GospodarstvOa NE TAKO! Vinogradnik: R. Košar. Pri zadnji seji vinarskega in sadjarskega ods^ka Slovenske kmetijske družbe v Mariboru dne 10. t. m. je prišel v razpravo slučaj, ki je vroden, da se z ozirom na idcalna stremljenja, katerim naj služijo naše vinogradniške organizacije v Jugoslaviji, nekolika natančneje obravnava. Prečital se je dogovor, ki se je sklenil med vinarskini dmštvoin v B^ežicah in njegovim odsekom za razsiavjlanje vin \z nkokliša imenovanega vinarskega druStva na ljubljanskem voiesejmu kakor sledi: 1. Vinarsko društvo v Brežicah izjavlja po svojih zakonitib. zaslopnikiJi, da radi financijclnih težav ne more samo prirediti razstave vin iz svojega okoliša ljubljanskem velesejmu in da vsled tega privoli, da sestavi iz članov tega vinarskega društva v svri razstave na ljubljanskem velesejmu ali tudi drugi poseben razstavljalni odsek, ki se naziva: «Razstavl ni odsek vinarskega društva v Brežicah.« 2. Vinarsko društvo v Brežicah izjavlja dalje, prenese na navedeni odsek vse svoje pravice in ugod. nosti, ki jih ima i glede dodelitve prostora na velesej mu v Ljubljani ali kje drugod, i glede eventualnih por za razstavo vin; vinarsko društvo pa se tudi zavi da bo i samo po svojm funkcijonaf jih se potezalo uradu ljubljanskega velesejina za dodelitev prime prostora navedenemu odseku in pri Kmetijski družbi izplačilo cele obljubljene podpore v znesku 72.000 K da se bo vsak doseženi znesek v razstavljalne ali podi bne svrhe razstavljalnemu odboru tudi resnično preje izplačalo. 3. Novoustanovljeni odsek za razstavljanja vin se zaveže, da napravi in vzdržuje na ljubljanski velesejmu na odkazanem mu prostoru primeirn vi» paviljon na svoje stroške ter se dalje zaveže, da bo tem paviljonu razstavljal samo vina članov vinarsfc društva v Brežicah in sicer v jednakih innožinah od hi. zeljskega in dolenjskega vina. 4. Pogoje za mzstavljanje pod 3. navedenih vin d loči razstavljalni odsek v soglasju z vinarskim vom v Brežicah, razglasili pa pusti v svojem okol te pogoje navedeno vinarsko uruštvo samo. 5. Odsek za razstavljanje vin sme razven na lj ljanckem velesejmu eventuelno tudi na drugih razstfr vah pod 3 .naved^na vina razstavljati pod pogoji, ki za vsak slučaj na pod 4. navedeni način posebej dol tijo. 6. Odsek za razstavljanje vin sme na zunaj, koliki se njegovi posli tičejo razstavljanja vin, nastopati ki poverjenec vinarskega društva v Brežicah. 7, Odsek za razstavljanje vin je od vinarskega društ va v Brežicah pri svojem delovanju samostojen; konzorcij s svojim delom in s svojim denarjem prid< je zgolj last konzorcija; na eventuelncm dobičku, ki doseže razstavljalni odsek, nima ne vinarsko društvo j Brežicah, ne kak tretji član tega društva in kak stavnik vin nobene pravice; tudi je na razstavišču razstavljalnega odseka postavljeni paviljon izklj last odseka za razstavljanje vin; nihče nima pravi zahtevati razSlavo svojih vin preko v točki 4. oziri 5. navedenih pogojev. 8. Odsek za razstavljanje vin je glede porabe vinarskega društva v Brežicah mu eventualno izposl vanih podpor društvu dolžan račun polagati. Vinarsk društvo v Brežicah pa sme razstavljalnemu odseku plačane podpore še le tedaj nazaj zahtevati, kadar razstavljalni odsek toliko čistega dobička, kolikor ga postavitev paviljona stala. Stroški stavbe računijo se po kurzu dneva vračila podpore. 9. Za eventuelne izgube pri razstavljanju vin pti jamčijo samo tudi člani odseka za razstavljanje vin t tem smislu posebej sklenjenega dogovora. 10. Vinarsko društvo v Brežicah pa ima pravico po-» slovanja v paviljonu nadzorovati po v to svrho dolo čenem članu. Ako se pritožba proti poslovanju v pav ljonu izkaže utemeljena, trpi stroške delegatov raz> stavljalni odbor. V slučaju, da se razsodba delegata nQ bl priznala, se postavi razsodiščc, v kojega imenuje vs* ka stranka po cnega člana, tretji član pa je delegat. 11. Odseku za razstavljanje vin doposlani in za ra» stavo določeni vzorci članov vinarskega društva v Breii cah se razstavljajo po možnosti brez zavračanja; veu-« dar pa vinarsko društvo v Brežicah priznava razstav* ljalnemu odseku pravico, da sme vina, ki ne odgovar-« jajo določeni kakovosti, tudi zavračati. 12. Za razstavo namenjeni vzorci smejo se zavra-» čati tudi, če za razstavo določeni prostor to zahteva. 13. Kako vino toči razstavljalni odsek v svojih rax-«J stavljalnih paviljonih pa je zgolj interna žadeva raz*| stavljalnega odseka. 14. Paviljon zamore preiti v last vinarskega društ va v Brežicah, ako društvo plača razstavljalnemu od* seku v»e nastale stroške po dnevnem kurzu. (Danes znM ša kurz za krono v Curihu 1.55.) Pri taki prepustitivl paviljona pa odseku event. že doseženi dobiček ne pr* haja v poštev, pač pa event. odseku izposlovane pore, ako niso že pod točko 8. odstavek 2, že vstavlje Vinarsko društ\7o v Brežicah pa ne sme paviljone za si zahtevati pred pretekom petih let. 15. V preizkušnjo komisijo se povabi gg. Gom in Skalicky. Iz tega dogovora je razvidno: 1. Da se je brežiško vinarsko društvo odreklo naj< važnejšim pravicam in ugodnostim, ki jih uživa kol korporacija in da služi sedaj njeno ime samo še zš ščit nekaterim osebam. 2. Vinarsko društvo v Brežicah je tudi lzgubili ves vpliv na razstavo svojih vin, ker priznava razslaV* ljalnemu odseku pravico, da sme vina, ki ne odgovar* jajo določeni (?) kakovosti, zavračati, posebno pa ši zato, ker sme zavračati tudi vzorce, ako za razslavo do* ločeni prostor to zahteva. 3. S 13. točko dogovora pa si je brežiško vinarslčtf društvo odsekalo glavo.. Tako naša vinarska društva ne smejo delati! POROCILO O LETIM NA HRVATSKEM. Smo že poročali v »Cospodarju«, kako slabo je i** padla letošnja žetev in kako življenjsko resni časi vt$ čakajo letošnjo zimo in na spomlad. Danes hočemo p» našemu kmetu podati po zagrebškem «Jutarnjem listu« natančno poročilo o izidu letošnje žetve iz naših najbotj žitorodnih krajev na Hrvatskem ter v Sremu. Poročilo o žetvi v Gjugjevcu pravi: Pšenice smo tu aašteli samo 5 m^terskih stotov na 1 oralu. Sena je še bilo tako prilično, a otave bo prav malo in sicer samo v nižjih legah. Krompir je zelo redek in droben, razvoju koruze pa škodujc dolgotrajna suša. Mala Gorica (sodni okraj Sisek). Na 3 in pol oralih se je našielo 31 vaganov pšenice. Iz tega sledi, da je rodila pšenica sauio 3 metercente na 1 oralu. Več kot od iita pričakujejo letos krog Siska od koruze, ki bo tamJcaj boljša nego je bila lani. Belec. (Sodai okraj Zlatar.) Naš graščak je imel po ijejanih 16 oralov s pšenico, nažel je 59 metercentov, torej 4 metercente na 1 oral. Eden hl pšenice tehta 76 kg. ¦Oves je obrodil dobro. Koruza na ilovnati zemlji je zelo ='iba. Valpovo. Pri nas je pšenica obrodila izvrstiio in j dobili 10—11 metercentov na 1 oralu. Nekateri se ijo, da jim je vrgel oral le 8 metercentov, so pa krog ipova gospodarji, katerim je obrodila pšenica 12—14, celo 16 metercentov na oral. Hektoliter pšenice tehta kg in je v njej le malo smeli. Ugodna je bila tudi ijetev ozimnega ječmena, ki je vrgel 12—13 metercentov na oral. Ovsa se je naželo 9—11 metercentov na oral. iub dejstvu, da je oves obrodil dobro, pa je vendar ¦> lahek in tehta 1 hl komaj 41—42 kg. Ovsene slame zelo veliko in bo živinorejcem dokaj dobrodošla pri :šnjem pomanjkanju živinske krme. Koruza, repa in •mpir zelo trpijo radi suše. Brdovec. (Sodni okraj Zaprešič.) Nikdar še nismo li tako slabe pšenične žetve nego je bila letošnja. ¦nica je dajala na oral samo 2 metercenta in še ta ,i je bila slaba in smetljiva. Bolji od pšenice je ječ- a. Koruza se suši radi pomanjaknja dežja. Vinogradi orehi kažejo zelo dobro. Slive in jabolka odpadajo ii suše. Sena je bilo dovolj, a otave ne bo nič. Dete- smo lahko kosili samo enkrat. Jazovica. (Okraj Novska.) Pšenice smo dobili jed- polovico od lani, ker so jej škodovali presuhi vetrovi. Krme je pa letos pri nas več nego lani. Oves je obrodil dobro, koruza kaže slabo. Koruzna stebla so sicer še dokaj visoka, a brez klasov. Slive so obrodile slabo, a *-¦ isk pa bo dovolj. Vinogradi kažejo zelo dobro. Ludbrijeg. Kak dober teden pred Petrovim je bila ;pri nas huda megla, ki je zelo škodovala pšenici. V selih blizu Drave je izpadla žetev zelo slabo. Nekateri potniki so komaj naželi 3 metercente na oral. Manjši jjosestniki pa niso naželi toliko, da bi bilo vredno mlaiiti. V Župancu je dobil en seljak na 1 oralu komaj 149 kg pšenice. V Cvetkovcih je dal 1 oral bolj v bregih 8 metercentov, po dolinah pa samo 6. Koruza ob Dravi atoji zelo dobro, po drugod pa je koruza grozno slaba. Tovarnik v Srcmu. Na oralu zemlje smo naželi ko«iaj 6 metercentov pšenice, druga leta pa je dala pri fnas pšenica 15—20 metercentov. Pšenično zrao je lahko in bo zelo veliko otrob, pa malo moke. Bolje kot pšenica je obrodil ječmen. Koruza je zbog suše zelo slaba. Sena je bilo dovolj, a otavi primanjkuje vlage. Sliv je dovolj, a drugega sadja zelo malo. Vinogradi obetajo 3»ogato trgatov. Gradec pri Križevcih. Pri nas smo naželi 7 mc na «oral, tretjin omanj kot lansko leto. Tudi ječmen je pri nas zelo slab. Koruza je slaba. Sena smo nakosili malo, ;a otave pa sploh ne bo nič. Detelje je letos več nego la"sd. Sadja je vobče dovolj. Orehi niso obrodili pri nas še nikdar tako dobro kot letos. Vinogradi lepo kažejo ¦¦Sp. se ljudje veselijo trgatve. Turnašica pri Virovitici. Pri nas je obrodila pšenica 6—9 mc na oral, ječmen 6 in rž 7. Koruze so pri nas zelo slabe, ker je pesnata zemlja in že ni bilo bogzna Jtedaj dežja. Sena je bilo približno 10—12 mc na ora 3u, otave n> bo nič. JabolK, hrušk ter orehov bo dovolj, 'slive odpadajo radi prevelike suše. Stanje vinogradov je izborno. Oriova pri Brodu. Pšenica je dajala komaj 4—5 mc na oral. Zmo je prazno in se bo namlelo zelo malo. Ko- aruza je še dokaj povoljna, zelo težko že čakamo na dež. Sena je več nego lani, otave bi tudi še bilo nekaj, ako jvide dež. Razven sliv je vsega sadja dovolj. Sremski Karlovci. Pri nas je izpadla žetev dobro in je dajala pšeniea 8—10 mc na oral, oves 10—12, ječmen eelo-13 mc. Vina pa bo letos pri nas manj nego lani. Semovec pri Virju. Pri nas smo naželi tretjii\o ^ij kot lani. Koruza je za nič, vinogradi so dobri. Da je pa pri nas v Sloveniji izpadla žetev dokaj slabše kot po naših južnih žitnicah, pa ve vsak kmelovalec. Zagrebški ?.\*n'<. trg. Glede zagrebškega žitnega trga tre1)a predvsem omcniti, da sploh ne prihajajo na trg večje snnožine novega žita in se ne sklepajo kupčije na debelo. Cene novemu žitu pa se spreminjajo takorekoč vsako uro. iTelika suša, ki je napravila po naših južnih krajih nepreglednc ikodo na koruzi, je vzrok, da naši južni velepoaestniki drže svoja nova žita In jih sploh ne pustijo v protnet. Poprafevanje po novi žitni robi je zelo veliko, žitni trfovci bi radi na vsak način prišli do večjih žitnih količin, radi tega pa Hcitirajo sami žitne cene v take višine. SelJaki, videč to .icitacijo cen, držijo rajši robo v zavesti, da  -fcodo žitne cene v najkrajšem času poskočile. Pšenica je narasla v enem tednn od 1900 K na 2000 K. Po koruzi se neprestano povj ra&uie, koruzne cene rastejo in plačujejo za idravo koruzo 25(0 K od utovorne postaje. Suša je v SrJ>iji leloSnjo koruzo tako popalila, da jo bodo morali uvaŽati od drugnd. Fo Vojvodini in Sremu pričakujejo letos srednjo koruzno žctev, a letošnja koruza bo tudi po teh krajih veliko slabša od lanske. Z ržjo se trguje zelo malo In se giblje rž v cenah tned 1600—1700 K. Ovsa prihaja «elo veliko na trg. Sremski in slavonski prerešetani oves Jpb.čujejo po 1400—1120 K, za bosanskpga ter srbijanskega pa 40-50 K manj. 7. novim ječmenom je letos zelo slaba. Letošnje lcto srm. mom'; od Vojvodine odstopiti Madžarom Baranjo, ki je žiti>;-a gledc produkcije ječmena. Po Sremu in Vojvodini no zrn^to !<>liko jcčmena, da bi zadovoljilo potrebe naših pivovarn, ki bodo morale letos kupovati ječmen krog Skoplja ter Jagodine in ga plačevati po 380 dinarjev. Z dvigom žitnih cen so se dvignile tudi cene moki. Hrvatski veliki mlini zahtevajo danes v večjih nakupnih množinah za moko nularico 28—28.5 K kg. Cene moki pa se bodo v najkrajšem easu še znatno dvignile. Cene otrobom so narasle in se plačujejo po 900—950 K. Zagrebški trg. Zagrebški trgi se večajo glede prometa od tedna do tedna. Zadnje dni so začeli hrvatski seljaki radi suše goniti svojo živino na trg in sicer nekake suhe buše, ampak po večini prvovrstno blago. Govedo so plačevali po sledečih cenah: I. voli 38—40K, II. voli 30—38 K, III. 20—28 K 1 kg žive teže. Prvorazredne krave 20—28 K, II. 20—26 K. III. 14—18 K 1 kg žive teže. Junčad se je gibala v cenah in sicer boljše vrste 30—32 K, slabše 24—28 jK 1 kg žive teže. Osobito veliko prihaja na sejem prvovrstnih telet, kiso se plačevala: I. 40—43 K, II. 39—40 K, III. 34—36 K lkg žive teže. Treba povdariti, da prihaja v zadnjem času na zagrebški trg zelo malo svinj. Ako kdo pripelje na sejm sremske svinje, so takoj ra^prodane po 87 K 1 kg. Domače hrvatske svinje so v cenah: I. 85—87 K, II. 73—85 K, III. 72—85 K 1 kg žive teže. Konji za težke tovore so se plačevali krog 60.000 kron za par, srednje težke 48.000—50.000 K, lahki konji pa po 32.000—36.000 K, enoletna žrebeta 10—12.000 K, dvoletna 16—20.000 K, triletna 20—26.000 K. Čudno, da vozijo Hrvati na trg velike množine sena, ki je seve takoj razprodano. Za seno se plačuje v Zagrebu sledeče cene: 550—700 K, za slamo 250—400 K za 1 meterski stot. Snopi slame so se prodajali po 17 K. Zelo dovažajo Hrvati na trg cepljena drva. Na zadnjem sejmu so našteli kar 1000 vozov cepljenih drv, ki so pa bila takoj razprodana in sicer od 1400 K do 2000 K kubični meter. Tržne cene v Mariboru. Na mariborskem sejmu dne 12. avgusta 1922 so bile sledeče tržne cene, ki se razumejo v dinarjih: Pripeljalo se je 4 vozove svinjskega mesa, kg po 35, 5 vozov zaklanih svinj, kg po 24, 43 vozov krompirja, kg po 2.50, 48 vozov čebule in česnja kg po 7 din. Glava zelja je stala 4—5 din., 1 komad kumare 1—1.25, kg pšenice je stal 3.50, rži 3, ječmena 2.25—3, koruze 350, ovsa 2—2.25, ajde 2.50, 1 kokoš je stala 30—40, par piščancev 27—50, gos 45—50, raca 15—20, puran mlad 20—25, domači zajci komad 10—20 din. Nov fižol oluščen kg 3, fižol v stročju kupček 0.50, češenj kg 10, buče komad 3, paradižnik kg 3—4, salata endivja komad 1—1.25, 1 liter borovnic 1—1.25, kg malin 4.50, jabolk 3—4, hrušek 3—4,1 breskev 1—1.25, 1 liter mleka 2.50 do 3, kg surovega masla 35—40, masti 35, 1 jajce 1.50 din. Na svinjski sejm v Mariboru dne 4. avgusta 1922 se je prignalo 162 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: prasci 5—6 tednov stari komad 460—650 K, 7—9 tednov 750—1200, prašički 3—4 mesce stari komad 1600—1800, 4—6 mescev 2800—3000, 8—10 mescev 3600—3800, svinje 1 in pol leta stare po 4500—5300, koze po 500—600 kron. Cene surovim kožam. Povpraševanje po surovih kožah od strani usnjarjev je zelo veliko, ker bi se vsi tovarnarji za usnje radi poskrbeli s kožami za jesen. To tekanje za nakupora surovih kož tira cene usnju v tako nedoplačljive višine. Težke kože plačujejo danes po 64 K kg, težje od 58 do 60 K, telečje po 75—80 K 1 kg. Pri nas se ne pokolje toliko goveje živine, da bi bile s surovimi kožami zadostno preskrbljene vse tovarne za usnje, radi tega pa trgajo usnjarji takorekoč eden drugemu kože iz rok. Usnjarji so največ krivi, da se od dne do dne pddražuje tak.o važen predmet kot je obutev. Na usnjarje bi morala pritisniti oblast, da ne bi tako podraževali usnja, saj mora tudi vojaška uprava obuti vojake za zimo in kako in od kod jih bo, ako bodo cene usnju tako neverjetno narasle na jesen. Erma in susa. Dve leti grozovite suše bodo kmalu za nami, tudi prejšnja leta niso bila preveč mokrotna. Danes najdemo mnogokje travnike, ki so vsled suše popolnoma rjavi, kar suša ni pobrala, je uničil črv. S strahom povprašujejo posestniki, kaj bodo krmili? Premnogo travnikov si leta in leta ne bo opomoglo in brez človeške pomoči bo ostala travica tako redka, da se bo komaj košnja splačaia. Pisec teh vrst je videl širem štajcrske slovenske dei ;le mnogo polja in travnikov, na katerih bi se dalo vpelj iti dosti bolj intenzivno gospodarstvo s tem, da bi se travništvo menjalo s poljedelstvom. Tako gospodarstvo najdemo po Svicarskem in so ga vpeljali že marsikje širom Evrope, posebno v krajih, ki so po legi primerni za njive kot za travnike. Skoro vsak kmetOvalec pri nas ima kakšen travnik, ki bi bil primeren tudi za njivo, pa si ga ne i*pa za to uporabiti, ker bi mu potem primanjkovalo krme. Ako ima več takšnih prostorov, naj premisli, ako bi ne kazalo vpeljati menjalnega gospodarstva. Cene za seno in slamo v Mariboru. Pripeljalo se je 30 vozov sena, meterski stot po 195—225 din., 15 vozov slame q po 137—162.50. Cene danes in pred enim letom. »Jugoslovanski LloyJ> navaja sledcče cene najnujnejših življenskih potrebščin v Zagrebu lani in letos: Govedina lani 24—28 kron, letos 70 do 80 kron, svinjsko meso 24—28 kron (100—120) kron,  slaaina 40—46 (120—140) kron, moka 15—20 (20—30) kron,  mleko 6—8 (15-16) kron in drva 1200—1300 (2500—3000)  kron za klaftro. Približno iste cene veljajo tudi za Maribor. A koliko so se zvišale plače? Ne preveč tresti sadnega drevja. Videl sem marsikje,  da so tresli in bili z drogovi neusmiljeno po sadnem drevju,  tako, da je razcn sadja odpadio tudi nebroj mladic. Enkrat  že samoumevno mora imeti to za drevo kvarne posledice.  pomisliti moramo, da odpade s tem največ rodnega lesa. Opozoriti moram pa tukaj na dejstvo, ki ga prezre večina sadjarjev. Sad se drži na drevju s pecljem. Ko sad dozori, se napravi med rodnim lcsom in pecljem tanka prevlaka,  ki omogoča, da sad lahko obiramo in da zrel sad rad od pade. Ta konec rodnega lesa, ki še na drevesu ostane, zove  se rodna pogačica, začne se pa skoro vedno potem, ko sad odpade, debeliti. Zaknj? Sadno drevo je navajeno voditi sok v sadje. Tudi ko sadje odpade, ne more drevo tega pota  življenskemu soku tako naglo sprerneniti. Zato se rodna  pogačica navadno zdebeli, ker so tam nakopiMle razne  snovi, ki so bile namenjene sadu. In posledica? Tik za rodno pogačico se pri pritlikavcih že tisto leto, pri večjem sadnem drevesu pa drugo leto tvori rodna brst, nov začetek sadu. Zdaj vidile, dragi sadjarji, kaka nesmisel je tresti sadno drevo tnko, da zgubi skoro polovico rodnega lesa. Uvažujte to in tresite drevo le, ko bo sadje popolnoma zrelo. Hmelj. V preteklem tednu je bilo na hmeljskem trgu v Zatcu povpraševanje po hmelju n<"koliko živahneje, toda cene so padle. Za timelj srednje kakovosti so ponujali po 1100—1300 čeSkoslo\ašklh kron za 50 kg, za hmelj prvo vrstne kakovosti pa po 1500 češkoslovaškib. kron za 50 kg. V splošnem se pa gibljejo cene med 1000—1500 za 50 kg, Na Ceškoslovaškem se pričakuje letos srednje dobro hmeij-i sko letino, seveda so pri tem izvzeti oni kraji, kjer je vifaau  povzročil ogromno škodo. XIV. poročilo hmeljskega društva za Slovenijo o vtanj«" hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 15. avg.  1922. Od našega zadnjega poročila imano sušo, katera ja obiranje goldinga zakasnilo in se bo to delo pričelo šelo okoli 20. t. m. Nekateri hmeljarji so ga pa že obrali ia se prepričali, da Jie odlične kakovosti: Kobule imajo namreft  normalno obliko, njih barva je egalna, imajo mnogo lupi- lina in najboljši aroma. Pozni hmelj prehaja v kobule ln bi mu pohlevni in izdaten dež bil nujno potreben. Kakor nam is  Zatca ČSR ^oročajo, je toča in burja povzročila v petih občinah ondothega hmeljskega okoliša prav veliko škodo v hmeljskih nasadih. — Društveno vodstvo.  Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 328—336 naSih kron, Francoski frank stane 27.30—27.40 naših kron. Za 106 avstrijskih kron je plačati 0.72, za 100 češkoslovaških kroc 8.80—8.90, za 100 nemških mark 42—45, za 100 laških lir 1550 do 1552 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.57 in pol centima (1 centim je 1 vinar.) Od zadnjega poročila je vrednost naše krone padla za 2 in pol točki.