikantnost Mar- holmovinih spisov, ki ljubi pisan kolorit in nervozno dikcijo in se v tem razlikuje od mirnega, ponekod strogega pojava Keyove, nahajamo v avtorki »knjige žen« samo reakcijonarni poja\% zasičen medle vonjave svojega časa in rušeč vse, kar je bilo prej progla- ševano kot evangelij ; v zamolkli !!>vedkinji pa vi- dimo sintezo novega in starega, prvi pozdrav tretjega carstva — Marholmova se je omejila na ženo ko bitje nagonov. Keyova vidi v njej prej zastopnico čuv- stvenega življenje, zato je njen cilj miren sklad, Mar- holmovin pa zmaga seksuvalizma. str. 52 SLOVENKA. Ali Keyova ni izrekla v »Izkoriščani ženski moči« svoje zadnje besede, nasprotno je zahteval tema te brošurice marsikje poostren ton tam, kjer bi se avtorki ne bilo šlo za ostro besedo. V mali čr- tici »Žena dvajsetega stoletja« (»Zeit« XV. zv., češki prevod v »Rozhledech« 1. i8g8. str. 888) je s s krasnimi besedami naslikala svoje sanje, katerih proročanska resnost prodira iz vse poezije sinteze. Zdi .se nam, kakor bi se Nora, našedša v skladu in- stinktov in razuma čudo čudežev, vračala domov, kakor bi š'a Rebeka Westova očiščena in opleme- njena z Rosmerjem tretjemu carstvu naproti... Kopr- nenje po ljubezni in umevanje resnega znanstvenega dela, svoboda delovanja, vtemeljene ne v konvencijah temveč v zakonih lastnega bitja in vsestranski raz- voj osebnosti — to vse splava v njenem bitju v skladno celoto. Krasne sanje, ali daleč je njih vre- sničenje ! Doslej družabne uredbe še ne privoščijo ženi polne, neomejene ljubezni, ljubezni, v kateri ne bi morala prodati svoje svobode, doslej še ni.so vrata na stežaj odprta, da bi mogla pristopiti ume vanj u vednostnega dela, in civilni zakonik ji stopa na pot, ako hoče žena samostalno delovati. Iz starega femi- nizma ne vzame nova žena načel enakosti z možem, go- to\ o tudi ne racijonalističnega odmetavanja instinktov — zavedna svojega originalnega bivstva, ki je s kratka različno od možke duše, zavedna, da ni samo misleče, ampak tudi ljubeče in čuteče bitje, pojde naprej, najprvo seveda za onimi cilji, ki jih je po- stavil stari feminizem, ker brez njih je vsestranski razvoj osebnosti enostavno nemogoč. V vsaki njeni besedi, v vsakem drhtaju njenih ustnic in vsakem pogledu njenih globokih očij bo zapisano : »Žena sem ! « Preložil E. Izprememba. Res koča na zunaj ubožna je, Za starim drevjem se skriva. Pa meniš, da deklica tožna je. Ki v koči ubožni prebiva? Prijaha ponjo snubec bogat Kar s celim, hej, milijonom, Poročni prstan podari ji zlat In sto dragotin pred zakonom. Zarana ob oknu vsaki dan. Ko prvi je žarek zablisnil, Oglasi se spev, prelepo ubran. Da človek sam ž njo bi zavrisnil. Kaj on je medu na svetu že pil Pomladnjega liki metulja, Roke se mu tresejo kakor bil, Z glave se mu svetli lasulja. Igra ji krog usten rubinjili nasmeh. Vrtnice nosi na glavi. In v njenih očeh, velikih očeh. Tu ogenj užiga se pravi. Res čaka palača bela je. Te lepe mlade igrače. Pa meniš, da ona vesela je V nasladnih prostorih palače ? Nje rožnato lice je zdaj bledo, Kot uro trpela bi zadnjo. In časih zapoje milo tako. Da človek bi zjokal se nâdnjo. Anton Medved. Študentke. Piše: Zofka Kveder. (Nadaljevanje.) II. V letnem gledišču, v neki novi ulici v pred- mestju, je bil ruski bal, ali prav za prav ruski za- bavni večer. Petje, deklamacije, žive podobe in ples — to je bil program. Na galeriji in spodaj v dvorani je bilo vse polno študentk v modnih, svitlih oblekah, z ženijalno poče- sanimi lasmi, nanosniki in lornjeti. Nekatere so imele črna krila in svitle bluze, ali pa tudi samo priproste s L O V E N K A Str. 53 Črne obleke z velikimi živobarvnimi kravatami. Ni jedna ni bila dekoltirana a vse živahne, klepetave, ve sele. In visokošolcev vse polno : Rusov, Poljakov, Bolgarov, Nemcev — cela mešanica. Ob straneh pod galerijo so stale mize z jeddi, zadaj v desnem kotu se je svetil na mizi velik samovar iz medenine, cela tolpa je stala naokrog in pila čaj. Na odru so peli nekaj melanholičnih maloruskih pesmi, gdč. Ivowarsky je deklamovala s svojim moč- nim krasnim altom neko Puškinovo pesem, dve me- dicinki sta igrali gosli, Norvežec Jansky je sviral jedno Bethovenovo sonato. Naposled še velika sku- pina iz maloruskega življenja, in oficijelni del programa je bil zvršen. Več profesorjev je počastilo prireditelje se svojo prisotnostjo. Profesor Reichersberg- je z blagim, raz- tresenim smeškom sedel v prvi vrsti ter pri vsaki točki ploskal z nekakim posebnim veseljem. Predaval je moflerno socijologijo, bil je velik mislec in izboren govornik. Več študentk je bilo do cela zaljubljeno v njegov bledi, plemeniti obraz. Imel je neizrecno mile, mirne, dobre oči in bujne, temne lase, ki so se mu v gostih, dolzih kosmih vili krog glave. Poleg njega je sedela privatna docentinja gdč. dr. Tumarkin in potrpežljivo poslušala navdušene vzklike svojega le- vega soseda, asistenta na medecinski fakulteti, dr. Löbna. Vse na univerzi je vedelo, da je Löben na smrt zaljubljen v resolutno, simpatično Rusmjo. Pri vsakem njenem predavanju je bil navzoč, in slušatelji so dan za dnem zbijali neslane šale o njegovem pla- toničnem obožavanju. Danes je ves nervozen sedel poleg svojega ideala, vzdihal, čudil se, pretirano se nadušaval in nemirno lomil dolge, fine prste svojih elegantnih, ozkih rok. Nacijonalni ekonom prof. Wocker je gonil se svojim kolegom prof. Briicknerjem statistiko in se prav nič ni brig-al za vse, kar se godi krog- njega, v tem ko so žive, življenja lačne oči lepega profesorja no- vejše filozofije, dr. Steina, nemirno begale po obrazih. Bil je to bogataš, pravili so — milijonar, a imel je pravega vraga za ženo. Pripovedovali so stvari o nje- govih družinskih razmerah, ki so dišale po tragičnih epizodah Marlittinih romanov. Včasih je bil ves otol- čen in opraskan ; študentke so se pomenljivo smejale, a mu zato s tem večjo pozornostjo vračale njegove koketne, interesantne poglede. Ko se je vse pripravljalo za prvo kadril|o, se je profesor Stein resolutno postavil med plesalce. Na- prosil je medicinko Gordon, lepo biondino, v par ter plesal ž njo kadriljo, kakor da mu je ples prvo in zadnje na svetu. Vis-a-vis sta bila Ana BogdunofF in Dimoff. Mladi »moderni« Bolgar je plesal, kakor da je rojen na parketu, čeravno je doma prejšne čase, še v počitnicah kot srednješolec, pasel vaško čredo. Bil je lep dečko. Nosil je dolge, skrbno naravnane lase in široko kravato â la Werther. Sploh je bil jako gizdav. No, pri vsem tem je bil dokaj naiven, in nje- gova nagajiva deželjanka je znala izkoriščati njegovo dobrodušnost. Kadrilji je sledil valček, temu mazurka in tako dalje. Ana je naročila Dimoffu, da pleše se Sonjo Ivaiiovno nekaj plesov. Ista je imela jako malo znan- cev in se je že ves večer z neko drugo medicinko razgovarjala o lešinah in preparatih. No, pokazalo se je, da je .Sonji Ivanovni ples neznana veda. Dimofi" ji je v nadomestilo pripovedoval o svojem rodnem kraju, o očetu, katerega so Turki o neki priliki ubili, ino svoji dobri, priprosti materi, ki mu še vedno pravi »pitance«.*) Ana Bogdunoff se je čudila, da še ni videla ni Lize, ni Farinellija med plesalci. Vsa vroča in že nekoliko vpehana je šla iskat Lize. Zaustavljali so jo med mizami; pri nekaterih je tudi sama nekoliko obstala. Ali so bili to temati ! Tu so razpravljali o socijalizmu in anarhizmu in zabavljali čez Rusijo, da se je kar kresalo. Nekdo je pripovedoval o taktiki neke ru.ske socijalistične re- vije, ki je v teku dveh let že petkrat morala prene- hati, a potem vedno zopet izšla pod novim imenom, kot nov list. Naročniki plačajo le za tri mesece na ročnino. Prvo številko konfiscirajo, drugo konfiscirajo in s tretjo konfikacijo pride tudi že odlok vlade da se sistira list. Drugi je pravil komično-tragične do- godke iz ruskega študenstva, pripovedoval, kako na lepem je prišel njegov prijatelj iz inozemstva radi nekaj socijalističnih knjig, ki jih je skušal utihota- piti čez mejo, namesto v domačo gubernijo naravnost v Sibirijo, tretji pa je pozival k pozornosti in oprez- nosti in dokazoval, da ima ruska vlada celo med dijaštvom v inozemstvu svoje .špijone, da se torej o priliki prav lahko pošteno osveti za vse njihove ne- mile kritike. Pri drugi mizi so se prepirali o spiritizmu. Neka starejša, histerična filozofka iz Odese je navajala razne učene izreke in dejstva v prid svoji veri. Pred njo je ležalo nekaj listov nemškega časopisa »Der .Spiritist.« Nekateri Rusi krog nje so se smejali, mlada šestnajstletna hči njene gospodinje, katero je bila pripeljala s seboj, da se zabava, pa je z velikimi otročjimi očmi čudeče in občudujoče zrla v njen obraz. •— Ne mešajte vendar z vašimi spiriti,stičnimi norostmi otroku glave ! je dejala Ana mimogrede in potrkala filozofki, katero je poznala i-: seminara, na ramo. Ali slabo jo je skupila. — Norosti?! Prosim, Ana Bogdunoff, to je su- rovo ! Žaljenje vede, netaktnost...! — *) =-- pišče ; tako nazivljejo Bolgarke svoje male otroke, ali tudi mladenič svojo ljubici). Str. 54 SLOVENKA. Ana sc je smejala ter brzo odhitela dalje. In tu je bila tudi konthio Liza. Oblečena je bila v široko obleko, jiosebnega, fantastičnega kroja pomarančaste barve s črno žame- tastimi našivi. Svoje krasne goste, dolge lase je imela prosto razpuščene po ramah, kakor je bilo to pri mlaj- ših deklicah v jeseni v modi ; v ušesih je imela velike, tanke, okrogle uhane, na katerih je bilo nabrano več lahkih, malih obročkov in trikotnikov, ki so pri vsa- kem gibu glave lahno zacingljali. Široki, grški ro- kavi niso do cela pokrivali krasnega lakta, na ka- terem se je zibalo mnogo zlatih, jako tenkih, glad- kih zapestnic. Liza je bila ekstravag-antno, a jako okusno oblečena. Bila je lepa, zelo lepa. Ana se je začudila, ko je ugledala Lizo in F~a- rinellija in še nekaj druzih, ki so mirno sedeli za mizo ter igrali kvarte. Neka tuja gospodična, na prvi pogled jako koketno, interesantno bitje, je me- šala karte. — Na-nu, Ana? — je vprašala Liza, kje pa ti hodiš? — — Kje? — Plešem! No, je to vprašanje! Ne sedi vendar tu ! Godba je izvrstna, jaz sem se naplesala že do sile. Pojdi ! — Čemu naj grem ? Ni mi za ples. Ostani ti tu. Kvartamo. Prav za prav fina zabava, če se igra z dovoljnim interesom. Vidiš, to je vse dobitek. — In po- kazala je na kup frankov pred seboj. Med srebrom sta se bliščala dva zlata. Ana, ki nikdar ni imela denarja, je nekako za- strašeno gledala na mizo. — Na, ali ostaneš ? Prisedi ! — Sedaj se je tudi Ani vrnil humor. — Ha, ha ! Veš koliko imam v žepu ? Tri franke. -Sicer pa mi te vrste zabava ne ugaja preveč. — — I meni ne. Ali ker gospoda žele, jiin nečem kaliti veselja. Ostani, kapital je tu ! — Razdelila je dobitek, porinila polovico od sebe, potegnila stol k mizi in potisnila Ano nanj. — Ali to ne gre.,. — Ah da, ti še ne poznaš družbe. Gospoda, moja prijateljica, Bolgarka Bogdunoff. — V.si so vstali, po vrsti se poklonili in povedali svoja imena. Ona tuja gospodična je prva skočila raz stola, živahno vrgla karte sred mize, domače prijela Ano za roko in pol ironično, pol dobrodušno pričela svojo litanijo. — Šaša Timotijevna iz Petrograda. Moja mati iz Moskve, oče neki .Spanjolec neznanega imena. Štu- diram medicino, živim od dobrote neba in ljudij. Dalje sem, nota bene, na najslabejšem glasu izmed vseh študentk naše obali. Kvartam, pijem... na, saj boste še kaj slišali o mojim grehih. — Ana je začudeno gledala svojo novo znanko, ki je tako veselo ironizovala sama sebe. Zdelo se ji je, da so se ji ipak u.stnice nekako grenko zategnile, a ni imela časa dalje opazovati interesantneg-a obraza famozne Šaše Timotcjevne, ker so ji že druga imena donela v uho. — Farinelli, medicinec. Neapolitanec. — Poklon. — Knut Nüttgens, Šved. .Študiram v Ženevi moderne jezike tako v izpremeno. Drugače čopič in paleta na akademiji v Parizu. — Poklon. — Feodorowsky, medicinec, Malorus. — — Alfonzo Giberti, tehničar. Študiram v Cu- rihu. — Med njegov poklon se je že zopet mešal izra- zoviti gl«s Šaše Timotejevnc. — Da, študira v Curihu, kakor jaz. Na, ali smo zdaj gotovi. Torej vi, Ana Bogdunoff, tudi igrate?- — Jaz bi raje ne igrala. Niti ne znam, niti me zanima. — — - Na, pa dobro, — je govoričila Šaša. — Ne igrajmo. Ali da, vrzimo vsak enkrat kocko za do- bitek ! — — Vsaj ni nihče drugi dobil kakor vi in jaz — je dejala Liza. Moj dobitek dam podpornemu dru- štvu naše tukajšne ruske kolonije. — — Na, jaz nimam druzih dohodkov, kakor kar mi Fortuna takole pri igri vrže v naročje. — Tako, Šaša Timotejevna. — Ali kaj zdaj? .Svetuj kaj, ti. Farinelli ! In ti, Knut, nič ne veš ? A propos ! Da veste, Ana Bogdunoff, jaz vse možke tikam. Prin- cipijelno ! — Šaša Timotijevna si je nažgala cigareto in puh- nila dim Farinelliju v obraz. — Koliko časa me že poznaš, mio caro Al- fonso ? —¦ Nagnila se je k njemu in mu pogladila lase s čela. Ana je videla, kako je Lizi šinila kri v lice. A Šaša Timotijevna, hči Španjolca neznanega imena, je dalje govorila v svoji gracijozni, frivolni maniri. Nekaj ciganskega je bilo v njej. Oblečena je bila v črno krilo iz svile in rdečo, tesno se oprije- majočo jopico s črnimi okraski. Vsak dih, vsak gibljej njenega vitkega telesa se je videl skoz svilo. Kakor kretnje lepe, izzivajoče mačke je bilo njeno premi- kanje, in oči so se pol ironično, pol laskavo vsesa- vale v oči Farinellija in njegovih drugov. Pripovedovala je o svojem klatarenju po svetu. Bila je že v Parizu in Berolinu. — Četrto leto zdaj študiram. Vsak semester drugje. Lansko leto sem bila v Ženevi. Fino, pravim ! Mali Pariz! Sploh, Francozi! Francozi in Italijani! Italijani ! Napravila je imenitno gesto, povzdignila čašo in napila Farinelliju, pomenljivo mu gledaje v oči. — Evviva! — Toda, hm, čaj! .Sekt, moj dragi sekt! Halo, Giberti, hajd ! Tvoj oče je bankir. Vesel SLOVENKA. str. 55 bo, če pijemo na njegovo zdravje in za njegov denar ! — Giberti je res vstal in od.šei k bufetu. — Pameten dečko! — se je smejala Saša Ti- motijevna. — Pravi biser! V Ženevi sem ga našla. Grozno je bil spočetka ljubosumen. Ha, ha! Pomislite, s pestmi je traktiral nekega Srba, ki mi je bil nekaj časa všeč. Originalno! S pestmi in zaušnicami! Hej, ti švedski Apolo, tvoja soseda se dolgočasi ! Veste, vi, Ana Bogdunoff, imate fin obrtiz! Ein Spitzbuben gesicht! Najinteresantnejša Bolgarka, kolikor sem jih videla doslej. In videla sem jih dosti! Ali bila sem v Sofiji, draga. >~Šumi, šumi Marica.....« —jezagvižgala poredno. Bolgarki je kar sapo jemalo. Bogme, kaj tacega še ni videla. Pravi vrag je bil v tej ženski ! Giberti se je vrnil. Koj za njim je prinesel na- takar led in par buteljk šampanjca. Odmaški so glasno sfrčali v zrak, in šampanjec se je objestno penil v ozkih, visokih,- brušenih čašah. — Ex.; —je komandirala Saša Timotijevna ; samo Farinelli je vbogal. Liza je tiho in jezno sedela, Ana Bogdunoff pa je začudeno gledala krog sebe. Bilo je prvikrat, da je imela šampanjca na jeziku, da je bila sploh v taki razkošni družbi. Na, kaj so bile one gostije med štu- dentkami, ki so si jih včasih ob godovih dovolile! Salami, sir, čaj in nekaj peciva, to so bile one »slavne večerje«, radi katerih je bilo treba štediti mesec ali dva, da se je moglo povabiti par intimnejših kole ginj." A tu se je igralo za zlate, pilo sekt in ta me- dicinka iz Curiha je sedela tam v svili, kakor da so to vsakdanje cunje. Vse to je mislila mlada Bolgarka, filozofka tret- jega semestra, in se pomilovalno zasmejala lastni svoji najivnosti. Gledala je Lizo in Farinellija, ki je raztreseno strmel v pikantni obraz Šaše Timotejevne, v katerem se je vsaka mišica tresla življenja in neke demonske radosti. Liza je bila jako bleda, nervozno si je grizla ustne in zdaj pa zdaj prezirljivo gledala curiško me- dicinko. Ani se je smilila. Bila je prej precej zaljub- ljena v vročo italsko lepoto Farinellijevo, in bilo ji je žal, da gani intimneje poznala. Bila je nevoščljiva Lizi, da si je osvojila njegovo ljubezen. A zdaj se je pomirilo \' njej, in Farinelli ji je postal hkrati samo interesantna oseba brez posebne, globokejše simpatije. Liza je imela v pasu zataknjeno lepo temnordečo rožo, a Farinelli je imel ravno tako rožo pripeto na prsih. Saša Timotejevna je stegnila roko : — Farinelli, rožo! — Pogledala ga je tako zapeljivo, da je Farinelliju zatrepetalo srce. Molče, z vrtičim pogledom ji je dal cvetlico. — Merci ! — je rekla Šaša sladko. Liza je molče vstala. — Dovolite, gospoda, postalo mi je nekoliko hudo. Ne trudite se! Moja prijateljica me spremi na sveži zrak. Pozneje se vidimo ! — Farinelli je osupnil in jo hotel spremiti, a ona ga je le hladno, prezirljivo pogledala. Obesila se je Ani za roko, potegnila ono temnordečo rožo iz-za pasa, vrgla jo na tla in odhajaje stopila na njo. Fa- rinelli to je videl in pobledel. Ana je peljala Lizo po stopnicah navzgor na hodnik in od tam na balkon. Bila je krasna zim.ska noč. Povsod naokrog sneg, čist, jasen zrak, na nebu luna in zvezde. A bilo je mraz, da se je Ani zdelo, kakor da frče fini ledeni kristali po zraku in se zaganjajo v obraz. — Liza, ti se prehladiš. Kak mraz ! - — Pojdi v dvorano, jaz ostanem tu, — je de- jala Liza, in ko je Ana molčala, ponavljala je me- hanično : — Pojdi, pojdi ! — Za par trenotkov so vrata zaškripala in Fari- nelli je stal pred njima. Prinesel je Lizin plašč iz kožuhovine in ga ji molče ogrnil krog ram. Ana je takoj od.šla. — Kaj vam je, Liza? Ali sem vas fazžalil ? Od- pustite! Vsega je kriva ta prokleta kača iz Curiha. Liza, bodite dobri, poglejte me! Saj samo vas lju- bim ! Tako vas ljubim ! — Skušal je prijeti jo za roko, a Liza se je mrzlo obrnila od njega. — Poslušajte me vendar, Liza ! Saj nisem ni- česar zakrivil, bodite pravični! — prosil je znova. — Pojdite k Saši Timotijevni ! — — Liza ! Pomislite ! Razumite me ! Moj Bog ! Ona je tako lepa, rafinirana zapeljivka, da je težko se ji protiviti. Vpoštevajte moj temperament. In vi ste vedno tako mrzlic ledeni... Liza, bodite prijaznejša, ljubeznjivejša—in dober, blag bom! In vi samo mol- čite? ! Liza ! — — Pajdite k Saši Timotijevni ! Ste jo ljubili ? — — No, da. Lepa je, kakor ciganka, zapeljiva ko greh ! — — Kedaj je bilo to? — — Pred letom. — V Ženevi? Koliko časa? — — V Ženevi, dva meseca. Ali to je minilo. Niti ne mislim več na vse ono. Vi ste tako visoko nad vsem mojim dozdajšnjim življenjem. Nikdar še ni.sem ljubil ženske tako kakor vas. — — Ha, ha ! — Pojdite k Saši Timotijevni, k lepi, vroči ciganki ! — — Liza ! ! ! — — Pojdite, pojdite ! — Pristopil je k njej in jo objel, če tudi se je branila. — Liza, ne hodi do skrajnosti ! Ljubim te do besa, ali jaz sem komplicirana nrav. Braniti bi me Str. 56 SLOVENKA. morala nje, ne goniti me k njej. Liza, tako te ljubim ! Ne bodi tako trdosrčna ! Tudi tebi bo žal! — — Spustile me ! Takoj ! — Jezno se mu je vila v rokah. — Liza, poslušaj me ! Samo reci, da me ljubiš, t];i si dobra, da mi odpustiš ono netaktnost ! Reci, reci Liza! Zakopal je obraz v njene lase. — Pusti me ! — — Prej ne, da mi poveš, da se ne srdiš, da me ljubiš. — Liza je molčala in dejala za .nekaj trenotkov tiho in Dočasi : Lopov ! — Takoj jo je izpustil in v tem hipu izginil iz balkona. Liza se je prestrašila, stala še nekaj časa na balkonu in odšla potem domov. Zunaj je še naročila garderobijerki, naj sporoči Ani Bogdunoff, da ji radi nje ni treba biti v skrbeh. Doma je jokala, jokala, joktila... Farinelli pa je plesal vso noč z Sašo Timo- tejevno. (Pride še.) Tožba. Zvezda je svetila meni zlata, ah, tako lepo, tako vabljivo... In ko ljubil deklico sem drago, sladko mačico to nagajivo, utrnila se je, v noč je padla, v noč je padla moje sreče zvezda.... »Hočejo, da bi ne bila tvoja!...« Slavec zletel splašen je iz gnezda... Jaz ostavil sem ta pota svoja, ki so me vodila v tvoj objem ; brez domovja, brez pokoja mrem ! Pesmi .so iz duše poletele, da ti prineso pozdrave vroče. Luči so pri tebi pogorele, v temi duša mračna meni joče — izgrešila je do sreče pot, zdaj ne ve lai kam, ni kod! Plamen je moreči me razzarli, rože sanj umoril je cvetoče — ah, moj Bog, zakaj si me ustvaril ? E. Gangl. Pridiga na gori. Ivo Šorli. Kakor vidite, sem bil prav poetiški nadahnjen. .Saj pa je bilo tudi tako krasno tu spodaj pod menoj... Odšel sem bil na vse zgodaj iz mesta, in sedaj sem pozdravil solnce že sredi hriba z ravno napisanimi Na vshodu zažarelo je nebo... Iz sna vzbudile so se tihe gore, in halje dolge, sive njih ponočne počasi z ramen jim mogočnih so spolzele, ki jih vetrovi, sluge jim pokorni, pobrali so in odhiteli ž njimi od tod v neznani kraj... Kako postave silne njih sedaj žare, kako pod njimi bistre reke in rosne trate se blišče ! In sredi trat visoke strehe se mesta širnega svetle... Zvonovi so zapeli v starem domu, na mehkih zvokih angeljčki sede, in proti nebu gor pred božji prestol z molitvami iz čistih src hite... verzi. Do desete _ ure bom že na vrhu in vživati mi bo mogoče prekrasni razgled v polni meri. Ljubo mi je bilo, da sem sam. Baš zato nisem razodel nikomur svojega namena. Naravne krasote SLOVENKA. str. 57 vzbude človeku čustva, ki jih vživa najraje sam. Ako hoče izraziti, opisati ono, kar se mu godi v srcu, z besedami, zaide kaj lahko v smešno sentimentalnost, da se sam vstraši vulgarne profanacije, - - dolg molk pa v družbi tudi ni mogoč. In vendar nisem smel biti sam! Pa koga mi je vrag poslal ! Stopil je naenkrat s stranske, krajše poti pred me, pa me pozdravil z onim večnim, ljubeznivim nasmehom, ki spada tudi med kosti, katere se me- čejo psu ljudstvu. In gospod doktor Zenic si je pri- boril baš s tem nasmehom že vse polno dobrih in častnih mest, katere podeljuje ljudstvo, zato pa se mu je videlo, da se ne misli nikdar ločiti od svojega plodonosnega nasmeha, ki je postal nekak abstrakten ud tega obraza, na katerem je bil nos poseb.io kon- kreten'. Gospod doktor Zenic najbrže tudi spi smeh Ijaje, in nič čudno no bo, ako potrdi občno mnenje, da je velepošten mož, s tem, da tudi smehljaje umre. Poklonil sera se gospodu doktorju najudaneje, pa se srčno zahvalil za ponudbo, da potujeva skupno dalje. »Kakor vidim, ste tudi Vi, gospod doktor, pri- jatelj naravi?« »Eh, da! Toliko dela in truda! Človek se rad malce izprehodi, pa vbeži tem večnim prošnjam in nadlegovanjem. Ne verujete, koliko zahtevajo ljudje dandanašnji od poslanca!« Solnce se je dvigalo naglo na nebesnem oboku, in vročina je rastla bolj in bolj. Predlagal sem gospodu doktorju, da bi se malo odpočila pod košatim dreve- som, v kar je prav rad privolil. Sesti ni hotel, — ne vem za kaj. Stal je pred menoj, pa mi govoril o nekem vprašanju, katero je ravno tedaj vznemirjalo naše novinstvo in občinstvo. Zdel se mi je popolnoma sličen razdraženemu vrabcu, katerega ste hoteli na cesti s kamenom potepsti, pa ga niste zadeli. Ozke hlačice so se mu oklepale drobnih nožic, mimo debelega trebuščeka pa sta mu segala ošpičena konca črnega žaketa zadaj prav do kolen, liki dve perutnici. Naslonjen na gladko deblo, za- topljen v prijeten polusen, zdelo se mi je, da mora vsak hip razpreti te svoje perutnice, pa zleteti na bližnjo bukev. No, možec je ščebetal dalje na prav realnih tleh in perutnic pravzaprav bogme ni imel.. . Rekel sem tuintam kak »seveda«, »resnično«, a ker sem zapazil, da ga to le še bolj podpihuje v njegovi maniji, opustil sem i to, pa se vdal popolnoma svojim sanjam. Moj Bog, kedaj se sanja prijetneje, nego vroč poleten dan, če brenče krog vas sitne muhe, pa do vas ne morejo!... Začela me je mučiti žeja in me vzdramila. Go- spod doktor je tudi prišel slednjič do konca svojega razpravljanja. Žal mije bilo sedaj, da nisem bolj pazil, a o tej vročini mi res ni bilo mogoče..., »Gospod poslanec! Tukaj gori za ono skalo je studenec. Ali ste vi žejni ?« »Ne, prijatelj!« »Dovolite pa meni, da skočim naprej, ker nie žeja grozno. Ob viru vas počakam ! « »Oprostite, .dragi, toda danes mi že morate pre- pustiti vodstvo. Vi mladi ljudje ste lahkomiselni! Sedli bi na mrzel kamen, pili takoj, pa se prehladili. Ne, ne, danes vas bom jaz malce nadzoroval!« »Toda meni nič škoduje, gospod doktor, tudi če pijem vroč. Moja mati mi kot otroku ni tega nikdar branila, in tako se mi je organizem do cela privadil !« »Ne tajim, da bi ne bilo mogoče ! A če vse to ne škoduje vam, škoduje pa gotovo stoterim drugim. Glejte, dandanes se priporoča i otrokom na deželi, naj se najprej shlade, potem še le pijejo. Denimo, da stoji za kakim grmom ob studencu eden teh otrok, pa vas vidi vročega piti, vas gosposkega človeka, kaj naj si misli? Ne zabite onega: »Bolje bi jim bilo, da se jim obesi mlinski kamen na vrat, pa da se pogreznejo v globočino morja!« To pa ne velja samo pri najinem kazusu, to velja v vseh vprašanjih, ki se tičejo morale. Na sebi moralna dejanja postanejo ne- m(jralna, ako se združi z njimi pohujšanje!«... In tako dalje. Vdal sem se, — kaj sem hotel! Kmalu sva bila ob studencu. Vzdihnil sem, pa se razoglavil, da bi se prej sbiadii, med tem pa sem gledal tja dol v ta prekrasni svet. Slučajno se obrnem, — in kaj vidim ! Gospod doktor sedi na kamenu poleg studenca in pije ravno iz malega kozarca čiste, mrzle vode. Smeje se sem ga pogledal. »Ha, ha ! Gospod doktor ! Torej za norca ste me imeli ? Ne mislil bi bil, da ste tak šaljivec. Ali bi se bil hladil jaz ! « Od hoje rudeči obraz mu je postal še bolj rudeč, in celo smehljaj je izginil. Da, popolnoma se mu je stemnil prijazni obraz!... Hotel sera piti. »Nikar! sem vara li zaratin govoril?« je zaupil gospod doktor. Ves presenečen sera ga gledal. »A vi, gospod doktor!?...« »Taki ste mladi ljudje! Poslušajte, kaj vas učimo, in ne vtikajte svojega nosu tja, kjer vas nič ne briga !« »A?...« Na bližnjem hrastu je zahreščal desetkrat po vrsti velik, črn gavran.. Str. 58 SLOVENKA. Verzi. Kadar .sem poveseljačil, rekli so mi dekadent, kadar sem se predrugačil, rekli so mi dekadent. Dekadent si, če preklinjaš, in če moliš, dekadent ; dekadent, če se spreminjaš, če stojiš, si dekadent. Vidiš — to so naši stari : ker si mlad, si dekadent. S poprom in soljo skopari, pa ne bodeš dekadent. Pred mladostjo se postaraj, pa ne bodeš dekadent, a sicer še tak gomaraj, si in bodeš dekadent. Oton Zupančič K poglavju o poselskem vprašanju. v 2. Št. »Slovenke« sem pisala o bedi, ki so ji izpostavljena naša dekleta in služkinje sploh v brez- poselnem času. Poglejmo danes natačneje, kako se služkinjam g-odi v službi. Pred vsem treba povdarjati, da obstoje v tem oziru velike razlike, kakor so sploh na svetu različne razmere in različni značaji. Gospodinja, ki je napuh- nena zaradi svojega bogastva in svojega višjega so- cijalnega stališča, ki je gizdava in ki nima smisla za drugo ko za svojo udobnost, taka gospodinja pač ne bo svoji služkinji »dobri angelj«, ki bi jej lajšal delo in srce. Taki ženi služabništvo pač ni druzega, nego del njenega premoženja, ki ga lahko vporablja, kadar in kakor ji je drago. Seveda takim ženam nikdar nobeno dekle ne ugaja, kajti tudi najpriprostejša in naj- potrpežljivejša služkinja končno vendarle tudi čuti, da je človek, ter da zna tudi misliti in hoteti brez tuje inici- jative. Nje volja se nezavedno a odločno vpira volji, ki zanika vsako pravo nje hotenja in čuvstvovanja in ki hoče z njenimi močmi samovlastno in brezobzirno razpolagati. Z besedo, ali kakorkoli že more, daje služ- kinja izraza svojemu nezadovoljstvu; s tem se pa se- veda strašno pregreši zoper veličastje »milostive«. Bog varuj, da bi n. pr. služkinja, sita vednega ukazovanja in grajanja, vrgla kako stvar jezno iz roke ali celo gospodinji pod noge, ali da bi jezno odgovorila : »Ah, kaj!« itd. Gotovo bi morala »čez 14 dnij iti«, ali pa celo takoj. Gospodinji sami pa se ne zdi nič čudno, ako pri najmanjši priliki očita služkinji ne- rodnost, ter jo traktira z »ničvredno, štorkljasto, za- nikrno, leno, nehvaležno kmetiško stvarjo«, in se jej celo ne zdi »pre-ordiner« z lastnimi rokami dejanski se zmaščevati nad služkinjo. Take gospe često vpo- rabljajo napram služkinjam v jezi jako pregnantne izraze, da bi jih človek niti ne hotel navajati. Od strani takih gospodinj prihaja tudi največ pritožb in krika o poslih, katere vedno menjavajo. Takih gospodinj seveda ni ravno najti mnogo. Vsekako pa jih je več, nego je onih gospodinj, ki posto- pajo s služkinjami tako, kakor z živim, čutečim bitjem, in ki imajo smisla tudi za boli in želje svojih služkinj. Taka gospodinja se ne bo zgražala, ako se služkinja časih zaupno obrne do nje ter jo bolj domače ogo- vori, češ: »smatrati se hoče meni jednakopravno.« Tudi se ne bo zgražala, ako bo kdaj služkinja slabe volje ter o tem malo bolj resolutna. Saj — zakaj bi ravno služkinja ne imela pravice do slabe volje, kakor vsak drugi človok? Da ji vzrokov ne manjka, o tem menda pač ne treba debatirati. Gospodinja, ki tako postopa s svojimi posli, gotovo ne bi vedla ničesar povedati o »šikanah surovih, neolikanih in zlobnih poslov.« Vedela pa bi povedati o izredni udanosti in ljubezni svojih služkinj, ki leta in leta ostajajo v njeni hiši in odidejo le, da se omože ali iz kakega druzega vzroka, nikdar pa ne radi .spora ali sovražtva. Take gospodinje se bivša .služkinja vedno z ljubeznijo in spoštovanjem spominja. Sicer so pa to več ali manj izjeme. V obče so gospodinje take, kakoršni smo sploh ljudje. Očitati se jim ne more ravno zloba, a tudi njih dobroti ne da bi človek zažigal kadilo. S posebnim ozirom n.i služkinje je le treba vpoštevati to, da jih gospodinje niti teoretično ne smatrajo sebi jednakopravnim. Zato so tudi izvečine napram njim več ali manj krivične ali vsaj brezobzirne. O služkinjah niso vajene misliti tako ko o sebi. Sicer bi morala marsikatera uvideti, da je svoji služkinji krivična in da jo često brezsrčno izkorišča. Navadno gospodinje že takoj o dogovoru gle- dajo na to, da bi se pogodile s služkinjo za čim manjšo SLOVENKA. Str. 59 plačo, in čim več dela. Gledajo torej le na lastno korist, kakor kak podjeten kupec o sklepanju kup- čijske pogodbe. .So pač tudi gospodinje, ki pravijo, da jim ni nič za kak goldinar in ga rade primaknejo k plačilu, samo da bo služkinja ugodila vsem njihovim zahtevam. To je že prav, da se pri plači ne gleda na krajcar, a služkinji ga se tudi ne sme zaračuniti predrago. .Služkinje se ne sme s tem zavajati k pre- napeti delavnosti, ki ji pred časom izrabi moči ter jo peha v zgodnjo onemoglo.st ali celo v grob. O tem je posebno obsojati, da se pusti od naj- večkrat slabotnih služkinj krtačiti parkete, katero delo je za .šibko žensko konstitucijo absolutno pre- težko in prenaporno, toraj zdravju opasno. Jaz sploh ne razumem, kako more fina, rahločutna dama, ki se boji najmanjšega napora in vsakega veterčka, gledati svojo služkinjo pri tako težkem, mučnem delu. A ako naj že ženske opravljajo tudi taka dela, potem naj bi se vsaj delo razdelilo med več močij, in gospa, ki ne štedi z denarjem, kadar se gre za njeno zabavo in njeno udobnost, naj ne skopari tudi v takih .slu- čajih in naj najme še eno ali dve delavki, da poma- gata stalni služkinji pri vseh večjih in težjih delih. .Strogo je tudi obsojati, da se od služkinj zah- teva neprestano delo, da se jim ves dan ne prevošči ni jedne stalne ure za počitek in se jih pusti delati pozno v noč. Gospodinja, koje delo obstoji v kram- ljanju, sprehodu ali posetih, ali v kakih lažjih hišnih delih, si navadno vsak dan po kosilu privošči nekaj uric spanja, in slabo bi naletel, kdor bi jo o tem hotel motiti. Prav te gospodinje bi se pa grozno začudile, ako bi čez dan svojo služkinjo našle počivajočo s rokami sklenje- nimi v naročju, ali pa celo dremajočo. Bože, ali bi se jezile nad zanikrno, leno služkinjo! In vendar je ta služkinja v istini utrujena in zmučena od dela in go tovo jako potrebna počitka. A nekatere gospe pač ne mislijo in niti ne znajo misliti na to, niti na um jim ne pride, da je njih služkinja vendar tudi živa stvar, bitje iz mesa, ki je prav tako podvrženo vsem, tudi malim fizičnim in duševnim mukam, kakor one same. Mogoče je pa tudi, da te gospe mislijo, da je s tistimi groši, ki jih dajejo služkinjam kot mesečno plačo, tudi že zadoščeno občim človekoljubnim dolžnostim , ki vežejo vsacega človeka na vse ljudi. In morda celo mislijo, da je življenje njihove ljubljenke — mačke ali psa, bolj dragoceno, nego ono njihove služkinje, in da je žival bolj vredna usmiljenja nego posel. Časih bi se človek njihovo postopanje res moral tolmačiti tako... Vsekako je čudno, da puste te fine dame svoje posle toliko trpeti in se mučiti. Jaz ne vem, morda pretiravam — a tako postopanje se mi zdi odurno in surovo. Žene, ki imajo posle, naj bi pomislile, da je življenje o vednem delu in nepresta- nem pokoravanju tuji volji ter vednem psovanju in karanju vendar-le pravcato »pasje življenje«, pravcato suženstvo, katega ne more zagovarjati izobražen človek. Pomislile naj bi gospodinje, da tudi služkinja potre- buje počitka in razvedrila, da hoče in mora tudi ona živeti kolikor toliko tudi sama zase, živeti svoji lastni volji in lastnim čuvstvom. Imeti moramo prepričanje, da ako se najmejo po.sli, se s tem še nikakor niso kupili in nikakor niso postali nekaka naša lastnina ali posest. Ako se poslom daje plačilo, hrano in sta- novanje, naj se jim zato določi gotovo in primerno množino dela; nikakor pa naj se jih ne smatra kot robove, ki morajo neprenehoma Inti na delu. So žalibog nekatere hiše, v katerih mora služ- kinja celo jesti stoje in često se pripeti, da jo celo od obeda po večkrat kličejo na kako delo ali jo kam pošljejo. Ako se jo o tem tudi vpraša, je-li že ko- sila, navadno reče: da, ter sploh stori, kar se je za- htevalo. .Seveda ima potem mrzlo kosilo. Tudi je celo takih gospodinj, katerim je žal za vsak grižljaj, ki bi ga imela zavžiti služkinja in same ne vedo, kako bi ma-, nipulirale z jedjo, da bi vendar služkinja ne dobila nič preveč in nič boljšeg'a. To so jako trde besede,' a žalibog resnične. Gotovo je pa tudi v tem oziru častnih izjem. — V nekaterih hišah je dalje navada, da se vspričo večkrat še nedoraslih služkinj navkišč uma- zano govori, češ, da se vidi, kaj poreče in kako se o tem zadrži. Cesto se tudi s posli zbija neslane šale v mnenju, da se s posli pač sme vse storiti. Lahko je misliti, kako demoralizujoče vpliva to na neuke in neizobražene posle. A potem se pri- tožujejo gospodinje čez drznost in frivolnost služ- kinj in ne vedo , da imajo le to, kar so si same vzgojile. O tej priliki naj omenim, da mi je neka gospa, ki je občeznana kot izvrstna gospodinja in izobražena žena, zatrdila, da se v najredkejšem .slučaju naleti na služkinjo, ki je res pokvarjena in pri kateri nobena beseda nič ne izda. V obče da so dekleta jako pristopna in dobra in, ako se jih z blagohotnimi besedami opozori na kakpogrešek ali pregrešek, vselej slušajo in s solzami v očeh obečajo poboljšanje. To se mora trditi sosebno o naših slovenski'n dekletih. Vsekako pa mora oni, kojega karamo ali učimo, uvideti, da to storimo čisto nesebično, iz zgolj s'krbi za njegov blagor, samo zato, ker njemu dobro želimo. Sicer je naš trud v tem oziru sigurno zaman. — Nekatere gospodinje imajo tudi slabo, g'rajc vredno navado, da neprenehoma sumničijo poštenje in zvestobo svojih služkinj. Vsak čas nekaj pogreše in o vsaki priliki jadikujejo, češ: kje je zopet to. in to, in kam je zopet prišlo toliko tega in toliko onega. Tudi vedo o vsaki služkinji povedati, za koliko jih je okradla in za koliko odškodovala. — Druge gospo- dinje vedo zopet pripovedovati o neštevilnih slabih navadah in nezaslišanih prestopkih svojih prejšnih služkinj, in s takim pripovedovanjem hočejo zavito str. 60 SLOVENKA. pikati svoje istočasne služkinje, misle, da bo to dobro vplivalo nanje. Seveda se žalibog- zg^odi vedno ravno nasprotno. Dekle spozna tem preje vse slabe strani svoje gospodinje in nehote jej vedno bolj izginja spoštovanje in udanost do iste. O tem izgubi dekle tudi veselje do dela v tisti hiši in spor mej njo in gospodinjo je gotov. O prvi priliki bosta »spregle.« — Mnokrat se slišijo tudi tožbe, da dekleta rada »hodijo okrog«, soscbno po noči in ob nedeljah — drugikrat itak nimajo časa. Te tožbe so žalibog često utemeljene. A tudi na tem .so gospodinje same mnogo krive. Ker služkinja v hiši nikdar ne sliši dobre, ljubeznjive besede in si nikdar ne more olajšati srca v prijaznem, zaupnem pog'ovoru, naj jo že mori ža- lost ali napolnjuje veselje, — je pač docela umevno in naravno, da si zunaj hiše išče ljudi, ki bi jej bili dobri in prijazni. Kako usodno je baš to za .služkinje, mi ne treba posebej povdarjati. In še nekaj je, kar žene služkinje o prostem času iz liiše. Velik ncdostatek je namreč navada, da se služkinji v največ slučajih ne določa v hiši primernega prostora, kjer bi lahko nemotena preži- vela sama zase in svojim željam vsaj tiste skromne ure, ki so jej, ali ki bi jej prav za prav morale biti puščene proste. Često morajo spati služkinje v ku- hinji ali pa v kakem drugem takem prostoru, kamor hi dotična gospodinja mogoče niti v jezi ne zapodila svojega psa. Tudi ne trpe gospodinje, da bi služ- kinjam gorela luč, kadar so opravila svoja hišna dela — tako vsaj sem že često čula. O takih razmerah je seveda umevno, da dekleta niso rada doma o svojem pro.stem času — saj sploh nimajo kje biti. — Spomnila bi le še rada neke okolnosti z ozirom na služkinje v onih hišah, kjer so otroci. Cesto sem namreč že čula in često že videla na la.stne oči, kako so otroci, ki so komaj dobro izlezli iz prve pomer- jene obleke, psovali posebno nižje služkinje ter jim dajali razne priimke. Tudi dejanski kažejo često raz- vajeni in slabo vzgojeni otroci svoje zaničevanje do služkinje. Kako jo mora to boleti, misli si lahko vsak, kdor ima le količkaj fino čuvstvo in sosebno, ako vidi, da jih nihče resno ne posvari radi tega. O tem pa seveda Bog varuj, da bi služkinja kaj hudega rekla ali storila takemu otroku. To bi bilo joka in vrišča in zmerjanja v hiši! Ubogo dekle bi se moralo kar v zemljo vdreti. Tako postopanje je skranje kri- vično in vpliva sila .slabo na posle. A nič manj tudi na otroke; dobre gospodinje naj bi vsaj tega posled- njega ne puščale iz vida. — Tako sem v kratkih potezah površno nacrtala razmere služkinj v službah, želeč opozoriti* častite gospodinje na nedostatke in krivice, ki pri- hajajo sicer od njihove strani, a katerih se najčešče sigurno niti ne zavedajo, ker vidijo krivdo le na strani služkinj. Navodil nisem dajala nikakih, ker vem, da vsaka gospodinja, ki ima dobro voljo popraviti krivice ali vsaj nedostatke, najlažje sama ugane, kaj ima v to svrho storiti. Nikakor pa se ne sme teh vrstic tolmačiti ta ko, kakor da iščem vse krivde na poselski mizeriji na strani gospodinj. Nikakor ne. Jaz vem, da imajo tudi gospodinje včasih svoj križ se služkinjami in da imajo mnogo, mnogo .slabosti tudi služkinje. Kako bi pač bilo drugače? A služkinjam se njih slabosti itak vedno neprikrito očitajo in je vsekako potrebno, da se tudi gospodinje opozori na njih pregreške in njih krivdo. Mislim pa tudi, da je dolžnost srečnejših in izobraže- nejših, da prednjačijo z lepimi vzgledi. Svetu v zobe. E kaj, e kaj me briga. Kar svet o meni klepeta ! V nebo visoko naj me dviga, Peha na dno pekla ! Nikomur ni po godi Na sleharnem človeku vse. Ni vreden, da po svetu hodi, Kdor sam ne ve, kaj je. Anton Medved. SLOVENKA Str. 61 Jesenske noči. Spisal Ivan Cankar (Dunaj). I. Težko mi leži na duši to dejanje, storjeno v po- lusanjah in skoro nezavedno. Kesanja ne čutim kljub temu nikakoršnega. Ne pride mi na misel, da bi si očital posebno po- kvarjenost in propalost, da bi povešal oči pred drugimi ljudmi ali da bi si bil v svesti premišljenega hudo- delstva. Cisto nasprotno ; nihče nima vzroka, da bi dvomil nad mojim značajem, nad čistostjo mojega življenja, nad vzvišenostjo mojih nazorov. Poznal sem jih mnogo, ki so nosili lepe črne brade in solidne naočnike; a če so le genili z mezincem, prišli so z moralo bolj navskriž, kot jaz sredi onih čudovitih noči. — Ne želja po opravičenju in ne' kesanje me ne žene k tej odkriti izpovedi. Stvar je popolnoma di-u- g'ačna. Zvečer, kadar zatisnem trepalnice, prihajajo k meni tisti dnevi. In jaz vstanem in vse one trenotke, — o Bog-, vso grenkost onih trenotkov pijem počasi, s ]jridržano sapo, z napeto pričakujočim srcem. To ni več preteklost. S tolikim trpljenjem, s tako jasno za- vestjo ne živim svojega vsakdanjega življenja... Moji prsti se krčijo, telo se pripogiba. V njegov tilnik so se zasekali moji nohti, in v tistem hipu se je razlila po moji desnici njegova gorka kri. Pred nekaterimi leti je umrla moja ljubica. Njen beli obrazek je imel na odru nenavadno resen izraz; na temne lase so ji položili venec polrazcvelih, omotno duhtečih rož. Kolena so se mi tresla in v grlu me je dušilo od bolečine, ko sem stopal za črno oblečenimi sorodniki proti pokopališču... Pozneje sem blodil kakor v sanjah, brez zmisla za svoje navadne opravke... Toda nekega večera sem potožil prijatelju svojo nesrečo ter se ob tisti priliki sentimentalno razjokal. Vsa žalost se je hipoma izgubila in nosil sem jo na prodaj samo še zaradi interesantnosti... Kar se j« pripetilo pred mesecem dni, je samo moja lastnina... Groza tistih noči leži samo na moji duši, a moja duša je preslaba, da bi se ne zgrudila pod tem bremenom. Zato sem se odločil, da razložim vso reč natanko, — z vsemi okolnostmi do najne- raatiko in kemijo 21 Francozinj in 14 iz inozemstva; lekarniško stroko 19 Francozinj in i Angležinja. Rektor nemške univerze v Pragi prof. dr. pl. Holzinger trdi, da bi se znižal niveau univerze, ako bi se dovolil ženam pristop. Ako že ne gre drugače, naj se snujejo za žene posebna ženska vseučilišča. Poznamo življe, ki pohajajo nemške univerze in ki v resnici znižujejo niveau vseučilišč — burši ! V solnograškem deželnem zboru je nastavljena kot stenografinja gospodična Schulmeistrova. Poleg Finskega in Norskega je to edini slučaj v celi Evropi. Ljudomili plomuški kanonik grof Petting je usta- novil v Olomuci dekliški zavod, kjer ni hotel izročiti vzgoje redovnicam. Dejal je: »Redovnice ne poznajo življenja, njega teženj in napredka; kajti od mladosti so ločene od življenja in ne morejo vgajati deklic za življenje.« Mož je moral zaraditcga mnogo trpeti od duhovnih svojih sobratov. Trgovski tečaj na mestni višji dekliški šoli v Ljubljani. .S posebnim zadoščenjem in veseljem po- snemljemo iz ljubljanskih listov vest, da je občinski svet ljubljanski v svoji seji dne 21. t. m. soglasno določil, da se ustanovi na mestni višji dekliški šoli v Ljubljani posebni trgovski tečaj za gojenke zavoda, pa tudi za dekleta, ki narede vsprejemni izpit iz ma- tematike. Šolnina bo znašala 5 kron na mesec. To je vsekako izredno važen pojav v našem domačem socijalnem življenju ter je gotovo zgodovinske važ- nosti za slovensko ženstvo. Pribiti pa moramo o tem značilno dejstvo, daje glasilo katoliško-narodne stranke ».Slovenec«, ta sklep občinskega sveta ljubljanskega priobčilo z opombo, da je to potvica za trgovske usluž- bence, ki se je spekla...«, ter da naj se raje skrbi za možki trgovski naraščaj in naj »se ne ustanovlja ženske konkurence možkemu delu.« Ali to odgovaja načelom krščanskega socijalizma? Južnoafriška vojna in Rusinje. Ru.ske gospe, pod vodstvom grofice Šuvalove v Petrogradu, .so izročile mirovni pisarni v Bernu prošnjo s 4000 podpisov naj- odličnejših ruskih gospa, v kateri prosijo predsednika Zjedinjenih držav v Ameriki, Mac Kinleya, da posre- duje, da se vstavi vojna v južni Afriki. Učenke dobrotvorke. Pred 25. leti se je v Štok- holmu na Švedskem združilo pet malih učenk v namen, da v svobodnem času izdelujejo ročna dela ter s skupilom za ista pomagajo svojim revnim součenkam. Že prvo leto so dobile za svoje izdelke, prodane pri- jateljem in znancem, okoli 400 kron, za katere so kupile svojim ubogim tovarišicara obleke. Leto za letom je rastlo število teh malih društvenic in s tem tudi do- hodki dekliškega društva. Že leta 1882. .so zamogle vzeti v najem veliko sobo, v kateri so našli po zimi siromašni otroci zavetja, kjer so se lahko igrali in dobivali tudi nekolikokrati na teden toplo kosilo. Po malem se je društvo širilo in zamogle so semtertje kakega siromašnega mestnega otroka poslati po letu na kmete, da si okrepi zdravje, podpirale so revne družine ter dajale boljšim učenkam sredstev, da so se izobrazile v učiteljice ali za druge samostalne službe. Pred nekoliko leti je društvo osnovalo bolnišnico za revno deco, v katero sedaj sprejemajo že po 20 otrok. Odkar obstoji bolnišnica, se je v njej lečilo že 100 bolnih otrok. Zadnjih 10 let prirejuje to društvo kon- certe, predstave, bazare in druge zabave ter apeluje na dobro srce širšega občinstva in zdaj je dospelo do tega, da začne zidati svojo lastno stavbo za otroško bolnišnico. To je dokaz, koliko lahko store tudi male otroške roke v blagor trpečega človeštva. V Upsali na Švedskem je bila leta 1895. usta- novljena za deklice, katere čaka po njih izstopu iz šole poselska služba, posebna šola, v kateri se pri- pravljajo in uče za dolžnosti in naloge bodočega po- klica. Zavod se polagoma utrjuje čimdalje bolj. Zadnjo spomlad ga je obiskovalo 88 deklic iz ljudskih šol, 22 šoli odrastlih deklic pa je zahajalo v nadaljevalni kurz. Poleg tega je i kurz za bodoče gospodinje, ka- teri zadošča nujni potrebi. V zavodu so 4 šolske ku- hinje, kjer dela 15 mladih deklic, razvrščenih v 3 »rodbine«. Uče se tudi higiene, postrežbe bolnikov, šivanja, likanja, pranja in dr. Deutsche Zeitschr. f. ausländ. Unterrichtswesen. L. 5. str. 183. SLOVENKA. Str. 69 Književnost in umetnost. >Žensky Švet«, glasilo centralnega društva češ- kih žen v Pragi, je priobčil v 4. št. (20 febr. t. L.) članek naše sotrudnice Danice o materinskem pravu. Die jungfräuliche Frau. Eine Betrachtung von Miriam Eck. Berlin 1900. Miriam Eck je najmodernejša izmed modernih boriteljic ženske emancipacije. Stoji na diametralno nasprotnem stališču od Lavre Marholmove. Žena ni tu samo zaradi moža, žena si ne pridobi veljave, ugleda, vsebine šele z možem, ampak žena tudi kot bitje samo zase izpolnjuje obče človeško nalogo s tem, da spopolnjuje lastno bitje in da obenem deluje \' korist in blaginjo družbe. Žena mora ljubiti, toda vr- hunec ljubezni je ona zatajujoča se in požrtvovalna ljubezen, udana božanstvu in bedi revnega človeštva. Zatajevanje in devištvo je vzor. Značilen pojav je to, da nfijboij moderne žene iščejo zmisel življenja v mistično-nadnaravnem svetu. (Po »Deutsche Worte«). O ženskem gibanju na Nemškem, Gospa E. (t n a u C k - K ü h n o v a je priobčila v .Schmollerje- vem »Jahrbuch f Gesetzg., Vervalt. u. Volksw.« (1. XXIV. ZV. I. str. 394 si.) obširno kritiko o knjig; »Frauenberuf und F r a u e n e r z i e h u n g. « ') Zaradi zanimljivosti in stroge objektivnosti, s katero je ocena pisana, jo podajam v ekscerptu. I. Prof. dr. Pierstorflf je imel predavanje o »Frau- enfrage und Frauenerwerb.« V uvodu razglaga, ka- teri razlogi so povzročili tako izpremembo v položaji ženskega spola, da se je sedanja doba zavedla, da ekzistira žensko »vprašanje.« Veliko je do tega pri- pomogel predavatelj sam, ker zasleduje že več kot dvajset let tendenco gospodarskega razvitka, katere posamezne faze je redno singnaliziral javnosti in ka- tera stremi za osvoboditvijo ženske od produktivnega domačega dela. Vsled te tendence je nastalo žensko vprašanje. Prof. P. misli, da je individualistično mišljenje za časa francoske revolucije rodilo žensko gibanje : prve knjige o pravicah ženskih so bile spisane ta čas na Francoskem, Nemškem, Angležkem. Revolucija je pa prinesla ženskim dobiček le na gospodarskem polju, ne na političnem. Cehi so se odstranili, in ženske so na.šle nove delokroge. To je moralo biti : centralizacija proizvajanja in pridelovanja imetkov nadomešča čim- dalje bolj produkcijo v domačem g-ospodarstvu. Žen- skim nižjih slojev je ta izprememba le prehod iz do- mače delavnice v tvornico, one srednjih in vi.šjih vrst pa nimajo nadomestila za nekdanji svoj tradicionalni položaj. Kakor hitro to spoznajo, se združijo se so- mišljenicami na boj za izboljšanje svojih življenskih razmer. Odtod žensko gibanje. Prof P. vsled tega za- hteva, naj se odstranijo ovire, katere branijo ženskim svobodno se razvijati in izbirati poklic, ki jim ugaja. Slabih posledic neomejene konkurence se tu ni bati, kar pisatelj statistično dokazuje. Ženskim naj se iz- roči po.strežba bolnikov, šola in vzgoja; pravico naj imajo i do uradnih služb i do javnega podpiranja ubožnih. Zlasti energično zagovarja P. idejo ženskega studiranja na visokih šolah. Hkratu pa povdarja, da se ne sme nikdar prezirati posebnost v ženski na- ') Vier Vorträge zur Frauenfrage, gehalten im Auftrage der Hamhurgischen Gesellschaft zur Beförderung der Künste und nützlichen Gewerbe von den Herren Professoren DD. P i e r s t o r ff-Jena, Z i ra- ni e r-Kerlin, W y c h g r a m-Leipzig. Hamburg, 1899, Ijräfe & Sillem, 12'5. Str. 2 m. cena. ravi in ženskem položaju, katera sta ženi dana od prirode. Gnauck-Kühnova prof. P. - u ugovarja glede posledic svobodne konkurence, omenjajoč, da ne gre vse tako lepo, kakor si človek misli, i v realnem življenji, češ, tu je morala javna oblast v lastnem interesu žene omejiti svobodo tekmovanja, pre- povedujoč ženam iskati si kruha v nekaterih strokah. Tudi se mora dvomiti, da bi se mogle ženske vseh .slojev tako enotno organizirati kakor so se n. pr. uči teljice v svojih društvih. Javni oblasti se mora do- voliti omejitev konkurence obeh spolov, ker vsega dobrega ne moremo vendar pričakovati od naravne zdravilne moči socijalnoga organizma. .Saj bi zado- ščala že konkurenca v ženskem spolu samem. 2. Prof. dr. Z im m er je govoril o » Wohlfahrts- pflege durch Frauen, ein Kapitel aus der Frauen- frage«. Gotovo strokovnjak, ker je ravnatelj evan geliškega » D i a k o n i e v e r e i n a«, ki g-a je sam ustanovil. Govorniku sc zdi, da bi se žensko vprašanje vsaj deloma rešilo, če bi se spojili 1'Vauennot in Wohlfahrtspflege. Tak namen ima »Diakonieverein«, protestantsko-cerkvena organizacija na zadružni pod- lagi. Prof. Z. misli, da izvira večji dei ženske bede odtod, ker se ne morejo vse pomožiti. Torej se jim mora pripraviti — ne diletantsko. ampak sistematično delo, delo po poklicu, in to naj jim nadomešča zakon. Zakon daje ženskemu življenju — vsebino, zaslombo življenje. Tako je stvar org-anizovana v omenjenem društvu, ki veže delodajavce z delavkami. Gnauk-Kühnova tu opozarja, da prof. Z. stavi pre- ozke meje ženski naturi, ker se ne ozira na mistični element ženske duše, ker je odstrigel psihi krila, da bi jih rabil za praktične peroti, s kojimi bi brisal prah. In vendar so že .stari predniki ča.stili v ženi, ko jim je bila duhovnica, ta element, katerega je i ka- toliška cerkev, najboljša poznavalka ženske duše — vedno upoštevala in zaradi katerega je dosegla baš pri ženskih tako samozatajevanje in požrtvovalnost. » Diakonieverein« pa temelji le na tolikrat citirani »evang-eliško-luterski« treznosti, katera se v njem baš dejanjsko uresničuje. 3. »Uber Frauenbewegung, Fraueiüiildung und Mädchenunterricht« je dvakrat predaval prof. dr. J. Wychgram'^) Prvič o splošnih načelih žen.ske izo- brazbe, drugič pa o posameznih vprašanjih vi.šjega dekliškeg-a pouka se »strokovnjaškega stališča. W. pravi, da nam je položaj ženskih merilo kulture. To drži. Nikakor pa se ne more odobravati način, po katerem pisatelj historično dokazuje to tr- ditev. Poljubno navaja posamezne liste iz knjige po- vestniške (nemške) in jih citira brez zveze in nepo- polno. Tako se da vse dokazati. W. je prepričan, da nam je sedanje stoletje dalo vso kulturo, dočim so v starodavnih časih zens.îe bile robinje. To ni res. -Saj je bila žena takrat celo duhovnica, t. j. posredo- valka med božanstvom in ljudstvom. .Sploh W. ope rira s svetlimi in senčnimi stranmi absolutno. Ce se pisatelj izpodtika nad dejstvom, da so morale v sta- rem veku le žene obdelovati polje — ali jih je kul- tura našega stoletja osvobodila ? Ali ne vidimo baš dandanes nad 5 mil. nemških žena, katerih večji del obdeluje še sedaj polje? ali ne vidimo sedaj industrij- Wychgram urejuje »Deutsche Zeitschrift f. ausländ. Unter- richtswesen«. Lipsko, R. Voigtländer. 2) Wychgram urejuje »Deutsche Zeitschrift f. ausländ. Unter- richtswesen«. Lipsko, R. Voigtländer. str. 70 SLOVENKA. skih delavk, ki morajo opravljati domače opravke in ono delo, s katerim ,se žive? Ono absolutno razmerje o kulturi sedanje in stai-odavne dobo ne volja. Glede srednjega veka pa W. zatrjuje, da nima cerkev, ki je tedaj vendar vstvarjala središča kulture, nobenih zaslug za kulturo, zlasti, kar se tiče žensk, češ, da je o ženskih imela nizke nazore. N. pr. na koncilu v Maconu 1683. so se baje posvetovali po- polnoma resnobno, ali bi smeli imenovati ženske — ljudi ali ne. No, to je bajka, ker tega leta ni bilo nobenega koncila. Mogoče, da se je pisatelj zmotil v številu : 1. 585. se je na koncilu pripetil 23. oktobra ta-le .slučaj, ki ga navaja Gregor Turski v svoji Histor. Franc. VTIL c. 20: »In vstal je v tej sinodi neki škof, ki je trdil, da žene ne moremo imenovati človeka...« A ostali škofje so tovariša pomirili in sploh niso razpravljali o tem, kar .sledi iz sledečega stavka : »Sed tamen ab episcopis ratione accepta quievit«. — Pisatelj misli, da je v srednjem veku bila žena du- ševno zanemarjena, češ, ker nič ni slišati o nji, ker vedno molči. Toda žena je našla zadovoljnost v do- mačem gospodinjstvu, ki je zahtevalo vkljub svoji preprostosti več duševne energije in produktivne moči, nego današnji velikomestni sijajni saloni. In pisatelj či.sto pozablja romantiko in viteški »Minnedienst«, pač pa omenja vraže s čarovnicami — kar moramo sma- trati bolj za nekako bolezen ljudskega duha, katere ne moremo diagnozirati, če ne vpoštevamo Marijinega kulta in nadnaravnega častenja ženskega spola v prejšnjih .stoletjih. Trdimo da so sede klasiki (nemški) odločilno vplivali na položaj žen (nemških). Tujina je vplivala blagodejno. Za dekliško izobrazbo pa se je začelo skrbeti še-le po francoski revoluciji, ko je bila moč Francije zopet omejena. Nove ideje sta zastopali prvo- boriteljici današnjega ženskega gibanja, Luiza O 11 o- Petersova in Augusta Schmidtova, kateri sta naglašali pravo in dolžnost žene do dela. Ustanovili sta splošno nemško žensko društvo (AUg. deutsch. Frauenverein) v Lipsku, ki za.stopa ta na- čela. Odtod se je razvila panoga radikalne in zmerne smeri. K zmernim se prištevajo Avgusta .Schmidtova, Helena Langejeva in Marija Mellinova, radikalne pa vodijo Cauerjeva, .Strit>ova, Lischnevska in dr. Augs- purgova. Obe smeri zahtevata volilno pravico in ne- omejeno tekmovanje, enako moralo in izobrazbo za moža kot za ženo ter enako zastopstvo interesov de- lavk. .Socialni in politični smotri so isti — različna je le taktita, tempo. One so previdne, te pa ognje- vite. .Stvaren razloček je samo med »e v a n g e- 1 i š k o-n emško žensko zvezo » (Evangelisch-deut- scher Frauenbund) s sedežem v Ka.sselu, torej med krščansko-socialnimi .skupinami in ostalimi društvi, ki so centralizovana v gori imenovanem in v zvezi nemških ženskih društev (Bund deutscher Frauenvereine). Zadnje čase se i katoliški svet živo zanimlje za žensko vprašanje, zlasti odkar je redompto- rist dr. Avguštin Rössler v Mauternu izdal knjigo o ženskem vprašanju, katero razmotriva s stališča n u-ave, zgodovine in razodenja. Najznačilnejša pa je delitev ženskega gibanja v socialno demokratično pod vodstvom Klare, Zetkinpve, Eme Ihrerjeve in Lily Braunove in v meščansko. Ono ]e onotno, to se pa raz- ceplja tako-le : Meščansko gibanje interkonfesionalno org.inizovano v Bund Dcutsclier Frauen- vereine; pred. gosp. .Strittova v Draždanili. — Organ : Centralblatt d. Bundes d. Fr. Ver. _ radikalna smer Verein F'rauen- wohl, Berlin (pred. g. C a u e rj e v a) in Verband fort- sclirittliclier Frauen - Vereine. — Organ : Die Frauenbewegung. zmerna Allg. Deutscher Frauen-V erei n (predsed. A u g. Schmidtova), Lipsko ; Berliner F rau en-Ve rein (preds. Fiel. Lan- g e). Organ : Die Frau. — Lette- Verein (preds. g. K a s e 1 o \v s k a), Berlin. konfesionalno katoliško ni še organizova- no. Kot govornik deluje od L. 1893. dr. P. August Rössler; tudi kot pisatelj. Po- maga mu g.dčna M. Hamann o- V a in dr. Organ : Haus u. Welt. Pred. Jera Kun- t z e nova, Kassel. Ž u p. \V e b e r, Monakovo - Glad- bach. protestantsko_ Frauengruppe d. Evan. - soc. kon- gresses. Preds. do 1899. Cinauck- Kuhnova, Berlin. Frauengruppe d. freien Kirchlich- socialen Konfe- renz (Stock e r) : preds. baronica D o b en eck o va, Berlin. Evang. - fleutsclier Frauenbund. Ref. Ant. Dermota. Uvod v narodno gospodarstvo. Po Maurice Block-ovi knjigi »Petit manuel d' économie pratique«, uredil Vekoslav Kukovec. V samozaložbi. — Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Ce se pri nas govori ali piše o kaki novi knjigi, tedaj imamo navadno že a priori v mislih knjigo leposlovne vsebine, polno sladkih jedrc, mej ka- terimi je tu in tam kajpada tudi kaka grenka kro- gljica. Minili so sicer časi, ko so našemu ljudstvu zadostovale nedolžne knjige verske vsebine ljudskih pripovesti itd. kljub vsem zaprekam za vselej ; ven- dar sama medica, same opojne čaše, dasi jih nihče ne sme zametati, kedor želi vse.stran.sko, ži- vahno gibanje v našem kulturnem življenju — in samo gibanje je znak napredka - tudi ne morejo zadoščati množečim se kulturnim potrebam našega naroda v sedanji dobi. Treba nam je veliko več res- nega, treznega, »suhega« premišljevanja in razmo- trivanja ; poleg nebeške hčerke fantazije mora imeti mesto tudi mrzli razum. Pred vsem se nam je treba SLOVENKA str. 71 baviti z onimi vprašanji, ki so za naš individuabii obstanek največjega pomena: z g o-s p o d a r s k i m i vprašanji. V »Pripombi mesto predgovora« knjige, ki jo naznanjamo danes čitateljicam in čitatelje^n »Slo- venke«, piše dr. Pavel Turner : Knjige o nar. gosp. še Slovenci nimamo. Vi.so- košolska mladina se še tudi premalo zanima za go- spodarska vprašanja, ki pa so neizmerne važnosti. Seveda je bolj prijetno prepuščati se fantaziji ter pi- sati o ljubezni kakšnikoli, ali pesniti dekadentne pesni, katere bolj ko so fantastične in nemirne, bolj so bojda originalne, nego strogo logično premišljevati o pro zaičnih gmotnih zadevah«. Če se 'izpusti kratka in skoraj prejedrnata ob- sodba najmodernejše poezije, ki seveda treznemu na- rodnemu gospodarju ugaja v isti meri, kakor pre- bujni dekadentski fantaziji narodno gospodarstvo, je vse drugo gotovo, žal, le preresnično. Obžalovanja vredna istina je, da so se doslej naši visokošolci- pravniki mnogo premalo bavili z nac'jonalno ekono- mijo, in samo tako je bilo mogoče,,da so zavladali na Slovenskem v gospodarskih zadevah motni pojmi neukih diletantov, ki so se zlasti v najnovejšem času s pravo slastjo vrgli na gospodarsko organizacijo, ne da bi imeli za to potrebnih zmožnosti. Ko so uvi- deli, da je zaman pobijati »liberalno« slovstvo, njegov razvoj in napredek, da tukaj njihovo »delovanje« nič ne zaleže, ampak baš nasprotno, poiskali so si še drugega poprišča, kjer po zanimivo bro- šuro, delo 27: Kako so sj prodrle preosnovane tambu- rice pot v javnost? (ČMsti dobiček je namenjen za ..Družbo Sv. Cirila in iletoda za Istro" ua zalitevo franko in brezplačno. Da olajšam širne ustanovitve zborov in vzdržim veselje do tambu- ranja. vdobi vsak tamburaški preosnovalni zbor do polne ustrojitve takoj vsa do tedaj izšla dela brezplačno (v vrednosti od 50 gld. naprej pri nstrojitvi vel. zbora 30—50"/,, a preosnovalni kvintet 10(> '/„ popusta in dokler obstoji zbor (vedno) vsaki mesec '2—3 partitura po pošt franko in brezplačno. Tamburaške ra/.sledniee, za zbor 1,^ 3 in 1